v soboto govori Mussolini o laških načrtih. Francija pričakuje, da bo zahteval kolonije francoskem pristanišču Djibuti, ki meji na Abesinijo, da dobi delno kontrole nad Suez kanalom in predpravioe v Tuniziji in Korsi-ki. Ker je Hitler tako točne prišel na dan z zahtevo po nekdanjih nemških kolonijah, bo Mussolini porabil priliko v soboto, da stori enako. Toda dočim Hitler ni govoril o nobenem nasilju, pa zna Mussolini uporabiti silo, da pride do cilja. In v tem slučaju bi v Evropi zaropotalo. Prepovedani stroji Najvišja sodnija države Ohio je včeraj razsodila, da je prepovedano imeti igralne stroje v trgovskih prostorih. Zlasti iz gosti len morajo ti stroji takoj zginiti. Mesto je dobivalo približno $10,000 na mesec od teh strojev. Ti dohodki sci sedaj odpadli. Policija bo dala ljudem en teden časa da odstranijo igralne stroje iz svojih prostorov. -o- Davek na pijačo V Columbusu so zopet začeli govoriti o predlogu, da se naloži prodajni davek na vse one, ki kupujejo žganje v državnih trgovinah. Dosedaj se pobira prodajni davek samo od onih, ki kupujejo žganje na kozarcem gostilnah, kar je gotova krivica napram gostilničarjem, kajti oni; ki kupujejo žganje v državnih trgovinah, ne plačajo nobenega prodajnega davka in zgubi država pri tem stotisoče dolarjev v davkih. Ljudsko štetje V prihodnjem letu se vrši ljudsko štetje v Zed. državah. Najmanj 150,000 uradnikov bo dobilo delo pri tem štetju. V državi Ohio bo imenovanih 10,000 uradnikov, ki bodo vodili štetje. Vsi Amerika tajno pomaga demokracijam Washington, 1. februarja. Predsednik Roosevelt je pozval k sebi v Belo hiše včeraj več vplivnih članov senatnega odseka za vojaške zadeve, katerim je enako tajno povedal, da Amerika želi zalagati evropske demokracije z orožjem v njih bdflu proti diktatorskim državam. Predsednik je prosil navzoče senatorje, naj o tem nikakor ne govorijo v javnosti, da se ameriški narod ne bo po nepotrebnem' prestrašil, toda več senatorjev ni moglo držati skrivnosti in zvečer se je že zvedelo, kaj je predsednik govoril. Tajnost so izbobnali v javnost republikanski senatorji, ki jo nameravajo sedaj izkoristiti v boju proti predsedniku. V sredo večer so ti senatorji že zborovali in delali načrte, kako bodo napadli predsednika. Zadeva je prišla na dan, ko se je zvedelo, da Francija kupuje v Ameriki najnovejše ameriške vojaške zrakoplove. Mnogi senatorji so radi tega godrnjali. Zato je predsednik pozval k sebi senatorja Sheparda, načelnika odseka za vojaške zadeve, da mu vso zadevo razloži. Senator Shepard je pa napram predsedniku izjavil, da smatra zadevo za take važno, da stori predsednik najbolje, ako skliče celotni odsek in m^ razloži svoje načrte, kar je predsednik včeraj tudi storil. Predsednik je mnenja, da mora Amerika prodajati orožje, zrakoplove in enake vojno opremo evropskim demokratskim državam, toda pod pogojem, ako te državi za najočend blag« plačajo v gotovini.- *' Sicer je predsednik Roosevelt da je prepričan, da se ameriški vojaki nikdar več ne bodo borili na tujih tleh, toda Amerika mora na kak drug način pomagati .Franciji in Angliji v boju z diktatorji. Roosevelt je tudi povedal, da je proti vsaki vojni. On bi bil zadnji, ki bi priporočil kongresu, da napove vojno stanje, razven v slučaju, da bi bila Amerika napadena. Je pa za; pomoč državam, ki so ogrožen^ z vojno od diktatorjev. Sicer je Roosevelt 0 tem predmetu že- indirektno razpravljal V svoji poslanici, ki jo je poslal kongresu 4. januarja, toda na- pram članom vojaškega odseka je vso stvar še podrobneje raz-tolmačil. Senatorji, ki so člani vojaškega odseka, so sicer skoro enakega mnenja kot je predsednik, toda jezi jih, ker so morali predsedniku obljubiti tajnost. Tega niso pričakovali. "Stvar je tako silne važnosti," je dejal senator Nye, ki je za popolno ameriško nevtralnost, "da nikakor ne sme ostati skrita, pač pa mora na javnost, da vsa ameriška javnost o njej temeljito razpravlja. Na vprašanje senatorjev, če bi predsednik dovolil, da se prodaja orožje Italiji in Nemčiji, če bi slednji državi ponudili gotov denar, je predsednik odgovoril, da o tem ne more razpravljati ker je to "hipotetični problem." (Pogojni problem). Francija namerava v prihodnjih mesecih potrošiti v Ameriki $65,000,000 za 600 novih vojaških zrakoplovov. Nekateri senatorji so izjavili, da če ima Francija toliko gotovine za orožje, zakaj ne plača svojega starega dolga Ameriki. Predsednik je molčal. Predsednik Roosevelt se ne namerava priznati vlado generala Franca kljub silnemu pritisku ti uradi so pod kontrolo senatorjev in kongresmanev. Kot se je izjavil senator Donahey iz države Ohio, bodo v Clevelandu samo oni demokrati prišli v poštev za te službe, ki so se držali proč od strankarskih bojev med demokrati v Clevelandu. Večinoma bodo imenovani mladi ljudje. Listnica uredništva L. G. Glasom najnovejše odredbe kongresa nihče ne more dobiti relifa ali WPA dela, kdor ni državljan, ali kdor ne. more dokazati, da ima vsaj prvi državljanski papir. Država Ohio je imela že prej enako določbo v postavah. Manj učencev Število učencev in učenk v elevelandskih javnih šolah, nižjih in višjih, se je zopet znižalo za 2,500. Vseh učencev je danes v elevelandskih javnih šolah 132, 689. Leta 1934 jih je bilo nad 140,000. častni člani Med novimi člani National Honor Society, ki pohajajo v Col-linwood višjo šoloi, so tudi Elsie Yerak, Josephine Kosmerl, Carl Kovač in Fred Bashel. Vsi so med najbolj izvrstnimi učenci v omenjeni šoli. Nakane republikancev Sedanja republikanska uprava države Ohio namerava s posebnimi- političnimi potezami vzeti kontrolo nad uradom za brezposelno zavarovalnino, katero vodijo sedaj demokratje, in izročiti upravo v roke republikanskih oblastnikov. Temu so se pa složno uprle vse delavske organizacije, in sicer Amerioan Federation of Labor, C. I. O. organizacija in unije železničarjev, ki so protestirale včeraj, češ, da so republikanci končno tudi z brezposelnimi začeli igrati politiko. Ni dovolj, da so jim okrnili podporo, v urad želijo republikanci vpeljati tudi šikaniranje brezposelnih. Proti gemblarjem Državni senator Boyd je spremenil svoj načrt borbe proti gem-blarjem v Cuyahoga county. Prvotno je zahteval od državne po-stavedaje, da vpelje preiskavo proti lastnikom igralnih klubov okolici Clevelanda, ki so finančno upropastili že stotine oseb. Sedaj pa je opustil ta načrt in predlagal zbornici, da sprejme predlog, da ima governer pravico odstraniti šerifa iz urada, ako dovoli igralne klube v svojem okolišu. Ta predlog bo sprejet S tem predlogom se zlasti strinjata Common Pleas sodnik Frank J. Lausche in državni pro-sekutor Frank Cullitan. žrtve avtomobilov V državi Ohio se je začela kampanja, da se pojnaga žrtvam, ki so bile poškodovane v r&žfifh* avtomobilskih nezgodah in ki so presirotne ,da bi mogle same plačati zdravnika. Te žrtve so ustanovile ligo z imenom: Automobile Accident Victims League. Svoj! glavni stan,ima ta liga na 1233' Standard Bldg. Država bi mora-1 la vsako leto določiti del gasolin- i skega davka za te žrtve. Mnogo ppnesrečenih oseb bi zopet lahko postalo koristnih za življenje, ako Tri žrtve požarja V tenement poslopju na 3343 W..25thjSt. je začelo v sred;o zju: traj ob 4. uri goreti. V ognju so našle smrt tri osebe, vdova Mrs. Elizabeth Smith, stara 23 .let, ki je vdova že pet let. Njen mož je bil ubit v neki avtomobilski nesreči. Zgorel je tudi njen 5 let stari sin Everett in dve leti stari sin Clayton Jr. V istem poslopju je našel ob istem času smrt tudi neki 50-letni stanovalec, katerega ime je neznano, in ki je stanoval sam za sebe. Pet drugih Washington, 1. februarja. Predsednik Roosevelt še ni pripravljen, da prizna vlado generala Franca v Španiji, dasi se nahaja pod silovitim pritiskom doma v Ameriki kot cd strani diplomatov republike iz Južne Amerike. Vprašanje je bilo sproženo v kongresu, ko je kongresman MacCormack tekom debate v poslanski zbornici izjavil, da je čas, da Zed. države priznajo gen. Franca, ki je priznan od 20,000,-000 Špancev izmed 24,000,000 kot vladar Španije. V uradu državnega tajnika so mnenja, da čas še nikakor ni zrel dotakniti se tega prdmeta, zlasti ker padec Barcelone še ne pomeni popolne zmage in da je vprašanje predelikatno, da bi se sedaj o njem razpravljalo. Senator Pittman, ki je načel- nik senatnega odseka za tujezem-ske zadeve, je izjavil včeraj, da je vprašanje priznanja vlade generala Franca popolnoma predsednikova zadeva, dočim se je senator Capper izjavil, da se boji, da bi priznanje Franca pomenilo vmešavanje Amerike v čisto evropske zadeve. Ostali senatorji, ki so člani odseka za tujezemske zadeve, niso noteli povedati svojega mnenja, dokler ne spregovori Roosevelt potom državnega oddelka vlade. Toliko je gotovo, da predsednik ne bo dovolil, da se prekliče nev-tralitetna postava. Toda iz Južne Amerike prihajajo vesti, da ne bo dolgo, ko bo-4o latinske republike pripoznale generala Franca in bodo s tem nekako moralno prisilile predsednika Roosevelta, da jim sledi. Poljska želi kupiti helium plin v Ameriki Washington,!, februarja. Poljska republika namerava naročiti v Ameriki 200,000 kubičnih čevljev helium plina, ki se ga rabi za zrakoplove. Dvomiti je, da bo Poljska dobila ta plin, ker £'2 sumi, da ga zna Poljska prodati Nemčiji, kateri je bila prodaja heliuma odpovedana. Helium plin se more dobiti samo v Ameriki. Dr. Mally direktor Direktorij North American banke je imenoval včeraj direktorjem dr. James Mallya na mesto odstoplega Jos. Skuka. Dr. Mally je obljubil, da bo porabil vse svoje moči in vpliv za napredek banke. K molitvi Članice podružnice št. 41 S;ZŽ so prošene, da se v petek večer ob pol osmih udeleže molitve za pokojno članico Mary Zupančič v Grdinovem pogrebnem zavodu. Tudi vežbalni krožek naj bo navzoč. V soboto se pa udeležite pogreba. — Mary Lušin. Piketirano gledališče Takozvano gledališče "Playhouse" na E. 18th St., je piketirano od unijskih uslužbencev, ker je vzelo na delo neunijske ljudi. Prestala operacijo Včeraj je Mrs. Josephine Gr-dina, 6121 St. Clair Ave., srečno prestala operacijo v St. Luke's bolnišnici. Prijateljice jo lahko obiščejo. bi dobile pravilno zdravljenje in pomoč. Omenjeni državni urad bi posloval nekako tako kot posluje urad za odškodnino pri delu ponesrečenih delaivcev. Mir. Kraiger, Slovenec, je predsednik omenjene lige in je neumorno na delu, da doseže svoj namen. Nepoštena strežnica Mrs. Kelman, 14519 Milverton Rd., je dobila pred štirimi tedni mlado dekle za strežnico. Včeraj je šla Mrs. Keleman v mesto po opravkih. Ko se je vrnila, je opazila, da je nova strežnica zginila, s seboj je pa odnesla tudi dva kovčka obleke in malo banko 6-letnega sina družine, v kateri je bilo za $12.00 drobiža. : K Gliha zahvali 1 V zahvali Mr. Louis Gliha je bilo izpuščeno, ime družine John Gliha v Collinwoodu za delo in darilo za sv. mašo ob priliki 25-letnice. Pozor! Tajnica društva Marije Magd. št. 162 KSKJ se bo nahajala nocoj večer v stari šolski dvorani sv. Vida v svrho društvenih zadev. Izredna seja Skupna društva fare sv. Kristine imajo važno izvanredno sejo v petek 3. febr. v navadnih prostorih. Mraza ne bo Mraz, ki bi imel včeraj ponovno zadeti Cleveland, se je sku-jal in odšel proti zapadu. Za danes prerokujejo dež. * V državi Michigan nameravajo vpeljati državne licence za one, ki pijejo opojno pijačo. oseb je dobilo take poškodbe v cgnju, da so jih morali prepeljati v bolnišnico. Kako je ogenj nastal še ni znano, toda najbrž radi prezakurjene peči. Brez žebljev V Yale šoli za umetnost v Nev/ Haven, Ct., imajo razstavljene te dni miniaturne hiše, ki so zgrajene rz lesa, toda niso zbite skupaj z žeblji, pač pa zlepljene skupaj z nekim posebno močnim le-pom iz smole. Baje so te hiše bolj varne proti ognju in kadar se lep enkrat utrdi, je hiša enako močna kot bi bila delana iz kovine. Lep drži bolj močno kot če bi najboljši karpenter zbil les skupaj s tisočerimi žeblji. In tudi cenejše so take hiše kot današnje, pravijo inženirji. Jeklarske plače Delavski oddelek vlade naznanja, da bo začel šele 1. marca gledati, da jeklarske kompanije plačujejo svojim uslužbencem od vlade odobrene plače. Prvotno so nameravali vpeljati nove, nekoliko večje plače, že 1. februarja. Visoka varščina Policija je aretirala dva brata, Harolda in Raymonda McAllister, ki sta o,ba priznala, da sta nekemu dekletu ukradla na cesti denarnico. Sodnik Walter je določil za slehernega $10,000 varščine. Sestanek gostilničarjev Slovenske in hrvatske gostilničarje iz vsega Clevelanda se prosi, da se udeleže danes zvečer med 7 in 8 važnega sestanka pri Anton Lužarju na 6723 St. Clair Ave. Gre za to, da bi se gostilne ob nedeljah zapirale. Zapiranje gostilen? Mnogo gostilničarjev se je izjavilo, da bodo začeli zapirati gostilne ob nedeljah, ker je sedanja administracija v Columbusu jako ostro na straži napram gostilničarjem, ako kršijo slednji to ali drugo postavo, slasti pa ako ob nedeljah prodajajo opojno pijačo. Pivo 3.2 se sicer sme prodajati tudi ob nedeljah, toda je tako malo zahteve po tem pivu, da se ne izplača imeti odprte gostilniške prostore. Obtoženi odvetniki Trije izredni sodniki so prišli še pretekli pondeljek v Cleveland, da sodijo tri odvetnike, ki so obteženi, da so lovili žrtve po cestah in po hišah, kadar so slišali, da je bil kdo ranjen od avtomobila in da so mu ponudili svoje zagovorništvo a pri tem so doti-čnega še enkrat pošteno opilili, tako da je končno odvetnik dobil več kot pa žrtev. Tožba se vleče že štiri dni in bo najbrž trajala še prihodnji teden- Zaslišanih bo vsega skupaj kakih 150 prič. Petkova zabava Jutri večer se vrši vesela zabava, kot vsak petek, v cerkveni dvorani sv. Vida. To pot se vrši pod pokroviteljstvom društva sv. Ane št. 4 SDZ. članice so prošene, da pridejo v veli- Sodnik Manton se mora takoj umakniti iz urada Washington, 1. februarja. Zvezni sodnik Martin Manton, katerega je državni prosekutor obdolžil, da je dobil $500,000, da je razsojeval v korist bogatinov, je izjavil, da ni kriv in da bo resign iral iz urada 1. marca. Ko je predsednik Roosevelt o tem slišal, je zapovedal, da mora sodnik Ja.urada 7. februarja. Dal mu je . ■',...• '.'"-v..v. • • > ••••., ••'v- '•'■W'lr't. '■' ■■ v'1"'1 par dni časa, da uredi svoje zadeve na sodniji. -o- kem številu. Najlepše bi bilo, če bi prišle vse. Dovolj je prostora v dvorani za vse, čeprav imajo naše Ančke največje društvo. Pripeljite s seboj tudi svoje može, sinove in hčere, da se skupno pozabavajo v tem predpustnem času. Samo 11 policistov Ker so mestne finance bolj slabe bo ta teden nastavljenih samo 11 novih policistov v Clevelandu namestu 30 kot so name naval i. Zadušnica V soboto ob osmih se bo brala v cerkvi Marije 'Vnebo vzete maša zadušnica v spomin 7. obletnice smrti Marije Anžlin. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Smrtna kosa Ko se je Ciril Petrovič vrnil v torek popoldne od dela je dobil ženo Drago mrtvo na tleh. Zadušili so jo plini. Ognjegasci ,so se pozneje zaman trudili, da bi jo oživeli. Ranjka je bila rojena v selu Jaška. Stara je bila 56 let. Leta 1910' ji je umrl prvi soprog in se je leta 1926 poročila s sedanjim možem. Ranjka je bila dobro poznana v društvenih krogih. Deset let je bila blaga j ni-čarka največjega ženskega hrvatskega društva Majka Božja Bistrička, št. 47 HBZ. Poleg moža zapušča sina in vnuka. Družina je stanovala na 4509 Pershing Ave., toda truplo pokojne se nahaja v kapeli A. Grdin^ in Sinovi, odkoder se vrši porgeb v soboto popoldne ob 2. uri. Naj bo ranjki mirna ameriška zemlja! Čehi niso fašisti Te dni je imel v cerkveni dvorani katoliške češke župnije Lurdske Matere Božje značilen govor Mr. Anton Janiček, ki je urednik katoliškega dnevnika v Pragi. Mr. Janiček je dospel v Ameriko, da ima tu vec govorov o današnjem položaju na češkem. Na očitanja, da so Čehi postali fašisti, odkar so dobili Nemci vpliv nad njimi, je Janiček izjavil, da ni resnica. Čehi žive danes v nekaki prehodni debi revolucije. Tekom 20 let samostojnega obstanka so se naučili dovolj demokracije, da je ne bodo pozabili. Tudi za Čehe pridejo drugi dnevi, dasi se morajo trenutno podati. Izredna seja Starše Mlad. pev. zbora na Waterloo Rd. se opozarja na izredno sejo, ki se. vrši v petek 3. febr. ob 7. zv. na 15501 Lucknow Ave. Bodite gotovo navzoči. Predavanje tehnokratov V petek 3. febr. se vrši ob 8. zvečer predavanje na 15408 Waterloo Rd. Predaval bo Mr. Le-Duc o vzrokih današnjega gospodarskega položaja. Vstopnina k predavanju je prosta. AMERIŠKA UP DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN SLOV KM AN MORNING IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, FEBRUARY 2, 1939 LETO XLII. VOL. XL1I. ^2ngt0n> L februarja. V tolm m«stih Evrope različno tori "S0 govor nemškega dikta-se pj itierja. Dočim je Anglija I cij 6cej zadovoljna, je pa Fran- Uw6?ja' da Je dal Hitler I zaht povcd> da bo Italij'a i id S).eVa'a ^el francoskih kolonij Ifu ,tudi druge zahteve, v-olini bo imel svoj govor Ptovsif-0' zbran veliki faši-| j. k°neil v Rimu. Baje bo |lija ni zahteval, da dobi Ita-Sv°3e pravice in prednost v °§aianja med Romunsko B Jugoslavijo irej\!aiest' 1- februarja. Grigo- 3< Itujgj, ncu> romunski minister za v4amSke zadeve, je odpotoval ° ^Udji V Ju£°slavijo, kjer se bo S »redjJ? dni' Baje bo glavni " 'afeln'u p°£°vora med njim in ^ dr, §to. Jugoslovanske vlade j. ki ga . Jadinovičem, dovoljenje, \ ji, ,ja 36 ^la češka vlada Nemči- ?; jUp®mejo nemške čete v sluča- w' G°von ' korakati preko češke. jug0g| a k°sta tudi o laškem in %ijul°Vranskem zbližan ju in o he ^' Ogrske, ki je izjavila, da g( 'ovn£ Vež zahtevala revizijo mi- p jL Pogodbe. Iz Belgrada po- p m °mur>ski minister v Varša- « VbliSS>^žavljani 11 ifVaju 31 vasi Garfield Heights P Ki! U "Prava že trikrat na- k ^ini t(iržavljane, da dovolijo t! fo UprRaciji $25,000 za potreb- P I talij T°da vselej so držav- v hkj*kl[ vaški upravi denar. d f^faj °3Se v°Htve so. se vršile Va|Q ^ «88 državljanov je glaso-fiel,j £ denar, 1726 proti. Gar- s ima že sedaj viso- n evln ljudje so se bali, ako 1< | b()(j0 Se n°ve, da davkov sploh C I mogli Plačevati. Tri pa- n | 0r8&nizacije so bile v boju t ilSt- ^kkido novih davkov in j ^Si ^okratski klub, republi- i: ^ka in delavska nestran- v Vaška uprava bo o Sti^3 °pustiti mnogo ak- t Nco (j ' 'Kakor so si postlali, s r%.on ležali," je dejal župan 1 L.Vuis, dušena Hi ki so vhajali iz dim- t° j« b']Gga grelca za gorko vo-Noij 1 a zadušena včeraj Mrs. 1 IJ* A ve Petrovic> 4509 Persh" ( L %-ii' I)°k°jna je soproga ] h Petroviča, ki je tajnik ( Clev l"v' podpornega društva pure ,11- Ognjegasci so se 1 V*iebl ili' da bi 30 oživeli' ' \ Uo vse prizadevanje za- ®. . 35-letnica k i Praznovala 35-letni-; skega'življenj a Mr. Jo-/ft' car] Mr- Mary Erbežnik, i % Ave. Naše iskrene če-'11 Se,mn°go zdravih let! kSšl Mrs- Zupančič | Nčix Pok°jne Mrs. Mary LSutr se vrši v soboto ob 10. n v cerkev -sv. Vida in 'A ^ pok°Pališče, pod vod-'Ul'dina in .Sinovi. >sSi fP°Coj ie ^ja JHihj je seja Kluba slo A Mtw- v' S®ja se vrši- pri St. Clair Ave. '%itj vse one, ki želijo »i a seji bo nekaj po, lo Meh:kle Pridite! nji^.anska vlada je zaprla ^ ,ki ga jevzdrže- klici Ecuador. \______ AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 2, 1939 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME •117 St. Clair Avenue SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto »7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta 43.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta «3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 8 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year. ____Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1809, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. ^83 No. 27, Thurs., Feb. 2, 1939 Leto diktatorjev Ko je nastopilo novo leto 1939 je Hitler sporočil Angliji, da se ne bo držal več pogodbe glede gradnje submarinov v Nemčiji. Povedal je, da bo Nemčija zgradila enako število submarinov kot jih ima Anglija. Ta izjava Hitlerja seveda nikakor ne more ugodno vplivati na Angleže, ki se še dobro spominjajo, kako bi bila Anglija v letu 1917 skoro izstradana od nemških submarinov in bi morala pasti na kolena pred kajzerjem, da se ni oglasila Amerika s svojo vojaško silo. Vendar so Angleži to pot ostali mirni, ker so nekaj enakega itak že pričakovali od Hitlerja. V usodepolnih dnevih lanskega septembra so Angleži dognali, da je dal Hitler zgraditi 60 novih, malih submarinov, ki so pa izredno porabljivi za napadalne svrhe. Ti submarini nosijo po 250 ton. Te vrste submarini niso za dolge vožnje, torej so bili očividno zgrajeni za strah Anglije, za napad na Anglijo. Nemčija ima danes do 70 malih submarinov, ki nosijo skupaj okoli 32,000 ton teže. Anglija ima pa 51 submarinov, ki nosijo 63,000 ton teže. Toda ti submarini so opremljeni za dolge vožnje, dočim jih je Hitler zgradil nalašč za Anglijo. Najprvo je zagrozil Angliji, da z letali uniči London, sedaj pa grozi, da izstrada s submarini veliki angleški otok. In to kljub pogodbi, katero je Hitler podpisal pred nekaj meseci, rekoč, da se z Anglijo nikdar ne bo boril! Kljub vsemu temu pa se je evropska demokracija vseeno nekaj naučila od monakovske pogodbe. Dočim je Anglija doslej nekako zaostajala, je šla zadnje mesece na delo in pričakuje, da bo dosegla v letu 1939 rekord, ko bo lahko vsak mesec zgrajenih 500 novih vojaških letal. Angliji sledi tudi Francija, ki je napela svoje skrajne sile, da se oboroži v zraku. Vendar bo vzelo še dolgo časa, predno bosta Francija in Anglija mogli le misliti na napad na Nemčijo. Toda pri tem pridejo v poštev drugi faktorji. Najbolj važno je vprašanje kuriva. V Nemčiji ni nobenih petrolejnih vrelcev in vsi poskusi spraviti na trg sintetično olje so se doslej ponesrečili. Pomanjkanje olja v Nemčiji je prisililo Hitlerja, da je začel gledati proti Ukrajini in Romunski. V drugi vrsti pride problem surovega materiala. Gotov material, ki se rabi pri gradnji zrakoplovov, mora biti importiran v Nemčijo iz drugih držav. Toda zadnje čase ima Nemčija jako resne težave radi tujezemskega denarja. Nemški eksport se je precej znižal, kar pomeni, da ne prihaja tujezemski denar v takih množinah v Nemčijo, da bi slednja lahko kupovala svoje potrebščine v tujezemstvu. In dočim v Nemčiji kljub vsemu temu napadajo demokracije in zro proti vzhodu, da dobijo kar potrebujejo, pa skuša Mussolini drugo Monakovo. Gotovo je le toliko, da se Anglija ne bo podala v' nobenem oziru, da bi s svojo mlač-nostjo mogoče škodovala francoskim interesom, za katerimi se Mussoliniju cedijo diktatorske sline. Toda Chamberlain doslej ni pokazal še nobene volje, da bi bil kak posredovalec med Italij oin Francijo ali da bi se vtikal v španske zadeve. Francozi so izjavili, da z Mussolinijem lahko sami opravijo. Le v slučaju, ako bi Hitler začel pomagati Italiji, tedaj bi bili tudi Angleži pripravljeni, toda ne kot posredovalci. Brancoski ministerski predsednik je one dni obiskal francoske kolonije, po katerih je Italija zadnje čase začela ste-gati roke. Daladierjev obisk kolonij je izrazita izjava Francije, da se Mussoliniju v nobenemu oziru ne poda. Preveč bi bilo danes trditi, da bo leto 1939 prineslo poraz diktatorjem, na vsak način se pa lahko reče, da bodo demokratske države v letu, zaeno z Zedinjenimi državami nastopale nekoliko bolj trdo napram diktatorjem. Diktatorjev kot so Mussolini in Hitler se ne more druga ugnati kot s silo. Demokratske države so zadnje dneve pokazale, da so pripravljene rabiti silo in to bo vplivalo na diktatorje, da najbrž v letu 1939 ne bodo tako nasilni, dočim še ne moremo trditi, da bodo zginili s površja. q « «—•—•—•—•—•—•—.—» . »—.—*—.—.—.—.—.—.—____. . . BESEDA IZ NARODA ........... . .—......... «—>—•— Dva para se ženita! Kaj pravite! V Z'fid. državah se je prodalo največ gramofonskih plošč leta 1921" Nič manj kot 100,000,000 jih je bilo prodanih. Potem je prišel pa v modo radio, gramofoni in plošče so prišle iz mode. Zadnje čase je pa naenkrat zopet, nastalo povpraševanje po gramofonskih ploščah. Na trg so prišli radiji z kombiniranim gramofonom. Ljudje so se namreč naveličali poslušati samo tisti jazz in tisto večno oglaševanje po radiju, pa raje poslušajo ploščo, kjer slišijo pač samo to, kar hočejo. * * * V državi Ohio je baje postava, ki določa, da noben ribič ne sme vjeti v enem dnevu več kot pet postrvi. Prav lepo bi prosili m si--da j ne kroge, da bi nam povedali, kje se tistih pet postrvi v državi Ohio lahko vjame. Kje? V Newburgu! Kar dva! Že zadnji teden ste brali v Ameriški Domovini oklice. Sedaj bo pa ohcet dveh parov. Res, pri nas gre vse na pare. Minulo soboto, bolj pravilno — v nedeljo v zgodnjih urah, je pripeljal na dan Tone Šte-pec iz E. 110th St. Ozimkovo Josephine. To mu je pripeljal v slovesnem svatovskem sprevodu do oltarja oče Ozim-kov in izročil v varstvo za vse življenje, kar sta javno oba pritrdila pred oltarjem. Na to vižo sta pri Štepcevih na Mansfield dva para. Naj jim rosi vsem blagoslov iz nebes! Isto soboto večer pa smo doživeli v dvorani SND na 80. cesti dvojno slovesnost. Na račun 10 letnega oskrbništva mežnarskih poslov pri sv. Lovrencu John Kegloviča, so se zbrali številni prijatelji in znanci, zlasti iz Škocijanske fare. Nad 300 gostov smo našteli. Saj so prihiteli na to slavlje iz Milwaukee, Wis., Gi-rarda, O., iz vseh krajev ameriške Ljubljane. Mežnar Janez, zvit in muhast, kot je bil in bo, pa se je izkazal ta večer, da ima zlato srce pravega iskrenega prijateljstva. Na pretkan način je stopil v dvorano Janez v spremstvu Lojzeta in Terezije Simončič. Sedli so na častno mesto. Mrs. Simončič je njegova sestrična. Po naročilu in želji Mr. John Kegloviča je bivši Škocijanski kaplan proglasil ta večer v počast srebrne poroke Lojzeta in Terezije Simončič. Mežnar Janez je odstopil vse slavlje njegove 10 letne službe prijatelju Lojzetu iz mladih let in sestrični Tereziji za njiju srebrno poroko. Ali je bilo to •presenečenje (surprise) ali le dokaz prijateljskih vezi o tem naj pišejo drugi. Bilo pa je gotovo dvojno praznovanje. Kam smo zašli! Naslov tega dopisa je vendar: Dva para se ženita! Ali: lov za srečo! Tako se imenuje igra ki jo boste videli v nedeljo 5. februarja 1939 v dvorani na 80. cesti (Newburg.) Lepa, zabavna, hkrati podučna igra je to. Vsebina te šaloigre je posneta po V. Dobovskem in prirejena za slovenski oder. Vsebina tef igre je predpustna. Metka je edina hči posestnika Pajnika in njegove žene Katarine. Za srečo hčerke edinke se pehata oče in mati. Zrela je že za možitev. Ženinov ne manjka. Mati je izbrala za Metko namišljeno bogatega ve-letrgovca Svetlina, ki pa je v resnici le pravi tip pustolovca današnjih materijalističnih dni: uživanje, pijača, razbrz-danost, prostost, svoboda brez Boga, je njegovo geslo. Tip brezverskega vagabunda, ki na račun zaslepljenih živi brez cilja in jih izrablja. V lepih besedah, v hinavskem nastopu zaslepi Katarino, ki visoko leta, a nizko pade in po materi nastavlja zanke hčerki Metki. Katarina v tej sladki omami priliznjenih besed ženina Svetlina verjame, nasede, a končno bridko obžaluje. Prav tako se osmoli pri izbiri' ženinov oče Pajnik. V tem se križajo besede vifyte roke, ko ima mati izbranega že Metki ženina in je že vse domenjeno za civilno poroko. Nerodno za očeta Pajnika je pri tem še to, da spada med tiste, pomilovanja vredne reveže-mo-že, pri katerih žena nosi hlače. Kmet Pajnik se sicer dobro poteguje za pravice moškega spola v hiši, in se izborno ote-plje nadoblasti Evine hčere v zakonskem jarmu, tako resno, da je pred durmi že razporo-ka in to na kmetih! Za ženina Metki si je izbral posestnika Balona, že priletnega, a enega izmed tistih, o katerih se pravi, da je njih Bog — trebuh. Metka pa ima pošteno versko srce. Zato ima rada le Janka,' ki sicer nima avtomobila, ne veletrgovine, ne kur, ne krav, ne prašičev, ampak čisto srce in pridne roke. V tem se križajo računi očeta in matere. Kako ustreči staršem in zadovojiti željam svojega srca? To je boj: biti ali ne biti, pravi otrok v zablodah in nakanah staršev in utešiti svoje srce. Stric Jurij, brat gospodarja, pomaga iz te zadrege verni in pošteni Metki. Po njegovem nasvetu morata mamin in očetov ženin postati preizkušnjo, v kateri pa pridejo na dan zlobne spletke obeh ženinov. Oba potepuha in sleparja jo morata brez slovesa popihati pred težkimi pestmi razočaranih staršev. Jurij je v življenju izkušen mož, za strica je pri hiši. V njegovem srcu prevladuje odkrita krščanska ljubezen do sebe in do bližnjega. Zato je po mnenju obeh ženinov mračnjak v današnjih modernih časov. (Prav kot Barbič misli o katoličanih.) A pravica in poštenje vedno zmagata! Za dobro voljo skrbi hlapec Bobek. Njega vidimo kot t>-rodje modernih naukov: brez Boga, denar je sveta vladar. Tega načela ga nauči ženin Svetlin. Poivrh pa dosti pijače. Za to se vse naredi! In res! Po teh načrtih, po naročilu gospodarja, zbaše gospodinjo v klet, da ne bi mogla pregovoriti Metke za Svetlina. A Svetlin podkupi hlapca Bobka, da zapre njegovega konkurenta v ženitvenih spletkah, Balona iz Luž. To so prizori, da se moraš nasmejati, če količkaj še gib-lješ. Pridite, prepričajte se! Stric Jurij, mešetar med zaljubljenci, posreduje za mir in spravo med hlapcem Jože-tom in deklo Marjanco. Vzela se bosta, pa je mirna Bosna. Kar je pa obljubil stric Metki, to tudi izpolni. Igra se konča z spravo med očetom Pajnikom in njegovo ženo Katarino, ki ni več stara. Ljubezen do Janka v Metkinem srcu premaga vse ovire. Oče in mati privolita v zakon. Vsi se imajo radi, radi, radi, radi, prav zares! Pa še kako! Tudi Marjanca in Bobek! A stric jim vsem naroča: največja sreča je dušni mir v prijateljstvu z Bogom. Pridite in poglejte v nedeljo 5. februarja, pa boste rekli — res je tako! Kaplan iz Newburga. -o- Mickam za god Gmajna, Jugoslavija.—Ker se približuje mesec februar, v katerem je praznik blažene Device Marije, zato je v tem mesecu tudi god vseh Mick. .Na ta dan prošlega leta se spomnim in na vse tiste Micke, katerim sem osebno voščil god, ko sem bil še tam v Clevelandu pri t^as. Letos bo pa to moje skrom-io voščilo morda priromalo že orepozno, da imejte me za iz-i fovorjenega. Pa saj voščilo ve- j ja kar osem dni in takrat bo pa že pismo gotovo tam. Morda marsikateri Micki še na misel ne pride njen godovni dan. Jaz se pa vas, drage Micke, še vseh dobro spominjam in na meni tako hitro minule lepe čase. Zato~pa vam, drage Micke, potom Ameriške Domovine voščim, vsem poznanim in nepoznanim, naj vam da Bog še dolgo življenje in v vseh nadlogah potrpljenje. Kar nad vas hudega prišlo bo, potrpite vse voljno. Znajte, da grenkost tega zemskega življenja, jamči onkaj groba lepše vstajenje. Vsem ta mlajšim Mickam pa za nameček želim mnogo bon-bončkov, fig in rožičev, vina pa vsak dan sto poličev. Da se pa sproti uniči ta alkohol; na pomoč pokličite mlade sosede na-okol. Posebno pa želim vse najboljše k godi^estri M. Zupančič, dalje M. Jane, M. Jerak in mlajša, M. Bubnič. Posebno go-dovno vezilo pa Repli, Urši in Micki. To vam želi in pošilja Franc Mrgole. Lorainski kotiček Josephine Eisenhardt Zopet ena srebrna obletnica poroke. To pot sta jo pa obhajala Mr. in Mrs. Fr. Gra-dišek na 31. cesti. Njiju sorodniki in zvesti prijatelji so se ž njima vred veselili ono soboto zvečer ter jima obenem, seveda, tudi voščili kar še mnogo zdravih in srečnih let, najmanj do zlate ohceti. Mrs. Gradišek je doma iz Iga pri Ljubljani, Mr. Gradišek pa iz Dolskega, tudi blizu Ljubljane. Zadni dve nedelji smo imeli zaporedoma prijazne domače zabave v našem narodnem domu. Prvo je priredila čitalnica in drugo pa ženske Oltarnega društva. Obakrat je bila lepa udeležba. Veste, zabave te vrste so čisto nedolžne pa zelo zanimive in zabavne. Pa se vendar o njih ne sme nič po naših časopisih pisati. Pravijo da je nepostavno prirejati zabave te vrste. Ej, koliko je še bolj nepestavnega, vam pravim, pa se vseeno dela, ampak, no ja . . . Torej zabava te sorte je taka, da boste vedeli in je zadnje čase kar hudo v lementu in obrajtana. Vsi udeleženci sedijo okoli miz in vsak ima pred seboj eno ali pa več kart z zelenimi številkami. (Pep-ca, saj boš kar vse povedala, če ne boš nehala! Op. Jak.) Zraven ima pa vsak kupček fižola, zato bi te igre lahko imenovali tudi fižolčkanje in bi to ime ne imelo mogoče nič nepostavnega, kaj pravite? Ali pa ima vsak na male koščke zrezanega trdega papirja. Tam v enem kotu, tudi pri mizi seveda, stojita pa dva klicarja in eden vrti tičnici podobno pripravo in iz tiste tičnice pa letijo male kroglice z številkami, katere klicarja kličeta. Največkrat sta od samega klicanja že kar oba hripava, reveža in tako igralci hite, ali pa tudi ne, kakor je že sreča, pokrivati z fižolom svoje karte. Zdaj pa zdaj se kak vnebovpijoč glas zasmeje in nekaj reče, kar pomeni, da je dotičnega sreča pogledala in mu pustila, kakor je že določeno, 50c, dolar, ali pa več. No ja, potem pa, zopet, naprej. Tisti, ki. kaj dobijo, so kar. na moč veseli, drugi se pa tolažijo: eh, kaj, bomo pa drugič bolj srečni. No ja, saj jim privoščimo, da bi bili kar vsi srečni, pa drugo rajžo, kakopak. . __ In ker nekateri kar komaj čakajo fižolčkanja, bo pa žensko društvo Jutranja zarja št. 46 SDZ priredilo prihodnjo nedeljo 5. februarja zvečer enako prijetno zabavo. Pridite vsi, boste mogoče pa vi in vi, zdaj bolj srečni, menda ja. Volitve pri našem SND so tudi končane. Izvoljen je še ves stari odbor, rezen še par novih. Mr. John Piškur je še vedno predsednik, torej on skrbi, da se vse direktorske seje v redu vršijo. Mr. John Brus kot tajnik, mora skrbeti, da so vsi tajniški posli natančno urejeni in Mr. John Kumše ima pa blagajno čez in denar seveda, kadar ga je kaj. Zraven teh omenjenih ta velikih glav so pa še drugi možje in tri ženske pomočnice v direktoriju. Upajmo, da bo naš dom tudi zanaprej tako lepo napredoval kakor je dozdaj. To se more doseči pa le v skupnem, složnem in prijateljskem sodelovanju direk-torija in delničarjev. Glavni nadzornik JSKJ, Mr. John Kumše, se je podal zadnjo nedeljo proti mrzli Min-nesoti in to v svrho pregledovanja knjig in računov, kar se vrši vsakega pol leta v glavnem uradu JSKJ. Že tukaj pri nas je tako mraz, brrrr, da kar sapa pred nosom zmrzne. O jo j, kaj mora biti pa še tam na severu. Tam mora pa sapa kar že v ustih zmrzniti. Pa še medvedje, pravijo, da so tam in da kar po ulicah špancirajo. Ug, ug, ka- kor bi rekli Indijanci, ki so tudi tam blizu nekje v svojih vigvamih. -o- Zahvala in drugo Cleveland (Collinwood), O. —Naj se na tem mestu prav lepo zahvalim vsem tistim, ki so se udeležili naše veselice ali card partya. Reči moram, da vzlic takemu vremenu, kakor je bilo tisti večer. Večina vsi člani društva Najsv. Imena so bili navzoči, kakor tudi njih soproge. Tudi precejšne število članic Oltarnega društva se je udeležilo naše veselice. Torej hvala vsem skupaj za tako prijazno zabavo, kakor smo jo imeli na 21. januarja. Na žalost pa moram omeniti našo mladino, da se tako odstranjuje in se nas starih sramuje. Rajši ne pride blizu, kakor da bi govorili slovensko. Mi starejši smo podobni tisti kokoši, ki svojo mlado čredo vodi tam po smetišču in jim išče živeža. Ko tako brska in išče, pa najde črvička. Brž pokliče svoje mlade, ki tudi vsi hitro pritečejo, da dobi vsak svoj delež. Ko pa malo odrasejo, se pa razkropijo vsak na svojo stran, eden na levo, drugi j na desno. Stara koklja pa kar naprej brska in zopet kaj najde, ter hitro pokliče skupaj svoj zarod. Toda noben se ji i več ne odzove. Sedaj so že sa- j mi zmožni, da si poiščejo, kar j potrebujejo. Ampak če pa ma- 1 IN 19. februarja v ColW Za nas ste glasovali i s® Za dobo let, kar smo služili tej naselbin1; naši mnogi odjemalci sodniki in porotniki. ločevali o naši zmožnosti postreči v času tuge' Kot rase jo naši odjemalci, je dokaz, da itf. vaša sodba zelo laskava. Zahvaljujemo se v(ja vaše zaupanje ln zadovoljstvo; obljubljam0' ])»' bomo vedno potrudili, da bomo vredni še na° zaupanja tudi v bodoče. para se zenita V NEWBURGU V S. N. DOMU NA 80. CESTI v nedeljo 5. februarja ob osmih zvečer Vsi ste vabljeni na oM 3515 E. 81st St. MIchiO7 —Dnevna in nočna postrežba— ^ LOUIS FERFOLIA SLOVENSKI POGRERNIK lo zagrmi in se bliža hud-3 u! in ko že kane prva kaplja žja, potem pa vzdignejo g'8' ce. Kam pa sedaj ? Kam dt gam kot k svoji stari matei'i> jih zopet pokrije s svoj' krili. To so nam pokazali naši i® deniči pri zadnji prireditvi'1 nas starejših, ne potrebuje da se lahko sami brez nas v® žujejo. Koliko se je že P'5> po naših časopisih, da ČuV>J mladino, da se nam ne od« Ali kako naj se jo čuva, ^ nas tako sramuje. Ali naj letamo za njo, kakor tista koš, da jih spravimo pod varstvo ? Matevž Leskovi -o-- , Veselica Prešernovi __ >] V soboto 4. februarja ^; redi društvo France PreS, št. 17 SDZ veliko ple*"0 selico v zgornji dvora"' j prizidku SND na St. C " Ave. Vsi člani in članih 12 kor tudi ostalo članstvo » in cenjeno občinstvo sP'otl'1w blizu in daleč, je vljudnov Ijeno, da pridete na to prireditev, ki bo v vseh a rih nekaj izrednega. Za£ ljam vam, da ne bo šel $ domov žalosten, ampak v in zadovoljen. Za vse bo skrbljeno. Za plesalce bo^01 rala izborna godba bratJe štof. Oni, ki bodo čutili Jo ali lakoto, bodo dobili moček pri bari in v kU^ J Zato ne pozabite tega , j1 ra in pridite med nas 1 narje," ki vam bodo P°5^ po pravi slovenski nava ^ šegi. Posebno pa apeliraj, vse člane in članice, & j J dete«,gotovo na to vesel'^ , pripeljete s seboj svoje^ in može ter sploh vso J ----------S Kaj teki bo to? . |J AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 2, 1933 _ po kateri je tudi ime banovine, katere sedež je v Skoplju. Tu je sedež srbskega pravoslavnega metropolita in tudi sedež katoliške škofije, kjer je za škofa rojak dr. Janez Gnido-vec. Poleg pravoslavnih, ki so tu v večini, je dosti muslimanov, kar prav zgovorno pričajo minareti turških mošej. Mesto je staro in ima slavno zgodovino, ki sega v prvo stoletje, v njem so gospodarili tudi Bizan-tinci. Po Kosovski bitki so ga vzeli od Srbov Turki, ki so potem stoletja gospodarili v Skoplju. Ko so Srbi porazili Turke pri Kumanovu, so nato prodirali proti Skoplju. Turški poveljnik in branitelj Skoplja, Zekki paša, je potem prepustil Srbom mesto brez boja, nakar so Srbi pod vodstvom prestolonaslednika Aleksandra slovesno ukorakali v Skoplje 26. oktobra 1912, kjer so bili slovesno sprejeti od tamkajšnjih Srbov, v veselju, da je stara prestolica Srbije zopet srbska last. AMERIŠKI PRILJUBLJENI TRENUTEK . . . Presledek, ki osveži z steklenico ledeno-mrzle Coca-Cola. Vedno jo imejte pripravljeno v vaši ledenici doma. CLEVELAND COCA-COLA ' BOTTLING COMPANY Helen Winthrope, njen brat in njena mati, so danes pač najsrečnejši ljudje v Ameriki, ker je Helen podedovala eno tretjino milijonov pokojnega Jacob Rupperta, lastnika newyorslcega žogometnega teama Yankees. Ruppertovo premoženje znaša od 30 do SO milijonov dolarjev. Najboljša angleška lokomotiva, ki bo prišla v New York na razstavo. Še po.prej jo bodo kazali po vseh večjih ameriških meŠtm. "D olfler bo vozila po ameriških prdga'h, mora imeli lokomotiva zvonec, luč in avtomatične zapone, kar sicer "nI' pred 'pisano v Angliji za lokomotive. ŽUTI Po nemškem izvirnika K. Maya JOŽE GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU MALI OGLASI Kupijo se bančne knjižice North American banke. Gotov denar. Zglasite se na 5500 Superior Ave. med 6. in 8. uro zvečer. (29) Zastonj 1 ft. suhe krače 1 ft. kislega zelja ako kupite 2 funta suhih krač za 25c in 2 funta kislega zelja za 10c. Samo pri Matt Križman 1132 E, 71 si SI, V najem s« da stanovanje šest sob. Vprašajte pri John Gornik, 6217 St. Clair Ave. Tel. HE-2395. (Febr. 2. 4. f. 9. 11. 14. 16. 18) Soba se odda poštenemu fantu ali dekleti, s hrano ali brez Vprašajte na 1088 E 67th St. (29) Težka kazen za znanega radio umetnika New York, 1. februarja. Geo. Burns, ki je poznan milijonom radio poslušalcem, je bil včeraj na zvezni sodni j i obsojen v globo $8,000.00, ker je vtihotapil v Ameriko neke dragulje, ki so bili vredni komaj $5,000.00. Poleg tega je moral Burns plačati od-| vetnika in sodnijske stroške v svoti $9,500.00. Burns zasluži vsak teden $16,000 kot radio i umetnik. Sodnik mu je prisodil I tudi eno leto zapora, kar je pozneje suspendiral, češ, da je Burns prvič grešil zoper postavo in ker je s svojo izjavo pomagal, da je postava prišla na sled tudi drugim tihotapcem. -.-o- ! V Rusiji primanjkuje ur budilk za delavce j Moskva, 1. februarja. Ker je j vlada začela zadnje čase preganjati one delavce, ki prihajajo j prepozno na delo, je nastalo tako j obilno vpraševanje po; urah bu-I dilkah, da jih je v trgovinah končno zmanjkalo. Delavti, ki pridejo dvajset minut prepozno na delo, zgubijo službo. Trgovci v Moskvi bi prodali 250,000 ur budilk takoj, ako bi jih imeli na razpolago. DNEVNE VESTI Mnogi narodi pomagajo čilenski republiki Santiagoj, čile, 1. februarja, čilenska vlada bo prisiljena najeti najmanj $70,000,000 posojila, da bo imela dovolj, da začasno pomaga po potresu prizadetim ljudem in da začne z gradnjo porušenih hiš, vasi in mest. Med narodom samim se dnevno zbirajo prostovoljni prispevki. Angleške vojne ladje prevažajo ranjence iz ogroženih krajev na bolj varna mesta. Japonska, je začela z narodno zbirko za Čile, Argentinski vladi dovažajo živež in obleko ponesrečenim, ameriški vojaški zrakoplovi so pripeljali tja mnogo prepotrebnega seruma, da se zdravi ranjence, ker bi se .sicer začele širiti nalezljive bolezni. Včeraj so se pojavili novi potresni sunki, ki pa niso bili iz daleka tako silni kot prvotni. Včeraj je začelo v potresnem kraju deževati, dasi se de-:ela nahaja v takozvani "suhi sezoni," ko par mesecev ne pade noben dež. -o-— Tudi Anglija naročuje zrakoplove v Ameriki San Pedro, Cal, 1. februarja. Angleški parnik Lochavon je danes odpeljal preti Angliji prvih L4 vojaških zrakoplovov, katere je Anglija naroČila v Amferiki. Naročenih je nadaljnih 400 zrakoplovov, v skupni vrednosti $42,000,000. Angleške tovarne ne morejo dovolj hitro graditi vojaških zrakoplovov. -o- Ogrska bo v kratkem v fašistovskih vrstah Budapest, 1. februarj^. Državni poslanec Koloman Iiubay, vodja ogrskih fašistov, je izjavil, da imajo njegovi pristaši vse načrte gotove, in kakor bodo pripravljeni, bodo prevzeli ogrsko vlado v svoje roke. Na Ogrskem bodo odpravljene vse politične stranke in dovoljena bo samo ogrska fašistevska organizacija. Da pa Madžari niso kaj prida pripravljeni za fašizem, so včeraj pokazale volitve v treh okrajih, kjer so bili izvoljeni narodni možje namesto treh fašistovskih kandidatov. -o- Proti-ameriške aktivnosti bodo preiskovane Washington, 31. januarja. Kongres je pri volji podeliti Dies kongresnemu odseku, ki preiskuje proti-ameriške aktivnosti, nadaljnih $100,000 za preiskavo. Dosedaj je imel kongresman Dies, ki vodi to preiskavo na razpolago $25,000, kar je že uporabljeno. Dies je zahteval nadaljnih $150,000, toda se je končno pobotal za $i00,000. Velika večina kongresmanov je izjavila, da je taka preiskava potrebna radi poslovanja komunistov in ■fašistov v Ameriki. ■'■ ' . tekom balkanske vojne Srbi. Medtem, ko so Bolgari bojevali krvav boj pri Lozengradu ter so Črnogorci napadali Skader, so Srbi udarili proti Skoplju, kjer se je pri Kumanovu razvil velik in krvav boj, iz katerega so Srbi prišli povsem zmagoviti, dasi tudi z težkimi izgubami; okrog 2,000 Srbov je obležalo na bojišču, a še dražje so morali pa plačati Turki, katerih je padlo okrog 8,000. Pri tej zmagi so Srbi zasegli' bogat plen. V tej bitki je osebno poveljeval pokojni jugoslovanski kralj Aleksander I., ki je bil tedaj še kot prestolonaslednik Srbije', ter je temeljito potolkel Turke, katerim je poveljeval Ftehi paša. Z zanimanjem sem gledal iz vlaka na nekdanje bojno polje, kjer so Srbi bojevali odličen in junaški boj za osvoboditev svojega ozemlja izpod turškega jarma in kjer si je pokojni jugoslovanski kralj spletel tako odlično lavoriko zmage nad Turki. Prav dobro se še spominjam s kakšnim veseljem smo čitali novice o zmagah pri Kumanovu, Lozengradu, Skadru in drugih krajih, ter smo bili vsi mnenja in želeli združenim balkanskim Slovanom popolno zmago nad Turki: "Bog daj, da zmagajo naši južni bratje," smo dejali, ko smo ličkali koruzo, se pogovarjali o vojni ter slavili hrabre Balkance. Ura je bila 4, ko se pripeljem v Skoplje, ki je najbolj odlično mesto južne Srbije, ter je bilo nekdaj prestolica srbskih vladarjev. Tu je stoloval odlični srbski kralj Dušan Silni, katerega je kronal v Skoplju srbski pravoslavni patrijarh Joanikij za carja Srbije in Grkov. Tu je stoloval car Uroš, kralj Vukašin in drugi. Mesto leži na rodovitni ravnini ob podnožju Šar planine in črne gore, ter je zelo važno trgovsko mesto z železniškim križiščem. Skozi mesto teče reka Vardar, najbolj odličnih mest Srbije. Tu je veliko železniško križišče, ki je poleg Belgrada najbolj važno. Od tu vodijo železnice: Solun-Skoplje, Cari-brod-Sofija-Carigrad, Knjaže-vac-Zaječar in na Belgrad. V Nišu je sedež srbskega pravoslavnega škofa. Tu je tudi dosti katoličanov, ter imajo lepo katoliško cerkev, kamor prihajajo od vseh strani naši raztreseni Slovenci, ki delajo po bližnjih in daljnih krajih okrog Niša. Ako bi imel kaj več čara, bi se ustavil za nekaj časa ter si ogledal mesto, zlasti pa pogledal, kako kaj žive naši ljudje, kar pa ni bilo mogoče. Niš je znamenit še iz rimske dobe, ker tu je bil rojen slavni rimski cesar in premagalec cesarja Maksencija, Konštantin Veliki, ki je izvojeval odlično zmago,ob reki Tiberi pri Rimu. Tu sta se leta 1189 sestala srbski vladar Štefan Nemanje in nemški cesar Friderik Barba-rosa. Ob 11:48 se odpeljem z brzovlakom proti Skoplju. Kra- j ji, po katerih vodi železnica, so I zlasti znameniti iz balkanske j vojne, ko so se tu vršile krvave i bitke med Srbi in Turki. Zdru-1 ženi balkanski narodi, že po-1 vsem siti turške nadvlade in pa | njih grozovitosti, so jeseni leta j 1912 udarili na Turke, ter jih ' po krvavih bojih izgnali iz svoje zemlje. V teh bbjih so se posebno odlikovali Srbi in Bolgari in nič manj junaški Črnogorci. Tem trem so se pridružili tudi Grki, ki so posegli v ta pravični boj za svobodo Balkana. Ura je bila nekaj minut čez 3, ko se pripeljem do Kumano-j va, kjer se je 23. in 24. oktobra bila med Srbi in Turki najbolj krvava bitka, ko so jo bojevali Zato se pa tudi vozijo na tem lepo urejenem vlaku le petični ljudje, visoke glave in pa di-plomatje. Tudi postrežba na tem vlaku se v marsičem razlikuje. Uslužbenci so večinoma le Francozje in pa kak Anglež, zato se tudi govori le francosko in angleško, kakor so pač potniki; srbohrvatskega se na vlaku ne sliši. Prostor na vlaku je bil prav imeniten in bi lahko nemoteno spal, toda sem rajši gledal skozi okno na krasno pokrajino, ki se razteza vse od Belgrada pa do Niša. Zelo zanimivi kraji so od Belgrada: Topčider, Košut-njak, kamor hodijo Belgrajča-nje na izprehod. V Košutnjaku je bil ustreljen knez Mihajlo, ko se je nahajal na izprehodu. Več postaj naprej je Mladeno-vac, Palanka, kmalu zatem železniško križišče Lapovo, Pa-račin. Kraji so zelo lepi in pri-rodno tudi bogati; rodovitna polja, travniki in njive nudijo prebivalcem, ki so prav gosto naseljeni v primeri z drugimi kraji, dosti kruha. Ni čuda, da je veliki srbski junak Kara-djordje, ki je tod hajdukoval, zbiral Srbe, ter ž njimi udaril na Turke, da osvobodi to zemljo izpod turške pete, ter požene Turke tja, kamor spadajo. Rodovitna in lepa je ta zemlja, tako zvano Pomoravje, po katerem teče velika reka Morava. Tu je Moravska banovina s sedežem v Nišu. Ob 11:23 dopoldne se pripeljem v Niš, kjer sem prestopil iz Simplona na brzovlak proti Skoplju, dočim je Simplon od-arzej proti Carigradu. Mesto Niš leži sredi ravnega polja, katerega obdajajo prijazni griči. Skozi mesto teče reka Nišava, ter je eno izmed norce!" "Prav si povedal! Sicer pa boš imel dovolj prilike, da boš lahko pokazal svoj pogum. Pojdimo!" ■ Odjezdili smo za Haddedi-I ni. Konje smo po strmini peljali za vajeti. Iladdedinov že ni bilo nikjer več. V dolini smo zajahali in jezdili za njihovo sledjo. Našli smo taborišče Bebbehov. Njihova sled je šla ob reki navzgor proti severu in zavila krog hriba proti zapadu na široko ravnino. Culi smo streljanje in vpitje. Haddedini so bili v boju. "All devils—!" je ropotal Anglež. "Kurdi koljejo naše prijatelje! Vse bodo poklali, če ne pohitimo!" Pognali smo konje. Streljanje je prenehalo, krik in vik pa se je podvojil. Zajezdili smo v ravnino. Bili smo na bojnem polju. Haddedinom se je napad popolnoma ponesrečil, v divjem begu so se razkropili na vse strani in Bebbehi so jih zasledovali. Mrtvi in ranjeni Haddedini in Bebbehi so ležali po ravnini. Na levici je v divjem diru bežal Amad el-Gandur na svojem belcu, pet Kurdov se je podilo za njim. Pa daleč so zaostajali za šejhom Ahmed Azadom, krasnega konja je jezdil, pristno perzijsko črno kobilo, ki je o njej pravil prejšnji dan oglednik, da sega njen rodovnik do konjušnic Nadir šaha. Pred nami je bežal mali Kara ben Halef, zasledoval ga je Kurd ki je jezdil perzijskega rjavca izredno plemenitega konja. Trdo za njim se je pehal Halef da bi rešil sina. Pa njegov konj je bil prepočasen. Mali Kara ben Halef je bil izgubljen če bi ga dohitel Kurd. Rešiti sem ga moral. "Za dečkom!" sem kriknil tovarišem. Pognal sem vranca. "Kaw-vvarn — kawwam —!" sem mu zaklical in že je šinil v daljavo ko puščica. Zdirjal sem po bojnem polju. Nekaj Kurdov je zaostalo pobirali so ranjene tovariše. Streljati so mislili nabijali so puške pa prepočasni so bili v hipu smo bili mimo njih. Dohitel sem trop Kurdov ki so zasledovali Halefa nisem se zmenil za nje tudi za tovariši se nisem ozrl — mladi Kara ben Halef je bil v nevarnosti le na njega sem mislil. Gozdnate višine so zapirale ravnino na zapadu na levici je segala med nje široka dolina. Tja je krenil Amad el-Gandur in trdo za njim Ahmed Azad tja se je obrnil tudi Kara ben Halef njemu za petami pa Kurd na rjavcu in Halef. Naglo sem jim prihajal bliže. Halef je čul topot za seboj, obrnil se je, me zagledal in zaklical: "Gospod, reši sina!" "Mu je že povedal skrivnost?" | "Ne še." ! "Zelo dobro! Le kar za menoj, ne brigaj se za druge!" Šinil sem mimo njega. Pridivjali smo v dolino, vsako sekundo sem bil rjavcu bliže, le še nekaj konjskih dolžin pa bi ga dohitel. Kurd se je ozrl in mi zaniČ-ljivo kriknil: "Ti si, džaur? Dohiti me, če moreš! Jaz sem Nizar Hared, drugi sin Gazal Gaboje'!" Izdrl je pištolo in ustrelil. Ni me zadel. Pa je segel rjavcu k repu in zaklical: "Zmagovalec, brž — brž!" Povedal mu je skrivnost—. (Dalje prihodnjič) ni' ar * b?o voljo, le tega ni- -«»iteda IT prosiL ;poča- 5 ^0]besen se je zadri: jjj [ar '^-.ti pravim še enkrat! 4 timeseniš' da se samo ra_ tE, otrebu 'la v°JskovanJ'e? Ne o' ' tvo tvojih nasvetov •' U J6 Pomoči! Ostani na vr-'j ti J, S,e zadavi na svoji slo- v,- ivi H, u°Sti. in na JUbezni do sovražnikov, nočeš! C a jew Je tvoj" Halef P°zabil> »s dr«^edin in da se mora idi 0!atl' ne Pa tebe, Pa naj 'kom °stane pri tebi z ot" f ride v V^ed in nam naj ne je! žev 6C pred °či! Strahopet-i' 1» vi--?6, Potrebujemo v na- i H al?!" :> «jCa 1 Je planil. ,'lz Strahopetnež —? pitali' mi še nihče ni 11 ^°kaž () ^lež i T sem straho- r- V2e!'.2 va*ni pojdem!" i ia, njJe Pu§ko ter šel po ko-o(i \ sin Pa za njim, ji! lo r bilo zmedeno, bla-vfladdg, UrJenje se Je lotil° f }0niin!nov- Zaman bi jih bil n°lca]JaI in svaril> rajši sem i drVe,.Strmoglavo in slepo j o, ,ja 1 v Pogubo. -Jasno je ,1 i Se niti prebiti ne bo-ift skozi sto dvajset <« Vli 0V' kaJ šele, da bi 4 '0(jj]o Prav lahko se je f dnjeg da bi padli vsi do J' hti . _ * lI>kai ndsay me je vpra-! p°meni hrup med Had- M%at p i &vltar Uazal Gaboje mi je Iff avj] „ Povedal," sem mu S( št; j{ J mislijo Bebbehi na- § Spline od dveh straže sem jim novico' f Hi ^Pravljajo, da bi jih h ^n0'.Paclli- Kar je seveda »f "Tur.Va z njimi?" ? \Ve,! ne moreva ostati." i i sVil aa »e. Bi še kdo rekel, u'ah°Petca —• Well! jf' sir £ b°do spoznali neke-^ pes"!? Lindsaya in nje: /S ,^islim tako- mylord! Pa 6 ne moreva os" 1 bi s hodi mi na misel, 1*S d mi kar zblaznelimi | 1 Va r.VGl v pogubo. Za nji-5 Plin 3ezdila in storila, kar ■j. p^očal trenutni polo-a?Do °jim se, da pomeni pocenjanje Amad el-nje£°v konec —. f ^esbi se moj strah is, ®nici t" c 0fei , ' ;b°jav>>e ne mislite udele- JH b ne bom nikogar na-% „. anil Pa se bom. Ra-'' tUdi 8eveda, da bom brali Amad el-Gandur j a j trp-ba''''0je tovariše, če bi ^ so se drenjali v 2adtlja m nj'eg0v sin sta I" ePe? O Je Pravil, "si hud i ^ Ar J razumeš, da mo-' ' naj Hanne, najbolj- ^it^ enami, ali naj poslu- \ \da sem se zhal — ? ^ei žbl1 strahopetnež?" | moraš z njimi! * ® tako veleva. Am-Jm& Pusti pri meni!" >! ;%i,°SP°d! Tudi o njem t goVoriti, da stra- ft ^ srit dži Halef 0mar t kotiti svojega ime- a bi d'V i-0.-Pade1' mi pozdravi ^PoVo. 20 med cvetlicami! i ifjn'! da se nisem bal 0>bi liljo! Z Bogom' ' fl0AitGl :Jum gospod!" ! W\,e- . , . ln ,oy,al Pr' Ll • sem ga vpra- NV b°m ostal- • Nisem me imajo za bo- * S5ni-' ? hočeJ°! Prepono- ' a bi poslušal take Cleveland. Ohio, 2. februarja 1939 Primanjkovalo jim je najpotrebnejšega in čim večja je bila beda, tem hudobne j ša in besnejša je bila žena. Zmerjala je svojega moža, predbacivala mu je, da predolgo živi, da je že skrajni čas, da umre, da ji ga vsaj ne bi bilo treba preživljati. — Videli bodetei otrok moj — reče on nekega večera Nataliji da bom umrl, a potem bodete vedeli, kdo je moj morilec. —Moj Bog — kaj naj storim? —odvrne Natalija. —Nič! Drugo jutro je vstal kot navadno, oblekel se ter stopil pred zrcalo da se obrije. Njegova žena in Natalija sta bili zaposleni v kuhinji. Nenadoma se je zaslišalo zamolklo hropenje, a nato težak padec. Ženi pohitita v sobo, kjer zapazita strahovit prizor. Našli sta slikarja mrtvega, — prerezal si je vrat. Natalija se v grozi obrne. —Vode, — vzklikne ona,— zdravnika! Toda žena obstoji v sredi sobe, pogleda prezirljivo nesrečneža, ki je umiral in reče: —Vseeno je! Saj itak ne more več delati. Sedaj odpre umirajoči oči, iz katerih je sevalo grozno sovraštvo. —Za Boga, — vzklikne Natalija, — vendar ne moremo mirno gledati, kako umira! Zaklinjam vas, dovolite mi, da pobitim po zdravnika. —Kaj bi on tu? — vzklikne brezsrčna žena — ne more mu več pomagati! . —Ne, ne — zdravnik ga bo morda vendar še rešil—grem! —Vi bodete ostali tukaj! — zakliče slikarjeva žena in ji odločno zastavi pot. Natalija prebledi. —Vaš namen je tlprej, preprečiti, da bi poklicala pomoč? —Da, golobica moja, a tvoja dolžnost je, da me ubogaš. Žena stisne peSti. Toda Natalijino usmiljenje je bilo večje kot* strah. —Proč! — zakriči ona. — Drugače bom uporabila silo. —Potem bova videli, katera izmed naju je močnejša. S temi besedami dvigne žena britev s tal, s katero si je Ragun prerezal vrat. Natalija zadrhti, ko opazi to strašno orožje. —Za Boga — vzklikne ona — ako sedaj ne pomagava vašemu možu, ako umre brez pomoči — potem ste izvršili umor1! —Nič ne škoduje! — odvrne žena ravnodušno. — Nočem, da bi dalje živel! Natalija se preplašena obrne. Ni slutila, da se more nahajati v človeškem srcu toliko zlobe. Umirajoči pogleda Natalijo, a ona se skloni k njemu. Prime ga z obema rokama za glavo, da mu olajša umiranje. —Ali mi hočete kaj povedati, gospod Ragun? — mu za-šepeče. — Hitro, hitro — olaj- VLOGE vjtej posojilnic so zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation, Washington, D. C. Sprejemamo osebne ln društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan.Co. 6285 St. Olalr Ave. HF.nd. 5670 šate si srce in izpovejte se! Vse bom točno izvršila, karkoli mi ukažete. —Ničesar nima izpovedati! — vzklikne njegova žena surovo. — Edino to vam bi lahko povedal, da je bil celo življenje lopov. —Molčite! — ji zakliče Natalija. — Ne motite ga vsaj v njegovih zadnjih minutah. Ragun je težko hropel, ustnici sta se mu premikali, kot da je želel govoriti, toda Natalija je razumela samo nekaj besed. — Nisem mogel dalje — Bog mi naj odpusti! — Pro-kleta — prokleta naj bo! Natalija se obrne ter reče ženi: —Ali slišite — še sedaj vas preklinja! Umirajoči se nekoliko dvigne. Oči so mu bile široko odprte in gledal je skozi okno v jasno nebo. —Vidim — vzklikne on — vidim vse jasno — moje oči — operacija se je posrečila! On umolkne. Oči mu postanejo steklene, a nato se mu telo krčevito strese in on omahne. —Umira! — vzklikne Natalija obupno. —Dobro je tako! — odvrne surovo slikarjeva žena. Natalija ni slišala teh groznih besed. Sklenila je roki in tiho molila. Nesrečni Ragun je končal. Drhteč se je sklonila Natalija k njemu in mu zatisnila oči. Kdo bi mu drugače storil to zadnjo uslugo. Toda njen sklep je bil trden. Dovolj, da je ostala v tej hiši samo zato, da pomaga slepemu Ragunu, da ga varuje pred zlobo njegove žene. Toda sedaj ni rabil ubogi slikar več zaščite, — sedaj ga ni mogla več zadeti ženina surovost in hudobnost, — sedaj je bil svoboden. Natalija takoj sklene oditi iz stanovanja. Hotela je bloditi po petrogradskih ulicah. Morda se bo našla kaka usmiljena duša, ki se je bo usmilila in jo sprejela. Ni dvomila, da bo lahko mirno odšla od tu. Ragunovi ženi gotovo ni bilo do tega, da jo prikuje k sebi in jo preživlja. Natalija se še enkrat ozre po sobi, poslovi se od Ragu novega trupla — od tega ti' hega mučenika, ki je sedaj našel svoj pokoj. A nato gre v svojo sobico, kjer se je naha jal njen plaič in klobuk. Ona se obleče ter gre nazaj v sobo, da pove gospej Ra gunovi nekaj besed. Toda truplo je ležalo samo — žena ni bila več navzoča. Natalija gre v kuhinjo, toda gospe Ragunove tudi tam ni' bilo. —Odšla je, — pomisli Natalija. — Morda je odšla, da naroči pogreb za svojega moža? Tem bolje, da mi ni treba govoriti z njo, saj bi ji itak ne mogla reči prijazne besede. Odločno gre k vratom, toda bila so zaklenjena. Natalija se preplaši, ker jf tako slutila, da pripravlja gospa Ragun novo hudobijo. Zastonj je premišljevala, kakšen namen bi imela, da jo je zaklenila. Ni mogla najti odgovora na to vprašanje. Počasi se vrne v sobo. Četudi je vedela, da je bil umrli dober človek, vendar je pomenil ta samomorilec za njo skrajno grozo. Drhteč se je 4 AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 2, 1939 vsedla v kot sobe. Sedaj zasliši nenadoma korake nekoliko ljudi, ki so prihajali po stopnicah. Bili so moški koraki, ki so se približevali Ragunovemu stanovanju. Kmalu zasliši, kako so odklenili vrata in soba se napolni z ljudmi. Vstopilo je par policijskih uradnikov, — a spremljala jih je slikarjeva žena, ki je merila zlobno in z okrutnim tri-umfom Natalijo. —Evo tukaj leži moj mož! — reče gospa Ragun. — Leži še tako, kakor sem ga zapustila — sam se je umoril! Policijski ravnatelj,- ki je vodil preiskavo, stopi k truplu ter ga pregleda. —Vse je v redu! — odgovori on. — Mrtev je in ne preostaja nam nič drugega, kot da damo odpeljati mrliča v mrtvašnico. samo izmišljotina in laž. —Gledajte, kako se pretva-ja, — zakliče gospa Ragun.— Haha, hinavka. —Bomo že zvedeli resnico, — reče mirno uradnik, ter si —Kaj ? — ali mi hočete odpeljati moža iz hiše? — začne jadikovati gospa Ragun.— Ali mi hočete odpeljati njega, ki sem ga tako ljubila? Ali ga hočete mar odpeljati iz tega stanovanja, kjer sva preživela najsrečnejše trenutke svojega življenja? On, to je kruto! Tega ne bom mogla preživeti ! —Žal ne moremo drugače, — uboga gospa! — odvrne uradnik. — Brezpogojno je treba, da preiščejo zdravniki mrliča. Natalija se je komaj premagovala. Hotela je razkrin- prižge cigareto. —Torej, kako je bilo, zlato moje, pripoveduj. Pred par tedni si prišla v to hišo, kjer so te sprejeli z milostjo, toda že prvo noč se je priplazil slikar k tebi. Natalija prebledi. To je bila resnica. Ragun je res prišel k njej, da jo opomni. — Odgovori! — ji ukaže i uradnik nestrpljivo. — Ali te ! je obiskal Ragun tisto noč? —Da, — odgovori Natalija i jedva slišno. Slikarjeva ' žena se porog-1 ljivo nasmeje. I —Sedaj ste slišali, gospod j častnik, sama je priznala. Še 1 več vam hočem povedati, ker od te osebe ne boste ničesar več izvedeli. —Od tistega časa, ko je pre-koračala ta deklica prag moje hiše, je izginila sreča v mojem zakonu. Neprestano je pogledovala mojega moža, čim sem se obrnila, pristopila je k njemu, k njegovi mizi in na to je nastal šepet, smeh — kratko malo, gospod — jaz sem poštena žena in vam moram vse to točno priznati. Prisegam vam, da je ona pognala mojega moža v smrt —Kako se je to zgodilo, da se je sam ubil? —Ubil se je zato, ker sem kati hinavko in povedati tem ^ danes zJutra-> izgovarjala z njim, — rece gospa Ra- gun, — izjavila sem mu, da te osebe-ne bom trpela dalje v svoji hiši in vidite, gospod častnik, ta stari grešnik ■ (Dalje prihodnjič) uradnikom, da ta žena ni nikdar ljubila svojega moža kako ga je mučila in pognala v smrt. Toda bila je plemenita in ni se mogla odločiti da bi postala izdajalka. Molčala je in ostala v svojem kotu ter povesila pč>gled. Toda takrat se nenadoma začudi ko je zaslišala uradni-kovo vprašanje: —A kdo je ona ki je zakrivila njegovo1 smrt? —Evo je tam, v kotu sedi, — vzklikne slikarjeva žena in pokaže na Natalijo. Deklica poskoči, kot da jo je pičila kača. —Ali je ona kriva Ragunove smrti? Ali je prav slišala, kaj je rekla ta žena? Toda ni bilo dvoma. Uradnik pristopi k njej, ter jo ostro pogleda. — Od kedaj stanujete pri Ragunu? — jo vpraša. —Par tednov. —In ta čas vam je zadoščal, da ste začeli s tem oženjenim človekom razmerje? —Kako to mislite, gospod? Natalijin obraz pobledi in ona začne, drhteti. —Kako to mislim? — zakliče uradnik smejoč se. — Ne trudi se deklica, da mi igraš nedolžnost. Mi že vemo, kdo si. Gospa nam je vse povedala. —Kaj vam je rekla, gospod? Zaklinjam vas, odkrijte mi, kaj vam je ta žena razodela. Prisegam vam, da je vse to ___ £iiiniutiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiii>>i'>iiiiiiiiiiiiiiii'iiiiii^ »Jos. Zele i o Sinovi l POGREBNI ZAVOD Avtomobili ln bolniški voz redno in ob vsaki url na razpolago. Ml smo vedno pripravljeni z najbolJSo postrežbo 1 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdteott 0583 = COLLI NWOODSKI CRADs = 452 E. 152D STREET Tel.: KEnmore 3118 = ?ii>i»iiiMiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»ifiHniiiiii»iiiiiiiiiiiii«ii»miiiiinniiiiiiinnii>~ Dr. Osivaldo Aranha, zunanji minister Brazilije, bo prišel drugi mesec uradnim potom v Washington. Skušal bo ustvariti z našo vlado boljše trgovinske odnošaje. Kraška kamnoseška obrt 15307 Waterloo Rd. (V ozadja trgovine Grdina St Sons) EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV Frank Rich in Frank Klun E. 61ST ST. GARAGE Se priporočamo za popravilo in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. _ 11111111111 i 11111111111111M1111111111 i 111111111111111M111111111111111111 i i 1111111111111111111111111 Fif Naznanilo in Zahvala V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom,- prijateljem in znance^1 prebridko vest, da so prevideni s svetimi zakramenti v Bogu za vedno zasp3' li naša preljubljeno in nikdar pozabljeha mati MARY GLAVICH VABILO NA ROJENA SKULJ Peminuli so po dolgi in mučni bolezni dne 2. januarja 1939 ob 1:55 zjutraj starosti 65 let. Doma so bili iz fare Ponikve pri Velikih Laščah. K večneH1" počitku smo jih položili dne 5. januarja 1939 na Calvary pokopališče. Lepa hvala Rev. Matija Jagru za obiske in tolažbo v bolezni na domu i" ,v bolnišnici, kakor tudi vsem drugim, ki so jih obiskovali in tolažili v bolez"1' Lepa hvala Rev. Andrew Andreyu in Rev. Louis B. Bazniku, ki so jih prišli Pf kropit. Ravno tako prisrčna hvala Rev. Matija Jagru za spremstvo iz pogr^ ne kapele v cerkev in na pokopališče in za opravljene cerkvene pogrebne o"' rede. Enako tudi prisrčna hvala Rev. Andrew Andreyu in Rev. Max Sodji asistenco pri sveti maši. Prisrčna hvala tudi Rt. Rev. Msgr. Ponikvarju 1 Rev. Louis B. Bazniku za navzočnost pri sv. maši. Lepa hvala častitim sestra" in otrokom šole sv. Vida za molitve v času bolezni. Hvala za cvetlice, ki so jih poslali na dom in v bolnišnico od sestre pok0!,' ne. Rose in Joseph Samida, Mrs. Caroline Glavich iz Bonna Ave., družina L°u.'' Erste iz Schade Ave., družina Anton Grdina, Mr. in Mrs. John Boots, Mr. 1 Mrs. Louis Prince. Lepa'hvala vsem, ki so prišli pokojno pokropit, ki so čuli in molili in 8 udeležili svete maše in pogreba. Iskrena hvala naj velja vsem, ki so s krasnimi venci v zadnji pozdrav oki'3' sili krsto pokojne matere in sicer: sestri Rose in Joseph Samida, bratu Fra" Skuly in družina iz Addison Rd., Mr. in Mrs. John Fabian iz Kempton Av^j Mr. in Mrs. Ed., Fabian, družina Anton Grdina, društvo sv. Marije Magdal št. 162 KSKJ., Fourth Floor Employees of Cleveland Graphite Bronze Co. Iskreno se" zahvaljujemo vsem darovalcem za svete maše in sicer: ses Rose in Joseph Samida, sestri Angela in Louis Stebley Family, bratu Mr. ■A ton Skuly* družina Mr. in Mrs. Anthony in Marie Skuly, Mr. in Mrs. Char' in Frances Russ, Mr. in Mrs. Germ, Mr. in Mrs. Matt in Rose Krizman Jr'' M,r. in Mrs. Louis in Zella Skully, Mr. in Mrs. Frank in Mary Skully Jr., in Mrs. Joseph in Ida Grdina, Mr. in Mrs. Julius in Marie Bokar, Mrs. A^. Skully, Mr. in Mrs. Frank in Frances Fabian, Mr. in Mrs. A1 Fabian, Mr-Mrs. Ed. in Frances Fabian, družina Anton in Caroline Glavich, družina A^® Grdina, družina Matt Skufca iz Utopia Ave., Mr. in Mrs. Anton Malenšek, in Mrs. Louis J. Prince, Mr. in Mrs. John SkodlAr, Mr. John Hrovat iz E^i Ave., družina Anton Kmet iz Schade Ave., Mr. in Mrs. Joseph in Alice ^ lich, Mr. in Mrs. Lunder iz Parmalee Ave., Mr. in Mrs. Charles in Mary H0^, var iz Maple Heights, Mrs. Frances Modic, E. 64th St., Mr. in Mrs. John 2 krajšek, E. 74th St., Mr. in Mrs. Frank Slabe, Mrs. Mary Pizem, družina Je.p nik, E. 61st St., družina Dular, Mr. in Mrs. Tomšič, Mrs. Helen Kubu, Mr. ' Mrs. Frank Perme Sr., Mr. in Mrs. Lawrence Bandi. Mrs. Theresa Menart, % Joseph A. Križman, Mr. in Mrs. John Bukovnik, Mrs. Rose Zadnick iz Scha j, Ave., Mr. in Mrs. Anton Znidaršič, E. 60th St., Mr. in Mrs. Louis Menart, dr žina Blaž Pirnat, Mr. in Mrs. Joseph Tekavec Sr.. Norwood Rd., Mr. in J* j John Boots, družina Mr. John Jasko, E. 68th St., Mr. in Mrs. John Jasko, Bvd., družina Steve Jasko, Mr. in Mrs. Andrew Kmc'.:, I.Ir. in Mrs. E. Bruf$ mier. društvo sv. Neže št. 139 C. K. of O. .u ral1 Našo iskreno zahvalo naj sprejmejo sledeči, ki so dali svoje avtomol", brezplačno na razpolago ob priliki pogreba: Mr. Frank Skully Jr., AddlS . Rd., Mr. Anthony C. Skully, Mr. in. Mrs. Joseph Grdina, družina Anton K^ iz Schade Ave., Mr. Frank Perme Sr.,1 Mr. John Jasko, East Blvd., Mr. J«1 Boots, Mr. in Mrs. John Stibil. , . j Enako tudi lepa hvala nečakom pokojne, ki so nosili krsto in jo položi'1 večnemu počitku in sicer Mr. Louis Stebley, Mr. Anthony Stebley, Mr. Stebley, Mr. Louis Skuly, Mr. Albert Fabian, Mr. Bill Skuly. 5t. Iskreno zahvalo naj sprejmejo članice društva sv. Marije Magdalene ® 162 KSKJ. in društva sv. Neže št. 139 C. K. of O., ki so se udeležile skupne f litve ob krsti pokojne matere in za tako številno udeležbo pri pogrebu. Lepa hvala šolarjem za krasno petie v cerkvi ob času pogreba. . Obenem lepa hvala Sisters of Notre Dame (St, Vitus School), Rev. Geo- ' Schmuelling iz Montgomery, Alabama, Mr. in Mrs. Charles Walker iz Be^ Harbor, Mich., Mr. Ben F. Hopkins (president of Graphite Bronze Co.),