VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v decembru 2013 ......................................................................................................... 3 Razvoj vremena v decembru 2013............................................................................................................ 25 Podnebne značilnosti leta 2013 ................................................................................................................ 31 Meteorološka postaja Kranj ....................................................................................................................... 53 AGROMETEOROLOGIJA 60 Agrometeorološki pregled leta 2013.......................................................................................................... 61 HIDROLOGIJA 68 Pretoki rek v decembru 2013..................................................................................................................... 68 Temperature rek in jezer v decembru 2013 .............................................................................................. 72 Dinamika in temperatura morja v decembru 2013 .................................................................................... 75 Dinamika in temperatura morja v novembru 2013 .................................................................................... 81 Zaloge podzemnih voda decembra 2013 .................................................................................................. 86 Zaloge podzemnih voda novembra 2013 .................................................................................................. 91 ONESNAŽENOST ZRAKA 96 Onesnaženost zraka v decembru 2013..................................................................................................... 96 Onesnaženost zraka v letu 2013 ............................................................................................................. 105 POTRESI 113 Potresi v Sloveniji v decembru 2013 ....................................................................................................... 113 Svetovni potresi v decembru 2013 .......................................................................................................... 115 Potresi v Sloveniji in po svetu v letu 2013 ............................................................................................... 116 Fotografija z naslovne strani: V zadnji tretjini decembra je bilo nadpovprečno toplo, prevladovalo je oblačno vreme s pogostimi padavinami. Utrinek iz središča Ljubljane (foto: Tanja Cegnar) Cover photo: The last third of December was unusually warm and mostly cloudy with frequent precipitation (Photo: Tanja Cegnar) IZDAJATELJ Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Branko Gregorčič, Tamara Jesenko, Mira Kobold, Stanka Koren, Inga Turk, Verica Vogrinčič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V DECEMBRU 2013 Climate in December 2013 Tanja Cegnar Z decembrom se začne meteorološka zima. V dolgoletnem povprečju smo v tem mesecu deležni najmanj sončnega vremena, saj so dnevi najkrajši, nekaj prispeva tudi pogosto oblačno vreme, po kotlinah in nižinah pa nas za sončne žarke prikrajša tudi megla. Temperatura se v povprečju od začetka do konca meseca še opazno niža; v notranjosti Slovenije se decembra v dolgoletnem povprečju ohladi za 3 °C. 12 15 odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) KREDARICA 9 6 3 0 -3 LJUBLJANA 12 9 6 3 0 -3 -6 -6 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 1 29 31 15 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 19 21 23 29 31 MURSKA SOBOTA 12 odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) 5 15 NOVO MESTO 9 6 3 0 -3 12 9 6 3 0 -3 -6 -6 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 1 29 31 15 3 5 7 9 11 13 15 17 25 27 15 BILJE 12 odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) 3 9 6 3 0 -3 -6 PORTOROŽ 12 9 6 3 0 -3 -6 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka decembra 2013 od povprečja obdobja 1961–1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961–1990, December 2013 December 2013 je bil povsod toplejši kot običajno, večinoma je bil odklon med 2 in 3 °C, odklon vsaj 3 °C so dosegli v visokogorju, na Trnovski planoti, Krasu, Notranjskem in v Celju. Najbolj je bilo dolgoletno povprečje preseženo v visokogorju, in sicer na Kredarici kar za 3,5 °C. Najmanjši odklon je Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo bil na Bizeljskem (1,7 °C) in v Biljah (1,9 °C). Največ padavin je bilo v Posočju, ponekod celo nad 300 mm; v dobri polovici Slovenje pa niso dosegli niti 50 mm. Manj kot polovico dolgoletnega povprečja padavin so dosegli v južnem delu države, na Dolenjskem, južnem delu Štajerske in na severovzhodu Slovenije. Na Bizeljskem in v Lendavi niso presegli četrtine običajnih padavin. Dolgoletno povprečje so presegli na severozahodu in severni Gorenjski. Z izjemo Novega mesta je sonce sijalo več časa kot v dolgoletnem povprečju, na večini ozemlja je bilo sončnega vremena do polovice več kot običajno, za več kot polovico pa so dolgoletno povprečje presegli v osrednji Sloveniji, spodnjem Štajerskem in delu Notranjske. V visokogorju so decembra prevladovali dnevi toplejši od dolgoletnega povprečja, povprečna dnevna temperatura se je spustila pod dolgoletno povprečje le 6., 7. in 30. decembra. Po nižinah so bili dnevni odkloni v prvih dveh tretjinah meseca dokaj običajni, mesec se je začel s pozitivnimi odkloni, sledilo je hladnejše obdobje, nato nekaj toplejših dni in konec druge tretjine je bil ponovno hladnejši od dolgoletnega povprečja. V zadnji tretjini so bili dnevi občutno toplejši kot običajno. Z izjemo Primorske je odklon kar nekaj dni zapored presegel 9 °C, v Ljubljani je 25. decembra odklon dosegel 12 °C, v Murski Soboti in Novem mestu pa je celo presegel 12 °C. 0 10 5 0 -5 KREDARICA temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) LJUBLJANA -5 -10 -15 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 -10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961–1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu decembru Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in December and the corresponding means of the period 1961–1990 V Ljubljani je bila povprečna decembrska temperatura 2,8 °C, kar je 2,8 °C nad dolgoletnim povprečjem in presega meje običajne spremenljivosti. Na sedanjem merilnem mestu je bil najtoplejši december 2000 s povprečno mesečno temperaturo 4,9 °C, sledijo mu decembri 2006 (4,6 °C), 1982 in 1985 (3,7 °C) ter 1959 (3,5 °C). Daleč najhladnejši je bil december 1962 z −3,4 °C, z −3,1 °C mu sledi december 1998, −2,9 °C je bila povprečna decembrska temperatura leta 1968, v decembru 1969 pa je temperaturno povprečje znašalo −2,8 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 0,5 °C, kar je 2,8 °C nad dolgoletnim povprečjem in ga pomembno presega. Najhladnejša so bila jutra v decembru 1962 z −5,8 °C, najtoplejša pa decembra 2000 z 2,3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 5,8 °C, kar je 3,2 °C nad dolgoletnim povprečjem. Popoldnevi so bili najtoplejši v decembrih 2000 in 2006 s 7,5 °C, najhladnejši pa decembra 1968 z −1,2 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na istem mestu, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature, v tem času pa potekajo tik ob opazovalnem prostoru tudi večja gradbena dela. Še bolj kot po nižinah je povprečna temperatura presegla dolgoletno povprečje v visokogorju. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka −3,3 °C, odklon pa 3,5 °C. To je četrta najvišja vrednost od začetka meritev. Povprečna mesečna temperatura je bila višja le v decembrih 1985 (−3,0 °C), 1971 in 2006 (−3,1 °C); le malo nižja kot tokrat pa decembra 1987 (−3,7 °C) in 1975 (−4,1 °C). Od sredine minulega stoletja je bil najhladnejši december 1969 (−10,9 °C), sledil mu je december 2001 (−10,8 °C), decembra 1962 je bila povprečna temperatura −10,2 °C, decembra 2010 pa −10,1 °C. Na 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna decembrska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Na Kredarici so bili hladni vsi dnevi, v Ratečah pa 29 dni. Na Bizeljskem je bilo 23 takih dni, po 22 v Murski Soboti, Slovenj Gradcu in Mariboru. Dan manj je bil hladen v Celju, po 20 so jih našteli v Lescah in Kočevju. Najmanj hladnih dni je bilo v Godnjah, samo 5, 6 pa na Letališču Portorož. V Ljubljani smo decembra 2013 zabeležili 18 hladnih dni, kar je 4 dni manj od dolgoletnega povprečja; najmanj hladnih dni je bilo v decembrih 2000 (9 dni) ter 1959 in 1982 (po 10 dni), največ pa decembra 1969, ko le en decembrski dan ni bil hladen. 30 20 LJUBLJANA LJUBLJANA 25 število dni število dni 15 20 15 10 10 5 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 3. Število hladnih dni v decembru in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 3. Number of days with minimum daily temperature 0 °C or below in December and the corresponding mean of the period 1961–1990 Slika 4. Število ledenih dni v decembru in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature below 0 °C in December and the corresponding mean of the period 1961–1990 Ledeni so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem. V Ljubljani je bilo decembra 2013 5 ledenih dni, kar je 3 dni pod povprečjem; brez ledenih dni je bilo od sredine minulega stoletja 6 decembrov, največ takih dni pa je bilo v decembrih 1963, 1968 in 1969, ko so jih zabeležili po 17. Na Kredarici so četrti dan meseca izmerili 4,4 °C, kar je precej manj od doslej najvišjih izmerjenih decembrskih temperatur; te so bile zabeležene v decembrih 1993 (10,4 °C), 1985 (9,8 °C), 2000 (8,0 °C) in 1983 (7,9 °C). Po nižinah je bila ponekod izmerjena najvišja temperatura 10. decembra, v Lescah je bilo 10,3 °C, v Godnjah 16,0 °C, v Kočevju 11,9 °C in v Slovenj Gradcu 11,2 °C. V Postojni so 11,6 °C izmerili 17. decembra. V večini krajev je bilo najtopleje med 23. in 26. decembrom. 15,5 °C so izmerili v Črnomlju in na Letališču Portorož. 15,0 °C je bila najvišja temperatura na Goriškem. V prestolnici so dosegli 13,0 °C, v preteklosti je bila temperatura že večkrat višja, decembra 2009 so izmerili 16,5 °C, decembra 1989 pa 16,7 °C. Na precej merilih mestih je bila najnižja temperatura izmerjena že v dneh od 3. do 5. decembra. V Ratečah so izmerili −10,6 °C, na letališču v Portorožu −1,6 °C, na Bizeljskem −7,0 °C, prav toliko je bila najnižja temperatura tudi v Črnomlju. V Celju se je ohladilo na −8,0 °C, v Mariboru na −6,2 °C, v Slovenj Gradcu na −8,6 in v Murski Soboti na −5,6 °C. V Ljubljani se je ohladilo na −4,9 °C, kar je precej več od najnižjih temperatur v decembrih 1963 (−16,7 °C), 1973 (−16,0 °C), 1948 (−15,9 °C) ter 1968 (−15,6 °C). Na Kredarici se je temperatura 7. decembra spustila na −13,8 °C. V preteklosti so decembra na Kredarici izmerili že precej nižjo temperaturo, v letu 1996 je termometer pokazal −26,3 °C, sledil mu je december 1962 z −25,8 °C, najnižja temperatura decembra 2001 je bila −24,2 °C, leta 1973 pa −24,0 °C. Drugod po državi je bilo najhladneje med 17. in 19. decembrom; V Biljah se je ohladilo na −5,3 °C, v Godnjah na −3,0 °C, v Postojni na −10,5 °C, v Kočevju na −9,6 °C in v Novem mestu na −5,4 °C. 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 0 LJUBLJANA 16 LJUBLJANA temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) -3 -6 -9 -12 12 8 4 -15 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 -18 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 24 0 MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 20 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) -5 -10 -15 -20 16 12 8 -25 4 -30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) izmerjena temperatura v decembru in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in December and the 1961−1990 normals Povprečna mesečna temperatura je decembra 2013 povsod presegla dolgoletno povprečje vsaj za 1 °C. Najmanjši odklon je bil na Krško-Brežiškem polju in v Biljah, kjer ni presegel 2 °C. Velika večina ozemlja je bila 2 do 3 °C toplejša kot v dolgoletnem povprečju. Največji odklon so zabeležili na območju od Julijskih Alp prek Trnovske planote na Kras in proti jugovzhodu na Notranjsko, kjer je bil odklon med 3 in 4 °C. Slika 6. Odklon povprečne temperature zraka decembra 2013 od povprečja 1961−1990 Figure 6. Mean air temperature anomaly, December 2013 3°C 2°C 1°C V zadnjih letih je bila dolgoletna povprečna mesečna temperatura izrazito presežena decembra 2000 in 2006; december 2009 je bil večinoma nekoliko hladnejši od decembra 2008, še hladnejši pa je bil december 2010, ko je bilo ponekod celo hladneje kot v dolgoletnem povprečju. December 2011 je bil po nižinah toplejši kot tokrat. Kot že večkrat je bila tudi tokrat v velikosti odklona zelo očitna razlika med gorskim in nižinskim svetom. V visokogorju se tokratni odklon 3,5 °C uvršča na četrto mesto. 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 20 20 15 temperatura (°C) 15 temperatura (°C) BILJE PORTOROŽ 10 5 0 -5 10 5 0 -5 -10 -10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 15 15 NOVO MESTO LJUBLJANA 10 temperatura (°C) temperatura (°C) 10 5 0 -5 5 0 -5 -10 -10 -15 -15 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 dan dan 15 15 MARIBOR CELJE 10 temperatura (°C) temperatura (°C) 10 5 0 -5 -10 5 0 -5 -10 -15 -15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 dan 10 MURSKA SOBOTA KREDARICA 5 5 temperatura (°C) temperatura (°C) 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 15 10 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 -5 -10 -15 0 -5 -10 -15 -20 -25 -20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 dan 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 7. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), december 2013 Figure 7. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), December 2013 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6 -2 LJUBLJANA -4 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) KREDARICA -6 -8 -10 -12 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 4 2 0 -2 -4 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2009 6 10 MURSKA SOBOTA PORTOROŽ temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 4 2 0 -2 -4 8 6 4 2 -6 -8 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 6 6 CELJE NOVO MESTO 4 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 4 2 0 -2 2 0 -2 -4 -4 -6 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 -6 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 8. Potek povprečne temperature zraka v decembru Figure 8. Mean air temperature in December Slika 9. Na Polhograjski Grmadi, 14. december 2013 (foto: Matjaž Dovečar) Figure 9. On Polhograjska Grmada, 14 December 2013 (Photo: Matjaž Dovečar) Višina decembrskih padavin je prikazana na sliki 10. Na približno polovici ozemlja je padlo manj kot 50 mm padavin, največ pa so jih zabeležili v delu Posočja, kjer so presegle 300 mm. V Kobaridu so namerili 328 mm, v Kneških Ravnah pa 289 mm. Obilne so bile padavine tudi v Logu pod Mangartom 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo z 256 mm in v Soči z 245 mm. Povsem drugače je bilo v Prekmurju, kjer padavine niso dosegle niti 15 mm; v Lendavi so namerili 8 mm, v Velikih Dolencih 12 mm in v Murski Soboti 14 mm. Dolgoletno povprečje padavin so presegli na severozahodu države in na severu Gorenjske. V Kobaridu je padlo 152 % dolgoletnega povprečja. V Logu pod Mangartom je presežek znašal 44 %, v Soči 33 %, v Kneških Ravnah in na Jezerskem pa petino dolgoletnega povprečja. V večjem delu države niso dosegli dolgoletnega povprečja, na jugu Slovenije, na Dolenjskem, spodnjem Štajerskem in na severovzhodu države je padla manj kot polovica dolgoletnega povprečja. V Lendavi so dosegli le 16 %, na Bizeljskem 25 %, v Velikih Dolencih 27 % dolgoletnega povprečja. 300 mm 250 mm 200 mm 150 mm 100 mm 50 mm Slika 11. Višina padavin decembra 2013 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 11. Precipitation amount in December 2013 compared with 1961−1990 normals Slika 10. Porazdelitev padavin, december 2013 Figure 10. Precipitation, December 2013 150% 125% 100% 75% 50% 25% Slika 12. Triglav z Vogla, 28. december 2013 (foto: Iztok Sinjur) Figure 12. Mount Triglav, 28 December 2013 (Photo: Iztok Sinjur) 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Slovenj Gradec Maribor Slovenske Bizeljsko Sevno Celje Črnomelj-Dobliče Novo mesto Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Kneške Ravne Kobarid Soča Log pod Mang. Lesce Rateče Kredarica Podljubelj Jezersko Brnik Kamniška Bistrica Urad za meteorologijo povprečje 1961 - 1990 0 50 100 150 200 december 2013 250 300 350 Slika 13. Mesečna višina padavin v mm decembra 2013 in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 13. Monthly precipitation amount in December 2013 and the 1961–1990 normals Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo v Novi vasi in Kneških Ravnah, in sicer po 8. Le dva taka dneva sta bila v Prekmurju in na Bizeljskem. Dan več so zabeležili v Mariboru in na Letališču Portorož. Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer merijo le padavine in debelino snežne odeje. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi na klasičen način merila tudi potek temperature. 25 LJUBLJANA število dni 20 15 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 10 Slika 14. Število padavinskih dni v decembru. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 14. Number of days in December with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, december 2013 Table 1. Monthly meteorological data, December 2013 Postaja Kamniška Bistrica Brnik Jezersko Log pod Mangartom Soča Kobarid Kneške Ravne Nova vas Sevno Slovenske Konjice Lendava Veliki Dolenci RR 163 76 168 256 245 328 289 49 28 30 8 12 RP 105 77 120 144 133 152 120 46 34 47 16 27 Padavine in pojavi SD SSX 7 0 7 0 6 3 6 0 7 0 6 0 8 0 8 3 6 0 3 0 2 0 2 0 DT 0 0 30 0 0 0 0 1 0 0 0 0 SS 0 0 2 0 0 0 0 2 0 0 0 0 LEGENDA/LEGEND: RR RP SS SSX DT SD − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − dan v mesecu − število dni s padavinami ≥ 1 mm − precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with snow cover − maximum snow depth (cm) − day in the month − number of days with precipitation ≥ 1mm Na Kredarici je padlo 95 mm, kar je 79 % dolgoletnega povprečja. V visokogorju so izmerjene padavine zaradi vpliva vetra vedno podcenjene, pozimi lahko tudi za polovico. Največ padavin so decembra na Kredarici namerili leta 1982, ko je padlo 284 mm, december 2009 pa se z 274 mm uvršča na drugo mesto. V Ratečah je padlo 107 mm (108 % povprečja), s padavinami najobilnejši so bili decembri 1960 (325 mm), 1959 (304 mm), 2008 (288 mm) in 2009 (284 mm). V Ljubljani je padlo 61 mm, kar je 60 % dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin decembra 1991, namerili so 9 mm, sledijo decembri 1956 (14 mm), 1948 (19 mm) ter 1974 (31 mm). Najobilnejše so bile padavine decembra 1976 (256 mm), 251 mm je padlo decembra 1959, 246 mm so namerili decembra 1950, decembra 1965 pa 239 mm, decembra 1960 in 2008 po 225 mm. Slika 15. Snežna meja se decembra ni spustila v nižino. Pogled z Ljubljanskega gradu proti Krvavcu, Kočnam in Grintavcu. 27. december 2013 (foto: Iztok Sinjur) Figure 15. View from Ljubljana castel towards Krvavec, Kočna and Grintovec, 27 December 2013 (Photo: Iztok Sinjur) 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 300 300 PORTOROŽ višina padavin (mm) višina padavin (mm) KREDARICA 200 100 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 200 100 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2003 2009 300 300 NOVO MESTO višina padavin (mm) višina padavin (mm) MURSKA SOBOTA 200 100 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 200 100 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 16. Padavine v decembru in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 16. Precipitation in December and the mean value of the period 1961−1990 300 Slika 17. Decembrske padavine in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 17. Precipitation in December and the mean value of the period 1961−1990 višina padavin (mm) LJUBLJANA 200 100 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Na sliki 18 je shematsko prikazano decembrsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Z izjemo Novega mesta (56 ur sončnega vremena je 94 % dolgoletnega povprečja) je bilo povsod več sončnega vremena kot v dolgoletnem povprečju. Več kot za polovico so dolgoletno povprečje presegli v osrednji Sloveniji, delu Notranjske in Zasavja ter v manjšem delu Štajerske. Na Letališču Portorož je sonce sijalo 130 ur, kar je 50 % več od dolgoletnega povprečja. Največ ur sončnega obsevanja je bilo v Godnjah, in sicer 134, sledil mu je Portorož, na Kredarici pa je sonce sijalo 129 ur in za petino preseglo dolgoletno povprečje. Med bolj sončne kraje spada tudi Bilje s 125 urami sončnega obsevanja (127 % dolgoletnega povprečja), v Postojni je sonce sijalo 109 ur, kar je 139 % dolgoletnega povprečja. Sonce je v Ljubljani sijalo 59 ur, kar je 62 % več od dolgoletnega povprečja. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani, je bil najbolj sončen prvi zimski mesec leta 2003 (106 ur), sledijo mu decembri v letih 1991 (96 ur), 2001 (86 ur) in 1989 (81 ur). Najmanj sončnega vremena je bilo decembra 1952 (5 ur), med bolj sive spadajo še decembri 1950 (6 ur), 1995 (7 ur) in 1964 (8 ur). 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 18. Trajanje sončnega obsevanja decembra 2013 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961–1990 Figure 18. Bright sunshine duration in December 2013 compared with 1961−1990 normals 120 LJUBLJANA število ur 90 Slika 19. Število ur sončnega obsevanja v decembru in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 19. Bright sunshine duration in hours in December and the mean value of the period 1961–1990 60 30 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Decembra so v celinskem delu Slovenije jasni dnevi redki. Največ jasnih dni je bilo na Krasu, kar 13, v Ratečah in Postojni pa so jih zabeležili po 10. Po 9 jasnih dni so imeli na Goriškem in ob Obali. V Mariboru in Slovenj Gradcu so imeli le po en tak dan, dva pa so imeli v Kočevju. Po trije jasni dnevi so bili na Bizeljskem, Črnomlju, Celju in Murski Soboti. V prestolnici so bili 4 jasni dnevi (slika 22); največ jasnih dni, po 7, je bilo v decembrih 1991 in 2003, brez jasnih dni pa je bilo 23 decembrov. K razmeroma skromnemu številu jasnih dni po nižinah in kotlinah decembra običajno prispevata nizka oblačnost in dopoldanska megla, ki ob stabilnih vremenskih razmerah lahko vztrajata tudi ves dan ali celo več dni zapored. Slika 20. Mrzlo jutro v Leskovi dolini pod Snežnikom, 17. december 2013 (foto: Iztok Sinjur) Figure 20. Cold morning in Leskova dolina, 17 December 2013 (Photo: Iztok Sinjur) Na sliki 21 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 13 Agencija Republike Slovenije za okolje 60 Urad za meteorologijo 40 9 LJUBLJANA KREDARICA 8 30 20 3 padavine (mm) 6 sončno obs. (ure) padavine (mm) 30 40 6 20 4 10 2 sončno obs. (ure) 50 10 0 0 0 7 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 dan dan 40 40 8 8 30 6 20 4 10 2 0 padavine (mm) NOVO MESTO sončno obs. (ure) padavine (mm) CELJE 3 5 7 30 6 20 4 10 2 0 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 dan 40 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 8 40 8 PORTOROŽ 6 20 4 10 2 sončno obs. (ure) padavine (mm) padavine (mm) MURSKA SOBOTA 30 0 0 1 3 5 7 30 6 20 4 10 2 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 1 3 5 7 dan 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 40 40 8 8 BILJE 30 6 20 4 10 2 0 0 sončno obs. (ure) padavine (mm) padavine (mm) MARIBOR 30 6 20 4 10 2 0 1 3 5 7 sončno obs. (ure) 5 sončno obs. (ure) 3 sončno obs. (ure) 1 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan Slika 21. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) decembra 2013 (Opomba: 24urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 21. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, December 2013 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 31 8 LJUBLJANA LJUBLJANA 26 21 število dni število dni 6 4 16 11 6 2 1 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 -4 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 22. Število jasnih dni v decembru in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 22. Number of clear days in December and the mean value of the period 1961–1990 Slika 23. Število oblačnih dni v decembru in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 23. Number of cloudy days in December and the mean value of the period 1961–1990 Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Najmanj oblačnih dni, le 5, je bilo na Kredarici. Po 8 oblačnih dni je bilo v Ratečah in Biljah, dan več pa na Obali. Največ oblačnih dni, in sicer po 18, je bilo v Murski Soboti in Ljubljani (slika 23), kar je dan manj od dolgoletnega povprečja; največ oblačnih decembrskih dni, po 28, je bilo v letih 1952, 1960, 1984 in 1995, najmanj leta 1991 (11 dni). Največja povprečna oblačnost je bila v Murski Soboti (7,5 desetin), le nekoliko manjša v Mariboru (7,4 desetin) in Črnomlju (7,3 desetin). 7,1 desetin so oblaki v povprečju prekrivali v Celju. Najmanjša povprečna oblačnost je bila na zahodu države, na Krasu so oblaki v povprečju prekrivali 4,4 desetin neba, v Ratečah 4,6 desetin, na Kredarici in v Biljah 4,8 desetin. Na Obali je bila povprečna oblačnost 5,0 desetin. Slika 24. Pogled na Triglav z Vogla, 28. december 2013 (foto: Iztok Sinjur) Figure 24. View on Mount Triglav from Vogel, 28 December 2013 (Photo: Iztok Sinjur) Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 25) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, december 2013 Table 2. Monthly meteorological data, December 2013 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje Letališče Portorož Godnje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota NV TS 515 2514 864 55 2 295 533 468 299 170 220 196 240 275 452 188 1,0 −3,3 −1,1 5,4 6,9 6,0 3,2 1,9 2,8 1,9 2,7 2,8 2,6 2,1 0,4 2,2 TO D 2,3 3,5 2,6 1,9 2,5 3,3 3,0 2,4 2,8 1,7 2,6 2,2 3,0 2,0 2,6 2,8 Temperatura TAX DT TX TM 6,1 −1,1 4,1 11,3 12,1 11,9 8,0 7,0 5,8 6,1 6,4 6,9 7,2 6,2 5,0 5,6 −2,7 −5,4 −4,6 1,4 3,3 2,8 −0,9 −2,5 0,5 −1,7 −0,1 −0,8 −1,5 −0,9 −2,4 −0,8 10,3 4,4 7,7 15,0 15,5 16,0 11,6 11,9 13,0 13,5 14,4 15,5 13,6 12,6 11,2 13,2 10 4 25 27 26 10 17 10 25 23 25 23 25 24 10 25 TAM DT SM SX TD −9,5 −13,8 −10,6 −5,3 −1,6 −3,0 −10,5 −9,6 −4,9 −7,0 −5,4 −7,0 −8,0 −6,2 −8,6 −5,6 19 7 3 18 5 19 18 17 5 4 19 4 4 4 4 3 20 31 29 14 6 5 16 20 18 23 18 19 21 22 22 22 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 590 723 655 444 390 434 522 561 534 562 528 528 532 554 606 553 Sonce OBS RO Oblačnost PO SO SJ RR RP 95 129 67 125 130 134 109 6,0 4,8 4,6 4,8 5,0 4,4 5,3 6,9 7,5 6,8 6,8 7,3 7,1 7,4 6,9 7,5 177 95 107 74 21 64 68 54 61 17 29 36 48 27 49 14 173 79 108 63 28 56 50 47 60 25 39 37 65 45 82 31 120 117 127 150 139 59 162 56 94 82 83 85 57 137 136 125 112 13 5 8 8 9 10 14 11 18 15 14 16 14 15 10 18 8 6 10 9 9 13 10 2 4 3 4 3 3 1 1 3 Padavine in pojavi SD SN SG SS 6 6 5 7 3 7 7 7 4 2 7 4 4 3 5 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 8 3 7 4 1 2 11 15 12 13 8 7 9 12 12 0 31 28 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Tlak SSX DT 0 155 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 30 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 P PP 750,7 924,4 1016,9 1023,6 2,7 5,0 7,5 8,2 989,7 6,8 998,4 6,6 996,1 6,4 1002,9 5,9 6,3 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤12 °C). n TD = ∑ (20 °C − TSi ) i =1 če je TS i ≤ 12 °C 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka, december 2013 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature, December 2013 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci Tpovp Tmax povp Tmax abs 5,7 4,1 1,8 −0,1 −3,5 −0,7 −1,9 −1,8 0,7 1,4 1,4 0,7 −0,4 0,7 1,5 1,0 2,5 11,9 11,2 7,0 6,1 3,0 6,7 4,9 6,4 6,3 7,0 8,0 6,9 7,3 6,1 7,4 6,2 6,2 13,6 13,0 11,1 11,9 7,6 10,3 11,2 10,9 10,7 11,0 12,6 11,5 11,5 10,3 11,9 11,4 9,5 I. dekada Tmin Tmin povp abs 1,6 0,0 −2,5 −4,9 −7,7 −5,3 −6,1 −6,5 −3,2 −2,5 −3,8 −3,7 −5,5 −3,7 −2,8 −3,0 −1,0 Tmin5 povp Tmin5 abs Tpovp Tmax povp Tmax abs −1,6 −0,5 −3,8 −4,2 −1,5 −6,1 −7,0 −3,7 −8,0 −7,5 −10,7 −13,3 −10,6 −11,7 −14,6 −7,5 −6,6 −9,5 −8,6 −9,9 −12,0 −8,4 −4,9 −6,9 −12,1 −5,0 −5,5 −9,0 −7,0 −6,2 −10,0 −7,0 −8,0 −8,2 −10,3 −6,5 −5,0 −7,5 −6,2 −5,5 −8,0 −5,6 −4,8 −5,3 −8,5 4,8 2,7 1,1 −0,9 −2,2 −2,0 −0,8 −1,6 −0,3 −0,5 −1,4 −1,1 0,6 −0,3 −0,7 −0,7 −1,0 11,1 11,0 8,9 6,0 4,6 3,8 3,5 0,7 1,8 2,4 2,0 1,4 3,9 3,5 2,2 1,8 1,0 13,1 13,7 11,6 10,0 5,5 7,5 5,6 7,5 9,2 8,8 12,0 7,0 12,2 11,5 7,3 6,4 5,4 LEGENDA: II. dekada Tmin Tmin povp abs 0,5 −2,9 −4,9 −5,7 −6,1 −6,4 −3,0 −3,9 −1,8 −2,8 −4,7 −3,6 −2,8 −2,8 −2,5 −2,3 −2,3 Tmin5 povp Tmin5 abs Tpovp Tmax povp Tmax abs −1,3 −0,4 −2,7 −5,3 −4,6 −7,3 −10,5 −6,1 −10,7 −9,6 −10,7 −15,4 −8,1 −11,6 −14,9 −9,5 −7,0 −10,0 −6,1 −4,1 −8,2 −6,2 −4,6 −1,5 −3,7 −5,4 −3,4 −6,5 −6,0 −5,7 −8,0 −5,0 −6,5 −3,3 −8,2 −6,0 −2,8 −6,4 −4,7 −4,2 −2,2 −5,5 −4,9 −2,1 −4,8 10,0 9,1 6,3 6,3 1,9 5,1 3,8 5,7 7,4 6,9 7,8 5,5 7,1 5,6 5,3 5,8 5,3 13,1 11,5 8,2 8,7 4,7 7,2 6,4 7,8 9,1 9,6 10,8 9,8 10,2 9,0 8,8 8,7 7,5 15,5 15,0 10,6 11,1 7,7 9,5 10,4 10,4 13,0 14,4 15,5 13,5 13,6 12,6 12,6 13,2 11,9 III. dekada Tmin Tmin povp abs 7,3 6,6 4,3 2,6 −0,4 3,0 1,3 3,4 5,8 4,5 4,8 1,9 3,2 2,5 2,5 2,7 2,5 3,2 0,7 −1,6 0,3 −1,7 1,0 −2,5 0,7 2,5 0,5 1,5 −1,4 −0,8 −2,8 −2,6 −0,9 −1,5 Tmin5 povp Tmin5 abs 6,7 6,3 4,2 −1,5 −3,2 2,6 0,2 0,0 −0,7 −1,3 −5,0 −5,0 −1,5 −6,4 5,3 3,1 3,4 2,8 0,1 1,0 2,0 1,4 −2,0 −3,2 0 −3,2 −2,5 1,5 1,1 LEGEND: Tpovp Tmax povp Tmax abs − povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − manjkajoča vrednost Tpovp Tmax povp Tmax abs − mean air temperature 2 m above ground (°C) − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − missing value Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni, december 2013 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days, December 2013 Postaja I. LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2013 Dmax s.d. LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2013 Dmax s.d. RR 0,1 1,7 1,3 5,9 1,2 0,1 0,0 0,0 0,3 1,3 2,6 0,8 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 p.d. 1 1 1 1 1 1 0 0 1 1 1 1 0 0 0 0 0 0 p.d. 7 10 9 9 6 8 6 8 12 6 8 8 6 7 5 5 6 3 od 1. 1. 2013 RR 1055 1534 1622 1605 1600 1818 1110 1372 1531 1341 1259 1529 1058 1162 1041 900 912 874 − dekade in mesec − višina padavin (mm) − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm − letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) − višina snežne odeje (cm) − število dni s snežno odejo ob 7. uri I. Dmax 0 0 0 0 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Snežna odeja in število dni s snegom II. III. M s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 10 4 10 4 8 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 s.d. 0 0 0 0 28 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. decembra 2013 1600 višina padavin (mm) Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci Padavine in število padavinskih dni II. III. M RR p.d. RR p.d. RR 0,0 0 21,0 6 21,1 0,0 0 72,1 9 73,8 0,0 0 66,3 8 67,6 0,0 0 48,1 8 54,0 0,0 0 106,1 5 107,3 0,0 0 176,4 7 176,5 0,0 0 49,2 6 49,2 0,0 0 76,2 8 76,2 0,1 1 60,1 10 60,5 0,0 0 26,6 5 27,9 0,0 0 26,1 7 28,7 0,0 0 34,8 7 35,6 0,0 0 17,3 6 17,3 0,0 0 48,4 7 48,4 0,0 0 27,7 5 27,7 0,0 0 27,0 5 27,0 0,0 0 14,1 6 14,1 0,0 0 12,0 3 12,0 − decade and month − precipitation (mm) − number of days with precipitation 0.1 mm or more − total precipitation from the beginning of this year (mm) − snow cover (cm) − number of days with snow cover LJUBLJANA 1200 800 400 0 1.jan 1.feb1.mar1.apr1.maj 1.jun 1.jul 1.avg1.sep1.okt1.nov1.dec 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor 11.8 % 0.8 m/s 4.3 % 0.9 m/s N 8.2 % 0.9 m/s 3.0 % 0.7 m/s 1.9 % 1.5 m/s 11.1 % 0.7 m/s 3.0 % 1.9 m/sW 4.7 % 4.7 m/s 7.3 % E0.8 m/s 4.3 % 0.8 m/s 14.1 % 1.0 m/s 4.1 % 0.7 m/sW 3.0 % E0.6 m/s 3.8 % 3.7 m/s 26.5 % 7.9 m/s 2.3 % 3.1 m/s 2.4 % 8.3 m/sW 4.4 % E3.7 m/s 5% 3.2 % 1.2 m/s 8% 1.9 % 0.8 m/s 3.0 % 0.6 m/s 9% 0.2 % 3.0 m/s 7.1 % 3.7 m/s 10 % 12 % 7.3 % 1.5 m/s 7.1 % 1.1 m/s S S 0.2 % 1.2 m/s27 % 15.0 % 1.4 m/s 0.7 % 2.8 m/s 8.6 % 1.9 m/s Novo mesto 1.3 % 0.6 m/s 0.5 % 1.3 m/s 4.7 % 1.2 m/s 2.8 % 2.2 m/s 36 % N 1.3 % 0.6 m/s 1.1 % 0.7 m/s 0.6 % 1.9 m/s 0.5 % 44 %0.6 m/s 1.5 % 0.8 m/s 3.9 % 5.1 m/s 24 % N 0.9 % 1.3 m/s 33 % 10 % 22 % 3.5 % 0.9 m/s 6.0 % 1.4 m/s 3.6 % 2.4 m/s 5.4 % 5.3 m/s 12 % 5% 1.7 % 0.9 m/s 5.7 % 2.3 m/s 11 % 12.4 % 0.9 m/sW 4.4 % E0.9 m/s 13.0 % 0.9 m/s 3.3 % 0.6 m/s 14.9 % 1.1 m/s 4.0 % 0.6 m/s 13.2 % 1.9 m/s 2.4 % 3.1 m/s S Bilje 0.5 % 1.3 m/s 2.0 % 0.6 m/s 8.7 % 2.8 m/s 1.2 % 2.5 m/s Portorož – letališče 1.2 % 0.4 m/s N 12.0 % 0.9 m/s 1.6 % 0.8 m/s 1.6 % 0.9 m/s 0.9 % 0.6 m/s 15 % 18 % 0.8 % 0.6 m/s15 % 2.2 % 0.8 m/s 16 % 1.6 % 1.0 m/s 4.6 % 3.9 m/s 18.7 % 8.3 m/s 3.4 % 0.7 m/s 4% N 11.6 % 6.0 m/s 4.7 % 1.1 m/s 13.6 % 0.9 m/s 15.1 % 0.8 m/s 5.9 % 2.2 m/s N 5.4 % 0.8 m/s 9.3 % 0.7 m/s Kredarica S 2.4 % 1.5 m/sW 2.8 % E2.8 m/s 1.5 % 1.2 m/s 35.2 % 3.4 m/s 1.7 % 1.9 m/s 28.0 % 3.8 m/s 2.3 % 2.4 m/s 4.0 % 1.0 m/s S 2.2 % 0.6 m/sW 42.1 % E2.3 m/s 18.6 % 1.3 m/s 1.6 % 0.7 m/s 4.2 % 0.7 m/s 2.8 % 2.0 m/s 8.2 % 1.0 m/s Slika 25. Vetrovne rože, december 2013 S 3.1 % 3.0 m/s Figure 25. Wind roses, December 2013 19 4.0 % 1.6 m/s 4.5 % 0.7 m/s 6.0 % 4.3 m/s 2.0 % 0.9 m/s Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; jugovzhodniku in vzhodjugovzhodniku je pripadlo 63 % vseh terminov. V 7 dneh je veter presegel hitrost 10 m/s, najmočnejši sunek pa je 2. decembra dosegel 21,1 m/s. V Biljah je vzhodnik skupaj z vzhodjugovzhodnikom pihal v 61 % vseh terminov. Bilo je 7 dni z vetrom nad 10 m/s, najmočnejši sunek je bil 21,6 m/s 2. decembra. V Ljubljani je severovzhodnik s sosednjima smerema in severnikom pihal v 55 % terminov, jugozahodnik s sosednjima smerema pa v 20 % terminov. V 2 dneh je veter presegel hitrost 10 m/s, 25. decembra smo zabeležili sunek 12,7 m/s. V Mariboru je severozahodnik s sosednjima smerema pihal v 33 % vseh primerov, jugjugovzhodnik s sosednjima smerema pa v 36 % terminov. V dveh dnevih je veter presegel hitrost 10 m/s, 25. decembra je sunek dosegel 13,9 m/s. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v 62 % vseh primerov, vzhodseverovzhodnik s sosednjima smerema pa v 15 % vseh terminov. V 4 dneh je veter presegel 10 m/s, 25. decembra je sunek dosegel 16,7 m/s. Na Kredarici je severozahodnik s sosednjima smerema pihal v 57 % primerov, jugovzhodnik s sosednjima smerema pa v 18 %. Bilo je 24 dni s hitrostjo nad 20 m/s, od tega 4 s hitrostjo nad 30 m/s. 7. decembra je sunek dosegel 40,1 m/s. V Parku Škocjanske jame je veter 2. decembra dosegel 30,6 m/s, v petih dneh je hitrost vetra presegla 20 m/s. V Kopru je veter presegel hitrost 10 m/s v 8 dneh, od tega dva dni tudi 20 m/s, 2. decembra je sunek dosegel hitrost 24,0 m/s. Na Rogli je bilo 5 dni z vetrom nad 20 m/s, najmočnejši sunek je 25. decembra dosegel 28,1 m/s. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961–1990, december 2013 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961–1990, December 2013 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M I. 0,7 −0,2 0,9 0,0 −0,6 −0,1 −0,5 −1,2 0,1 0,8 0,2 −0,2 −0,7 0,2 0,8 0,9 2,0 Temperatura zraka II. III. M 0,1 6,5 2,5 −0,6 6,1 1,9 1,2 6,4 3,0 −0,3 7,2 2,4 1,8 6,2 2,6 −0,5 7,0 2,3 1,4 6,8 2,6 −0,2 7,7 2,3 −0,1 7,9 2,8 −0,4 7,2 2,6 −1,9 7,5 2,2 −1,0 5,7 1,7 0,9 8,1 3,0 −0,4 6,1 2,1 −0,8 5,7 2,0 −0,3 7,0 2,8 −1,0 5,6 2,3 I. 0 5 3 17 4 0 0 0 1 11 3 0 0 0 0 0 0 Padavine II. III. 0 85 0 201 0 176 0 149 0 344 0 560 0 288 0 276 0 218 0 127 0 120 0 86 0 253 0 174 0 170 0 109 0 100 M 28 63 50 47 108 173 82 77 60 39 37 25 65 48 45 31 27 Sončno obsevanje I. II. III. M 187 193 62 150 167 174 36 127 181 218 24 139 154 191 21 117 194 161 38 125 310 132 56 127 53 32 162 94 237 125 53 137 208 188 87 60 101 71 136 112 − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961–1990 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − tretjine in mesec − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1961–1990 normals(%) − bright sunshine duration compared to the 1961–1990 normals (%) − thirds and month Prva tretjina decembra je bila temperaturno blizu dolgoletnega povprečja. Največji temperaturni presežek so imeli v Velikih Dolencih (2,0 °C), najbolj pa so za dolgoletnim povprečjem zaostajali na Brniku (−1,2 °C). Drugod po državi so bili odkloni v intervalu ±1 °C. Z redkimi izjemami padavin v prvi tretjini meseca ni bilo, v Kočevju je padlo 17 % dolgoletnega povprečja, v Novem mestu 11 %, ponekod na zahodu države so zabeležili do 5 % dolgoletnega povprečja. Sonce je povsod sijalo veliko 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo več časa kot običajno. V Ljubljani so dosegli 310 % dolgoletnega povprečja, več kot dvakrat toliko sončnega vremena kot običajno so imeli v Celju in Mariboru. Najmanjši presežek so imeli v Novem mestu, kjer so dolgoletno povprečje presegli za tretjino. Tudi druga tretjina meseca je bila temperaturno blizu dolgoletnega povprečja. Velika večina odklonov je bil v intervalu med −1,0 °C in 1,5 °C. Odstopala sta le Rateče (1,8 °C) in Črnomelj (−1,9 °C). Padavin v drugi tretjini meseca ni bilo. Osončenost v primerjavi z dolgoletnim povprečjem se je močno razlikovala od pokrajine do pokrajine. V Ljubljani so dosegli le 56 % dolgoletnega povprečja, podobno je bilo tudi v Murski Soboti (60 %). Za dolgoletnim povprečjem so zaostajali tudi v Mariboru (87 %). Drugod so dolgoletno povprečje presegli vsaj za četrtino, na Obali in Ratečah je sonce sijalo skoraj dvakrat toliko časa kot običajno, dvakratno dolgoletno povprečje pa so presegli v Postojni. Zadnja tretjina decembra je bila občutno toplejša kot v dolgoletnem povprečju, najmanjša odklona sta bila s 5,6 °C v Velikih Dolencih in na Bizeljskem s 5,7 °C. Drugod je odklon presegel 6 °C in se gibal do 8 °C, v Celju pa dosegel 8,1 °C. Padavin je bilo v izobilju, le Portorožu (85 %) in na Bizeljskem (86 %) so zaostali za dolgoletnim povprečjem, ki so ga v Velikih Dolencih izenačili. V Lescah je padlo kar 560 % dolgoletnega povprečja, v Ratečah 344 %, med 2- in 3-krat toliko padavin kot običajno je bilo v Slovenj Gradcu, na Brniku in v Ljubljani. Toliko sončnega vremena kot običajno je bilo le v Mariboru, drugod je bilo nadpovprečno oblačno. V Ratečah je sonce sijalo petino toliko časa kot običajno, v Postojni četrtino, v Novem mestu tretjino, podobno tudi na Goriškem. V Slovenj Gradcu so se približali dvema petinama običajne osončenosti, v Ljubljani in Celju pa so nekoliko presegli polovico običajne osončenosti. 150 50 RATEČE LJUBLJANA 100 50 višina (cm) višina (cm) 40 30 20 10 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 26. Največja višina snega v decembru Figure 26. Maximum snow cover depth in December Na Kredarici je decembra 2013 debelina snežne odeje dosegla 155 cm, kar je pod dolgoletnim povprečjem. Decembra 2010 je bila največja izmerjena višina 4 m, kar je za december največ, odkar merimo debelino snežne odeje na Kredarici. Med bolj zasnežene spadajo še december 2000 (325 cm), sledijo mu decembri 1990 (310 cm), 1982 (304 cm) ter 2008 in 1976 (300 cm). Najmanj snega je bilo decembra 1988, namerili so ga 50 cm, sledijo mu decembri 2001 (65 cm), 1957 (84 cm) in 1998 (85 cm). Decembra 2013 je sneg na Kredarici prekrival tla 31 dni, tako kot vsak december doslej, z izjemo decembra 2006, ko so snežno odejo zabeležili le v 26 dnevih. V Ratečah je bilo 28 dni s snežno odejo, a njena debelina ni presegla 4 cm. Brez snega so bili v Ratečah decembra 1989. Izjemno zasnežen je bil december 2008 (132 cm), med bolj zasnežene spadajo tudi december 1981 s 118 cm in december 2005 s 107 cm. 3 cm je snežna odeja dosegla na Jezerskem (30. december) in v Novi vasi (1. december), v obeh krajih je obležala dva dni. Od sredine minulega stoletja je bila v prestolnici ves december snežna odeja prisotna v letih 1971 in 1980, 30 dni leta 1998; snega ni bilo v decembrih 1951, 1957–1959, 1974, 1989, 2004, 2006 in 2013. Največ snega je bilo decembra 1964, in sicer 42 cm, 40 cm je debelina snežne odeje dosegla v decembrih 1967 in 2005. 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 500 160 KREDARICA KREDARICA 400 višina (cm) višina (cm) 120 80 40 300 200 100 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 1956 dan 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 Slika 27. Dnevna višina snežne odeje decembra 2013 na Kredarici in največja decembrska debelina Figure 27. Daily snow cover depth in December 2013 and maximum snow cover in December NOVO MESTO 25 20 20 število dni 25 15 10 15 10 5 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 30 30 25 število dni 30 LJUBLJANA MURSKA SOBOTA RATEČE 25 20 število dni število dni 30 15 10 20 15 10 5 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 28. Število dni z zabeleženo snežno odejo v decembru Figure 28. Number of days with snow cover in December Slika 29. Skromna snežna odeja na Blokah, 3. december 2013; Blegoš, 14. december 2013 (foto: Iztok Sinjur) Figure 29. Modest snow cover in Bloke, 3 December 2013; Blegoš, 14 December 2013 (Photo: Iztok Sinjur) 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Decembra so nevihte prava redkost; decembra 2013 nismo zabeležili nobene. Na Kredarici je bilo 8 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. 13 dni z meglo je bilo v Novem mestu, po 12 na Bizeljskem, v Slovenj Gradcu in v Murski Soboti, 11 pa v Kočevju. V Godnjah je bil le en tak dan, dva v Postojni, 3 v Ratečah, 4 pa na Obali. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v rabi zemljišč, spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani so tokrat zabeležili 15 dni z meglo, kar je enako dolgoletnemu povprečju. Decembra 1998 je bilo 18 dni z meglo, od takrat pa do decembra 2011, ko jih je bilo 17, dolgoletno povprečje ni bilo preseženo. Največ meglenih dni je bilo decembra 1971, in sicer 27, najmanj pa leta 1995, le trije dnevi. Malo dni z meglo je bilo tudi decembra 1990, zabeležili so le 4. 30 LJUBLJANA Slika 30. Decembrsko število dni z meglo in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 30. Number of foggy days in December and the mean value of the period 1961–1990 število dni 25 20 15 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Na sliki 31 levo je prikazan povprečni zračni tlak v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Do 3. dne je zračni tlak naraščal in dosegel 997,0 mb. Sledilo je upadanje na 978,0 mb 6. decembra in nato ponovno naraščanje. 10. in 11. decembra je zračni tlak dosegel 999,9 mb, po krajšem upadu je 16. decembra dosegel najvišjo vrednost meseca s 1000,9 mb. Po prehodnem znižanju se je 21. dne povzpel na 999,4 mb in nato hitro padal do najnižje vrednosti meseca, ki je bila zabeležena 26. decembra z 963,0 mb. Sledil je hiter porast. 1010 12 LJUBLJANA tlak vodne pare (mb) zračni tlak (mb) 1000 990 980 970 960 LJUBLJANA 10 8 6 4 2 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 dan 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 31. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare, december 2013 Figure 31. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure, December 2013 Na sliki 31 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Ker je delni tlak vodne pare močno odvisen od temperature zraka, ki ga omejuje navzgor, je potek precej podoben poteku temperature. Prvih osem dni se je delni tlak vodne pare gibal med 4,5 in 5,5 mb. 11. decembra je narasel na 7,4 in nato padal vse do 18. dne, ko je bila s 4,3 mb dosežena najnižja vrednost meseca. V naslednjih dnevih se je vsebnost vodne pare v zraku hitro povečala in 23. decem23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo bra je znašal delni tlak 10,1 mb, 26. decembra pa je bila dosežena najvišja vrednost meseca, in sicer 10,7 mb. SUMMARY The average monthly temperature in December exceeded the long-term average by at least 1 °C. The anomaly was slightly below 2 °C in Krško-Brežiško polje and Bilje. The majority of Slovenia was 2 to 3 °C warmer than on average in the reference period. In the Julian Alps, Trnovska planota, Kras and Notranjska the anomaly was between 3 and 4 °C. In the mountains almost all the days were warmer than on average in the reference period, but in the lowland was unusually warm only the last third of December. Over approximately half of the territory below 50 mm fell. Maximum precipitation, exceeding 300 mm, was observed in part of Posočje, in Kobarid 328 mm fell. On the other hand, in Prekmurje less than 15 mm were registered, in Lendava 8 mm, Veliki Dolenci 12 mm and 14 mm in Murska Sobota. First and second third of December were dry and precipitation was concentrated in the last third of December. Long-term average was exceeded in the northwest of the country and in the north of Gorenjska. In Kobarid they registered 152 % of the long-term average. In Log pod Mangrtom the surplus was 44 %, 33 % in Soča, in Kneške Ravne and in Jezersko the anomaly was one fifth. In most of the country precipitation was below the normals. In the south of Slovenia, Dolenjska, south of Štajerska, and northeast of Slovenia less than half of the normals fell. In Lendava 16 %, in Bizeljsko 25 % and in Veliki Dolenci 27 % of the normals were reported. With the exception of Novo mesto (94 % of the long-term average) was sunshine duration above the normals. The normals were exceeded by more than 50 % in the central part of Slovenia, Zasavje and part of Štajerska. On the Coast there was 50 % more sunny weather than on average in the reference period. In the high mountains the long-term average was exceeded by one fifth. The most hours of sunny weather were reported on the west of Slovenia (between 100 and 135 hours were registered). Snow cover in the lowlands was recorded only in Rateče, the maximum snow depth was 4 cm. On Kredarica snow cover depth reached 155 cm on 30 December. Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 24 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V DECEMBRU 2013 Weather development in December 2013 Janez Markošek 1.–3. december Pretežno jasno, več oblačnosti v jugovzhodni Sloveniji, zmerna do močna burja Nad zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim Balkanom je bilo območje visokega zračnega tlaka, nad osrednjim Sredozemljem pa ciklonsko območje, ki se je zadnji dan polnilo. V spodnjih plasteh ozračja je nad nami pihal okrepljen veter vzhodnih smeri. Prevladovalo je pretežno jasno vreme, več oblačnosti je bilo predvsem v jugovzhodni Sloveniji. Pihal je vzhodni do severovzhodni veter, na Primorskem zmerna do močna burja. Zadnji dan je veter ponehal, tudi burja je oslabela. Najvišje dnevne temperature so bile od 2 do 8, na Primorskem do 13 °C. 4.–7. december Pretežno jasno, občasno zmerno do pretežno oblačno, zjutraj in dopoldne ponekod megla Iznad zahodne Evrope je nad Alpe segalo območje visokega zračnega tlaka, nad severno Evropo pa je bilo ciklonsko območje. Oslabljena vremenska fronta se je 6. decembra zjutraj ob severozahodnih višinskih vetrovih pomikala prek Slovenije (slike 1–3). Pretežno jasno je bilo, občasno zmerno do pretežno oblačno. Zjutraj in dopoldne je bila ponekod po nižinah megla. Najbolj oblačno in brez jutranje megle je bilo 6. decembra zjutraj in dopoldne, vendar se je že do zgodnjega popoldneva povsod zjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 9, na Primorskem do 13 °C. 8.–10. december Zmerno do pretežno oblačno, zadnji dan ponekod razjasnitve Naši kraji so bili v območju visokega zračnega tlaka. Vremenske fronte so se v močnem zahodnem do severozahodnem zračnem toku hitro pomikale prek Alp in naprej proti vzhodu ter na vreme pri nas vplivale s povečano oblačnostjo (slike 4–6). Prevladovalo je zmerno do pretežno oblačno vreme, zadnji dan se je v zahodni in osrednji Sloveniji zjasnilo. 9. decembra je ponekod v vzhodni Sloveniji zapihal zahodni do jugozahodni veter. Postopno je bilo topleje, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 7 do 13 °C. 11.–18. december Pretežno jasno, po nižinah v notranjosti, občasno v Slovenski Istri megla ali nizka oblačnost Nad južno polovico Evrope je bilo območje visokega zračnega tlaka, ki je le občasno nekoliko oslabelo. V višinah je bil greben s toplim zrakom, po nižinah pa je bilo vedno več hladnega zraka (slike 7–9). Krepila se je temperaturna inverzija. Pretežno jasno je bilo, vendar je nižine pokrivala bodisi megla bodisi nizka oblačnost, ki je včasih segala do okoli 800 metrov nadmorske višine, včasih pa tudi višje. Marsikje je bilo oblačno ali megleno ves dan. Občasno, predvsem 13. in 14. decembra, se je nizka oblačnost pojavila tudi v Slovenski Istri. Nad nami je bila močna temperaturna inverzija, najmočnejša je bila zadnji dan obdobja, ko je bilo na 700 metrih nadmorske višine −7 °C, na 1400 metrih pa +10 °C. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 19. december Pooblačitve, jugozahodni prevetri večino nižin Nad severovzhodnim Atlantikom ter zahodno in srednjo Evropo je bilo obsežno in globoko ciklonsko območje. Vremenska fronta je dosegla zahodne Alpe. Nad nami se je krepil jugozahodni veter (slike 10–12). Sprva je bilo precej jasno, čez dan je oblačnost v zahodni in osrednji Sloveniji naraščala. Zapihal je jugozahodni veter, ki je postopno prevetril večino nižin. Najvišje dnevne temperature so bile od −1 do 9, na Primorskem do 13 °C. 20. december Na severovzhodu delno jasno, drugod pretežno oblačno, ponekod na zahodu rosenje, jugozahodnik Nad severno, zahodno in srednjo Evropo je bilo obsežno ciklonsko območje, nad Balkanom pa šibko območje visokega zračnega tlaka. Z jugozahodnimi vetrovi je nad naše kraje pritekal topel in vlažen zrak. V severovzhodni Sloveniji je bilo delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. V hribovitem svetu zahodne Slovenije je občasno rosilo ali rahlo deževalo. Ponekod je pihal jugozahodni veter. Razmeroma toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 6 do 13 °C. 21. december Oblačno in ponekod megleno, občasno ponekod rahel dež, količina majhna Nad Alpami in Balkanom je bilo območje visokega zračnega tlaka, ciklonsko območje pa je bilo nad severno polovico Evrope. Oslabljena vremenska fronta je segala tudi nad kraje južno od Alp. Nad nami se je zadrževal vlažen zrak. Oblačno je bilo in ponekod megleno, občasno je rosilo ali rahlo deževalo, količina padavin pa je bila majhna. Najvišje dnevne temperature so bile od 2 do 6, na Primorskem do 12 °C. 22.–24. december Na vzhodu delno jasno, drugod pretežno oblačno z občasnim rahlim dežjem, jugozahodnik Nad severovzhodnim Atlantikom ter severno in zahodno Evropo je bilo obsežno in globoko ciklonsko območje. Z jugozahodnim vetrom je pritekal nad naše kraje topel in vlažen zrak. V vzhodni, občasno pa tudi v severni Sloveniji, je bilo delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Prvi dan se je po nižinah severovzhodne Slovenije še zadrževala nizka oblačnost. Predvsem ponekod na Primorskem in Notranjskem je občasno rosilo ali rahlo deževalo, zadnji dan pa so se rahle padavine občasno širile nekoliko bolj proti vzhodu. V višjih legah in ponekod po nižinah je pihal jugozahodni veter, ki se je zadnji dan krepil. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile 23. in 24. decembra od 8 do 15 °C. 25. december Na severovzhodu delno jasno, drugod oblačno z dežjem, največ na zahodu, okrepljen jugozahodnik Nad Evropo je bilo obsežno in globoko ciklonsko območje s središčem severno od Škotske. Hladna fronta se je zadrževala na Alpah, pred njo je nad naše kraje z močnimi jugozahodnimi vetrovi pritekal topel in vlažen zrak. V severovzhodni Sloveniji je bilo delno jasno. Drugod je bilo oblačno z občasnimi padavinami, največ jih je bilo v zahodni Sloveniji. Pihal je okrepljen južni do jugozahodni veter, ob morju jugo. Najvišje dnevne temperature so bile od 8 do 15 °C. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 26.–27. december Oblačno s padavinami, več na zahodu, drugi dan padavine ponehajo, na zahodu delne razjasnitve Nad severnim Sredozemljem in Italijo je nastalo sekundarno ciklonsko območje, v višinah pa se je tam odcepilo jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 13–15). Oboje je upočasnilo pomik vremenske fronte iznad naših krajev naprej proti vzhodu. Prvi dan je bilo oblačno s padavinami, ki so bile v zahodni Sloveniji obilne. Snežilo je nad 1500 metri. Drugi dan dopoldne je dež povsod ponehal in popoldne se je na zahodu delno zjasnilo. V obdobju od 25. decembra zjutraj do 27. decembra opoldne je največ dežja, več kot 300 mm, padlo v Zgornjem Posočju. 28. december Sprva precej jasno in po nižinah megleno, čez dan v zahodni in osrednji Sloveniji pooblačitve Nad Evropo je bilo še vedno obsežno ciklonsko območje. Naslednja vremenska fronta je čez dan dosegla Alpe. Pred njo je nad naše kraje z jugozahodnim vetrom znova pritekal bolj vlažen zrak. Sprva je bilo pretežno jasno, po nekaterih nižinah je bila megla ali nizka oblačnost, ki se je ponekod zadržala ves dan. Sredi dneva in popoldne se je oblačnost v zahodni in osrednji Sloveniji povečala. V višjih legah je pihal južni do jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 5 do 9, ob morju in v severovzhodni Sloveniji od 10 do 14 °C. 29.–30. december Oblačno s padavinami, ki drugi dan ponehajo Nad severno polovico Evrope je bilo obsežno ciklonsko območje, plitvo sekundarno ciklonsko območje je prvi dan nastalo tudi nad severnim Sredozemljem. Vremenska fronta se je ob jugozahodnih višinskih vetrovih pomikala prek Slovenije (slike 16–18). Drugi dan se je nad Alpami zgradilo šibko območje visokega zračnega tlaka. Prvi dan je bilo oblačno, dež se je iznad zahodnih krajev širil proti vzhodu. Meja sneženja je bila večinoma med 1000 in 1200 metri, zvečer v Gornje Savski dolini tudi nižje. Drugi dan se je na Primorskem delno zjasnilo, zapihala je šibka do zmerna burja. Drugod je bilo oblačno, dež je zjutraj in dopoldne povsod ponehal. V severovzhodni Sloveniji in Slovenski Istri je padlo od 5 do 15 mm padavin, drugod od 15 do 45 mm, največ v hribovitem svetu zahodne Slovenije. 31. december Na zahodu delno jasno, drugod oblačno z rahlim dežjem Jugovzhodno od nas je bilo plitvo ciklonsko območje. Nad nami se je ob šibkih vetrovih zadrževal razmeroma vlažen zrak. V zahodni Sloveniji je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, burja na Primorskem je ponehala. Drugod je bilo oblačno, ponekod je zjutraj in dopoldne občasno še rosilo ali rahlo deževalo. Najvišje dnevne temperature so bile od 1 do 5, na Primorskem do 12 °C. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 6. 12. Slika 2. Satelitska slika 6. 12. 2013 ob 13. uri 2013 ob 13. uri Figure 2. Satellite image on 6 December 2013 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 6 December 2013 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 6. 12. 2013 ob 13. uri Figure 3. 500 mb topography on 6 December 2013 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 9. 12. Slika 5. Satelitska slika 9. 12. 2013 ob 13. uri 2013 ob 13. uri Figure 5. Satellite image on 9 December 2013 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 9 December 2013 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 9. 12. 2013 ob 13. uri Figure 6. 500 mb topography on 9 December 2013 at 12 GMT 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 15. 12. Slika 8. Satelitska slika 15. 12. 2013 ob 13. uri Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 15. 12. 2013 ob 13. 2013 ob 13. uri Figure 8. Satellite image on 15 December 2013 at uri Figure 7. Mean sea level pressure on 15 December 2013 12 GMT Figure 9. 500 mb topography on 15 December 2013 at at 12 GMT 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 19. 12. Slika 11. Satelitska slika 19. 12. 2013 ob 13. uri Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 19. 12. 2013 ob 13. 2013 ob 13. uri Figure 11. Satellite image on 19 December 2013 at uri Figure 10. Mean sea level pressure on 19 December 12 GMT Figure 12. 500 mb topography on 19 December 2013 at 2013 at 12 GMT 12 GMT 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 26. 12. Slika 14. Satelitska slika 26. 12. 2013 ob 13. uri Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 26. 12. 2013 ob 13. 2013 ob 13. uri Figure 14. Satellite image on 26 December 2013 at uri Figure 13. Mean sea level pressure on 26 December 12 GMT Figure 15. 500 mb topography on 26 December 2013 at 2013 at 12 GMT 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 29. 12. Slika 17. Satelitska slika 29. 12. 2013 ob 13. uri Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 29. 12. 2013 ob 13. 2013 ob 13. uri Figure 17. Satellite image on 29 December 2013 at uri Figure 16. Mean sea level pressure on 29 December 12 GMT Figure 18. 500 mb topography on 29 December 2013 at 2013 at 12 GMT 12 GMT 30 PODNEBNE ZNAČILNOSTI LETA 2013 Climatic characteristics of the year 2013 Tanja Cegnar V biltenu Naše okolje redno objavljamo podnebne značilnosti posameznih mesecev in sezon, tokrat pa je glavnina prispevka namenjena letu 2013 v celoti. Leto je bilo po vsej državi nadpovprečno toplo, odklon se je v večjem delu države gibal med 1 in 2 °C, le na Kočevskem je bil odklon 0,9 °C. 1°C Slika 1. Odkloni povprečne temperature zraka leta 2013 od povprečja 1961–1990 Figure 1. Mean air temperature anomaly, year 2013 0°C Zima 2012/13 je bila v večjem delu države toplejša kot običajno, večina odklonov je bila med 0 in 1 °C. Le v Posočju, visokogorju in delu Bele krajine so za dolgoletnim povprečjem nekoliko zaostajali. V pomladi 2013 je bil temperaturni odklon večinoma med 0 in 1 °C, le na Kočevskem in v Beli krajini negativen. Poletje je bilo povsod toplejše kot običajno, odklon je bil večinoma med 2 in 3 °C, med 1 in 2 °C topleje je bilo na Obali, v visokogorju in na Kočevskem. Prav tako je bila tudi jesen toplejša od povprečja primerjalnega obdobja, večinoma je bil odklon med 1 in 2 °C, v osrednji Sloveniji še nekoliko večji, v visokogorju pa manjši. 1°C 2°C 3°C 0°C 0°C 1°C -1°C Zima 2012/13 1°C 2°C Pomlad 2013 Poletje 2013 Jesen 2013 Slika 2. Odklon povprečne temperature zraka od povprečja 1961−1990 v posameznih sezonah, leto 2013 Figure 2. Mean air temperature anomaly in seasons, year 2013 200% 160% 175% 70% 175% 140% 150% 150% 125% 100% 100% 30% 100% Zima 2012/13 120% 50% 125% Pomlad 2013 Poletje 2013 Slika 3. Odklon višine padavin od povprečja 1961−1990 v posameznih sezonah, leto 2013 Figure 3. Precipitation in seasons compared with 1961−1990 normals, year 2013 31 Jesen 2013 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Odklon padavin od dolgoletnega povprečja kaže večjo prostorsko spremenljivost kot temperaturni odklon. Zima je bila skoraj povsod bolj mokra kot v dolgoletnem povprečju, dvakrat toliko padavin kot običajno je bilo v Beli krajini in južnem delu Dolenjske. Zelo blizu dolgoletnega povprečja so bile padavine na severozahodu države. Pomlad je bila v primerjavi z dolgoletnim povprečjem najbolj namočena na Krasu in Goriškem, kjer so se približali dvakratni običajni količini padavin. Večina severne, severovzhodna in vzhodna Slovenija so dolgoletno povprečje presegle za manj kot četrtino. Poletje je bilo skromno s padavinami, velika večina krajev je namerila le od 30 do 70 % običajnih padavin. Jesen je bila z izjemo Goriške nadpovprečno namočena. Največji presežek so imeli v delu Dolenjske, kjer so dolgoletno povprečje presegli za 60 %, več kot za dve petini so običajne padavine presegli v delu Julijcev, na že prej omenjenem Dolenjskem in Zasavju ter v Pomurju. 90% 90% 75% 120% 80% 80% 50% 110% Zima 2012/13 Pomlad 2013 Poletje 2013 Jesen 2013 Slika 4. Odklon sončnega obsevanja od povprečja 1961−1990 v posameznih sezonah, leto 2013 Figure 4. Monthly sunshine duration in seasons compared with 1961–1990 normals, year 2013 V zimi 2012/13 je primanjkovalo sončnega vremena, na zahodu, z izjemo Zgornjesavske doline so presegli 75 % običajne osončenosti, prav tako v delu Štajerske, a večina ozemlja je imela le od 50 do 75 % toliko sončnega vremena kot v dolgoletnem povprečju. Spomladi so za običajno osončenostjo najbolj zaostajali na skrajnem severozahodu države, kjer niso dosegli niti 80 % običajne osončenosti. Večina ozemlja je dosegla od 80 do 90 % običajnega sončnega vremena, na severovzhodu pa so za dolgoletnim povprečjem zaostajali za manj kot desetino. Poletje je bilo povsod vsaj za desetino bolj sončno kot običajno, dobra polovica Slovenije je imela vsaj petino več sončnega vremena kot v dolgoletnem povprečju. Jeseni je bilo sončnega vremena manj kot običajno, še najbližje dolgoletnemu povprečju so bili na severovzhodu države, kjer zaostanek za dolgoletnim povprečjem ni presegel desetine. Večina ozemlja je imela od 80 do 90 % običajne osončenosti, na severozahodu in Trnovski planoti pa je zaostanek za dolgoletnim povprečjem presegel petino. Slika 5. Po nižinah se je nabiralo ivje. Pogled s Polhograjske Grmade, 16. december 2013 (foto: Matjaž Dovečar) Figure 5. Rime in lowland, view from Polhograjska Grmada, 16 December 2013 (Photo: Matjaž Dovečar) 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Rateče Kredarica Lesce Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Rateče Kredarica Lesce -0,5 ºC 0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 0,0 ºC 3,0 Slika 6. Odklon povprečne minimalne dnevne temperature v ºC leta 2013 od povprečja obdobja 1961−1990 Figure 6. Minimum air temperature anomaly in °C, year 2013 1,0 2,0 Slika 7. Odklon povprečne maksimalne dnevne temperature v ºC leta 2013 od povprečja obdobja 1961−1990 Figure 7. Maximum air temperature anomaly in °C, year 2013 Povprečna letna najnižja temperatura zraka je z izjemo Črnomlja (odklon 0,8 °C) povsod presegla dolgoletno povprečje vsaj za 1 °C, večinoma so bili odkloni med 1 in 2,3 °C, le v Godnjah in Biljah je odklon dosegel 2,5 °C (slika 6). Tudi odkloni letnega povprečja najvišje dnevne temperature so bili pozitivni (slika 7), večinoma so se gibali med 1,0 in 1,8 °C. Največji pozitivni odklon je bil v Postojni, kjer je dosegel 1,8 °C. Manjši odklon so zabeležili le na Kredarici (0,8 °C) in v Črnomlju (0,9 °C). 20 15 KREDARICA temperatura (°C) 10 5 0 -5 -10 -15 -20 -25 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Slika 8. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dneva (rdeča) temperatura v letu 2013 (tanka črta) in povprečja obdobja 1961–1990 (debela črta) Figure 8. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in 2013 (thin line) and average of the period 1961–1990 (bold line) V Ljubljani je bil leta 2013 dosežen najvišji absolutni maksimum 40,2 °C; na Kredarici je bilo leta 1983 21,6 °C, tokrat pa je bila najvišja temperatura 19,1 °C. Na Obali so leta 2013 zabeležili 37,3 °C in tako presegli prejšnji rekord iz leta 2003. Med ne tako redkimi kraji, kjer je temperatura v letu 2013 dosegla rekordno višino, je tudi Murska Sobota, izmerili so 40,1 °C, kar je več kot leta 1950, ko je bilo 39,8 °C. V Mariboru je bila v preteklosti rekordna maksimalna temperatura zabeležena v letu 2003, in sicer 39,8 °C, leta 2013 pa se je ogrelo na rekordnih 40,6 °C. V Celju je bilo v preteklosti najtopleje 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo leta 1950 z 39,4 °C, tokrat pa se je živo srebro povzpelo na 39,7 °C. V Novem mestu so z 39,9 °C presegli prejšnji rekord 38,4 °C iz leta 2003. Najnižji absolutni minimum je bil v Ljubljani leta 1956, ko se je živo srebro spustilo na −23,3 °C, v letu 2013 pa so izmerili −7,2 °C; v Murski Soboti so izmerili −15,5 °C, leta 1963 pa kar −31,0 °C. Na Kredarici je bilo leta 1985 −28,3 °C, tokrat pa je bila najnižja temperatura −19,9 °C. Na Obali so leta 1956 zabeležili −12,8 °C, tokrat −3,8 °C. V Mariboru se je živo srebro spustilo na −11,1 °C, kar pa je občutno nad vrednostjo iz leta 1956, ko so izmerili −22,8 °C; v Celju je bilo najhladneje leta 1956 z −28,6 °C, tokrat pa je bil absolutni minimum −14,0 °C. Tudi v Novem mestu se niso približali doslej najnižji temperaturi, izmerili so −10,0 °C, leta 1956 pa se je temperatura spustila na −25,6 °C. 35 BILJE temperatura (°C) 25 15 5 -5 -15 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Slika 9. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dneva (rdeča) temperatura v letu 2013 (tanka črta) in povprečja obdobja 1961–1990 (debela črta) Figure 9. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in 2013 (thin line) and average of the period 1961–1990 (bold line) Potek najnižje dnevne, povprečne in najvišje dnevne temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1961–1990 je prikazan za štiri kraje: Kredarico, Bilje, Ljubljano in Mursko Soboto (slike 8–11). 45 LJUBLJANA temperatura (°C) 35 25 15 5 -5 -15 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Slika 10. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dneva (rdeča) temperatura v letu 2013 (tanka črta) in povprečja obdobja 1961–1990 (debela črta) Figure 10. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in 2013 (thin line) and average of the period 1961–1990 (bold line) 34 Agencija Republike Slovenije za okolje 45 Urad za meteorologijo MURSKA SOBOTA temperatura (°C) 35 25 15 5 -5 -15 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Slika 11. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dneva (rdeča) temperatura v letu 2013 (tanka črta) in povprečja obdobja 1961–1990 (debela črta) Figure 11. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in 2013 (thin line) and average of the period 1961–1990 (bold line) K opisu temperaturnih razmer spada tudi število dni, ko je temperatura presegla izbrani prag. V preglednici 2 so zbrani podatki o številu toplih in hladnih dni, v preglednici 1 pa so podatki o vročih, ledenih in mrzlih dnevih. Ledeni so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem. V Portorožu, Godnjah in Biljah ni bilo ledenih dni. Po 10 jih je bilo v Ljubljani in Celju, dan več v Novem mestu, po 12 v Črnomlju, Cerkljah, Postojni in Lescah. V Kočevju jih je bilo 13, v Mariboru in Murski Soboti po 14, v Slovenj Gradcu pa 15. V Ratečah so jih zabeležili 23, na Kredarici pa 148. Vroči so dnevi, ko temperatura doseže vsaj 30 °C; v Ratečah jih je bilo 16, v Lescah 18, v Slovenj Gradcu 23, v Postojni 26, v Murski Soboti pa 29. 30 takih dni je bilo v Kočevju, po 31 v Novem mestu in Črnomlju, dan več v Celju, po 34 v Cerkljah in Mariboru, še dan več v Ljubljani. Po številu vročih dni odstopajo Obala, Kras in Goriška. V Biljah je bilo 56 vročih dni, v Portorožu 44 in v Godnjah 43. Preglednica 1. Število vročih, ledenih in mrzlih dni, leto 2013 Table 1. Number of days with maximum temperature at least 30 °C, maximum temperature below 0 °C and minimum temperature below −10 °C, year 2013 Kraj Vroč dan Leden dan Mrzel dan Kraj Vroč dan (Tmax ≥30 °C) (Tmax < 0 °C) (Tmin ≤ −10 °C) (Tmax ≥ 30 °C) Lesce 18 12 4 Ljubljana 35 Kredarica 0 148 65 Cerklje 34 Rateče–Planica 16 23 13 Novo mesto 31 Bilje pri N. Gorici 56 0 0 Črnomelj 31 Letališče Portorož 44 0 0 Celje 32 Godnje 43 0 0 Maribor 34 Postojna 26 12 3 Slovenj Gradec 23 Kočevje 30 13 3 Murska Sobota 29 Leden dan Mrzel dan (Tmax < 0 °C) (Tmin ≤ −10 °C) 10 0 12 2 11 1 12 2 10 4 14 1 15 6 14 3 Mrzli so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti na −10 °C ali nižje. V Ljubljani takih dni leta 2013 ni bilo, prav tako jih ni bilo na Obali, Krasu in Goriškem. Po en tak dan so imeli v Novem mestu in Mariboru, po dva pa v Cerkljah in Črnomlju. Po trije mrzli dnevi so bili v Murski Soboti, Kočevju in Postojni. Na Kredarici je bilo 65 takih dni, v Ratečah 13, v Slovenj Gradcu pa 6. Po 4 mrzle dni so zabeležili v Celju in Lescah. Po 3 pa v Murski Soboti, Kočevju in Postojni. 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 4 3 odklon od povprečja (ºC) odklon od povprečja (ºC) 3 4 BILJE 2 1 0 -1 -2 jul -1 jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec jul avg sept okt nov dec jul avg sept okt nov dec 4 MURSKA SOBOTA NOVO MESTO odklon od povprečja (ºC) odklon od povprečja (ºC) 0 avg sept okt nov dec 4 2 1 0 -1 -2 -3 3 2 1 0 -1 -2 -3 jan feb mar apr maj jun jul jan feb mar apr maj jun avg sept okt nov dec 4 4 PORTOROŽ 3 odklon od povprečja (ºC) odklon od povprečja (ºC) 1 -3 jan feb mar apr maj jun 3 2 -2 -3 3 LJUBLJANA 2 1 0 -1 -2 -3 KREDARICA 2 1 0 -1 -2 -3 jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec jan feb mar apr maj jun Slika 12. Mesečni odkloni temperature v letu 2013 od povprečja obdobja 1961−1990 Figure 12. Monthly mean temperature anomaly, year 2013 Na Obali so bili vsi meseci toplejši od dolgoletnega povprečja, največji odklon so zabeležili zadnja dva meseca v letu. Tudi drugod po državi so prevladovali nadpovprečno topli meseci, januar je bil nadpovprečno topel, največji odklon so imeli v osrednji Sloveniji. V visokogorju je bil februar izrazito hladnejši kot običajno, po nižinah pa so le malo zaostajali za dolgoletnim povprečjem in je bil negativni odklon večji v marcu. V visokogorju je povprečna marčevska temperatura le malo zaostajala za običajno. April je bil povsod nadpovprečno topel. Na Goriškem in v visokogorju je bil maj za spoznanje hladnejši kot običajno. Junija je bilo spet povsod nekoliko topleje kot običajno, julij in avgust pa izstopata z velikim temperaturnim presežkom. Septembra je bila temperatura le nekoliko višja kot običajno, zadnji trije meseci leta so bili v nižinskem svetu izrazito pretopli, v visokogorju pa je bil november temperaturno povsem povprečen. Za nekaj krajev smo podali tudi potek letne temperature od leta 1951 dalje. V zadnjih tridesetih letih se na vseh postajah kopičijo nadpovprečno topla leta, v letu 2005 se je temperatura ponovno spustila v bližino dolgoletnega povprečja, v visokogorju pa je bilo od dolgoletnega povprečja hladnejše tudi leto 2000. V zadnjih letih pa spet beležimo opazen presežek povprečja referenčnega obdobja; leto 2013 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo sicer ni bilo rekordno toplo, a je bil odklon na vseh merilnih mestih pomembno velik. Na prikazanih postajah je bila povprečna letna temperatura v letu 2013 nekoliko nižja kot v letu 2012. V Ljubljani je bilo najtoplejše leto 2000 z 12,2 ºC, tistega leta je bila dosežena tudi najvišja povprečna letna temperatura v Murski Soboti, in sicer 11,5 ºC. V Ratečah sta bili najtoplejši leti 1994 in 2002 s 7,7 ºC. Leto 2007 je bilo z 14,3 ºC najtoplejše na Obali, na Kredarici pa je bilo najtoplejše leto 2011 z 0,2 ºC. Najhladnejše od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani in Murski Soboti leto 1956, na Obali 1953 in na Kredarici leto 1954. 12 8 MURSKA SOBOTA RATEČE temperatura (ºC) temperatura (ºC) 11 10 9 8 7 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 7 6 5 4 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 15 1 PORTOROŽ 0 temperatura (ºC) temperatura (ºC) KREDARICA -1 -2 -3 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 2011 14 13 12 11 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 13. Povprečna temperatura zraka v letih 1951–2013 in povprečje referenčnega obdobja Figure 13. Annual temperature in the period 1951–2013 and the 1961–1990 normal 13 povprečje 1961 -1990 temperatura (°C) 12 11 10 9 8 7 1876 1883 1890 1897 1904 1911 1918 1925 1932 1939 1946 1953 1960 1967 1974 1981 1988 1995 2002 2009 Slika 14. Povprečna temperatura zraka v letih 1951–2013 in povprečje referenčnega obdobja Figure 14. Mean annual temperature and the 1961–1990 normal Vsa najtoplejša leta so v Ljubljani zabeležili v zadnjih dvajsetih letih. Leta 2013 je bila povprečna temperatura 11,7 ºC, kar je 1,9 ºC nad dolgoletnim povprečjem in skupaj z letom 2009 sedma najvišja 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo vrednost. Najhladnejše še vedno ostaja leto 1956 s povprečno temperaturo 8,6 °C, nato sledita leti 1978 in 1954 z 8,9 °C, 9,0 °C pa je bila povprečna temperatura v letih 1962 in 1980. Število vročih in toplih dni je v Ljubljani opazno preseglo dolgoletno povprečje, ki je od leta 1998 preseženo vsako leto. V prestolnici so zabeležili 79 toplih dni, kar je 18 dni nad dolgoletnim povprečjem. Največ jih je bilo leta 2003, ko so jih našteli 109, leta 2011 s 104 in 1994 z 94 toplimi dnevi, leta 2009 in 2012 je bilo 91 takih dni, 85 jih je bilo leta 2000, 82 v letih 1982 in 2008, dan manj pa leta 2007. Vročih dni je bilo 35, kar je tretje najvišje število takih dni od sredine minulega stoletja. Več so jih našteli leta 2003, in sicer 54, leta 2012 pa jih je bilo 40. 125 LJUBLJANA 100 75 št. dni Slika 15. Število toplih (oranžno) in vročih dni (rdeče) in ustrezni povprečji referenčnega obdobja Figure 15. Number of days with maximum daily temperature at least 25 °C (orange) and 30 °C (red) 50 25 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Največ padavin v letu 2013 je bilo v Posočju, kjer so na nekaterih merilnih mestih namerili nad 2800 mm. Proti jugu in vzhodu so padavine upadale. Na veliki večini ozemlja je padlo manj kot 2400 mm. Na Obali, večjem delu Koroške in Štajerske, v Prekmurju in Krško-Brežiškem polju je padlo manj kot 1200 mm. V Mariboru so namerili le 900 mm, v Murski Soboti pa 912 mm. Na Letališču v Portorožu je padlo 1055 mm. Na Koroškem in na severu Štajerske niso dosegli dolgoletnega povprečja padavin, v Mariboru je padlo komaj 86 % običajnih padavin, v Slovenj Gradcu pa 96 %. Večina Slovenije je imela več padavin kot običajno, večinoma so bili presežki do petine dolgoletnega povprečja, le v Lescah (22 % nad dolgoletnim povprečjem), na Krasu (33 %) in Črnomlju (21 %) je bil presežek večji od petine. 2800 mm 130% 120% 2400 mm 110% 2000 mm 100% 1600 mm 90% 1200 mm Slika 16. Porazdelitev padavin, leto 2013 Figure 16. Precipitation, year 2013 Slika 17. Višina padavin leta 2013 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 17. Precipitation in the year 2013 compared with 1961−1990 normals 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Veliki Dolenjci Lendava Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Sl. Konjice Celje Črnomelj Novo mesto Lisca Bizeljsko Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Podljubelj Jezersko Kam. Bistrica Rateče Kredarica Lesce Kneške ravne Kobarid Soča Log pod Mangr. 80% 90% 100% 110% 120% 130% 140% Slika 18. Padavine leta 2013 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 18. Precipitation in 2013 compared with 1961–1990 normals 2500 1500 RATEČE višina padavin (m m ) višina padavin (mm ) MURSKA SOBOTA 1000 500 2000 1500 1000 500 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 1500 3000 PORTOROŽ KREDARICA 2000 1500 1000 višina padavin (m m ) višina padavin (m m ) 2500 1000 500 500 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 Slika 19. Padavine v letih 1951–2013 in povprečje referenčnega obdobja Figure 19. Precipitation in the period 1951–2013 and the 1961–1990 normal 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V Ljubljani so namerili 1531 mm, kar je 10 % nad dolgoletnim povprečjem. Najbolj suho je bilo v Ljubljani leto 1949, ko je padlo 954 mm, leta 2011 pa je bilo 998 mm padavin, kar je 72 % dolgoletnega povprečja. Malo padavin so izmerili tudi leta 1953 (1041 mm), 2003 (1091 mm) in 1971 (1107). Največ padavin je bilo v letih 1965 (1848 mm), 2010 (1798 mm), 1960 (1772 mm) in 2004 (1696 mm). Rekordno malo padavin od začetka meritev so v letu 2011 od prikazanih postaj namerili še v Novem mestu, in sicer 834 mm, ter v Portorožu, kjer je padlo skromnih 614 mm, kar se močno razlikuje od leta poprej z rekordnimi 1394 mm. 2000 Slika 20. Količina padavin v letih 1951– 2013 in povprečje referenčnega obdobja Figure 20. Annual precipitation from 1951 on and the 1961–1990 normal višina padavin (mm) LJUBLJANA 1500 1000 500 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 V nadaljevanju so slike mesečnih padavin v primerjavi z dolgoletnim povprečjem za šest krajev. Prvi trije meseci leta 2013 so bili nadpovprečno namočeni. Aprila je padavin primanjkovalo, maja pa je bilo dolgoletno povprečje ponovno preseženo. Padavin je primanjkovalo v poletnih mesecih, le v Prekmurju so avgusta nekoliko presegli dolgoletno povprečje. Na Primorskem so septembra zaostajali za običajnimi padavinami, drugod pa so padavine presegle dolgoletno povprečje. Oktobra so za malenkost presegli dolgoletno povprečje na Obali in Kredarici, drugod je padavin primanjkovalo. Novembra je bilo padavin ponovno opazno več kot običajno, zadnji mesec leta pa je na prikazanih postajah padavin primanjkovalo. Slika 21. Špikova skupina (foto: Tanja Cegnar) Figure 21. Mount Špik (Photo: Tanja Cegnar) 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 250% LJUBLJANA 150% 150% odklon od povprečja odklon od povprečja 200% 200% BILJE 100% 50% 0% -100% feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec jan 250% maj jun jul avg sept okt nov dec MURSKA SOBOTA 200% odklon od povprečja odklon od povprečja feb mar apr 250% NOVO MESTO 150% 100% 50% 0% -50% 150% 100% 50% 0% -50% -100% -100% jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec jan 200% feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec maj jun jul avg sept okt nov dec 150% PORTOROŽ KREDARICA 100% odklon od povprečja odklon od povprečja 0% -100% jan 150% 50% -50% -50% 200% 100% 100% 50% 0% -50% 50% 0% -50% -100% jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt -100% nov dec jan feb mar apr Slika 22. Padavine po mesecih v letu 2013 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 22. Monthly precipitation in the year 2013 compared with 1961–1990 normals Slika 23. Lep poletni dan (foto: Tanja Cegnar) Figure 23. Nice summer day (Photo: Tanja Cegnar) 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor N 5.6 % 1.2 m/s Kredarica 3.8 % 4.5 m/s 4.6 % 1.5 m/s 7.7 % 1.0 m/s 9.6 % 1.2 m/s 2.3 % 1.3 m/s N 7.8 % 5.1 m/s 4.2 % 1.4 m/s 11.5 % 1.0 m/s 11.6 % 1.1 m/s 3.0 % 1.1 m/s N 5.8 % 1.2 m/s 7.5 % 0.9 m/s 16.8 % 5.4 m/s 4.7 % 1.2 m/s 19.7 % 1.3 m/s 2.8 % 3.6 m/s 3.5 % 1.0 m/s 2.7 % 3.5 m/s 18.7 % 5.9 m/s 3.1 % 3.0 m/s 12 % 8% 4% 3.3 % 1.8 m/sW 8.2 % E1.4 m/s 6.2 % 1.4 m/sW 3.2 % E0.9 m/s 7.4 % 6.5 m/sW 6.6 % E3.5 m/s 5% 7.8 % 1.5 m/s 5.8 % 2.1 m/s 1.8 % 1.0 m/s 5% 4.1 % 1.0 m/s 10 % 1.4 % 6.5 m/s 15 % 8.3 % 2.1 m/s 6.6 % 1.3 m/s S 1.7 % 1.2 m/s 3.3 % 1.4 m/s Novo mesto S 0.4 % 5.0 m/s20 % 10.7 % 1.6 m/s 11.3 % 4.7 m/s 0.7 % 4.3 m/s S Bilje 1.2 % 1.0 m/s 1.4 % 2.4 m/s 1.9 % 2.2 m/s 2.9 % 1.0 m/s 2.0 % 0.8 m/s 7.3 % 3.6 m/s 9.2 % 1.5 m/s 27 % N 3.5 % 5.1 m/s 0.9 % 3.5 m/s Portorož – letališče 1.8 % 0.9 m/s N 10.5 % 1.4 m/s 6.3 % 2.0 m/s 3.7 % 1.4 m/s 1.1 % 0.7 m/s 12 % 15 % 1.2 % 0.9 m/s20 % 5.6 % 1.4 m/s 11.4 % 4.0 m/s 10 % 1.3 % 1.7 m/s 2.2 % 1.1 m/s 5.6 % 5.4 m/s 18 % N 1.1 % 0.9 m/s 32 % 1.9 % 4.3 m/s 2.9 % 1.8 m/s 24 % 8% 4.3 % 1.2 m/s 11.4 % 1.6 m/s 5.3 % 3.1 m/s 5.3 % 4.6 m/s 9% 4% 16 % 3.5 % 1.5 m/s 7.9 % 2.0 m/s 8% 8.7 % 0.9 m/sW 5.0 % E1.2 m/s 8.3 % 0.9 m/s 2.4 % 0.8 m/s 9.2 % 1.3 m/s 2.6 % 0.9 m/s 8.3 % 1.3 m/s S 4.8 % 0.9 m/s 3.1 % 2.6 m/sW 4.5 % E3.0 m/s 3.0 % 3.2 m/s 26.1 % 3.1 m/s 3.4 % 3.5 m/s 3.9 % 1.4 m/sW 4.5 % 1.5 m/s 20.4 % 3.2 m/s 2.9 % 3.3 m/s 8.5 % 0.9 m/s S 6.0 % 1.7 m/s 3.5 % 1.0 m/s S 2.7 % 1.9 m/s Figure 24. Wind roses, year 2013 42 20.2 % 1.8 m/s 4.7 % 2.0 m/s 4.6 % 3.3 m/s 3.3 % 3.1 m/s Slika 24. Vetrovne rože, leto 2013 31.3 % E2.1 m/s 1.9 % 1.0 m/s Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Letni meteorološki podatki, leto 2013 Table 2. Annual meteorological data, year 2013 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje pri N. Gorici Letališče Portorož Godnje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Temperatura NV TS 515 2514 864 55 2 295 533 468 299 170 220 196 240 275 452 184 9,6 −0,6 7,2 13,3 14,0 12,3 10,1 9,3 11,7 11,1 11,2 11,3 10,7 11,2 9,4 11,0 TO D 1,6 1,0 1,5 1,4 1,5 1,7 1,7 0,9 1,9 1,3 1,8 1,2 1,6 1,5 1,7 1,8 TX Sonce TM TAX TAM SM SX OBS 14,7 5,0 2,0 −2,7 13,0 2,4 18,9 8,7 19,1 9,7 17,7 8,3 15,2 5,6 15,4 4,5 16,1 7,6 36,5 19,1 35,8 38,1 37,3 37,4 36,4 37,9 40,2 −14,4 −19,9 −16,8 −5,7 −3,8 −5,0 −10,5 −15,8 −7,2 97 220 136 56 32 44 85 106 73 63 0 52 93 94 86 70 76 79 1809 1576 1644 2133 2310 2160 1825 16,1 16,5 16,3 16,3 14,8 16,1 39,9 40,3 39,7 40,6 37,7 40,1 −10,0 −12,5 −14,0 −11,1 −15,7 −15,5 82 88 92 83 101 95 78 95 81 86 69 79 6,8 6,0 5,7 7,0 4,6 6,3 Oblačnost Padavine in pojavi Tlak RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP 93 90 106 101 6,4 6,6 5,9 5,6 5,1 150 147 136 103 94 55 38 67 67 81 97 6,1 136 51 1815 106 1729 94 6,7 6,2 6,4 156 146 148 40 53 53 1757 1910 1752 1928 96 106 96 105 6,6 6,8 6,6 6,4 148 151 136 135 37 27 36 47 1818 2176 1600 1534 1055 1879 1622 1605 1531 1058 1259 1530 1163 900 1110 912 122 109 102 105 106 133 102 105 110 100 111 121 101 86 96 112 135 167 134 128 98 138 135 139 125 106 118 127 116 106 126 103 28 46 24 56 62 19 49 20 44 23 47 44 45 32 25 18 20 211 19 16 9 4 31 82 92 70 75 31 51 17 52 68 66 258 136 6 2 15 59 80 57 47 68 66 59 48 64 52 55 475 115 8 8 30 55 115 53 44 65 80 46 39 55 40 747,5 917,9 1008,0 1014,3 4,9 8,6 11,9 12,2 980,9 10,8 989,4 10,6 987,3 10,4 993,9 10,0 10,8 SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) Leto 2013 po trajanju sončnega obsevanja ne odstopa veliko od dolgoletnega povprečja, odkloni so bili v intervalu ±10 %. Nadpovprečno sončno je bilo na Obali, Krasu in v Vipavski dolini, od tam pa nad osrednjo Slovenijo; dolgoletno povprečje so presegli tudi na severovzhodu države. 100% 50% MURSKA SOBOTA 25% 50% odklon od povprečja odklon od povprečja LJUBLJANA 0% -50% 0% -25% -50% -75% -100% jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec jan 75% jul avg sept okt nov dec 75% KREDARICA PORTOROŽ 50% 50% odklon od povprečja odklon od povprečja feb mar apr maj jun 25% 0% -25% 25% 0% -25% -50% -50% jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt jan nov dec feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec apr maj jun jul avg sept okt nov dec 50% 50% BILJE NOVO MESTO odklon od povprečja odklon od povprečja 25% 0% -25% -50% 25% 0% -25% -75% -50% -100% jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt jan nov dec feb mar Slika 25. Sončno obsevanje po mesecih leta 2013 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 25. Monthly sunshine duration in the year 2013 compared with 1961–1990 normals Januarja 2013 je sončnega vremena primanjkovalo, le v osrednji Sloveniji je sonce sijalo nekaj več časa kot običajno. Februar je bil povsod bolj siv, kot bi pričakovali glede na dolgoletno povprečje, enako je bilo tudi marca. April je večinoma malo presegel običajno osončenost, maja pa je sonce sijalo manj časa kot običajno. Poletni meseci so bilo opazno bolj sončni kot običajno. Septembra so bili 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo negativni odkloni majhni. Sončnega vremena je večinoma primanjkovalo tudi oktobra, le v Prekmurju je sonce sijalo dlje kot običajno. Tudi novembra smo pogrešali sončno vreme, največji primanjkljaj je bil v visokogorju. December je bil večinoma bolj sončen kot v dolgoletnem povprečju, za dolgoletnim povprečjem so nekoliko zaostajali na Dolenjskem. Lavrovec Šmarata Lisca Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Celje Novo mesto Ljubljana Postojna 100% Portorož Bilje Rateče 90% Kredarica 80% 90% 100% 110% Slika 26. Sončno obsevanje leta 2013 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 26. Sunshine duration in 2013 compared with 1961–1990 normals Slika 27. Trajanje sončnega obsevanja leta 2013 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961–1990 Figure 27. Bright sunshine duration in the year 2013 compared with 1961−1990 normals Leto 2013 je bilo v Ljubljani že sedemnajsto zapored z nadpovprečnim trajanjem sončnega obsevanja; sonce je sijalo 1815 ur, kar je 6 % več od dolgoletnega povprečja. Največ sončnega vremena je bilo v prestolnici v letih 2012 (2260 ur), 2003 (2251 ur), 2000 (2244 ur) in 2011 (2235 ur). Daleč najmanj sončnega vremena je bilo v letih 1954 (1377 ur), 1960 (1387 ur) ter 1972 (1445 ur). 2500 2500 RATEČE MURSKA SOBOTA 2000 sončno obs. (ure) sončno obs. (ure) 2000 1500 1000 500 0 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 3000 2500 PORTOROŽ KREDARICA 2500 sončno obs. (ure) 2000 sončno obs. (ure) 1000 500 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 1500 1000 500 0 1957 1500 2000 1500 1000 500 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 0 1955 2011 1962 1969 1976 1983 1990 Slika 28. Trajanje sončnega obsevanja v letih 1951–2013 in povprečje referenčnega obdobja Figure 28. Annual sunshine duration in the period 1951–2013 and the 1961–1990 normal 45 1997 2004 2011 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Tako kot za temperaturo in padavine tudi za sončno obsevanje velja, da so lahko razlike med pokrajinami v posameznih mesecih velike. Najbolj sončno ostaja leto 2003, v Murski Soboti leto 2000, v Portorožu pa leto 2011. Na Kredarici je bilo najbolj sivo leto 1956, v Murski Soboti in Ljubljani leto 1954, na Obali pa leto 1972. Na Kredarici je bila največja debelina snežne odeje 475 cm; najmanj snega so namerili v letih 2002 (195 cm), 1993 (205 cm), 1989 (220 cm) in 1955 (235 cm). V letu 2001 so namerili rekordnih 700 cm, 690 cm leta 1977 in 587 cm leta 1978. Zabeležili so 258 dni s snežno odejo; najmanj takih dni je bilo v letih 1958 (228 dni), 1999 in 2006 (po 235 dni), 1967 (238 dni) in 1997 (240 dni). V Ratečah je leta 2013 sneg tla prekrival 136 dni, največja debelina je bila 115 cm. 2500 LJUBLJANA sončno obs. (ure) 2000 Slika 29. Trajanje sončnega obsevanja v letih 1951–2013 in povprečje referenčnega obdobja Figure 29. Annual sunshine duration from 1951 on and the 1961–1990 normal 1500 1000 500 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 V letu 2013 je snežilo povsod po Sloveniji, tudi na Obali. Na letališču v Portorožu je snežna odeja obležala 2 dni, debela pa je bila 8 cm. Sneg na Obali je redek pojav, a leta 1963 so namerili kar 21 cm debelo snežno odejo, sneg pa je tla prekrival 14 dni. Na Goriškem so v letu 2013 namerili 8 cm snega, snežna odeja je vztrajala 6 dni. V Godnjah na Krasu je sneg prekrival tla 15 dni, dosegel pa je višino 30 cm. Znatno več snega in dlje časa je bilo v celinskem delu države. V Murski Soboti je bilo 52 dni s snežno odejo, dosegla je 40 cm; najdlje je sneg prekrival tla leta 1993, in sicer 99 dni, v letih 1955 in 1968 je bila snežna odeja debela 61 cm. V Mariboru je sneg prekrival tla 48 dni, največja debelina je bila 39 cm. V Novem mestu je bilo 68 dni s snežno odejo, njena največja debelina pa je bila 65 cm. V preteklosti je bilo največ dni s snegom leta 1969, obležal je kar 112 dni, debelina pa je dosegla 103 cm. V Celju je bilo 59 dni s snežno odejo, največja debelina je bila 46 cm; v preteklosti je bilo največ dni s snegom leta 1952, obležal je kar 114 dni, višina pa je dosegla 78 cm. V Ljubljani je sneg ležal 57 dni, največja debelina je bila 53 cm; v preteklosti je bilo največ dni s snežno odejo leta 1996, in sicer 110, le dan manj pa leta 1952. Doslej najvišja snežna odeja v Ljubljani je 146 cm iz leta 1952, sledi leto 1969 s 95 cm in leto 1987 z 89 cm. Na kratko predstavljamo še značilnosti posameznih mesecev v letu 2013. Za primerjavo uporabljamo obdobje 1961–1990, saj takrat posledice naraščanja vsebnosti toplogrednih plinov v ozračju še niso bile tako očitne. Januar se je začel z nadpovprečno toplim vremenom, ki je na Kredarici vztrajalo do začetka druge tretjine meseca, drugod pa precej dlje. Povprečna mesečna temperatura je bila po vsej državi višja od dolgoletnega povprečja. Največji pozitivni odklon so zabeležili v Ljubljanski kotlini, kjer je presegel 3 °C. Med 1 in 2 °C se je odklon gibal v Julijcih, na Primorskem z izjemo Obale, Kočevskem, v Beli krajini, Dravskem polju in delu Pomurja; pod 1 °C pa je znašal le v Lendavi. Največji del ozemlja je bil 2 do 3 °C toplejši kot običajno. V večjem delu države so dolgoletno povprečje padavin presegli. Največ padavin je bilo v Beli krajini, v Črnomlju so izmerili 213 mm, kar je 185 % običajnih januarskih padavin. Nad 150 mm je padlo na jugovzhodu, v delu Trnovskega gozda in Julijskih Alp. Drugod je padlo med 70 in 150 mm, le v delu 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Kamniško-Savinjskih Alp, na Koroškem, večini Štajerske in na severu Pomurja pod 70 mm. Padavine v primerjavi z dolgoletnim povprečjem so se zmanjševale od jugovzhoda proti severozahodu. Najmanj sončnega vremena v primerjavi z dolgoletnim povprečjem je bilo v Vipavski dolini, na Krasu, v delu Notranjske, Beli krajini, na vzhodu Dolenjske, Koroškem, severu Štajerske in severu Prekmurja, kjer je bilo manj kot tri četrtine običajne osončenosti. Dolgoletno povprečje so presegli le v Ljubljanski kotlini. Povprečna februarska temperatura je bila nekoliko višja od dolgoletnega povprečja le na Obali in v Murski Soboti, drugod v nižinskem svetu je bilo nekoliko hladneje kot običajno, v visokogorju pa so občutno zaostajali za dolgoletnim povprečjem. Ekstremno visokih ali nizkih temperatur niso zabeležili. Prevladovalo je oblačno vreme in dolgoletno povprečje osončenosti ni bilo doseženo. Na Obali in Goriškem so za njim zaostajali za manj kot desetino, proti vzhodu pa je primanjkljaj naraščal. Dobra polovica Slovenije ni dosegla niti dveh petin običajnega trajanja sončnega obsevanja. V Ljubljani je bilo le dvakrat doslej februarja manj sončnega vremena kot tokrat. Padavine so bile pogoste in obilne, dolgoletno povprečje je bilo z redkimi izjemami preseženo, na območju od Ljubljane prek Novega mesta do Črnomlja, v delu Štajerske in na severovzhodu države je padlo vsaj 2,5-krat toliko padavin kot običajno, v Murski Soboti je bilo padavin kar trikrat toliko kot v dolgoletnem povprečju. V Ljubljani so bile februarske padavine druge najobilnejše od sredine minulega stoletja. Snežna odeja je tla prekrivala nadpovprečno dolgo, ni bila rekordno debela, a je bila nadpovprečna; snežilo je tudi na Obali. Marec ni opravičil ljudskega imena sušec, saj so padavine povsod opazno presegle dolgoletno povprečje. Največ jih je bilo na zahodu države, kjer so ponekod izmerili tudi nad 400 mm, sicer pa je v Posočju in Vipavski dolini večinoma padlo med 320 in 400 mm. V vzhodni polovici države so večinoma zabeležili pod 160 mm. Dolgoletno povprečje padavin je bilo najbolj preseženo na Krasu in v Vipavski dolini, kjer je padlo nad 260 % običajnih padavin, ponekod na Krasu tudi več kot trikratna običajna količina. V večjem delu države je bilo med 140 in 180 % običajnih padavin, najmanjši pa je bil presežek na Koroškem in Pohorju, kjer ni dosegel dveh petin. V večjem delu države je bil marec hladnejši kot običajno. V pasu od Rateč čez Posočje, Kras in del Notranjske se je odklon gibal med 0 in −1 °C, v večjem delu Slovenije med −1 in −2 °C, na skrajnem jugovzhodu in delu Pomurja med −2 in −3 °C, v Črnomlju pa je celo dosegel −3,2 °C. Nekoliko toplejši kot običajno je bil marec le na Obali, v Portorožu za 0,6 °C. Sonce je povsod sijalo manj časa kot običajno. V večjem delu Gorenjske, na Koroškem in severovzhodu države je osončenost dosegla od 80 % do 90 % dolgoletnega povprečja, drugod pa med 70 in 80 %. April se je začel s hladnim vremenom in padavinami, ponekod po nižinah je snežilo, nato pa se je temperatura postopoma dvigala vse do konca meseca, ko je bilo že kar poletno toplo. Povprečna temperatura zraka je bila aprila po vsej državi višja kot običajno, v večjem delu Slovenije je odklon presegel 2 °C, drugod pa je bilo vsaj 1 °C topleje kot v dolgoletnem povprečju. Sončnega vremena je bilo večinoma več kot običajno, na vzhodu je bilo večinoma vsaj za desetino več sonca kot običajno, drugod so bili presežki manjši. Ponekod v zahodni polovici države so za običajno osončenostjo nekoliko zaostali. Padavin je bilo skoraj povsod manj kot običajno, saj sta bili druga in zadnja tretjina meseca skromni s padavinami. Po nadpovprečno toplem začetku maja so prodori hladnega zraka v osrednji in zadnji tretjini meseca osvežili ozračje. Zadnja tretjina meseca je bila občutno hladnejša kot običajno. Povprečna majska temperatura je nekoliko zaostajala za dolgoletnim povprečjem le v visokogorju, na severozahodu države, v povodju reke Vipave in Posočju. Odkloni so bili majhni in niso presegli pol °C. Večina ozemlja je bila nekoliko toplejša kot običajno, odklon pa ni presegel 1 °C, izjema je bila le Murska Sobota z odklonom 1,2 °C. Čeprav bi si v mesecu košnje želeli daljša suha obdobja, so večdnevna suha obdobja maja redka; ozračje je še nestabilno, zaradi česar pogosto nastajajo plohe ali nevihte. Dolgoletno povprečje padavin je bilo preseženo skoraj povsod po državi, izjema je bilo le Goričko v 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Prekmurju. V Vipavski dolini in na Krasu ter v Biljah je padla dvakratna količina običajnih padavin. Sončnega vremena je maja primanjkovalo po vsej državi, na severovzhodu so za dolgoletnim povprečjem zaostajali manj kot za desetino, več kot 30 % primanjkljaj pa so imeli na severozahodu Slovenije. Slika 30. Labodji mladiči ob Koseškem bajerju (foto: Tanja Cegnar) Figure 30. Swan offsprings (Photo: Tanja Cegnar) Junija je bilo povsod po državi topleje kot v dolgoletnem povprečju, z redkimi izjemami je bil temperaturni odklon med 1 in 2 °C, največji je bil v Ljubljani in Mariboru. Na Obali, Kredarici, Kočevskem in Trnovski planoti temperaturni odklon ni dosegel 1 °C, najmanjši je bil na Letališču Portorož (0,4 °C). Prvi vročinski val v tem poletju se je začel 15. junija. Največji odkloni so bili med 17. in 21. junijem. Z izjemo Primorske je odklon povprečne dneve temperature v posameznih dnevih presegel 10 °C. Zadnji teden junija je bil opazno hladnejši kot običajno. Nad 90 mm padavin je bilo na območju od Ljubljane proti severu do meje z Avstrijo in v večjem delu Primorske z izjemo Obale. Največ padavin so namerili na Krasu (140 mm). Na vzhodu Bele krajine, v večjem delu Dolenjske in Štajerske ter v delu Prekmurja so bile padavine skromne, padlo je le od 30 do 60 mm. Z izjemo manjšega območja na Krasu je padavin primanjkovalo. Na večini ozemlja so dosegli od 40 do 70 % dolgoletnega povprečja. V delu Julijcev, Ratečah ter delu Dolenjske in Štajerske niso dosegli niti dveh petin običajnih padavin. Povsod je bilo nadpovprečno sončno. Odklon ni presegel desetine dolgoletnega povprečja v Novem mestu. V Portorožu, na območju med Goriško proti osrednji Sloveniji in od tam proti jugu do meje s Hrvaško ter v precejšnjem delu severovzhodne Slovenije je sonce sijalo 20 do 30 % več časa kot običajno. Povprečna julijska temperatura je bila med nekaj najvišjimi, rekordno visoka pa v Murski Soboti in Novem mestu. V prestolnici je bil julij drugi najtoplejši, povprečna popoldanska temperatura pa je bila tretja najvišja doslej. Drugod se je uvrstil med pet najtoplejših doslej, na Obali pa na šesto mesto. Temperaturni odklon je bil v pretežnem delu Slovenije od 3 do 4 °C, manjši je bil v visokogorju, na Trnovski planoti, v delu Štajerske, na skrajnem vzhodu Prekmurja, v Cerkljah in na jugu države, kjer ni presegel 3 °C. Najmanjši presežek so imeli v Portorožu in na Kočevskem, kjer je bil julij 1 do 2 °C toplejši od dolgoletnega povprečja. Letošnji julij je zaznamoval drugi vročinski val tega poletja, v katerem je po nižinah temperatura kar nekaj dni zapored presegla 35 ºC, toplotne razmere so bile zelo obremenilne, še posebej smo to čutili v mestih. Sočnega vremena je bilo več kot običajno. V prestolnici in na severovzhodu države je sonce sijalo vsaj tretjino več časa kot v dolgoletnem povprečju in to je bil najbolj sončen julij doslej. V večjem delu južne Slovenije, na Celjskem in severozahodu države so dolgoletno povprečje presegli za 10 do 20 %. 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Največ padavin je bilo v Zgornjem Posočju, kjer je padlo nad 120 mm. Na večini ozemlja so namerili med 30 in 60 mm, najmanj padavin (pod 30 mm) pa je bilo v Biljah, na Obali, delu osrednje Slovenije proti Notranjski in delu Dolenjske ter na severovzhodu države. Dolgoletno povprečje ni bilo doseženo, še najbolj so se mu približali v Kobaridu s 160 mm, kar ustreza 91 % dolgoletnega povprečja. Malo krajev je doseglo polovico dolgoletnega povprečja. Daleč najbolj skromne so bile padavine v Portorožu, kjer je padlo le 5 mm, kar je 7 % dolgoletnega povprečja. 13 % so dosegli v Novem mestu (15 mm), kar je najmanj od sredine minulega stoletja, in v Lendavi (13 mm), odstotek več pa v Murski Soboti (15 mm), kar je prav tako najmanj do zdaj. Suho in sončno vreme ter visoka temperatura zraka so pospešili izhlapevanje s površine tal, kar je vodilo v razvoj kmetijske suše. Ob koncu vročinskega vala, 29. julija, so Slovenijo zajele nevihte, ki so jih spremljali močni sunki vetra, ki so povzročili znatno škodo. Slika 31. Poletje v Kopru (foto: Tanja Cegnar) Figure 31. Koper (Photo: Tanja Cegnar) Prvo tretjino avgusta je zaznamoval izjemen vročinski val in na veliko merilnih mestih smo izmerili doslej najvišjo temperaturo zraka, ponekod se je živo srebro dvignilo celo nad znamkico 40 °C. Povprečna mesečna temperatura je opazno presegla dolgoletno povprečje. Najmanjši odklon je bil z 1,9 °C v Kočevju, drugod je presegel 2 °C, nad 3 °C pa je bil na območju, ki je segalo od Krasa prek Ljubljanske kotline na Dolenjsko, odklon nad 3 °C je bil tudi na Koroškem in večjem delu severovzhodne Slovenije. Padavine so večinoma zaostajale za dolgoletnim povprečjem, nekoliko so ga presegli v večjem delu Prekmurja in v Lescah. Manj kot polovico običajnih padavin je bilo v Biljah (64 mm je 49 % dolgoletnega povprečja), v Kneških Ravnah je padlo 98 mm, kar je 47 % običajnih padavin, v Mariboru pa so s 42 mm dosegli komaj 32 % dolgoletnega povprečja. Trajanje sončnega obsevanja je povsod preseglo dolgoletno povprečje. Najmanjši presežek je bil v Celju, kjer so z 254 urami za 8 % presegli dolgoletno povprečje. Na severozahodu in jugu države, na Dolenjskem in večjem delu Štajerske ter v Prekmurju je bilo 10 do 20 % več sončnega vremena kot običajno, velik del zahodne polovice države in osrednje Slovenije ter severa Štajerske pa je zabeležil odklon med 20 in 30 %. Povprečna septembrska temperatura zraka je v večjem delu države nekoliko presegla dolgoletno povprečje, odklon se je večinoma gibal med 0 in 1 °C; na Obali in Goriškem pa je nekoliko presegel 1 °C; v Portorožu je znašal 1,4 °C, v Biljah pa 1,2 °C. Majhen negativni odklon so imeli na Vojskem, 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Kočevskem, v delu Krško-Brežiške kotline in v delu Pomurja, in sicer do −1 °C. Najvišja dnevna temperatura je le na Goriškem nekoliko presegla 30 °C. Največ padavin, nad 280 mm, je bilo na območju Julijskih Alp in Posočja, v manjšem delu Posočja tudi nad 350 mm. Drugod na severozahodu države in ponekod v osrednji Sloveniji je večinoma padlo nad 210 mm. Najmanj padavin je bilo na Obali in Krasu, v Beli krajini, na Štajerskem in v Pomurju, kjer so namerili med 70 in 140 mm dežja. Padavin je bilo v večjem delu Slovenije več kot v dolgoletnem povprečju. V pasu od Posočja čez večji del Gorenjske, osrednjo Slovenijo, del Dolenjske, Posavje, Kozjansko, Celjsko in na severovzhodu je bil presežek večji od petine, v osrednji Sloveniji in Lescah so dolgoletno povprečje presegli kar za tri petine. Največji presežek je bil v Ljubljani (67 %), Lescah (62 %), na Bizeljskem (56 %), v Črnomlju (53 %) in Sevnem (52 %). Najmanj; le med 60 in 80 % običajnih padavin so zabeležili na Obali. Po vsej državi je bilo manj sončnega vremena kot običajno, izjema je bil le Portorož, kjer so z 226 urami dolgoletno povprečje izenačili. Večina države je dosegla med 80 in 90 % povprečne osončenosti, v Ratečah in Zgornjem Posočju, v delu Polhograjskega hribovja in na Obali pa je bilo nad 90 % običajnega sončnega vremena. Najmanj sonca v primerjavi z dolgoletnim povprečjem je bilo v Mariboru, 79 % običajne osončenosti. Oktober so zaznamovali jugozahodni zračni tokovi, ki so prinašali razmeroma topel in vlažen zrak iz Sredozemlja. Temu primerno je bilo največ sončnega vremena na vzhodu države. V zadnji tretjini meseca je bilo za oktober neobičajno toplo. Povprečna oktobrska temperatura je v pretežnem delu države presegla dolgoletno povprečje za več kot 2 °C, nekoliko manjši presežek so imeli le na Obali, večjem delu Posočja in na Goričkem v Prekmurju. V osrednji Sloveniji in vzhodni polovici države z izjemo Koroške je padlo pod 70 mm padavin, največ pa jih je bilo v delu Posočja in Julijskih Alp, kjer smo namerili nad 210 mm. Dolgoletno povprečje padavin je bilo preseženo le na severozahodu države, v Biljah, na Krasu in Obali. V Ljubljani, Krškem polju, delu spodnje Štajerske in v Lendavi padavine niso dosegle dveh petin dolgoletnega povprečja. Ob prevladujočem jugozahodnem zračnem toku je sonca na zahodu države opazno primanjkovalo, saj niso dosegli niti štirih petin običajne osončenosti, v osrednjem delu države primanjkljaj ni presegel ene petine, več sončnega vremena kot običajno pa je bilo na vzhodu Dolenjske, v večjem delu Štajerske in Prekmurju. Povprečna mesečna temperatura je bila novembra po vsej Sloveniji nad dolgoletnim povprečjem. Presežek je bil najmanjši v visokogorju in Lendavi, kjer so dolgoletno povprečje le neznatno presegli. V veliki večini nižinskega sveta je bil odklon vsaj 1 °C, na večini ozemlja pa med 2 in 3 °C. Največji odklon je bil v Portorožu, kjer je bilo 2,8 °C topleje kot v dolgoletnem povprečju. V Ljubljani je bil presežek 2,7, v Celju pa 2,5 °C. Največ padavin je bilo v delu Julijcev, kjer so padavine presegle 520 mm. Pod 200 mm padavin je bilo na severovzhodu države, na Obali, Krasu in v Vipavski dolini pa tudi manjšem delu Prekmurja. Najmanj padavin je bilo v Godnjah, med kraje z manj obilnimi padavinami se uvrščajo tudi Veliki Dolenci (164 mm) in Bilje (165 mm). Dolgoletno povprečje ni bilo preseženo le na Krasu in v zgornji Vipavski dolini. Na Krasu so dosegli le 82 % dolgoletnega povprečja. Drugod so bile padavine nadpovprečne; 225 % dolgoletnega povprečja so presegli v delu Zasavja, delu Štajerske in delu Prekmurja. V Slovenskih Konjicah so z 220 mm dosegli 242 %, v Lendavi s 178 mm 234 %, v Celju je 233 mm 230 %, v Murski Soboti je padlo 158 mm, kar je 229 %, v Velikih Dolencih je padlo 164 mm, kar je 227 %. Med kraje z več kot dvakratnimi povprečnimi padavinami spada tudi Novo mesto. Dolgoletno povprečje sončnega obsevanja je bilo doseženo le v Portorožu in v Ljubljani. Drugod po državi so zaostajali za dolgoletnim povprečjem. Nad tri četrtine običajne osončenosti so dosegli na jugozahodu, Notranjskem, v osrednji Sloveniji, delu Štajerske in Prekmurja. Manj kot polovico običajne osončenosti so imeli v Ratečah, kjer je sonce sijalo 37 ur, kar je 43 % dolgoletnega povprečja. 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 32. Decembra po nižinah ni bilo snežne odeje (foto: Tanja Cegnar) Figure 32. There was no snow cover in lowland in December (Photo: Tanja Cegnar) Povprečna mesečna temperatura je decembra 2013 povsod presegla dolgoletno povprečje vsaj za 1 °C, večinoma je bil odklon med 2 in 3 °C, odklon vsaj 3 °C so dosegli v visokogorju, na Trnovski planoti, Krasu, Notranjskem in v Celju. Najbolj je bilo dolgoletno povprečje preseženo v visokogorju, in sicer na Kredarici kar za 3,5 °C. V visokogorju se tokratni odklon uvršča na četrto mesto. Najmanjši odklon je bil na Bizeljskem (1,7 °C) in v Biljah (1,9 °C). Zadnja tretjina decembra je bila povsod občutno toplejša kot v dolgoletnem povprečju, odklon je bil večinoma med 6 in 8 °C. Na približno polovici ozemlja je padlo manj kot 50 mm padavin, največ pa so jih zabeležili v delu Posočja, kjer so presegle 300 mm. V Kobaridu so namerili 328 mm, v Kneških Ravnah pa 289 mm. Obilne so bile padavine tudi v Logu pod Mangartom z 256 mm in v Soči z 245 mm. Povsem drugače je bilo v Prekmurju, kjer padavine niso dosegle niti 15 mm; v Lendavi so namerili 8 mm, v Velikih Dolencih 12 mm in v Murski Soboti 14 mm. Dolgoletno povprečje padavin so presegli na severozahodu države in na severu Gorenjske. V Kobaridu je padlo 152 % dolgoletnega povprečja. V Logu pod Mangartom je presežek znašal 44 %, v Soči 33 %, v Kneških Ravnah in na Jezerskem pa petino dolgoletnega povprečja. V večjem delu države niso dosegli dolgoletnega povprečja, na jugu Slovenije, na Dolenjskem, spodnjem Štajerskem in na severovzhodu države je padla manj kot polovica dolgoletnega povprečja. V Lendavi so dosegli le 16 %, na Bizeljskem 25 %, v Velikih Dolencih 27 % dolgoletnega povprečja. Z izjemo Novega mesta je sonce sijalo več časa kot v dolgoletnem povprečju, na večini ozemlja je bilo sončnega vremena do polovice več kot običajno, za več kot polovico pa so dolgoletno povprečje presegli v osrednji Sloveniji, spodnjem Štajerskem in delu Notranjske. Na Kredarici je decembra 2013 debelina snežne odeje dosegla 155 cm, kar je pod dolgoletnim povprečjem. Po nižinah z izjemo Rateč ni bilo snežne odeje. SUMMARY The mean annual temperature in the year 2013 was everywhere above the 1961–1990 normals, the anomaly was between 1 and 2 °C, only in Kočevje slightly lower (0,9 °C). Most of the months were warmer than the long-term average. Among seasons the largest temperature anomaly was observed 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo in summer. During the most distinctive heat wave that occurred in the first third of August many measuring sites recorded the highest temperature ever, the absolute maximum was 40.6 °C in Maribor. In Ljubljana was observed the record maximum temperature 40.2 °C. In the year 2013 the most precipitation fell in part of Posočje, on some measuring sites more than 2800 mm fell. Towards east and south precipitation amount decreased. The vast majority of the country got less than 2400 mm. On the Coast, most of Koroška and Štajerska, in Prekmurje and Krško-Brežiško polje less than 1200 mm fell. In Maribor only 900 mm were reported, in Murska Sobota 912 mm and in Portorož 1055 mm. In most of the country precipitation exceeded the normals, most of anomalies were up to 20 %, only exceptions were Lesce (22 %), Kras (33 %) and Črnomlju (21 %). Precipitation below the long-term average was observed in Maribor (precipitation reached 86 % of the normals) and in Slovenj Gradec (96 % of the normals). Bright sunshine duration was close the normals, the anomaly was between ±10 %. The sunniest place was Portorož on the Coast, where they recorded 2310 hours of sunny weather (101 % of the normals). Lack of precipitation in summer, unusually high temperature and above normals sunshine resulted in severe drought. On Kredarica they reported the maximum snow cover depth of 475 cm, in Rateče and Kočevje 115 cm, in Ljubljana 53 cm, in Postojna and Slovenj Gradec 55 cm. On the Coast snow cover is not common, but it reached 8 cm, the same depth was reported in Bilje. Slika 33. Zima 2012/13 je bila radodarna s snegom (foto: T. Cegnar) Figure 33. In winter 2012/13 was frequently snowing (Photo: T. Cegnar) 52 METEOROLOŠKA POSTAJA KRANJ Meteorological station Kranj Mateja Nadbath V občini Kranj sta meteorološki postaji le v istoimenskem kraju. Ena postaja je padavinska druga samodejna. Z meteorološkimi meritvami in opazovanji smo na padavinski postaji začeli že leta 18641 za leto in pol, ponovno pa spet septembra 1871. Padavinska postaja Kranj je na nadmorski višini 394 m. Postavljena je v strnjenem naselju stanovanjskih hiš, na opazovalčevem dvorišču (slika 1). Opazovalni prostor je na tem mestu od oktobra 2005. V času od januarja 1948 do oktobra 2005 je bil opazovalni prostor na petih različnih mestih Kranja. V obdobjih 1864-junij 1865 in 1925–1945 je bila meteorološka postaja v gimnaziji, od svojih začetkov pa do januarja 1922 je bila postaja pri Šavnikovi hiši na današnji Prešernovi ulici. 2 Slika 1. Geografska lega meteorološke postaje Kranj (vir: Atlas okolja ) in opazovalni prostor, slikan marca 2006 (arhiv ARSO) 2 Figure 1. Geographical position of meteorological station Kranj (from: Atlas okolja ) and observing site, photo taken in March 2006 (archive ARSO) 1 Podatke o meteoroloških meritvah v Kranju za obdobje 1864–junij 1865 nam je posredoval g. Valentin Pivk, upokojeni ravnatelj gimnazije v Kranju. Priskrbel je fotokopije članka: M. C. Wurner, 1865, Ergebnis der meteorologische Beobachtungen zu Krainburg in der Zeit vom 1. Jänner 1864 bis 30. Juni 1865, Zweites Programm des k. k. Unter-Gymnasiums Krainburg zu Ende des Schuljahres 1865, za kar se mu prav lepo zahvaljujemo. 2 Atlas okolja, 2007, Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2011 / ortofoto from 2011 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Marjan Belec je prostovoljni meteorološki opazovalec na postaji Kranj od oktobra 2005. Pred njim, v času od septembra 1984 do oktobra 2005, je bila to Marica Žmavc. Anton Jakopin je meteorološka opazovanja in meritve vršil od marca 1982 do septembra 1984; od oktobra 1981 do marca 1982 je to delo opravljala Alojzija Košir, od avgusta 1975 do oktobra 1981 pa Silvana Rihtaršič. Od leta 1950 do julija 1975 je delo opazovalca opravljala Ela Tvrdy, še dve leti pred njo pa Makso Tvrdy. Pred drugo svetovno vojno so v Kranju meteorološke meritve opravljali naslednji opazovalci: Albin Leber, Alojz Vertovšek, dr. Simon Dular, Fran Šavnik in Karel Šavnik, ki je z meritvami in opazovanji začel septembra 1871 in jih opravljal vse do januarja 1922 (slika 2). Mihael Wurner je opravljal meteorološke meritve v času 1864–junij 1865. V času, ko je meteorološke meritve in opazovanja opravljal Karel Šavnik, so meritve potekale brez večjih prekinitev do januarja 1922. Meritve smo spet opravljali januarja in februarja 1924. Ponovno so stekle marca 1925, trajale so vse do marca 1941 in spet od oktobra 1942 do januarja 1945. Od februarja 1948 potekajo brez večjih prekinitev vse do danes. Slika 2. Karel Šavnik, prvi meteorološki opazovalec v Kranju (vir: Fototeka Gorenjskega muzeja) Figure 2. Karel Šavnik, the first meteorological observer in Kranj (from: Phototeka of Gorenjski museum) Na postaji smo v omenjenih obdobjih merili višino padavin ob 7. uri in opazovali osnovne vremenske pojave preko celega dne. Z meritvami snežne odeje smo začeli novembra 1895. Omenjene meritve padavin in snežne odeje ter opazovanja opravljamo na postaji še danes. Od začetka meritev do januarja 1945 smo na postaji merili tudi temperaturo zraka, nekaj časa smo opazovali še jakost in smer vetra ter oblačnost. V Kranju in bližnji okolici je letno referenčno3 povprečje padavin 1595 mm, 1517 mm je letno povprečje obdobja 1971–2000, 1461 mm obdobja 1981–2010, v obdobju 1951–1980 pa je bilo to povprečje 1617 mm. Leta 2013 smo namerili 1580 mm padavin, kar je 99 % referenčnega povprečja. Od razpoložljivih podatkov obdobja 1896–2013 smo največ letnih padavin namerili leta 1965, 2069 mm, najmanj pa leta 1921, 865 mm (slika 3 in preglednica 1). Jesen je v Kranju in okolici običajno najbolj namočen letni čas, referenčno povprečje je 461 mm padavin (slike 4 in 5); jesensko povprečje obdobja 1971–2000 je le en mm višje od referenčne, 457 mm je povprečje obdobja 1981–2010 in 459 mm obdobja 1951–1980. Jeseni 2013 smo namerili 517 mm padavin, kar je 112 % referenčnega povprečja. Zimsko referenčno povprečje za postajo Kranj je 311 mm, saj je zima v povprečju najmanj namočen letni čas; zimsko povprečje obdobja 1971–2000 je 284 mm, še tri mm manj je povprečje v obdobju 1981–2010, v obdobju 1951–1980 pa je bilo to povprečje 329 mm. Ob primerjavi povprečnih vrednosti padavin posameznih letnih časov po tridesetletjih (slika 5) je opazno njihovo zmanjševanje spomladi, poleti in pozimi, medtem ko so jesenska povprečja v vseh tridesetletjih približno enaka. 3 Referenčno obdobje je 1961–1990, referenčno povprečje je izračunano iz podatkov tega obdobja V članku so uporabljeni in prikazani izmerjeni meteorološki podatki, ki so v digitalni bazi, to je od julija 1895 Reference period is 1961–1990, mean reference value is calculated from the data of mentioned period. Meteorological data used in the article are measured and already digitized, from July 1895 on 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 2100 1800 mm 1500 1200 900 600 0 1896 1900 1904 1908 1912 1916 1920 1924 1928 1932 1936 1940 1944 1948 1952 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 300 Slika 3. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1896–2013 ter referenčno povprečje (1961–1990, zelena črta) v Kranju razpoložljivi podatki Figure 3. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1896–2013 and mean reference value (1961–1990, green line) in Kranj, available data 600 1200 459 311 461 900 0 462 457 1961–1990 1981–2010 400 300 451 430 407 200 364 371 338 315 100 Slika 4. Povprečna višina padavin po obdobjih in po 4 letnih časih v Kranju 4 Figure 4. Mean precipitation per periods and seasons in Kranj 1951–1980 1971–2000 2013 500 0 1981–2010 300 281 453 1961–1990 600 284 mm 329 1951–1980 mm 1500 poletje Summer zima Winter 1971–2000 1800 pomlad Spring jesen Autumn pomlad poletje jesen zima Spring Summer Autumn Winter Slika 5. Povprečna višina padavin po letnih časih in po obdobjih ter leta 2013, zima 2012/13, v Kranju Figure 5. Mean seasonal precipitation per periods and in 2013, winter 2012/13 in Kranj Pozimi 2012/13 smo v Kranju namerili 359 mm padavin, kar je 115 % referenčnega povprečja (slika 5). Tudi pomlad 2013 je bila v Kranju nadpovprečno mokra, padlo je 532 mm padavin ali 143 % referenčnega povprečja, kar jo uvršča na peto mesto najbolj namočenih pomladi v Kranju izmed razpoložljivih podatkov. Poleti 2013 je padlo 191 mm padavin ali 42 % referenčnega povprečja; to je najnižja izmerjena poletna višina padavin od vseh razpoložljivih meritev obdobja 1896–2013. Mesečno povprečje padavin je v referenčnem obdobju najvišje novembra, 174 mm (slika 6, črni stolpci). Februar je mesec z najnižjim mesečnim referenčnim povprečjem, 95 mm, lahko bi ga imenovali sušec. Takšno razmerje je v grobem v vseh tridesetletjih. Februarju, mesecu z najmanj 4 Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar Meteorological seasons: Spring = March, April, May; Summer = June, July, August; Autumn = September, October, November; Winter = December, January, February 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo padavinami, se je v obdobju 1981–2010 pridružil januar, njegovo povprečje je za en mm nižje od februarskega. Tudi leta 2013 je bil v Kranju november mesec z največ padavinami, namerili smo 246 mm; takoj za njim po višini izmerjenih padavin sta bila marec, 235 mm, in maj, 230 mm (slika 6, lila stolpci). Najmanj padavin je padlo julija, 37 mm. Februarja smo namerili 152 mm padavin, kar je 160 % referenčnega povprečja. Tako so bili v letu 2013 nadpovprečno namočeni: januar, februar, marec, maj, september in november; podpovprečno pa april, junij, julij, avgust, oktober in december. Pol leta 2013 je bilo namočenega nadpovprečno, druga polovica podpovprečno, tako da je letna višina padavin povsem povprečna. 1951–1980 1961–1990 1971–2000 1981–2010 2013 mm 250 200 150 100 50 0 J F M A M J J mesec / Month A S O N D Slika 6. Povprečna mesečna višina padavin po obdobjih in leta 2013 Figure 6. Mean monthly precipitation per periods and in 2013 350 300 mm 250 200 150 100 0 1895 1898 1901 1904 1907 1910 1913 1916 1919 1922 1925 1928 1931 1934 1937 1940 1943 1946 1949 1952 1955 1958 1961 1964 1967 1970 1973 1976 1979 1982 1985 1988 1991 1994 1997 2000 2003 2006 2009 2012 50 Slika 7. Decembrska višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1895–2013 ter referenčno povprečje (1961–1991, zelena črta) v Kranju Figure 7. Precipitation in December (columns) and five-year moving average (curve) in 1895–2013 and mean reference value (1961–1991, green line) in Kranj Decembra 2013 smo v Kranju namerili 81 mm padavin (slike 6, 7, 8), kar je pod referenčnim povprečjem za pripadajoči mesec, ki je 116 mm. Decembrsko povprečje padavin v obdobju 1971– 2000 je 118 mm, v obdobju 1981–2010 pa 129 mm; 122 mm padavin je povprečje obdobja 1951– 1980. V obravnavanem obdobju 1895–2013 med razpoložljivimi podatki najbolj izstopata decembra v letih 1903 in 1940; 1903, ko smo izmerili do sedaj največ padavin, 309 mm, le en mm manj padavin smo izmerili leta 2008; po drugi strani pa smo leta 1940 namerili v celem decembru le 4 mm padavin, in je zato najbolj sušen december obravnavanega obdobja (sliki 7 in 9). 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V Kranju je 160 mm najvišja dnevna višina padavin izmed razpoložljivih podatkov obdobja julij 1895–2013, izmerjena je bila 19. septembra 2007 (slika 10). V omenjenem obdobju je bilo še deset dni z višino padavin čez 100 mm. Dneva s tako obilnimi padavinami leta 2013 ni bilo; najvišja dnevna višina padavin je bila izmerjena 10. septembra, 61 mm. Decembra 2013 je bila najvišja dnevna višina padavin 43 mm, izmerjena 26. dne v mesecu (slika 8). Murska Sobota Cerklje Portorož Lisca Novo mesto Maribor Celje Šmartno pri Sl.Gradcu Ljubljana Bežigrad Bilje Brnik Kranj Kredarica Rateče 9 14 19 12 9 21 24 14 15 29 15 31 21 19 31 26 27 48 49 61 74 76 43 46 81 95 107 53 0 20 40 mm 60 80 100 5 Slika 8. Najvišja dnevna in mesečna višina padavin decembra 2013 na izbranih meteoroloških postajah 5 Figure 8. Maximum daily and monthly precipitation in December 2013 on chosen meteorological stations 160 600 525 400 mm mm 500 309 300 200 100 0 160 140 120 100 80 60 40 20 0 115 J F MA M J J A S O N D J F MA MJ J A S O N D mesec / Month mesec / Month Slika 9. Najvišja in najnižja mesečna višina padavin v obdobju julij 1895–2013 v Kranju Figure 9. Maximum and minimum monthly precipitation in July 1895–2013 in Kranj Slika 10. Najvišja dnevna višina padavin po mesecih v obdobju julij 1895–2013 v Kranju Figure 10. Maximum daily precipitation per month in July 1895–2013 in Kranj V Kranju leži snežna odeja v povprečju referenčnega obdobja 58 dni na leto, le dan manj je povprečje za obdobje 1951–1980; 49 dni je povprečje obdobja 1971–2000 in 46 dni v obdobju 1981–2010. Leta 2013 je bilo s snežno odejo 61 dni (slika 11) in prav vsi so bili v prvih štirih mesecih leta. December 2013 je minil brez dneva s snežno odejo. 5 Dnevna višina padavin je vsota padavin od 7. ure prejšnjega dne do 7. ure dneva meritve; višina je pripisana dnevu meritve. Daily precipitation is measured at 7 o'clock a. m. and it is 24 hour sum of precipitation. It is assigned to the day of measurement. 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Najvišja snežna odeja leta 2013 je bila debela 57 cm, izmerjena 25. februarja. 155 cm je najvišja do sedaj izmerjena debelina snežne odeje v Kranju, zabeležena je bila 15. februarja 1952 (sliki 11 in 12). Snežno odejo debelo meter ali več smo v Kranju namerili še 1. marca 1909, 120 cm, 26. januarja 1910, 106 cm, in 17. februarja 1969, 101 cm. Po drugi strani so bila v Kranju leta, ko najvišja snežna odeja ni bila debela niti 10 cm: leta 1990 je bila debela 7 cm, 6 cm leta 2011 in leta 1989, ko je sneg Kranj le malo pobelil, snežna odeja v celem letu ni bila debelejša od 1 cm. V Kranju najpogosteje zapade prvi sneg novembra. Snežno odejo smo zabeležili v 13-ih oktobrih od 97-ih, ko smo opravljali meritve snežne odeje. Nazadnje smo v Kranju oktobrsko snežno odejo zabeležili štiri dni leta 2012, ko je bila debela 12 cm. Najdebelejša oktobrska snežna odeja je bila izmerjena 26. oktobra 1905, kar 40 cm, obležala je osem dni. 160 140 120 100 80 60 40 20 0 1896 1900 1904 1908 1912 1916 1920 1924 1928 1932 1936 1940 1944 1948 1952 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 število dni / Number of Days . cm Zadnji sneg pogosto pade še aprila, 2 cm debela je bila tudi aprila 2013. Majska snežna odeja je bila v Kranju zabeležena v devetih majih od 95-ih obravnavanega obdobja, nazadnje je bila maja 1985, ko je bila debela 5 cm. 6 Slika 11. Letno število dni s snežno odejo (krivulja) in najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 1896–2013 6 Figure 11. Annual snow cover duration (curve) and maximum depth of total snow cover (columns) in 1896–2013 cm 160 140 1908/1909 1951/1952 120 100 80 60 40 20 0 1.nov 16.nov 1.dec 16.dec 31.dec 15.jan 30.jan 14.feb 1.mar 16.mar 31.mar Slika 12. Skupna višina snežne odeje od 1. novembra do 5. aprila v sezonah 1908/09 in 1951/52 v Kranju st th Figure 12. Maximum depth of total snow cover from November the 1 till April the 5 in seasons 1908/09 and 1951/52 in Kranj 6 Dan s snežno odejo je, kadar snežna odeja pokriva več kot 50 % površine v okolici opazovalnega prostora Day with a snow cover is when 50 % of surface in the surrounding of observing site is covered with snow 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Najdebelejša snežna odeja je bila v Kranju izmerjena v zimi 1951/52, 155 cm (slika 12); v tej zimi je prvi sneg zapadel šele sredi januarja 1952. Od 13. januarja 1952, ko je bila zjutraj snežna odeja debela 4 cm, je sneg obležal do 27. marca, skupaj 74 dni. V tem času je bila snežna odeja 48 dni debelejša od polovice metra, od tega je bila deset dni celo višja kot meter; 15. in 16. februarja kar 155 cm. 15. februarja 1952 zjutraj smo namerili tudi najvišjo višino novozapadlega snega v Kranju: med 7. uro 14. februarja in 7. uro 15. februarja je zapadlo 77 cm svežega snega. Od razpoložljivih meritev snežne odeje v Kranju, je snežna odeja najdlje ležala v sezoni 1908/09, kar 133 dni (slika 12). Prvi sneg je zapadel 8. novembra 1908, a je do 25. novembra skopnel. Ponovno je zapadel 10. decembra, tokrat se je snežna odeja obdržala vse do 4. aprila 1909. Tudi v tej sezoni je bila snežna odeja obilna, kar 35 dni je bila debelejša od 50 cm, osem dni pa je bila višja od 100 cm, 1. in 2. marca je bila najvišja, namerili smo 120 cm. Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk v Kranju v obdobju julij 1895–2013, razpoložljivi podatki Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station Kranj in July 1895–2013, available data največ maximum letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) pomladna višina padavin (mm) precipitation in spring (mm) poletna višina padavin (mm) precipitation in summer (mm) jesenska višina padavin (mm) precipitation in autumn (mm) zimska višina padavin (mm) precipitation in winter (mm) mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) najvišja višina snežne odeje (cm) maximum snow cover depth (cm) višina novozapadlega snega (cm) fresh snow depth (cm) letno število dni s snežno odejo annual number of days with snow cover število dni s snežno odejo v sezoni** number of days with snow cover in season** leto / datum year / date najmanj minimum leto / mesec year / month 2069 1965 865 1921 754 1975 134 1993 682 1896 191 2013 821 1933 180 1921 740 1914/15 57 1974/75 525 november 2000 0 januar 1964, 1989 februar 1949 oktober 1965 — — 1 26. november 1989 19. september 2007 15., 16. februar 1952 160 155 77 15. februar 1952 — — 109 1965 1 1989 133 1908/09 2 1989/90 ** sezona: od julija do konca junija naslednjega leta ** season: from July to the end of June in the following year SUMMARY In Kranj is precipitation meteorological station. It is located in northern Slovenia; on elevation of 394 m. Station was established in January 1864. Measured parameters are: precipitation, total snow cover and fresh snow cover; meteorological phenomena are observed. In the past, before year 1945, air temperature was also measured and wind direction and intensity and cloudiness were observed. Marjan Belec has been meteorological observer since October 2005. 59 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust V prvi polovici decembra je sprva kazalo na zimske razmere. Nekaj dni je bilo ledenih, z negativno povprečno dnevno temperaturo zraka. Vso drugo polovico decembra pa so temperature zraka vztrajale nad dolgoletnim povprečjem. Nadpovprečna je bila tudi povprečna mesečna temperatura zraka, večinoma se je gibala med 2 in 3 °C, na Primorskem do okoli 7 °C. V hribovitih predelih je bila povprečna mesečna temperatura zraka okoli −1 °C. Povsod je presegla dolgoletno povprečje za 1,5 do 2 °C. Veliko je bilo megle, za nekaj sončnih žarkov se je splačalo povzpeti višje, kjer je bilo zaradi inverzije večinoma tudi topleje. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, december 2013 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, December 2013 Postaja Portorož-letališče Bilje Godnje Vojsko Rateče-Planica Planina pod Golico Bohinjska Češnjica Lesce Brnik-letališče Topol pri Medvodah Ljubljana Nova vas-Bloke Babno polje Postojna Kočevje Novo mesto Malkovec Bizeljsko Dobliče-Črnomelj Metlika Šmartno Celje Slovenske Konjice Maribor-letališče Starše Polički vrh Ivanjkovci pov. 1,4 1,0 0,4 0,1 0,3 0,0 0,1 0,0 0,3 0,3 0,3 0,2 0,1 0,8 0,3 0,4 0,3 0,1 0,2 0,1 0,2 0,4 0,5 0,4 0,2 0,1 0,1 I. dekada max. Σ 2,5 14 2,2 10 1,6 4 0,2 1 0,9 3 0,0 0 0,1 1 0,1 0 0,6 3 0,6 3 0,5 3 0,4 2 0,3 1 1,3 8 0,8 3 0,5 4 0,7 3 0,3 1 0,3 2 0,3 1 0,5 2 0,6 4 0,8 5 0,6 4 0,5 2 0,2 1 0,2 1 pov. 0,7 0,4 0,1 0,0 0,2 0,0 0,1 0,1 0,2 0,1 0,2 0,1 0,0 0,5 0,3 0,2 0,3 0,1 0,1 0,1 0,1 0,4 0,3 0,4 0,3 0,2 0,2 II. dekada max. Σ 1,2 7 0,6 4 0,3 1 0,2 0 0,3 2 0,0 0 0,5 1 0,2 1 0,4 2 0,6 1 0,3 2 0,2 1 0,2 0 0,9 5 1,2 3 0,4 2 0,6 3 0,2 1 0,2 1 0,2 1 0,3 1 1,2 4 1,0 3 1,4 4 0,8 3 0,2 2 0,2 2 III. dekada pov. max. Σ 0,9 1,9 10 0,7 1,9 7 0,3 0,6 3 0,3 0,3 3 0,2 0,6 3 0,0 0,0 0 0,3 0,6 3 0,2 0,4 3 0,3 0,6 4 0,3 0,7 4 0,4 1,3 5 0,3 0,5 3 0,3 0,4 3 0,6 1,6 7 0,5 1,0 6 0,7 2,9 8 0,6 1,7 7 0,3 0,4 3 0,4 1,7 5 0,3 0,4 3 0,3 0,7 3 0,6 1,7 7 0,5 1,0 5 0,7 1,7 7 0,4 1,6 5 0,3 1,2 4 0,2 0,8 3 mesec (M) pov. max. Σ 1,0 2,5 30 0,7 2,2 21 0,3 1,6 7 0,1 0,3 4 0,2 0,9 8 0,0 0,0 0 0,2 0,6 5 0,1 0,4 4 0,3 0,6 9 0,2 0,7 8 0,3 1,3 10 0,2 0,5 6 0,1 0,4 4 0,6 1,6 20 0,4 1,2 12 0,4 2,9 14 0,4 1,7 13 0,2 0,4 6 0,2 1,7 8 0,2 0,4 5 0,2 0,7 7 0,5 1,7 15 0,4 1,0 13 0,5 1,7 16 0,3 1,6 10 0,2 1,2 6 0,2 0,8 5 Posledično je tudi mesečna efektivna temperatura zraka nad 5 °C povsod presegla dolgoletno povprečje, v osrednji Sloveniji za 15 °C, na Obali in na Goriškem za dobrih 20 °C in na severovzhodu za okoli 30 °C (preglednica 4). Do zadnjih dni decembra praktično ni deževalo. Šele ob božiču je obilno deževje zajelo predvsem severozahodno Slovenijo. Ne glede na to je skupna mesečna količina padavin zaostala za dolgoletnim 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo povprečjem, razen na severozahodu države. V Bovcu so v treh dneh namerili kar 340 mm, v Lescah 140 mm, v osrednji Sloveniji ponekod do 70 mm. Večja je bila količina padavin še v okolici Ilirske Bistrice, namerili so do 130 mm dežja. Meja sneženja se kljub obilnim padavinam ni spustila pod 800 m nadmorske višine. Izhlapevanje je bilo času primerno nizko. V povprečju je v večjem delu države izhlapelo od 0,2 do 0,5 mm vode, le na Obali do 1,0 mm. Mesečna vsota izhlapele vode je bila od 10 do 20 mm, na Obali do 30 mm. Le v hribovitih predelih je izhlapelo manj kot 10 mm vode (preglednica 1). Mesečna vodna bilanca je bila prvi dve tretjini decembra skoraj uravnotežena z majhnimi primanjkljaji vode, v zadnji tretjini decembra pa so bili presežki vode po obilnih padavinah precejšni v zahodni in osrednji Sloveniji, drugod so se gibali med 15 in 30 mm, na severovzhodu pa so bili manjši od 1 mm. Izjema je bila obala kjer je bilo mesečno stanje vodne bilance v rahlem primanjkljaju (preglednica 2). Preglednica 2. Dekadna in mesečna vodna bilanca za december in zimsko obdobje (od 1.oktobra 2013 do 31. marca 2014) Table 2. Ten days and monthly water balance in December and for the winter period (from October 1, 2013 to March 31, 2014) Vodna bilanca [mm] v decembru Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec (1. oktober–31. december) Bilje −7,8 −3,6 64,8 53,4 252,8 Ljubljana Bežigrad −2,4 −2,2 55,5 50,9 238,7 Novo mesto −1,0 −2,4 18,5 15,1 241,2 Celje −4,2 −3,9 41,6 33,5 234,2 Maribor – letališče −4,2 −4,0 23,1 14,9 160.7 Murska Sobota −4,9 −2,2 7,9 0,8 129,0 Portorož – letališče −13,3 −6,8 10,9 −9,2 172,0 Več stopinj previsoke temperature zraka so motile prezimovanje ozimnih posevkov, še posebno v dneh, ko so bile previsoke tudi nočne temperature zraka. Ozimni posevki so v takih dneh izgubljali odpornost za preživetje nizkih zimskih temperatur. Dodatno nevarnost je predstavljala tudi odsotnost snežne odeje, zaradi česar so bili posevki ves čas izpostavljeni temperaturnemu nihanju ob katerem je pretila nevarnost trganja koreninic in poškodb na razrastiščih. Na Vipavskem so bili posevki večkrat izpostavljeni močnemu vetru. V površinskem sloju tal (do globine 5 cm) so bile prvo tretjino decembra temperature le malo nad ničlo, v drugi tretjini pa do 2 °C nad njo. Ob koncu prve dekade in med 18. in 20. decembrom se je ohladilo, da so temperature tal na izpostavljenih območjih padle pod 0 °C. Površinski sloj tal je zamrznil, za en dan tudi na Goriškem. V zadnji tretjini decembra pa so bila tla spet pretopla za ta čas s povprečnimi temperaturami od 2 do okoli 5 °C, v toplejših predelih do 8 °C (preglednica 3, slika 1). AGROMETEOROLOŠKI PREGLED LETA 2013 Pomladanski del leta 2013 so zaznamovale prenizke temperature zraka, ki so ovirale rast skoraj do sredine junija, nato je sledil nenaden prehod v izjemne poletne temperaturne razmere. Sledili so trije vročinski valovi in poletna suša, ki je povzročila veliko škodo v kmetijski pridelavi. 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, december 2013 Table 3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, December 2013 Postaja Portorož-letališče Bilje Lesce Slovenj Gradec Ljubljana Novo mesto Celje Maribor-letališče Murska Sobota I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 4,8 2,8 0,5 −0,1 −0,2 1,8 −0,1 0,7 0,4 4,9 2,9 0,3 0,1 0,2 1,9 0,2 0,9 0,4 9,8 8,4 6,0 0,6 3,3 5,4 5,8 8,1 6,4 8,6 7,5 4,5 1,8 3,7 4,6 4,6 5,3 6,3 0,6 −0,7 −2,0 −2,0 −2,7 0,4 −2,6 −2,9 −1,8 1,6 0,3 −0,6 −1,0 −1,7 0,9 −0,9 0,4 −1,6 4,3 2,1 0,5 0,0 0,5 1,8 1,3 1,0 0,9 4,5 2,3 0,4 0,0 0,8 1,9 1,6 1,4 0,9 9,4 8,4 5,6 0,4 3,2 6,0 7,5 5,3 5,0 8,4 6,9 4,2 0,8 3,0 5,7 5,4 4,7 4,7 0,4 −1,0 −2,8 −0,6 −0,6 0,5 −1,1 −0,8 −0,6 1,2 −0,2 −1,4 −0,2 0,2 1,1 0,4 0,1 −0,5 8,2 7,1 4,3 2,5 5,5 5,4 5,0 4,5 4,4 8,4 7,1 3,9 2,5 5,5 5,4 5,1 4,1 4,2 11,9 10,8 8,2 6,2 8,4 8,1 8,9 8,7 7,6 11,5 10,3 7,2 6,1 8,1 7,6 8,0 7,3 7,6 4,0 2,9 0,4 −0,3 3,0 2,8 1,4 0,0 0,6 5,0 3,9 0,0 0,0 3,1 3,0 2,5 0,7 0,8 5,8 4,1 1,8 0,8 2,0 3,1 2,2 2,2 2,0 6,0 4,2 1,6 0,9 2,3 3,1 2,4 2,2 1,9 LEGENDA: Tz2 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz2 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz2 min Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Slika 1. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, 2013 Figure 1. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, December 2013 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, december 2013 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, December 2013 Postaja Portorož-letališče Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Maribor-letališče Murska Sobota Veliki Dolenci I. II. Tef > 0 °C III. M Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. Tef > 10 °C III. M Vm Tef od 1.1.2013 > 0 °C > 5 °C > 10 °C 58 41 19 8 1 2 3 2 11 16 19 15 6 11 16 11 14 26 48 27 16 9 1 4 4 4 9 8 10 5 16 8 6 7 4 5 110 100 69 70 21 56 41 63 81 75 86 61 78 61 58 63 63 58 215 169 104 87 23 63 48 69 102 100 114 82 100 80 80 80 81 89 24 54 51 42 13 32 28 39 54 49 49 28 52 28 28 27 39 38 12 8 0 0 0 0 0 0 0 1 2 2 0 2 2 2 2 1 5 1 1 1 0 0 0 0 0 0 3 0 2 0 0 0 0 0 55 46 18 20 1 8 8 14 28 24 33 12 26 18 16 19 18 14 72 54 19 21 1 8 8 14 28 25 37 15 28 20 18 21 20 16 14 32 10 11 0 5 5 10 19 15 20 5 18 9 10 12 13 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 8 4 0 0 0 0 0 0 2 3 4 0 3 1 1 1 1 0 8 4 0 0 0 0 0 0 2 3 4 0 3 1 1 1 1 0 4 3 0 −1 0 0 0 0 1 1 1 −1 2 0 0 0 0 −1 5122 4873 3775 3522 2908 3616 3579 3766 4305 4144 4192 4115 3977 4153 4165 4065 4104 4014 3367 3197 2334 2180 1728 2279 2263 2416 2832 2710 2776 2676 2569 2744 2752 2666 2710 2607 1983 1890 1238 1126 822 1231 1226 1338 1673 1581 1629 1539 1445 1617 1628 1547 1580 1492 LEGENDA: I., II., III., M −dekade in mesec Tef > 0 °C Vm −odstopanje od mesečnega povprečja (1961–1990) Tef > 5 °C * −ni podatka Tef > 10 °C 63 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo april maj junij julij 1.6 1.4 1.2 1 0.8 0.6 0.4 0.2 0 -0.2 -0.4 -0.6 avgust september SPI opis barvna skala verjetnost pojava 2,0 in več Ekstremno mokro Temno Modra 2,3 % 1,5 do 1,99 Zelo mokro Svetlo Modra 4,4 % 1,0 do 1,49 Zmerno mokro Sivo Modra 9,2 % −0,99 do 0,99 Normalno Zelena 68,2 % −1,0 do −1,49 Zmerno suho Rumena 9,2 % −1,5 do −1,99 Zelo suho Oranžna 4,4 % −2,0 in manj Ekstremno suho Rdeča 2,3 % Slika 2. Mesečni standardiziran padavinski indeks (SPI1) za mesece vegetacijskega obdobja od aprila do septembra, 2013 Figure 2. Monthly stadardised percipitation index (SPI1) in vegetation period (from April to September) 2013 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Tudi zaključek vegetacijskega obdobja, prehladen in deževen, je marsikje vplival na slabšo kvaliteto pobranih kmetijskih pridelkov. Leto se je pričelo z zimsko otoplitvijo, ki je trajala do sredine januarja, nato je prehod vremenske fronte prinesel ohladitev in snežne padavine. Še izdatnejše sneženje je sledilo v februarju in marcu. V zimi 2012/2013, je bilo v osrednji Sloveniji 74 dni s snežno odejo, povprečno jih je 51. Tudi drugod po Sloveniji je bilo trajanje snežne odeje daljše od povprečja. Spomladanski vegetacijski razvoj rastlin je zaostajal. Ob vdoru polarnega zraka, 25. marca, so temperature zraka, med 1 in −1 °C skupaj z ledom in močno burjo prizadele cvetove zgodnjih koščičarjev na ajdovskem in na Obali. Vegetacijski prag 5 °C je bil v večjem delu Slovenije, razen na Obali in Goriškem, presežen šele v prvi dekadi aprila, več kot dva tedna pozneje kot povprečno. Tudi večji del maja so vztrajale prenizke temperature zraka in pogoste padavine. Fenološki razvoj dreves, sadnih rastlin in poljščin je zamujal za dolgoletnim povprečjem. Temperaturne razmere, ki so bile na začetku junija še pod povprečjem, so se v drugi polovici meseca postopoma normalizirale. V drugi dekadi junija je nastopil prvi vročinski val, do konca avgusta sta mu sledila še dva. Drugi ob koncu julija in tretji v prvi dekadi avgusta, ko so bile zabeležene rekordno visoke temperature zraka nad 40 °C in močnim izhlapevanjem čez 7 mm na dan. Od aprila do avgusta je bilo v Ljubljani 35 vročih dni (z najvišjo dnevno temperaturo zraka nad 30° C). Stanje dobre založenosti tal z vodo se je v prvi tretjini junija, po prvem vročinskem valu, spremenilo v pomanjkanje, najprej v severovzhodni Sloveniji, nekoliko kasneje tudi na obalnem območju. Do konca druge dekade avgusta, so ocene sušnosti na teh dveh območjih dosegle ekstremne vrednosti. Mesečni SPI za vegetacijsko obdobje, od aprila do septembra, je izpostavil dva ekstremno suha poletna meseca (slika 2), ko smo doživeli močno poletno kmetijsko sušo. Spomladanski in jesenski meseci so bili padavinsko normalni oziroma maj in september celo nadpovprečno namočena (standardiziran padavinski indeks, SPI predstavlja mero, kaj določena količina padavin skozi izbrano časovno obdobje pomeni glede na normalno oz. pričakovano količino padavin za to obdobje; pozitivne oziroma negativne vrednosti SPI indeksa še ne pomenijo moče oziroma sušnosti, pač pa le pozitivno oziroma negativno odstopanje padavin od dolgoletnega povprečja in v primeru velikih odstopanj nakazujejo izredno stanje). Od začetka junija do konca druge dekade avgusta je v večjem delu Slovenije padlo manj kot 50 %, ponekod okoli 50 % dolgoletnih padavin, le na severozahodu države nekoliko več. Še posebno suh je bil julij, deževalo je le v obliki ploh in neviht, te padavine pa na najbolj ogroženih območjih niso mogle obnavljati povsem izčrpan talni vodni rezervoar. Posledično so bile kmetijske rastline vse do konca druge dekade avgusta v močnem sušnem stresu. Razmere so se umirile šele v zadnji dekadi avgusta, ko je Slovenijo prešla deževna fronta. Kumulativna vodna bilanca za vegetacijsko obdobje, s katero ocenjujemo razsežnost vodnega primanjkljaja in kmetijske suše, je že konec julija, ponekod pa v začetku avgusta presegla različne razrede intenzitete sušnosti. V večjem delu države je bila presežena ocena suho (kar je slabše od dolgoletnega povprečja), v vzhodni in severovzhodni Sloveniji pa so se ocene povzpele nad zelo suho oziroma so se, zlasti v severovzhodni Sloveniji, približale sušnim razmeram v letu 2003, ko je državo pestila najhujša suša v zadnjih petdesetih letih. Ob koncu druge dekade avgusta je bila kumulativna vodna bilanca najslabša na Obali, kjer je bil vegetacijski vodni primanjkljaj že čez 400 mm in v severovzhodni Sloveniji, kjer je bil skoraj 350 mm, kar pomeni zelo suho stanje. Tudi v vzhodni Sloveniji in na Goriškem, se je primanjkljaj vode približal 300 mm. Na Obali je bila vodna bilanca neprekinjeno negativna od 10. junija. Podobno je tudi v severovzhodni Sloveniji, čeprav so stanje tam občasno izboljševale manjše lokalne padavine. Na rastlinah so bili vidni znaki sušnega stresa ter tudi posledice izjemnega vročinskega stresa. Sušno obdobje od 11. junija do 10. avgusta 2013 je bilo kritično pri nastanku škode na kmetijskih rastlinah tudi zaradi vročinskega stresa Ocena škode po suši je presegla tri promile državnega proračuna, zato je vlada RS sušo 2013 razglasila za naravno nesrečo. 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Prostorska razsežnost prizadetih območij je prikazana na karti površinske vodne bilance. Upoštevana je tudi efektivna poljska kapaciteta tal ob predpostavki, da so bila tla ob začetku suše popolnoma namočena (slika 3). Velikost primanjkljaja tako odraža tudi vpliv globokih tal z veliko poljsko kapaciteto. Slika 3. Površinska vodna bilanca za obdobje od 1. 6. do 10.8. 2013 s prišteto efektivno poljsko kapaciteto na kmetijskih zemljiščih Figure 3. Meteorological water balance for the period from June to August 10, 2013 with added effective filed capacity for the arable land in Slovenia Izjemnost temperaturnih razmer v letu 2013 se je ponovila tudi v jesenskih mesecih. Še zadnje dni oktobra so bile najvišje dnevne temperature zraka nad 20 °C, na skrajnem SV države se je ogrelo do skoraj 25 °C, tudi v Primorju do 23 °C. Dnevna temperaturna povprečja so v posameznih dneh presegla 15 °C, kar lahko normalno pričakujemo v prvih dneh oktobra, ob koncu oktobra pa so bile povprečne temperature zraka vsaj 8 °C previsoke. Temperaturni pogoji za setev ozimnih posevkov so bili ugodni, praktično na zgornjem robu optimalnih meja, ki so poleg zadovoljive vlage v tleh omogočale uspešen vznik, tudi za pozne setve na površinah, s katerih so zaradi visoke vlažnosti zrnja z zamudo pospravljali koruzo za zrnje. Nadpovprečno toplo vreme je vztrajalo skoraj do konca novembra, ko se je toliko ohladilo, da so nočne in jutranje temperature zraka prvič padle pod ničlo. 25. novembra, mesec dni kasneje kot običajno, je v večjem delu države nastopila prva jesenska slana. Šele 25. novembra so temperature zraka v večjem delu Slovenije padle pod vegetacijski temperaturni prag 5 °C. Vegetacijsko obdobje je tako trajalo 241 dni, v izpostavljenih predelih nekaj dni manj, na Obali in na Goriškem pa temperature zraka vse do konca decembra niso padle pod vegetacijski prag. 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp); Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C; Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1.1. sum in the period from 1st January to the end of the current month Vm LTA I., II., III., M declines of monthly values from the averages (°C) long-term average decade, month SUMMARY The first decade of December was characterised by colder-than-usual weather conditions over the whole country while in the second half of December above average air temperatures prevailed. Monthly air temperatures exceeded the average by 2 to 5 °C. Drier than usual conditions prevailed in the first two decades in the last decade intense rainfall was recorded in the western part of the country. In this area precipitation exceeded the long-term average in most other parts of Slovenia precipitation remained below the long-term average. Snow only in the hilly region was recorded. Temperature conditions have interrupted dormancy state by winter wheat and weaken them against freezing temperatures. Fortunately minimal temperatures did not drop below the critical values up to the end of December therefore no frost injuries were reported. Climatic water balance was firstly well balanced up to the last decade of December were due to intense rainfall occasional stagnant water on the field area appeared. In the second part of the survey agrometeorological characteristics of the season 2013 are presented. 67 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V DECEMBRU 2013 Discharges of Slovenian rivers in December 2013 Igor Strojan D ecembra so bili pretoki rek manjši kot običajno. Večji del meseca so se pretoki zmanjševali le zadnje dni so se pretoki povečali. Bolj vodnate so bile večje reke. GORNJA RADGONA 1,19 VIDEM RADOVLJICA 0,64 1,14 BORL+FORMIN 1,02 SUHA 0,94 ŠENTJAKOB HRASTNIK 1,20 0,83 VELIKO ŠIRJE 0,63 SOLKAN 1,09 PODROTEJA DOLENJE RAKOVEC 0,46 MOSTE 0,55 PODBOČJE 0,36 0,95 ČATEŽ 0,62 0,51 CERKVENIKOV MLIN 0,78 RADENCI 0,71 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek decembra 2013 in povprečnimi srednjimi decembrskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the December 2013 mean discharges of Slovenian rivers compared to the December mean discharges of the long-term period SUMMARY November was hydrological dry month. During the month the discharges of rivers were mostly decreasing. At the end of the month discharges increased from medium to high discharges. 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 450 160 400 140 120 300 PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) 350 250 200 150 60 40 50 20 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 BORL+FORMIN 21 23 25 27 29 1 3 5 7 GORNJA RADGONA 9 11 13 15 17 19 RAKOVEC 900 160 800 140 700 21 23 25 27 29 27 29 27 29 VELIKO ŠIRJE 120 PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) 80 100 0 600 500 400 300 100 80 60 40 200 20 100 0 0 1 3 5 7 9 11 RADOVLJICA 13 15 17 19 ŠENTJAKOB 21 23 25 HRASTNIK 27 1 29 3 5 7 9 11 13 15 17 19 SUHA ČATEŽ 700 1200 600 1000 21 23 25 PODBOČJE 500 PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) 100 400 300 200 800 600 400 200 100 0 0 1 3 5 7 SOLKAN 9 11 13 15 17 DOLENJE 19 21 23 25 27 29 PODROTEJA 1 3 5 7 9 11 13 CERKVENIKOV MLIN Slika 2. Pretoki slovenskih rek v decembru 2013 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in December 2013 69 15 17 19 MOSTE 21 23 25 RADENCI Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3,0 2,0 Qvk december 2013 D O LE N JE PO CE D R RK O TE V EN JA IK O V M LI N SO LK A N M O ST E RA D EN CI SU H A BO RL +F O RM IN G O RN JA RA D G O N A 0,0 RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK 1,0 V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RAZMERJAPRETOKOV 4,0 Qvk december 1971 - 2000 2,0 Qsr december 2013 D O LE N JE PO CE D R RK O TE V EN JA IK O V M LI N SO LK A N M O ST E RA D EN CI SU H A BO RL +F O RM IN G O RN JA RA D G O N A 0,0 RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK 1,0 V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RAZMERJAPRETOKOV 3,0 Qsr december 1971 - 2000 3,0 2,0 Qnp december 2013 D O LE N JE PO CE D R RK O TE V EN JA IK O V M LI N SO LK A N M O ST E RA D EN CI SU H A BO RL +F O RM IN G O RN JA RA D G O N A 0,0 RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK 1,0 V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RAZMERJAPRETOKOV 4,0 Qnp december 1971 - 2000 Slika 3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki decembra 2013 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in December 2013 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Pretoki decembra 2013 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Discharges in December 2013 and characteristic discharges in the long-term period REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION MURA G. RADGONA DRAVA BORL+FORMIN DRAVINJA VIDEM SAVINJA VELIKO ŠIRJE SOTLA RAKOVEC SAVA RADOVLJICA SAVA ŠENTJAKOB SAVA HRASTNIK SAVA ČATEŽ SORA SUHA KRKA PODBOČJE KOLPA RADENCI LJUBLJANICA MOSTE SOČA SOLKAN VIPAVA DOLENJE IDRIJCA PODROTEJA REKA C. MLIN MURA G. RADGONA DRAVA BORL+FORMIN DRAVINJA VIDEM SAVINJA VELIKO ŠIRJE SOTLA RAKOVEC SAVA RADOVLJICA SAVA ŠENTJAKOB SAVA HRASTNIK SAVA ČATEŽ SORA SUHA KRKA PODBOČJE KOLPA RADENCI LJUBLJANICA MOSTE SOČA SOLKAN VIPAVA DOLENJE IDRIJCA PODROTEJA REKA C. MLIN Qnp December 2013 m3/s dan 99,0 180 6,2 13,0 3,5 12,0 47,0 82,0 81,4 6,3 13,0 11,0 15,0 19,0 2,8 2,2 1,0 25 24 22 17 25 17 21 21 23 21 23 18 23 8 19 19 17 53,5 61,3 1,8 7,6 0,8 6,6 23,4 67,0 62,8 4,1 6,8 9,1 6,3 17,8 2,9 1,0 0,1 80,1 149 5,4 19,2 3,5 15,9 44,6 114 156 8,9 25,9 19,1 31,7 34,5 5,5 2,3 2,5 129 264 9,3 32,1 8,4 32,1 81,5 203 273 17,4 48,6 35,8 100 77,9 9,9 4,4 5,5 Qs nQs sQs vQs 126 261 8,7 30,5 6,1 42,0 103 169 195 22,4 24,2 53,2 42,7 103 9,7 10,6 9,6 57,2 132 3,1 22,3 3,5 14,6 45,4 90,2 160 7,6 22,9 17,7 26,8 26,9 5,0 1,7 2,5 106 257 13,6 48,6 13,3 36,9 86,1 205 317 23,9 67,5 75,3 77,7 94,5 19,1 11,1 12,3 187 413 32,1 99,3 35,8 87,0 159 302 653 51,8 140 184 157 197 29,6 21,0 31,0 nQvk sQvk vQvk 65,2 283 15,5 33,3 11,8 38,3 83,8 141 216 11,6 45,3 39,3 39,8 76,1 7,3 2,7 10,1 213 544 60,4 263 73,2 158 369 558 964 140 186 420 195 633 94,7 95,9 86,4 673 1456 142 645 211 603 1089 978 2227 303 295 949 285 1680 172 271 259 Qvk MURA G. RADGONA DRAVA BORL+FORMIN DRAVINJA VIDEM SAVINJA VELIKO ŠIRJE SOTLA RAKOVEC SAVA RADOVLJICA SAVA ŠENTJAKOB SAVA HRASTNIK SAVA ČATEŽ KRKA PODBOČJE SORA SUHA KOLPA RADENCI LJUBLJANICA MOSTE SOČA SOLKAN VIPAVA DOLENJE IDRIJCA PODROTEJA REKA C. MLIN nQnp sQnp vQnp December 1971–2000 m3/s m3/s m3/s 160 426 13,4 149 10,9 261 612 831 756 150 72,0 989 150 633 56,0 87,0 112 2 26 2 27 1 27 27 27 27 27 31 27 30 27 27 27 27 71 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu opazovana konica - Qvk the highest monthly discharge - extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period Qs srednji pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge daily average - nQs najmanjši obdobju v nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju srednji pretok sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge - daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period discharge in - a TEMPERATURE REK IN JEZER V DECEMBRU 2013 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in December 2013 Peter Frantar T emperatura vode decembra 2013 je bila v primerjavi z obdobnim mesečnim povprečjem višja na vseh postajah, razen na Soči in (Notranjski) Reki. Največje pozitivno odstopanje je imela Savinja v Laškem, ki je bila višja za 1,5 °C, največje negativno odstopanje pa je imela Reka pri Cerkvenikovem mlinu in sicer za −0,8 °C. Bohinjsko jezero je bilo v primerjavi s povprečjem toplejše za 0,2 °C, Blejsko jezero pa je bilo enako toplo kot v obdobju 1981–2010. Temperatura vode rek se je bila najnižja okrog 7. in okrog 20. decembra. V dneh okrog 13 in po 25. decembru pa so bile temperature za okrog 2 °C višje. Najvišje so bile prav okrog 25. dne meseca oz. konec meseca. Temperatura vode Bohinjskega in Blejskega jezera je bila ves mesec na podobni ravni. V prvih dveh tednih meseca sta se jezeri še ohladili za 1 do 2 °C, po 15. pa je temperatura obeh jezer ostajala na enaki ravni. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura v °C vode decembra 2013 in v obdobju Table 1. Average December 2013 and longterm temperature in °C postaja / location DECEMBER 2013 obdobje / period 1981–2010 razlika / difference Mura G. Radgona 4,2 3,4 0,8 V. Krka Hodoš 3,9 Drava Ptuj 3,1 Bohinjka Sv. Janez 5,6 Sava Radovljica 5,6 4,6 1,0 Sava Šentjakob 5,7 5,3 0,4 Sava Jesenice na Dol. 6,9 Ljubljanica Moste 6,8 6,7 0,1 Savinja Laško 5,4 3,9 1,5 Krka Podbočje 7,0 6,4 0,6 Soča Solkan 6,1 6,3 −0,2 Vipava Dolenje 8,4 Reka Cerkvenikov mlin 4,2 5,0 −0,8 Bohinjsko jezero / Lake Bohinj 6,8 6,6 0,2 Blejsko jezero / Lake Bled 5,1 5,1 0,0 72 Urad za hidrologijo in stanje okolja 10 10 8 8 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje 6 4 2 6 4 2 0 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. decem ber decem ber V. Krka Hodoš Sav a Radov lj ica Drav a Ptuj 10 10 8 8 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Mura G. Radgona 6 4 2 Sav a Jesenice na Dol. 6 4 2 0 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. decem ber Sav inj a Laško Lj ublj anica Moste decem ber Krka Podbočj e Soča Solkan 10 8 Temperatura (°C) Sav a Šentj akob 6 4 2 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. decem ber Bohinj sko j ezero Blej sko j ezero Slika 1. Temperature pomembnejših slovenskih rek in jezer v decembru 2013 Figure 1. The temperatures of main Slovenian rivers and lakes in December 2013 73 Vipav a Dolenj e Reka Cerkv enikov mlin Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v decembru Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in december Slika 3. Potok Mošenik v Tržiču (Foto: Peter Frantar) Figure 3. Mošenik River in Tržič (Photo: Peter Frantar) SUMMARY The average water temperatures of Slovenian rivers in December were higher as compared to the long term average on most rivers, except on the Soča river and the Reka river. The average monthly temperature of the Bled lake was same as the long-term average and the temperature of the lake Bohinj was 0.2 °C higher as in the long term average. 74 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V DECEMBRU 2013 Sea dynamics and temperature in December 2013 Igor Strojan D ecembra se je morje še nekoliko ohladilo, ob koncu meseca je bila temperatura morja nekoliko višja kot 10 °C. Morje je bilo hladnejše v severnem in zahodnem delu in toplejše v vzhodnem delu. Temperaturna razlika je bila do 6 °C. Srednja mesečna višina morja je bila 4 cm višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Najvišja residualna višina morja, ki je nastala zaradi močnega juga in znižanega zračnega pritiska, je bila 26. decembra 75 cm in k sreči ni sovpadala z visokim astronomskim plimovanjem ter tako morje ob tem ni poplavljalo. Zaradi vzdrževalnih del na oceanografski boji VIDA NIB MBP je delo podatkov izostal. V času dostopnosti podatkov je bilo valovanje najvišje ob burji 30. decembra. Polurne višine valov so bile nekaj nižje od enega metra. 40 360 30 300 20 0 180 Vs (st.) dP (mb), Vv (m/s) 240 10 -10 120 -20 60 -30 -40 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Vv dP Vs Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v decembru 2013 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in December 2013 14 100 13 12 Temperatura (°C) 10 9 60 8 7 6 40 5 4 3 20 2 1 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Temperatura zraka 19 21 23 25 27 Globalno sevanje Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka in sončno sevanje v decembru 2013 Figure 2. Mean daily air temperature and sun radiation in December 2013 75 29 31 Globalno sevanje (W/m2) 80 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Višina morja Srednja mesečna višina morja je bila novembra 217 cm in 4 cm višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Višina morja 299 cm je bila najvišja 26. decembra zjutraj ob 6.20. Residualna višina je bila isti dan ob 12. uri največja v mesecu in je dosegla višino 75 cm. 320 60 20,0 280 50 40 Odkloni višin morja (cm) Višina (cm) 200 160 120 80 40 30 0,0 20 -10,0 10 0 -20,0 -10 Odkloni zračnih pritiskov (mb) 10,0 240 0 -20 -40 1 3 5 7 9 11 13 Hmer 15 17 19 Ha 21 23 25 27 29 -30,0 1 31 3 Hres 5 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Odkloni zračnih pritiskov Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja in srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečij v decembru 2013 Figure 4. Declination of daily sea levels and mean daily pressures in December 2013 Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v decembru 2013 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristic sea levels of December 2013 and the reference period Legenda/Explanations: SMV Mareografska postaja/Tide gauge: Koper NVVV cm 9 Odkloni višin morja Slika 3. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja december 2013 ter razlika med njimi (Hres). Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska “ničla” na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod državnim geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 216 cm Figure 3. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in December 2013 and the difference between them (Hres) December 2013 7 December 1960–1990 Min Sr Max cm cm cm SMV 217 201 213 240 NVVV NNNV A 299 138 161 242 104 138 304 133 171 363 166 197 76 NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v februarju 2014 Figure 5. Prognostic sea levels in February 2014 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Valovanje morja Nekateri podatki meritev na podlagi katerih pripravimo prispevek o valovanju morja so zaradi vzdrževalnih del na oceanografski boji VIDA NIB MBP izostali. Na podlagi dostopnih podatkov je razvidno, da je bilo valovanje morja najvišje 30. decembra, ko so najvišji valovi zaradi burje dosegali višino nekaj manj kot en meter. Iz rože valovanja (slika 7) je razvidno, da porazdelitev ni mnogo odstopala od običajne porazdelitve valovanja. 4,5 400 3,5 Smer valov (stopinje) 300 3 250 2,5 200 2 150 1,5 100 1 50 Višina valov (m), Perioda valov (s) 4 350 0,5 0 1. 12 . 2. 12 . 3. 12 . 4. 12 . 5. 12 . 6. 12 . 7. 12 . 8. 12 . 9. 12 10 . .1 2 11 . .1 2 12 . .1 2 13 . .1 2. 14 .1 2 15 . .1 2. 16 .1 2 17 . .1 2 18 . .1 2. 19 .1 2 20 . .1 2 21 . .1 2. 22 .1 2 23 . .1 2. 24 .1 2 25 . .1 2 26 . .1 2. 27 .1 2 28 . .1 2. 29 .1 2 30 . .1 2 31 . .1 2. 1. 1. 0 Smer valov Srednja višina valov Perioda valov Slika 6. Valovanje morja v decembru 2013. Meritve na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Zaradi vzdrževalnih del so izostali podatki od 1. do 5. decembra ter delno od 9. do 11. decembra. Figure 6. Sea waves in August 2013. Data from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. Due to st th th maintenance work at the buoy there are no data about waves from 1 to 5 of December and partly from 9 to th 11 of December. Slika 7. Roža valovanja morja v decembru 2013. Podan je odstotek pogostosti in povprečna višina valov v določeni smeri. Višine valov so barvno porazdeljene vsake 0,2 metra. Podatki so rezultati meritev na oceanografski boji VIDA NIB MBP Figure 7. Sea waves in December 2013. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Temperatura morja Decembra se je morje postopoma ohlajalo. Prvega decembra je bila srednja dnevna temperatura morja 12,1 °C najvišja, 18. in 31. decembra 10,4 °C pa najnižja v mesecu. Srednja mesečna temperatura 11,1 °C ni odstopala od dolgoletnega povprečja (preglednica 2). Morje je bilo hladnejše ob plitvih predelih severne ter zahodne obale ter ob ustjih rek (slika 9). Temperaturna razlika med vzhodnim toplejšim (do 15 °C) in zahodnim hladnejšim delom (nad 9 °C) je bila kar velika. 13 Temperatura (°C) 12 11 10 9 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura morja Slika 8. Srednje dnevne temperature morja v decembru 2013. Podatki so rezultat neprekinjenih meritev na globini 1 metra na merilni postaji Koper Figure 8. Mean daily sea temperatures in December 2013 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v decembru 2013 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Temperatures in December 2013 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper December December 1981–2010 2013 Min Sr Max °C °C °C °C Tmin 10,2 8,5 9,5 11,3 Tsr 11,1 9,5 11,1 12,6 Tmax 12,4 11,9 12,7 14,2 79 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 9. Srednje mesečne temperature morja v severnem delu Jadranskega morja v decembru 2013. Figure 9. Mean daily sea temperature at the northern Adriatic in December 2013. SUMMARY In December the mean monthly sea level was 4 cm higher if compared to the long-term period. The monthly mean sea temperature at tide gauge Koper was 11.1 °C and the highest waves at the end of the month were about one meter high. 80 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V NOVEMBRU 2013 Sea dynamics and temperature in November 2013 Igor Strojan N ovembra se je morje ohladilo iz 18,1 °C na 12,3 °C. Povprečna mesečna temperatura morja je bila 1,2 °C višja kot običajno. Morje je bilo nekoliko bolj hladno ob severni in zahodni obali in ob vtokih rek v morje. Srednja mesečna višina morja je bila 18 cm višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Morje je nekajkrat poplavljalo, najbolj med 19. in 22. novembrom, ko je ob višini preko 320 cm poplavljalo nekoliko širša območja nižjih predelov obale. Zaradi vzdrževalnih del na oceanografski boji VIDA NIB MBP so v novembru izostali podatki in s tem tudi prispevek o valovanju. 40 360 30 300 20 0 180 Vs (st.) dP (mb), Vv (m/s) 240 10 -10 120 -20 60 -30 -40 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 Vv dP Vs Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v novembru 2013 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in November 2013 200 Temperatura (°C) 15,0 10,0 100 5,0 0,0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Temperatura zraka 19 21 23 25 Globalno sevanje Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka in sončno sevanje v novembru 2013 Figure 2. Mean daily air temperature and sun radiation in November 2013 81 27 29 31 Globalno sevanje (W/m2) 20,0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Višina morja Srednja mesečna višina morja je bila novembra 241 cm in 18 cm višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Najvišja višina morja je bila 322 cm. Morje je med 3. in 6. novembrom ter 19. in 22. novembrom večkrat preseglo opozorilno poplavno vrednost. 19., 21. in 22. novembra, ko je višina morja presegla višino 320 cm, je morje poplavljalo tudi nekoliko širše območje nižjih predelov obale. Residualne višine so ob tem presegale višino 40 cm. 320 50 20 40 10 30 0 20 -10 10 -20 240 Odkloni višin morja (cm) Višina (cm) 200 160 120 80 40 Odkloni zračnih pritiskov (mb) 280 0 0 -40 1 3 5 7 9 11 13 Hmer 15 17 19 Ha 21 23 25 27 29 -30 1 1 3 5 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Odkloni zračnih pritiskov Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja in srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečij v novembru 2013 Figure 4. Declination of daily sea levels and mean daily pressures in November 2013 Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v novembru 2013 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristic sea levels of November 2013 and the reference period Legenda/Explanations: SMV Mareografska postaja/Tide gauge: Koper NVVV cm 9 Odkloni višin morja Hres Slika 3. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja novembra 2013 ter razlika med njimi (Hres). Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska “ničla” na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod državnim geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 216 cm Figure 3. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in November 2013 and the difference between them (Hres) November 2013 7 November 1960–1990 Min Sr Max cm cm cm SMV 241 204 223 237 NVVV NNNV A 322 164 158 276 120 156 310 143 167 356 159 197 82 NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v januarju 2014 Figure 5. Prognostic sea levels in January 2014 83 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Valovanje morja Podatki meritev na podlagi katerih pripravimo prispevek o valovanju morja so zaradi vzdrževalnih del na oceanografski boji VIDA NIB MBP izostali. Z objavljanjem prispevkov o valovanju morja bomo nadaljevali predvidoma decembra, ko bodo podatki meritev ponovno dostopni. Temperatura morja Novembra se je morje do 22. novembra postopoma, nato pa do 27. novembra hitro ohlajalo. Zadnje dni v mesecu se je temperatura morja le malo spreminjala. Prve ure prvega dne novembra je bilo morje najbolj toplo (18,1 °C), zadnje ure zadnjega dne pa najbolj hladno (12,3 °C). Srednja mesečna temperatura 16,1 °C je bila 1,2 °C višja od dolgoletnega povprečja (preglednica 2). Morje se je bilo hladnejše ob ustjih rek in plitvejših predelih ob severni in zahodni obali severnega dela Jadranskega morja (slika 7). 19 18 Temperatura (°C) 17 16 15 14 13 12 11 10 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Temperatura morja Slika 6. Srednje dnevne temperature morja v novembru 2013. Podatki so rezultat neprekinjenih meritev na globini 1 metra na merilni postaji Koper Figure 6. Mean daily sea temperatures in November 2013 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v novembru 2013 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Temperatures in November 2013 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper November November 1981–2010 2013 Min Sr Max °C °C °C °C Tmin 12,3 11,8 12,7 14,3 Tsr 16,1 13,9 14,9 16,0 Tmax 18,1 16,3 17,2 18,4 84 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 7. Srednje mesečne temperature morja v severnem delu Jadranskega morja v novembru 2013. Figure 7. Mean daily sea temperature at the northern Adriatic in Novembru 2013. SUMMARY In November the mean monthly sea level was 18 cm higher if compared to the long-term period. The monthly mean sea temperature at tide gauge Koper was 16.1 °C and 1.2 °C higher than usual in November. 85 ZALOGE PODZEMNIH VODA DECEMBRA 2013 Groundwater reserves in December 2013 Urška Pavlič P o vodnatem novembru so se decembra gladine podzemnih voda pričele postopno zniževati. Kljub temu smo decembra v večini medzrnskih vodonosnikov še vedno spremljali običajne in visoke zaloge podzemnih voda. Izjema so bili deli vodonosnikov Kranjskega in Sorškega polja ter doline Kamniške Bistrice, kjer so bile vodne zaloge podpovprečne. Zelo visoke gladine podzemnih voda smo decembra beležili v osrednjem delu Prekmurskega polja, na jugu Apaškega polja in na severu vodonosnika Mirensko Vrtojbenskega polja (slika 5). Kraški vodonosniki so bili podpovprečno vodnati. Zniževanje vodnih gladin smo v teh vodonosnikih spremljali vse do intenzivnejših padavin v zadnjem tednu meseca, ko so se vodne zaloge za krajši čas nekoliko obnovile. Decembra je tako na območju aluvialnih kot tudi kraških vodonosnikov padlo manj padavin, kot znaša dolgoletno decembrsko povprečje. Prvi dve dekadi meseca sta bili pretežno suhi, večino padavin so zabeležili šele po 21. decembru. Bolj kot medzrnski so se decembra obnavljali kraški vodonosniki. Dolgoletnemu povprečju napajanja vodonosnikov z infiltracijo padavin so se najbolj približala območja alpskega in visokega dinarskega krasa, kjer so zabeležili le nekaj odstotno nižje vrednosti padavin kot je normalno za december. Najmanj padavin je na območju kraških vodonosnikov prejelo zaledje izvira Krupe, na območju medzrnskih vodonosnikov pa Murska in Krško Brežiška kotlina, kjer je padla le ena tretjina običajnih decembrskih količin. Slika 1. Novo merilno mesto za spremljanje režima podzemne vode v Naklem; foto: V. Savić Figure 1. New measuring station for groundwater regime evaluation in Naklo; Photo: V. Savić V večini medzrnskih vodonosnikov smo decembra spremljali zniževanje vodnih gladin. Izjema je bilo območje vodonosnikov Vipavsko Soške doline ter deli Dravskega in Kranjskega polja, kjer je prevladovalo zviševanje vodnih gladin. Znižanje vodnih gladin je bilo decembra najintenzivnejše na delih vodonosnikov, kjer je režim nihanja v vodonosniku pogojen z režimom hidravlično povezane reke. Največji upad podzemne vode je bil z 209 centimetri zabeležen v Britofu na Kranjskem polju, 86 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja kjer je režim nihanja podzemne vode pogojen z režimom Kokre. Glede na relativne vrednosti smo največje znižanje gladine decembra zabeležili v Spodnjem Starem Gradu na Brežiškem polju, kjer se je podzemna voda znižala za 35 % razpona nihanja na merilnem mestu, režim je v tem delu vodonosnika soroden režimu reke Save. Največji dvig je bil decembra zabeležen v Šempetru na Mirensko Vrtojbenskem polju, znašal je 237 centimetrov oziroma 25 % razpona nihanja na merilnem mestu. V relativnem pogledu je bil dvig podzemne vode decembra največji v Spodnji Hajdini na Dravskem polju, kjer se je vodna gladina dvignila za 36 % razpona nihanja, kar znaša 75 centimetrov v absolutnem merilu. Izviri nizkega dinarskega krasa so bili podpovprečno vodnati. Upadanje gladin podzemnih voda smo spremljali od začetka meseca, ob zadnjem tednu decembra pa so se zaradi infiltracije padavin vodonosniki pričeli obnavljati. V kraškem zaledju Krke so se zaloge podzemnih voda za preko deset dni znižale pod nizke vrednosti količin. Pretoki izvirov visokega dinarskega krasa so bili pretežni del meseca v upadanju, v zadnjem tednu pa so se za nekaj dni ob povečani infiltraciji padavin dvignili nad povprečno raven. Podobno so se tudi izviri visokega alpskega krasa pretežni del zadnjega meseca leta praznili, nato pa se ob padavinah v zadnjem tednu leta obnovili in se ohranili nad dolgoletnim povprečjem vse do konca decembra. Slika 2. Stržen na Cerkniškem polju 19. decembra 2013 Figure 2. Stržen, Cerkniško polje on 19 of December 2013 V primerjavi z decembrom leta 2012 je bilo letos v istem mesecu stanje zalog v medzrnskih vodonosnikih z nekaj izjemami primerljivo s tistim pred enim letom. Decembra pred enim letom smo na območju vodonosnikov Ljubljanske kotline spremljali ugodnejše razmere kot letos, na območju Ptujskega in Krškega polja pa je bilo letos stanje zalog podzemnih voda bolj ugodno kot v istem mesecu pred enim letom. Zaradi zniževanja vodnih gladin smo decembra v večini medrznskih in kraških vodonosnikih spremljali zmanjševanje zalog podzemnih voda. Izjema je bilo območja Vipavsko Soške doline, kjer so se zaradi zvišanja vodnih gladin zaloge podzemnih voda povečale. 87 Agencija Republike Slovenije za okolje Žepovci - Apaško polje Urad za hidrologijo in stanje okolja Lipovci - Prekmursko polje Zgornje Krapje - Mursko polje 120 100 100 90 80 80 60 60 40 40 20 20 60 -30 -60 -90 -120 0 -20 -40 -40 -60 -60 -80 -80 -100 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Trgovišče - Ptujsko polje Levec - sp. Savinjska dolina 100 100 80 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 % 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Skopice - Krško polje 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Preserje - d. Kam. Bistrice Kleče - Ljubljansko polje 100 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 80 % 100 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Britof - Kranjsko polje 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 SOV Meja - Sorško polje Šempeter - Vipavsko Soška d. 100 100 80 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 % % Tezno - Dravsko polje % 0 -20 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 % % 0 % % 30 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Slika 3. Odklon izmerjene gladine podzemne vode od povprečja v decembru glede na maksimalni decembrski razpon nihanja na merilnem mestu iz primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 3. Deviation of measured groundwater level from average value in December in relation to maximal December amplitude in measuring station for the reference period 1990–2006 88 100 100 200 300 400 176 500 Nivo podzemne vode (m n. m.) 142 139 400 138 500 136 Jan-10 Apr-10 Jul-10 Oct-10 Jan-11 Apr-11 Jul-11 Oct-11 Jan-12 Apr-12 Jul-12 Oct-12 Jan-13 Apr-13 Jul-13 Oct-13 Jan-14 Apr-14 Jul-14 Oct-14 137 Jan-10 Apr-10 Jul-10 Oct-10 Jan-11 Apr-11 Jul-11 Oct-11 Jan-12 Apr-12 Jul-12 Oct-12 Jan-13 Apr-13 Jul-13 Oct-13 Jan-14 Apr-14 Jul-14 Oct-14 241 Ljubljansko polje - Hrastje AMP 277 300 140 243 500 0 200 141 400 600 100 143 300 600 0 100 276 200 300 275 400 500 274 600 700 273 Padavine (mm) 144 245 Jan-10 Apr-10 Jul-10 Oct-10 Jan-11 Apr-11 Jul-11 Oct-11 Jan-12 Apr-12 Jul-12 Oct-12 Jan-13 Apr-13 Jul-13 Oct-13 Jan-14 Apr-14 Jul-14 Oct-14 Čateško polje - Čatež 145 247 600 Padavine (mm) 175 200 Padavine (mm) 177 Sp. Savinska dolina - Levec AMP Nivo podzemne vode (m n. m.) 0 178 Jan-10 Apr-10 Jul-10 Oct-10 Jan-11 Apr-11 Jul-11 Oct-11 Jan-12 Apr-12 Jul-12 Oct-12 Jan-13 Apr-13 Jul-13 Oct-13 Jan-14 Apr-14 Jul-14 Oct-14 Nivo podzemne vode (m n. m.) 0 Nivo podzemne vode (m n. m.) Mursko polje - Zgornje Krapje 179 Urad za hidrologijo in stanje okolja Padavine (mm) Agencija Republike Slovenije za okolje 800 Vipavska dolina - Šempeter 0 61 100 Padavine (mm) 300 400 51 500 600 46 Jan-10 Apr-10 Jul-10 Oct-10 Jan-11 Apr-11 Jul-11 Oct-11 Jan-12 Apr-12 Jul-12 Oct-12 Jan-13 Apr-13 Jul-13 Oct-13 Jan-14 Apr-14 Jul-14 Oct-14 Nivo podzemne vode (m n. m.) 200 56 700 Slika 4. Srednje mesečne gladine podzemnih voda (m.n.v.) v letih 2010, 2011, 2012 in 2013 – rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 4. Monthly mean groundwater level (m a.s.l.) in years 2010, 2011, 2012 and 2013 – red circles, in relation to percentile values for the comparative period 1990–2006 SUMMARY Normal groundwater reserves predominated in alluvial aquifers in December, although groundwater levels were decreasing due to lack of precipitation in December. Groundwater reserves in karst aquifers were below longterm average. 89 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Murska Sobota Maribor Kranj Celje P 100 Zelo visoke vodne zaloge (very high GW reserves) Ljubljana Nova Gorica Krško P 90 Visoke vodne zaloge (high GW reserves) Postojna P 75 Novo mesto P 25 P 10 Normalne vodne zaloge (normal GW reserves) Nizke vodne zaloge (low GW reserves) Zelo nizke vodne zaloge (very low GW reserves) P0 Koper P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. (Nth percentile values of GW levels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maximum values of GW levels) Slika 5. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu decembru 2013 v večjih slovenskih medzrnskih vodonosnikih Figure 5. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in December 2013 90 ZALOGE PODZEMNIH VODA NOVEMBRA 2013 Groundwater reserves in November 2013 Urška Pavlič N ovembra so v medzrnskih vodonosnikih po Sloveniji prevladovale normalne in visoke gladine podzemnih voda. Zelo visoke vodne zaloge smo zabeležili na Murskem, Ptujskem, Čateškem in Šentjernejskem polju ter na pretežnem delu Prekmurskega polja. Običajne vodne zaloge niso bile dosežene le v pretežnem delu Kranjskega in Sorškega polja, kjer obnavljanje vodonosnikov zaradi večje globine do podzemne vode poteka počasneje kot v plitvejših prodnih zasipih. Kraški vodonosniki so bili napolnjeni s podzemno vodo. Občasno, ob izrazitejših padavinah, so se pretoki izvirov dinarskega krasa dvignili nad visoke vrednosti, na alpskem krasu pa so občasno presegli dolgoletne povprečne vrednosti. Padavin je bilo novembra na večini vodonosnih območij nadpovprečno. Največjo obnovljivo količino podzemnih voda je iz padavin je prejelo območje Celjske in Murske kotline, kjer je padlo za štiri tretjin padavin več, kot znaša dolgoletno povprečje za november. Najmanj se je v tem času napolnil vodonosnik Vipavsko Soške doline, kjer je presežek padavin znašal nekaj manj kot eno petino normalnih novembrskih količin. Na območju krasa so se najbolj obnovili kraški vodonosniki jugovzhodne in severne Slovenije. Presežek padavin je tam znašal približno dve tretjini dolgoletnega novembrskega povprečja, najmanj padavin pa je v tem času prejelo prispevno zaledje izvirov visokega dinarskega krasa, kjer je padlo nekoliko manj padavin, kot znaša dolgoletno novembrsko povprečje. Slika 1. Mikrolokacija novega merilnega mesta za spremljanje hidrološkega režima podzemne vode v Brestovici na Krasu Figure 1. Microlocation of new measuring station for groundwater regime evaluation in Brestovica na Krasu 91 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Novembra smo v medzrnskih vodonosnikih spremljali zvišanje vodnih gladin. Izjema je bil plitvi vodonosnik Vipavske doline, kjer se je v primerjavi s preteklim mesecem novembra gladina podzemne vode zmanjšala za 11 centimetrov oziroma 13 % razpona nihanja na merilnem mestu. Največji dvig je bil zabeležen v Cerkljah na Gorenjskem, kjer se je podzemna voda dvignila za 541 centimetrov, kar predstavlja 27 % razpona nihanja na merilnem mestu. Veliko absolutno zvišanje vodne gladine je bilo 279 centimetri zabeleženo tudi na merilnem mestu v Britofu na Kranjskem polju, ter v Čatežu na Čateškem polju, kjer se je podzemna voda dvignila za 227 centimetrov. V Šempetru v vodonosniku spodnje Savinjske doline, je bil novembra zabeležen največji relativni dvig podzemne vode. Znašal je 55 % največjega razpona nihanja na tej lokaciji. Veliko relativno zvišanje gladine je bilo s 47 % zabeleženo tudi v Dornavi na Ptujskem polju. Kraški izviri so bili ob začetku novembra podpovprečno izdatni, vendar se je njihov pretok ob začetku meseca kmalu po padavinah pričel zviševati. Pretoki alpskega in visokega dinarskega krasa so večkrat v mesecu presegli srednji dolgoletni pretok, sicer pa je bila pretočnost izvirov pod dolgoletnim povprečjem. Na nizkem dinarskem krasu, kjer je količinsko padlo največ padavin, so se pretoki večji del meseca zadrževali nad dolgoletnim povprečjem, večkrat v mesecu pa so izrazito presegli tudi visoke vrednosti pretokov. Ob koncu novembra se je izdatnost tudi teh izvirov znižala pod povprečno raven. V primerjavi z novembrom leta 2012 je bilo letos v istem mesecu stanje zalog v medzrnskih vodonosnikih primerljivo s tistim pred enim letom. Tudi novembra 2012 smo bili priča izrazitemu dvigu vodnih gladin zaradi intenzivnih padavin, pri čemer se ¸je podzemna voda v večini vodonosnikov dvignila do visokih oziroma zelo visokih vrednosti. Slika 2. Kraška jama na matičnem Krasu, november 2013 Figure 2. Karstic cave in Kras, November 2013 Zaradi zviševanja vodnih gladin smo novembra v večini medrznskih in kraških vodonosnikih spremljali povečanje zalog podzemnih voda. 92 Agencija Republike Slovenije za okolje Lipovci - Prekmursko polje 90 % -10 -60 -110 100 100 80 80 60 60 40 40 20 20 0 -20 -40 -40 -60 -60 -80 -80 -100 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Levec - sp. Savinjska dolina 100 100 80 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Skopice - Krško polje 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Preserje - d. Kam. Bistrice Kleče - Ljubljansko polje 100 100 80 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 % % 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Trgovišče - Ptujsko polje % % Tezno - Dravsko polje 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Britof - Kranjsko polje 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 SOV Meja - Sorško polje Šempeter - Vipavsko Soška d. 100 100 100 80 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % % 0 -20 % % 40 Zgornje Krapje - Mursko polje % Žepovci - Apaško polje Urad za hidrologijo in stanje okolja 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Slika 3. Odklon izmerjene gladine podzemne vode od povprečja v novembru glede na maksimalni novembrski razpon nihanja na merilnem mestu iz primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 3. Deviation of measured groundwater level from average value in November in relation to maximal November amplitude in measuring station for the reference period 1990–2006 93 100 100 200 300 400 176 500 Nivo podzemne vode (m n. m.) 142 139 400 138 500 136 Jan-10 Apr-10 Jul-10 Oct-10 Jan-11 Apr-11 Jul-11 Oct-11 Jan-12 Apr-12 Jul-12 Oct-12 Jan-13 Apr-13 Jul-13 Oct-13 Jan-14 Apr-14 Jul-14 Oct-14 137 Vipavska dolina - Šempeter Jan-10 Apr-10 Jul-10 Oct-10 Jan-11 Apr-11 Jul-11 Oct-11 Jan-12 Apr-12 Jul-12 Oct-12 Jan-13 Apr-13 Jul-13 Oct-13 Jan-14 Apr-14 Jul-14 Oct-14 241 Ljubljansko polje - Hrastje AMP 277 300 140 243 500 0 200 141 400 600 100 143 300 600 0 100 276 200 300 275 400 500 274 600 700 273 Padavine (mm) 144 245 Jan-10 Apr-10 Jul-10 Oct-10 Jan-11 Apr-11 Jul-11 Oct-11 Jan-12 Apr-12 Jul-12 Oct-12 Jan-13 Apr-13 Jul-13 Oct-13 Jan-14 Apr-14 Jul-14 Oct-14 Čateško polje - Čatež 145 247 600 Padavine (mm) 175 200 Padavine (mm) 177 Sp. Savinska dolina - Levec AMP Nivo podzemne vode (m n. m.) 0 178 Jan-10 Apr-10 Jul-10 Oct-10 Jan-11 Apr-11 Jul-11 Oct-11 Jan-12 Apr-12 Jul-12 Oct-12 Jan-13 Apr-13 Jul-13 Oct-13 Jan-14 Apr-14 Jul-14 Oct-14 Nivo podzemne vode (m n. m.) 0 Nivo podzemne vode (m n. m.) Mursko polje - Zgornje Krapje 179 Urad za hidrologijo in stanje okolja Padavine (mm) Agencija Republike Slovenije za okolje 800 0 61 100 Padavine (mm) 300 400 51 500 600 46 Jan-10 Apr-10 Jul-10 Oct-10 Jan-11 Apr-11 Jul-11 Oct-11 Jan-12 Apr-12 Jul-12 Oct-12 Jan-13 Apr-13 Jul-13 Oct-13 Jan-14 Apr-14 Jul-14 Oct-14 Nivo podzemne vode (m n. m.) 200 56 700 Slika 4. Mediane mesečnih gladin podzemnih voda (m.n.v.) v letih 2010, 2011, 2012 in 2013 – rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 4. Monthly medians of groundwater level (m a.s.l.) in years 2010, 2011, 2012 and 2013 – red circles, in relation to percentile values for the comparative period 1990–2006 SUMMARY Normal and high groundwater levels predominated in alluvial aquifers in November due to abundant precipitation. Very high groundwater levels prevailed on Mursko, Prekmursko, Ptujsko, Čateško and Šentjernejsko polje aquifers. Groundwater recharge was abundant in karst aquifers, in low Dinaric karst groundwater levels exceeded longterm average for longer period in November. 94 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Murska Sobota Maribor Kranj Celje P 100 Zelo visoke vodne zaloge (very high GW reserves) Ljubljana Nova Gorica Postojna Krško P 90 P 75 Novo mesto P 25 P 10 Visoke vodne zaloge (high GW reserves) Normalne vodne zaloge (normal GW reserves) Nizke vodne zaloge (low GW reserves) Zelo nizke vodne zaloge (very low GW reserves) P0 Koper P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. (Nth percentile values of GW levels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maximum values of GW levels) Slika 5. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu novembru 2013 v večjih slovenskih medzrnskih vodonosnikih Figure 5. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in November 2013 95 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V DECEMBRU 2013 Air pollution in December 2013 Anton Planinšek O nesnaženost zraka se je v decembru glede na november precej povečala, predvsem pri delcih. Bili sta dve obdobji hladnega in dokaj stabilnega vremena brez padavin, daljše obdobje v prvi polovici meseca ter nekaj dni okrog 20. decembra. Dnevne koncentracije delcev PM10 so prekoračile mejno vrednost na vseh urbanih merilnih mestih po Sloveniji. Najvišja povprečna dnevna koncentracija delcev je bila izmerjena v Trbovljah, in sicer 88 µg/m3. Vsota prekoračitev dnevne mejne koncentracije PM10 je od začetka leta že presegla število 35, ki je dovoljeno za celo leto, na osmih merilnih mestih. Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila nizka. Pod mejnimi vrednostmi so bile tudi koncentracije dušikovega dioksida, ogljikovega monoksidom in benzena. Najvišje koncentracije dušikovih oksidov so bile izmerjene v Ljubljani. Koncentracije ozona so bile nizke, zaradi bolj sončnega decembra pa so se nekoliko zvišale glede na prejšnji mesec. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana, Lafarge Cement Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar MO Maribor EIS Anhovo Zavod za zdravstveno varstvo Maribor – Inštitut za varstvo okolja Služba za ekologijo podjetja Anhovo Občina Medvode Studio Okolje LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana 96 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, Lafarge cement, MO Maribor OMS Ljubljana in EIS Anhovo Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je bila nekoliko večja kot novembra, vendar še vedno majhna. Najvišja urna koncentracija, 318 µg/m3, je bila izmerjena na merilnem mestu Zelena trava, najvišja dnevna, 58 µg/m3, pa na Dobovcu. Koncentracije SO2 prikazujeta preglednica 1 in slika 1. Dušikovi oksidi Koncentracije NO2 so bile povsod pod mejno vrednostjo, vendar nekoliko višje kot v novembru. Kot običajno so bile precej višje na mestnih merilnih mestih, ki so pod vplivom emisij iz prometa. Najvišja urna koncentracija NO2 152 µg/m3 je bila izmerjena na merilnem mestu Ljubljana Bežigrad, najvišja urna koncentracija NOx pa na merilnem mestu Ljubljana Center. Koncentracije dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 2 in na sliki 2. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile povsod, kot običajno, precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Ozon Koncentracije ozona (preglednica 4 in slika 3) so bile v decembru nekoliko višje kot v novembru, vendar še vedno pod ciljno vrednostjo, kar je za ta letni čas normalno. Za merilno mesto Vnajnarje podatkov za december ne objavljamo zaradi okvare merilnika. Delci PM 10 in PM 2,5 V decembru so se koncentracije delcev PM10 glede na mesec poprej povišale. Mejna dnevna vrednost je bila prekoračena na vseh urbanih merilnih mestih po državi, največkrat v Zasavju, Ljubljani in Celju. Največ preseganj mejne vrednosti PM10 je bilo v prvi polovici meseca in okoli 20. decembra, ko se je zaradi obdobja nizkih temperatur povečalo ogrevanje. Veliko število dni s preseženo mejno vrednostjo v decembru je prispevalo k temu, da bilo dovoljeno letno število dni s preseženo dnevno mejno vrednostjo PM10, ki znaša 35 dni, preseženo na osmih merilnih mestih. Koncentracije delcev PM2,5 so bile v decembru pod vrednostjo, ki je dovoljena kot letno povprečje. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 4 in 6 ter na slikah 4, 5 in 6. Ogljikovodiki Povprečna mesečna koncentracija benzena, za katero je predpisana mejna letna vrednost, je bila le na merilnem mestu Ljubljana Center višja od letne mejne vrednosti, pa tudi na drugih merilnih mestih so bile koncentracije precej višje kot v novembru. Koncentracije so prikazane v tabeli 7. Vzrok so slabše vremenske razmere. 97 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 1. Koncentracije SO2 v µg/m v decembru 2013 3 Table 1. Concentrations of SO2 in µg/m in December 2013 Mesec / Month MERILNA MREŽA Postaja DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana EIS TEŠ EIS TET Lafarge Cement EIS TEB Ljubljana Bežigrad Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Ljubljana Center Vnajnarje Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Pesje Škale Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Zelena trava Sv. Mohor 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 89 95 95 95 96 99 96 100 100 100 100 100 98 100 100 100 94 97 98 100 100 4 6 5 5 5 2 4 4 2 5 4 2 6 5 7 8 11 3 10 8 4 41 18 31 29 31 13 56 54 17 47 97 8 53 26 43 108 174 83 58 318 12 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 13 9 10 10 12 5 14 21 7 13 15 5 14 11 22 23 58 10 19 26 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 Preglednica 2. Koncentracije NO2 in NOx v µg/m v decembru 2013 3 Table 2. Concentrations of NO2 and NOx in µg/m in December 2013 NO2 Mesec / Month MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana MO Maribor TE-TO Ljubljana EIS TEŠ EIS TET Lafarge Cement EIS TEB 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Postaja podr % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. >AV Cp Ljubljana Bežigrad Maribor Center Celje Trbovlje Zagorje Nova Gorica Koper Ljubljana Center Maribor Vrbanski p. Vnajnarje Zavodnje Škale Kovk Dobovec Zelena trava Sv. Mohor UB UT UB SB UT UB UB UT UB RB RB RB RB RB RB RB 96 95 95 95 96 96 95 99 94 94 96 96 100 97 100 48 40 38 29 35 41 38 48 28 16 16 13 31 34 22 152 93 114 87 85 108 107 142 72 149 94 58 76 89 51 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 110 109 125 74 93 95 54 137 46 20 22 19 39 37 42 100 14 49 0 0 0 16 3 Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m v decembru 2013 3 Table 3. Concentrations of CO (mg/m ) in December 2013 MERILNA MREŽA DMKZ NOx Mesec / Month Postaja Ljubljana Bežigrad Maribor Center Trbovlje Krvavec Podr UB UT UB RB Mesec / Month % pod Cp 96 1,1 92 0,9 96 1,2 96 0,2 98 8 ur / 8 hours Cmax >MV 3,5 0 1,9 0 2,8 0 0,3 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 4. Koncentracije O3 v µg/m v decembru 2013 3 Table 4. Concentrations of O3 in µg/m in December 2013 MERILNA MREŽA postaja Krvavec Iskrba Otlica Ljubljana Bežigrad Maribor Vrbanski p. DKMZ Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Nova Gorica Koper M. Sobota Rakičan TE-TO Ljubljana Vnajnarje** MO Maribor Maribor Pohorje EIS TEŠ Zavodnje Velenje EIS TET Kovk EIS TEB Sv. Mohor podr RB RB RB UB UB UB UB SB UT UB UB RB RB RB RB UB RB RB mesec/ month 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours % pod Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV >CV ∑od 1. jan. 96 96 94 96 95 95 95 95 96 96 95 95 0 96 100 100 100 100 85 40 69 13 18 18 16 21 11 20 38 24 —* 54 49 19 40 41 106 88 105 80 79 83 74 86 79 77 92 78 —* 89 97 86 86 90 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 0 104 86 98 76 76 80 71 81 74 75 90 75 —* 88 94 85 84 89 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 0 114 33 59* 29 27* 21 11 24 13 48 63 26 38* 39 42 43 22 74 **Okvara merilnika 3 Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 v µg/m v decembru 2013 3 Table 5. Concentrations of PM10 in µg/m in December 2013 Mesec MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana MO Maribor EIS TEŠ EIS TET Lafarge Cement EIS Anhovo (R) (TF) (T) Postaja Ljubljana Bežigrad (R) Ljubljana BF (R) Maribor Center (R) Kranj (R) Novo mesto (R) Celje (R) Trbovlje (R) Zagorje (R) Hrastnik (R) M. Sobota Rakičan (R) Nova Gorica (R) Koper (R) Žerjav (R) Iskrba (R) Ljubljana Center (TF) Vnajnarje (T) Maribor Vrbanski p.(R) Velenje (R) Pesje (TF) Škale (T) Kovk (R) Dobovec (R) Prapretno (T) Zelena trava (R) Morsko (R) Gorenje Polje (R) Podr % pod UB 74 UB 100 UT 100 UB 100 UB 94 UB 100 SB 100 UT 100 SB 100 RB 87 UB 100 UB 100 RI 97 RB 100 UT 99 RB 97 UB 100 UB 100 RB 99 RB 100 RB 100 RB 87 RB 100 RB 100 RI 97 RI 100 Cp 48* 48 40 45 51 53 55 58 39 44 40 34 39 11 65 28 30 28 26 20 15 10 25 21 25 33 Dan / 24 hours Cmax 115* 111 69 89 89 121 104 104 73 99 87 87 71 26 129 37 49 55 56 39 31 19 41 35 66 103 >MV 8* 11 9 13 16 17 17 18 7 8 9 6 8 0 17 0 0 3 1 0 0 0 0 0 3 5 >MV ∑od 1.jan. 22 24 36 28 49 51 50 48 15 38 12 10 37 0 74 3 8 8 6 0 1 1 6 0 3 5 - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method - koncentracije, izmerjene z merilnikom TEOM-FDMS/ concentrations measured with TEOM-FDMS - koncentracije, izmerjene z merilnikom TEOM/ concentrations measured with TEOM Meritve koncentracije delcev PM10 na merilnem mestu Velenje izvaja ARSO. 99 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 6. Koncentracije delcev PM2,5 v µg/m v decembru 2013 3 Table 6. Concentrations of PM2,5 in µg/m in December 2013 MERILNA MREŽA DKMZ Postaja Podr. Ljubljana BF UB Maribor Center UT Maribor Vrbanski plato UB Iskrba RB % pod 100 100 100 100 Cmax 24 ur 92 58 51 24 Cp 41 33 30 11 3 Preglednica 7. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v µg/m v decembru 2013 3 Table 7. Concentrations of some Hydrocarbons in µg/m in December 2013 MERILNA MREŽA DKMZ OMS Ljubljana Občina Medvode Lafarge Cement % Podr. pod Postaja benzen toluen etilm,pobenzen ksilen ksilen nheksan heptan isooktan noktan Ljubljana Bežigrad Maribor Center Ljubljana Center UB 92 4,5 5,7 1,5 4,2 1,1 0,7 0,8 0,4 0,5 UT 92 3,6 3,5 0,8 2,5 0,7 0,5 0,4 0,3 0,2 UT 100 5,2 11,2 0,8 9,0 1,8 Medvode SB 100 4,8 6,0 1,5 4,4 1,1 Zelena trava RB 100 1,5 0,2 — 0,1 — 50 100 150 Ljubljana Bežigrad Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Ljubljana center Vnajnarje Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Pesje Škale Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor Zelena trava 0 cp (µg/m3) 200 Cmax 24 ur (µg/m3) 250 300 350 Cmax 1 ura (µg/m3) Slika 1. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne koncentracije SO2 v decembru 2013 Figure 1. Mean SO2 concentrations, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in December 2013 100 400 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Center Ljubljana Bežigrad Maribor Center MESTNO Maribor Vrbanski p. Celje Trbovlje Zagorje Nova Gorica Koper Vnajnarje PODEŽELSKO Zavodnje Škale Kovk Dobovec Sv. Mohor Zelena trava 0 20 40 Cp (µg/m3) 60 80 100 Cmax ur. (µg/m3) 120 140 160 180 200 220 št.prekoračitev urne MV od zač etka leta Slika 2. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 ter število prekoračitev mejne urne koncentracije v decembru 2013 Figure 2. Mean NO2 concentrations and 1-hr maximums in December 2013 with the number of 1-hr limit value exceedences Ljubljana Bežigrad Celje Velenje MESTNO Trbovlje Hrastnik Zagorje Nova Gorica Koper Murska S. Rakičan Vnajnarje Maribor Vrbanski p. PODEŽELSKO Maribor Pohorje Krvavec Iskrba Otlica Zavodnje Kovk Sv. Mohor 0 20 Cp(µg/m3) 40 60 80 št.prekoračitev 8-urne CV od začetka leta 100 120 št.prekoračitev urne OV Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije O3 ter število prekoračitev opozorilne urne in ciljne osemurne koncentracije v decembru 2013 Figure 3. Mean O3 concentrations in December 2013 with the number of exceedences of 1-hr information threshold and 8-hrs target value 101 Urad za meteorologijo 140 35 120 30 100 25 80 20 60 15 40 10 20 5 0 0 Maribor Center Nova Gorica Novo mesto 31/dec 30/dec 29/dec 28/dec 27/dec 26/dec 25/dec Ljubljana Bež. Koper Kranj Velenje 24/dec 23/dec 102 22/dec 3 21/dec Slika 4. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (µg/m ) in padavine v decembru 2013 3 Figure 4. Mean daily concentration of PM10 (µg/m ) and precipitation in December 2013 20/dec Murska S. Rakičan Zagorje Hrastnik Žerjav 19/dec 18/dec 17/dec 16/dec 15/dec 14/dec 13/dec Bilje Trbovlje Iskrba Gorenje Polje 12/dec 11/dec 10/dec 9/dec 8/dec 7/dec 6/dec 5/dec 4/dec 3/dec 2/dec 1/dec Ljubljana Bež. Celje Murska S. Rakičan Ljubljana Center padavine (mm) dnevne konc. (µg/m 3) Agencija Republike Slovenije za okolje Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo MESTNO Ljubljana Bežigrad Ljubljana BF Ljubljana Center Maribor Center Maribor Vrbanski p. Celje Velenje Trbovlje Zagorje Hrastnik Kranj Novo mesto Nova Gorica Koper Murska S. Rakičan Žerjav Iskrba Vnajnarje Pesje Škale Kovk Dobovec Prapretno Morsko Gorenje Polje Zelena trava PODEŽELSKO 0 10 20 cp (µg/m3) 30 40 št. prekorač itev 24-urne MV 50 60 70 80 št. prekoračitev 24-urne MV od zač etka leta Slika 5. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti v decembru 2013 Figure 5. Mean PM10 concentrations in December 2013 with the number of 24-hrs limit value exceedences 100 dnevne konc. (µg/m 3) 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 Iskrba 31/de c 30/dec 29/dec 28/dec 103 27/dec 3 26/de c Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM2,5 (µg/m ) v decembru 2013 3 Figure 6. Mean daily concentration of PM2,5 (µg/m ) in December 2013 25/dec Maribor Vrbanski p. 24/de c 23/de c 22/de c 21/de c 20/de c 19/de c 18/de c Maribor Center 17/de c 16/de c 15/de c 14/de c 12/de c 13/de c 11/de c 10/de c 9/dec 7/dec 8/dec 5/dec 6/dec 3/dec 4/dec 1/dec 2/dec Ljubljana BF Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna koncentracija v µg/m3 / average monthly concentration in µg/m3 maksimalna koncentracija v µg/m3 / maximal concentration in µg/m3 število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 3 Mejne, alarmne in ciljne vrednosti koncentracij v µg/m : 3 Limit values, alert thresholds, and target values of concentrations in µg/m : Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 350 (MV) 1 200 (MV)2 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 5 40 (CV) 120 (CV) 4 50 (MV) Delci PM10 Delci PM2,5 40 (MV) 26 (MV) 1 3 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu – cilj za leto 2012 2 Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY Air pollution in December has further increased compare to November level. There were two periods of stable weather with low temperatures and higher concentrations of pollutants. The daily limit value of PM10 was exceeded at all urban monitoring sites. The total number of PM10 daily limit value exceedances exceeded allowed annual limit number (35 per calendar year) at 8 monitoring sites. Ozone concentrations were low. Till next spring ozone pollution will not be problematic. SO2, NO2, NOx, CO, ozone and benzene concentrations were below the limit values at all stations. 104 ONESNAŽENOST ZRAKA V LETU 2013 Air pollution in year 2013 Tanja Koleša O nesnažen zrak negativno vpliva na zdravje ljudi ter drugih živih bitij in v veliki meri onesnaženost ni odvisna samo od aktivnosti, ki jih povzročamo ljudje, temveč tudi od vremena ter tipografije terena. Kakovost zraka je v Sloveniji slabša pozimi, ko se zaradi dolgih noči in šibkega sončnega obsevanja pogosto pojavljajo dolgotrajne temperaturne inverzije. V Sloveniji predstavljajo v zadnjih letih največji problem onesnaženosti zraka delci v zimskem času in v poletnem času ozon. V letu 2013 smo v juniju prestavili merilnik za ozon iz prometnega merilnega mesta Maribor Center na merilno mesto tipa mestno ozadje Maribor Vrbanski plato. Meritve ogljikovega monoksida izvajamo izmenično vsako drugo leto v Celju in Novi Gorici; v letu 2013 smo meritve izvajali v Celju. V letu 2013 je vsota prekoračitev dnevne mejne koncentracije delcev PM10 presegla število 35, ki je dovoljeno za celo leto, na osmih merilnih mestih, kar je več kot leto poprej, vendar še zmeraj manj kot leta 2011, ko je prišlo do prekoračitev na vseh mestnih merilnih mestih v notranjosti Slovenije. Do prekoračenj je tudi v letu 2013 prihajalo skoraj izključno v zimskem obdobju leta, saj poleg prometa in industrije na povišane koncentracije delcev najbolj vplivajo individualna kurišča. Emisije delcev iz prometa in industrije se tekom leta ne spreminjajo močno, emisije iz ogrevanja pa so močno odvisne od temperature zraka. Na raven koncentracij delcev zelo vpliva tudi stabilnost ozračja; temperaturne inverzije jih povečujejo, boljša prevetrenost in pojav padavin pa jo zmanjšujeta. Največ prekoračitev mejne dnevne koncentracije delcev PM10 je bilo v letu 2013 na najbolj prometni lokaciji v Sloveniji Ljubljana Center (74 prekoračitev), kjer je bila tudi edina presežena mejna letna koncentracija. Ostala merilna mesta, kjer je prišlo do prekoračitve dovoljenega števila preseganj mejne dnevne vrednosti v celem letu, so: Celje ( 51 prekoračitev), Trbovlje (50 prekoračitev), Novo mesto (49 prekoračitev), Zagorje (48 prekoračitev), Murska Sobota-Rakičan (38 prekoračitev), Žerjav (37 prekoračitev) in Maribor Center (36 prekoračitev). Do večine vseh prekoračitev je prišlo le v treh mesecih: januar, februar in december. Zaradi gradbenih del, ki so potekale v bližini, je na merilnem mestu Maribor Center poleti nekajkrat prišlo do preseganj mejne dnevne vrednosti. Povprečna letna koncentracija delcev PM2.5 je bila v letu 2013 na vseh merilnih mestih pod mejno vrednostjo. Najvišja je bila na merilnem mestu Maribor Center. Ozon nastaja s kemično reakcijo ob prisotnosti sončne svetlobe in predhodnikov ozona (dušikovih oksidov in organskih spojin). Višje temperature pospešujejo to reakcijo, zato so koncentracije ozona odvisne predvsem od vremenskih razmer v poletju; višje so v letih s toplejšimi in sončnimi poletji, kakršno je bilo tudi poletje 2013. V Sloveniji je zrak z ozonom najbolj onesnažen na Primorskem in Obali ter v višje ležečih krajih. Poletne mesece 2013 sta zaznamovali dve obdobji (23.–28. julij in 2.–6. avgust) z visokimi temperaturami in močnim sončnim obsevanjem in je zaradi tega prišlo do večkratnega preseganja opozorilne urne vrednosti na več merilnih mestih po Sloveniji. Največ 32 prekoračitev urne opozorilne vrednosti je bilo v celem letu zabeleženih na Otlici nad Ajdovščino. Do prekoračitev je prišlo še dvaindvajsetkrat v Kopru, dvajsetkrat v Novi Gorici, šestkrat na Krvavcu ter po enkrat na merilnih mestih tipa mestno ozadje v Ljubljani Bežigrad in Mariboru Vrbanski plato. Ciljna 8-urna koncentracija pa je bila prekoračena povsod. 105 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Tako kot nekaj let poprej so bile tudi v letu 2013 koncentracije žveplovega dioksida na vseh merilnih mestih po Sloveniji pod letnimi mejnimi vrednostmi oziroma pod spodnjim ocenjevalnim pragom za zaščito zdravja in ekosistemov. Občasna kratkotrajna povišanja se sicer pojavljajo predvsem na višje ležečih lokacijah na vplivnih območjih termoelektrarn Šoštanj TEŠ in Trbovelj TET in sicer ob vetru ali pozimi pri temperaturni inverziji zaradi neposrednega vpliva emisij iz njihovih dimnikov. V letu 2013 je prišlo na treh merilnih mestih do preseganj mejne urne vrednosti: dvakrat na Kovku (vplivno območje TET) in po enkrat na Velikem Vrhu in Zavodnjah (oboje vplivno območje TEŠ). Drugod po Sloveniji so koncentracije tega onesnaževala zadnjih nekaj let tako nizke, da so ponekod na meji zaznavanja inštrumentov. Koncentracija dušikovega dioksida, katerega glavni vir je promet, je v letu 2013 prekoračila mejno letno vrednost za varovanje zdravja na najbolj prometnem merilnem mestu Ljubljana Center, povsod drugod pa je bila pod to vrednostjo. Na drugih merilnih mestih ni opaziti kakšnega izrazitejšega trenda koncentracij razen manjših nihanj, ki pa so posledica vremenskih razmer. Za podeželska merilna mesta je zaradi vpliva na rastlinje določena mejna vrednost za povprečno letno koncentracijo skupnih dušikovih oksidov NOx in na za to reprezentativnih merilnih mestih so bile tako kot prejšnja leta koncentracije tega onesnaževala pod to vrednostjo. Koncentracije ogljikovega monoksida so bile tako kot prejšnja leta precej pod mejno vrednostjo na vseh merilnih mestih kjer se izvajajo meritve. Najvišja izmerjena 8-urna koncentracija je bila v letu 2013 izmerjena na merilnem mestu Ljubljana Bežigrad in je dosegla približno 30 % mejne vrednosti. Benzen merimo na treh merilnih mestih: Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center in Maribor Center. V letu 2013 ni bila presežena mejna koncentracija na nobenem od teh merilnih mest. Največji vir benzena je promet, zato so po pričakovanjih najvišje koncentracije tega onesnaževala izmerjene na najbolj prometnem merilnem mestu Ljubljana Center, kjer je koncentracija dosegla polovico mejne vrednosti. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih, še ne dokončno preverjenih podatkov iz državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ) Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) in iz drugih merilnih mrež. Rezultatov kemijske analize delcev PM10 in PM2,5 za leto 2013 še nimamo, zato bodo omenjene koncentracije objavljene v letnem poročilu Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2013, ki bo kot vsako leto, objavljeno tudi na spletni strani ARSO predvidoma konec junija 2014. 106 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Poročilo je sestavljeno na podlagi podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar MO Maribor EIS Anhovo Zavod za zdravstveno varstvo Maribor – Inštitut za varstvo okolja Služba za ekologijo podjetja Anhovo Občina Medvode Studio Okolje, Ljubljana LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Oznake pri preglednici / legend to table: % pod Cp max >MV >OV >AV >CV AOT40 odstotek veljavnih podatkov / percentage of valid data povprečna letna koncentracija / average yearly concentration maksimalna koncentracija / maximal concentration število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 µg/m3, in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka, (Ur.l.RS 9/11) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Območje/ site characteristics: U–mestno/urban, B–ozadje/background, T–prometno/traffic, R–podeželsko/rural, NC–primestno/near city, I– industrijsko/industrial, REG–regionalno/regional 3 Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v µg/m , leto 2013: 3 Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in µg/m , year 2013: Onesnaževalo SO2 NO2 NOx CO Benzen O3 1 ura / 1 hour 350 (MV) 1 200 (MV)2 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan / 24 hours 125 (MV) 3 500 (AV) 400 (AV) Leto / Year 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) 5 (MV) 40 (CV) 120 (CV)5 180(OV), 240(AV), AOT40 50 (MV)4 Delci PM10 Delci PM2,5 40 (MV) 27 (MV) 1 3 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 2 Krepki rdeči tisk v tabeli 1 označuje prekoračitev mejnih koncentracij oz. prekoračeno število letno dovoljenih prekoračitev koncentracij. Bold red print in table 1 indicates the exceedances of the limit concentrations or the exceeded number of the annually allowed exceedances. 107 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 80 70 koncentracija (µg/m3) 60 50 40 30 20 10 0 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 leto Šoštanj Veliki Vrh Dobovec Trbovlje Hrastnik Zagorje Slika 1. Povprečne letne koncentracije SO2 na nekaterih merilnih mestih mreže DMKZ in na merilnih mestih Dobovec, Šoštanj in Veliki Vrh Figure 1. Average yearly SO2 concentrations at some DMKZ stations and at the sites of Dobovec, Šoštanj and Veliki Vrh 70 MV koncentracija (µg/m3) 60 50 40 ZOP 30 SOP 20 10 0 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 leto Ljubljana-Bež. Maribor center Celje Trbovlje M.S..Rakičan Nova Gorica Koper Zagorje Slika 2. Povprečne letne koncentracije NO2 na merilnih mestih mreže DMKZ (LV – mejna vrednost, UAT – zgornji ocenjevalni prag, LAT – spodnji ocenjevalni prag) Figure 2. Average yearly NO2 concentrations at DMKZ stations (LV – limit value, UAT – upper assessment threshold, LAT – lower assessment threshold) 108 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Pregled koncentracij različnih onesnaževal (presežene mejne vrednosti so v rdečem tisku), leto 2013 Table 1. Overview of concentrations of different pollutants (exceedances of limit values are in red), year 2013 Tip območja/ tip mer. mesta site characteristics Merilno mesto / Site OMS Ljubljana DMKZ EIS-TEŠ EIS-TET TE-TO Ljubljana (Vnajnarje) MO Maribor MO Maribor EIS TEB EIS ANHOVO Ljubljana Center Ljubljana Bežigrad Ljubljana BF Maribor Center Maribor Vrbanski p. Kranj Novo mesto Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Murska Sobota – Rakičan Nova Gorica Koper Krvavec Iskrba Otlica Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Pesje Škale Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Prapretno Vnajnarje Maribor Vrbanski p. Maribor Pohorje Sv. Mohor Morsko Gorenje Polje U/T U/B U/B U/T U/B U/B U/B U/B S/B S/B U/T R(NC)/B U/B U/B R(REG)/B R(REG)/B R(REG)/B S/I S/B R(REG)/I R(REG)/I U/B R(REG)/I S/B S/B R(REG)/I R(REG)/I R(REG)/B R(REG)/I R(REG)/I U/B R(REG)/B R(REG)/B R(REG)/I R(REG)/I Žveplov dioksid SO2 Dušikov dioksid Dušikovi Ogljikov Delci Delci monoksid PM10 NO2 oksidi PM2.5 NOx CO leto/ zima/ 1 ura/ 24 ur/ leto/ 1 ura/ leto/ 8 ur/ leto/ 24 ur/ leto/ 1 ura/ year winter 1 hour 24hours year 1 hour year 8 hours year 24hours year 1 hour Cp >MV >MV Cp >MV Cp Cmax Cp >MV Cp >OV Cp 3 3 (µg/m3) (µg/m3) (mg/m3) (µg/m3) (µg/m3) (µg/m ) (µg/m ) 44 83 41 74 2 2 0 0 0 29 46 3,5 24 22 1 4 3 0 0 0 26 24 20 32 65 2,1 30 36 0 22 20 25 28 27 49 29 51 26 51 0 4 7 0 0 0 50 16 34 2,8 30 0 5 8 0 0 0 23 0 6 7 0 0 15 48 29 48 0 5 3 0 0 23 0 16 21 28 38 0 0 25 45 22 12 20 0 20 10 22 21 0 26 0,5 6 0 13 0 11 32 4 4 0 0 3 2 0 0 4 6 1 0 5 4 1 0 8 0 10 1 1 1 0 0 2 3 3 0 0 5 5 0 0 22 6 7 8 0 0 9 0 10 17 0 8 9 2 0 12 0 16 14 1 0 7 8 0 0 15 0 16 11 1 5 5 0 0 9 9 0 0 22 6 3 4 0 0 8 0 9 25 3 0* 8 1 0 4 5 0 0 7 0 7 14 16 3 18 5 109 Ozon O3 Benzen C6H6 8 ur/ 8 hours >CV AOT µg/m ·h 29 17467 3 leto/ year Cp (µg/m3) 2,4 1,5 1,8 21 11 24 13 26 48 63 114 33 59 15722 8567 14959 11155 18904 26000 32070 35601 17616 30050 42 43 30930 22298 22 22152 38* 27 39 74 13055 23238 28857 6632 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 140 število prekoračitev 120 100 80 60 40 20 0 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Ljubljana Bež. 25 81 32 38 47 43 22 27 21 44 47 29 Maribor center 4 19 1 0 7 4 0 4 3 0 5 Celje 30 78 18 43 39 35 15 20 22 39 39 Rakičan 36 101 15 31 28 34 9 16 23 44 47 26 Krvavec 92 145 77 87 83 116 70 93 82 76 102 114 Iskrba 28 94 38 60 67 61 33 50 36 35 54 33 Nova Gorica 36 105 46 43 56 51 25 33 43 66 65 48 90 98 54 71 57 76 73 59 73 51 66 62 56 81 62 63 25 25 25 25 25 25 25 25 Otlica Koper mejno število 25 25 25 25 21 3 Slika 3. Število prekoračitev opozorilne urne koncentracije ozona 180 µg/m na merilnih mestih mreže DMKZ v letih 2002–2013 Figure 3. Number of exceedances of the 1-hour Ozone information threshold at DMKZ stations in the years 2002– 2013 180 160 število prekoračitev PM10 140 120 100 80 60 40 20 0 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 leto Ljubljana Bež. Zagorje Hrastnik Ljubljana BF Nova Gorica Novo mesto Maribor center M.S.-Rakičan Kranj Celje Koper Velenje Trbovlje Iskrba Slika 4. Število prekoračitev mejne dnevne koncentracije delcev PM10 na merilnih mestih mreže DMKZ v letih 2002–2013 (dovoljeno število prekoračitev je 35) Figure 4. Number of exceedances of the 24-hour limit PM10 concentration at DMKZ stations in the period 2002– 2013 (the allowed number of exceedances is 35) 110 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 70 koncentracija (µg/m3) 60 50 MV 40 30 20 ZOP SOP 10 0 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 leto Ljubljana Bež. Ljubljana BF Maribor center Celje Trbovlje Zagorje Nova Gorica M.S.-Rakičan Koper Iskrba Hrastnik Novo mesto Kranj Ljubljana center Slika 5. Povprečne letne koncentracije delcev PM10 na merilnih mestih mreže DMKZ v letih 2002–2013 (LV – mejna vrednost, ZOP – zgornji ocenjevalni prag, SOP – spodnji ocenjevalni prag) Figure 5. Average annual PM10 concentrations at DMKZ stations in the period 2002–2013 (LV – limit value, UAT – upper assessment threshold, LAT – lower assessment threshold) 35 Koncentracija PM2,5 (ug/m3) 30 25 20 15 10 5 0 2005 2006 2007 Ljubljana BF 2008 2009 Maribor center 2010 Maribor Vrbanski p. 2011 2012 Iskrba Slika 6. Povprečne letne koncentracije delcev PM2,5 na merilnih mestih mreže DMKZ v letih 2005–2013 Figure 6. Average annual PM2,5 concentrations at DMKZ stations in the period 2005–2013 111 2013 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo SUMMARY Air pollution in Slovenia in 2013 was just slightly higher than in 2012. The mentioned increase is most evident in particulate matter PM10. The reason was unfavourable weather conditions with longer periods of stable cold weather with temperature inversions during the winter. Exceedences of the daily limit PM10 concentration were above the allowed annual number of 35 at eight sites in the interior Slovenia. The hot traffic spot of Ljubljana Center (74 exceedences) was in the first place again, followed by the city of Celje (51 exceedences), Trbovlje (50 exceedences), Novo mesto (49 exceedences), Zagorje (48 exceedences), Murska Sobota- Rakičan (38 exceedences), Žerjav (37 exceedences) and Maribor Center (36 exceedences). Most of these sites are located in narrow valleys and are, besides traffic, influenced by local industries and individual heating. In some places the individual heating is the major source of air pollution during winter. In 2013 the 1-hour information threshold concentration of ozone was exceeded, as in previous years, in the extreme south-western part of Slovenia where the climate is sub-mediteranean, and where the transport of polluted air from Italy is also noticeable. There were 32 exceedances at the Otlica station of higher altitude (Primorska region), 22 in Koper (Adriatic coast), 20 at the site of Nova Gorica (Primorska region). We have also the 6 exceedances in Krvavec and one in Ljubljana Bežigrad and Maribor Vrbanski plato (urban background stations). Concentration of nitrogen dioxide was exceeded annual limit value at the traffic spot of Ljubljana Center. Other pollutants were all below the limit values. 112 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V DECEMBRU 2013 Earthquakes in Slovenia in December 2013 Tamara Jesenko, Ina Cecić S eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so decembra 2013 zapisali 147 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih podatkov za 32 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, in za dva šibkejša, ki so ju prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega časa se razlikuje za eno uro. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v decembru 2013 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji, december 2013 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, December 2013 113 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, december 2013 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, December 2013 h UTC m Zem. širina °N 2013 2013 2013 2013 2013 2013 12 12 12 12 12 12 2 3 3 4 4 9 10 20 22 10 13 0 0 50 8 53 28 10 46,02 46,08 46,07 45,74 45,34 46,49 14,25 15,14 15,14 14,86 14,37 13,63 8 8 8 0 0 10 2013 12 9 7 21 46,22 16,53 22 1,7 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 12 12 12 12 12 12 12 10 10 10 12 13 14 16 15 20 20 3 8 17 11 40 43 47 4 58 47 12 46,05 46,49 46,49 45,34 45,75 45,69 46,20 15,17 13,75 13,75 14,96 14,85 13,81 16,58 10 7 9 15 3 5 7 1,2 1,0 1,1 2,0 1,1 1,1 1,2 2013 12 16 14 9 46,48 14,30 11 1,0 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 16 19 20 20 21 21 21 22 23 24 25 25 25 25 25 26 26 27 28 22 21 7 23 3 7 12 23 13 17 9 9 9 12 12 2 18 9 5 23 36 38 18 28 44 24 8 31 10 1 3 13 6 31 51 50 2 47 45,79 45,36 45,68 46,16 46,22 46,17 46,92 45,72 46,32 45,98 45,41 45,41 45,40 46,03 45,41 46,03 46,16 45,68 46,01 14,86 15,31 15,61 14,18 16,61 15,06 14,89 15,67 15,45 14,93 14,69 14,69 14,71 14,29 14,70 14,25 15,07 14,75 14,27 0 0 7 11 23 5 0 7 5 12 17 15 16 11 16 8 6 12 9 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. dolžina °E Globina Intenziteta km EMS-98 III–IV čutili III Magnituda Področje ML 1,2 1,7 1,0 0,7 1,2 1,4 0,4 1,2 1,4 1,0 1,3 1,0 1,3 1,0 1,0 1,1 2,1 1,0 1,1 1,4 2,0 1,1 1,0 1,0 1,0 Samotorica Čimerno Stari Dvor Seč Reka, Hrvaška Bela Peč, Italija Leskovec Toplički, Hrvaška Rudna vas Podkoren Podkoren Ravna Gora, Hrvaška Seč Opčine, Italija Ludbreg, Hrvaška Zgornji Kot (Sele), Avstrija Ratje Grabrk, Hrvaška Črnilovec, Hrvaška Dolenčice Ludbreg, Hrvaška Gabrsko Volšperk, Avstrija Vlaškovec, Hrvaška Konjiška vas Gornji Vrh Crni Lug, Hrvaška Crni Lug, Hrvaška Crni Lug, Hrvaška Koreno nad Horjulom Crni Lug, Hrvaška Samotorica Ojstro Kot pri Rakitnici Vrzdenec Meseca decembra 2013 so prebivalci Slovenije čutili tri potrese. Prvi je nastal 3. decembra ob 20.50 po UTC v bližini Zidanega Mosta. Imel je lokalno magnitudo 1,7 in intenziteto III-IV EMS-98. Potres so čutili v Dolah pri Litiji, Radečah, Laškem, Sevnici in okoliških krajih. Tresenje je bilo večinoma šibko, ponekod se je zatreslo ali zaškripalo pohištvo.V Radečah so posamezniki slišali kratek zvok podoben rahlemu grmenju. Naslednji dan, 4. decembra, se je ob 10.53 po UTC zatreslo v okolici Seča. Potres z lokalno magnitudo 0,7 so čutili prebivalci Zvirč. Posamezni prebivalci Zvirč so čutili tudi zelo šibek potres, ki je 16. decembra ob 22.23 po UTC nastal v bližini Ratja. Lokalna magnituda potresa je bila 0,4, intenziteta pa III EMS-98. 114 SVETOVNI POTRESI V DECEMBRU 2013 World earthquakes in December 2013 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, december 2013 Table 1. The world strongest earthquakes, December 2013 Datum 28. 12. Čas (UTC) ura min 15:21 Koordinati Magnituda Globina širina dolžina Mw (km) 35,98 N 31,34 E 5,8 51 Št. žrtev Območje pod Sredozemskim morjem, jugozahodno od Avsallarja, Turčija 85 km V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v decembru 2013. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških življenj (Mw – navorna magnituda). Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, december 2013 Figure 1. The world strongest earthquakes, December 2013 115 POTRESI V SLOVENIJI IN PO SVETU V LETU 2013 Earthquakes in Slovenia and world in year 2013 Tamara Jesenko O pazovalnice državne mreže so leta 2013 zabeležile vsaj 2427 lokalnih potresov. Štirje potresi so imeli lokalno magnitudo večjo ali enako 3,0. Prebivalci Slovenije so čutili najmanj 104 potresne sunke z žariščem v Sloveniji oz. njeni bližnji okolici. Najmočnejši, z lokalno magnitudo 4,0, je nastal 2. februarja na Avstrijskem Koroškem. Potresi so leta 2013 v svetu zahtevali vsaj 1507 življenj. Največ (825) jih je zahteval potres, ki je 24. septembra stresel jugovzhod Pakistana. Potresi v Sloveniji v letu 2013 V tem kratkem pregledu so podane preliminarne opredelitve osnovnih podatkov o 104 lokalnih potresih, ki so jih v letu 2013 čutili prebivalci različnih predelov Slovenije. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. V preglednici so podani datum in čas nastanka (UTC – univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji in se od našega časa razlikuje za eno uro; da bi dobili poletni čas, mu je treba prišteti dve uri), koordinati epicentra, globina, lokalna magnituda in preliminarno ocenjena intenziteta v stopnjah EMS-98 lestvice (12-stopenjska evropska makroseizmična lestvica). Preglednico zaključuje geografsko območje nastanka. Slika 1. Nadžarišča potresov, ki so jih v letu 2013 čutili prebivalci Slovenije. Barva simbola ponazarja žariščno globino, njegova velikost pa vrednost lokalne magnitude. Figure 1. Epicentres of earthquakes felt in Slovenia in 2013. Coloured symbols of varying size give information on focal depth and local magnitude. 116 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, ki so jih v letu 2013 čutili prebivalci Slovenije Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood felt in Slovenia in 2013 Leto Mesec Dan m Zem. širina °N Zem. dolžina °E Žariščni čas h UTC Globina Intenziteta Magnituda km EMS-98 ML Območje 2013 1 6 9 5 45,71 14,23 16 IV 2,9 Slovenska vas 2013 2 2 13 35 46,48 14,62 12 V 4,0 Železna Kapla, Avstrija 2013 3 3 5 24 45,87 15,24 11 II 1,4 Šmarješke Toplice 2013 3 5 0 4 45,91 14,58 10 III–IV 1,9 Vrh nad Želimljami 2013 3 15 6 6 45,79 15,43 2 čutili 1,5 Opatova gora, meja Slovenija-Hrvaška 2013 3 15 17 26 45,83 15,40 4 III–IV 1,8 Kočarija 2013 3 15 17 31 45,82 15,44 6 čutili 1,3 Črešnjevec pri Oštrcu 2013 3 16 10 44 45,82 15,41 5 III 1,7 Podstrm 2013 4 3 1 15 45,91 15,28 0 čutili < 0,1 Škocjan 2013 4 7 11 20 46,06 14,76 8 III–IV 2,5 Mala Štanga 2013 4 7 11 23 46,07 14,76 8 IV–V 3,1 Mala Štanga 2013 4 8 10 5 45,93 15,29 1 III 1,0 Segonje 2013 4 9 6 20 45,77 15,32 6 zvok 1,3 Gabrje 2013 4 10 4 34 45,78 14,80 0 čutili 0,7 Pri Cerkvi - Struge 2013 4 17 7 49 45,67 15,27 6 III 1,6 Gornja Lokvica 2013 4 22 3 1 45,66 15,29 9 čutili 1,2 Trnovec 2013 4 24 0 57 45,83 15,33 4 čutili 0,3 Dolenje Vrhpolje 2013 4 26 0 14 45,78 14,79 2 čutili 0,7 Pri Cerkvi - Struge 2013 4 29 2 11 45,80 14,83 5 zvok < 0,1 Višnje 2013 5 2 6 8 45,86 15,18 9 čutili 0,8 Koti 2013 5 6 21 9 45,86 15,19 9 III 1,3 Koti 2013 5 7 9 14 45,87 15,18 9 III 1,4 Roje pri Trebelnem 2013 5 20 4 5 45,64 15.33 0 čutili 1,0 Metlika 2013 5 31 8 31 45,63 15,28 9 zvok 1,2 Krivoglavice 2013 6 13 10 34 45,56 14,28 15 III–IV 2,4 Vrbovo 2013 6 14 18 36 45,75 14,85 3 IV 2,7 Seč 2013 6 16 20 4 45,75 14,86 3 V–VI 3,6 Seč 2013 6 16 20 8 45,75 14,86 2 čutili 1,2 Seč 2013 6 16 21 50 45,75 14,85 4 čutili 1,8 Seč 2013 6 17 8 44 45,75 14,86 2 čutili 0,8 Seč 2013 6 18 12 51 45,75 14,86 3 čutili 1,1 Seč 2013 6 19 21 15 46,06 14,75 13 IV 2,7 Mala Štanga 2013 6 23 8 18 45,76 14,85 1 III–IV 2,4 Seč 2013 6 23 9 7 45,75 14,86 2 čutili 1,5 Seč 2013 6 27 20 45 45.76 14,86 3 čutili 1,2 Seč 2013 7 5 2 40 45,75 14,87 2 čutili 0,4 Seč 2013 7 5 8 13 45,77 14,88 5 čutili 0,4 Seč 2013 7 5 12 35 45,76 14,86 0 čutili 0,6 Seč 2013 7 5 16 50 45,75 14,87 1 čutili 0,6 Seč 2013 7 5 18 2 45,75 14,86 0 čutili 0,2 Seč 2013 7 6 2 21 45,74 14,86 1 čutili 0,7 Polom 117 Agencija Republike Slovenije za okolje Leto Mesec Dan h UTC m Zem. širina °N Žariščni čas Urad za seizmologijo in geologijo Zem. dolžina °E Globina Intenziteta Magnituda km EMS-98 ML Območje 2013 7 6 12 53 45,76 14,86 6 čutili 2,0 2013 7 6 17 47 45,75 14,87 2 zvok < 0,1 Seč 2013 7 6 17 55 45,75 14,87 2 čutili 0,1 Seč 2013 7 7 11 36 45,75 14,86 2 III 0,7 Seč 2013 7 8 8 22 45,75 14,87 2 čutili 0,4 Seč 2013 7 8 11 39 45,75 14,87 2 čutili 0,5 Seč 2013 7 8 18 24 45,75 14,87 2 zvok 0,2 Seč 2013 7 9 13 45 45,74 14,85 0 čutili 0,4 Polom 2013 7 9 16 55 45,76 14,86 1 III 0,2 Seč 2013 7 10 9 59 45,76 14,88 5 čutili 1,0 Hinje 2013 7 10 10 29 45,75 14,87 2 čutili 0,6 Seč 2013 7 11 8 32 45,75 14,87 2 čutili 0,8 Seč 2013 7 12 23 0 45,75 14,86 6 IV 1,8 Seč 2013 7 13 9 52 45,76 14,85 2 III–IV 2,2 Seč 2013 7 13 9 54 45,75 14,87 2 čutili < 0,1 Seč 2013 7 19 20 7 45,76 14,87 4 čutili 1,3 Seč 2013 7 25 1 53 45,75 14,85 2 III 1,0 Seč 2013 7 25 6 8 45,74 14,87 2 III 1,0 Seč 2013 7 28 20 2 45,80 15,38 4 III–IV 1,3 Javorovica 2013 7 31 7 47 45,76 14,86 1 čutili 1,2 Prevole 2013 8 1 20 54 45,87 15,15 10 III–IV 1,8 Gorenje Karteljevo 2013 8 1 21 0 45,87 15,14 9 zvok 1,0 Gorenje Karteljevo 2013 8 2 4 0 45,41 15,30 7 III 2,3 Bosiljevo, Hrvaška 2013 8 3 5 29 45,75 14,87 3 čutili 0,7 Polom 2013 8 7 12 56 45,77 14,87 4 čutili 0,4 Pleš 2013 8 30 9 2 45,86 15,19 12 IV–V 2,2 Koti 2013 8 30 13 13 45,75 14,86 5 III 1,6 Polom 2013 8 30 17 22 45,75 14,86 6 IV 2,3 Seč 2013 8 31 19 4 46,03 14,25 7 IV–V 3,1 Samotorica 2013 8 31 19 29 46,02 14,25 7 čutili 1,1 Samotorica 2013 9 5 11 15 46,08 14,89 9 IV 3,1 Spodnj Log 2013 9 7 15 19 46,32 13,56 5 IV 2,9 Čezsoča 2013 9 7 16 6 46,32 13,55 8 III–IV 2,3 Čezsoča 2013 9 7 17 1 46,33 13,55 7 IV–V 2,8 Bovec 2013 9 7 19 39 46,32 13,56 9 čutili 1,7 Čezsoča 2013 9 8 0 58 46,32 13,55 6 III–IV 1,2 Čezsoča 2013 9 8 10 39 46,32 13,54 5 III 1,4 Čezsoča 2013 9 10 0 24 46,31 13,54 6 III–IV 1,0 Čezsoča 2013 9 10 23 6 46,32 13,53 7 zvok 1,5 Čezsoča 2013 9 11 9 23 46,33 13,57 4 IV 2,4 Bovec 2013 9 12 0 49 46,32 13,54 5 III 1,4 Čezsoča 2013 9 25 3 41 45,87 14,30 11 IV 2,4 Laze 2013 10 7 1 9 46,02 14,99 11 IV 2,0 Čeplje 2013 10 8 1 58 45,89 14,56 1 III 0,4 Kurešček 118 Seč Agencija Republike Slovenije za okolje Leto Mesec Dan h UTC m Zem. širina °N 45,75 Žariščni čas Urad za seizmologijo in geologijo Zem. dolžina °E 14,87 Globina Intenziteta Magnituda km EMS-98 ML 5 III 1,1 Območje 2013 10 8 8 2 2013 10 11 18 52 45,99 14,59 13 III 2,0 Lanišče 2013 10 14 19 2 45,90 14,94 11 III 1,3 Gorenje Selce 2013 10 21 12 42 46,32 13,73 11 III–IV 2,1 Soča 2013 10 23 20 10 46,33 13,54 5 III 0,8 Bovec 2013 10 28 19 13 45,49 15,28 3 III 1,0 Podklanec 2013 11 24 20 15 45,79 15,36 12 čutili 0,2 Šentjernej 2013 11 24 20 36 45,78 15,32 4 čutili 0,6 Šentjernej 2013 11 24 20 36 45,79 15,33 9 čutili 0,9 Šentjernej 2013 11 25 22 12 45,75 14,98 12 III 2,3 Topla Reber 2013 11 25 22 40 45,76 14,96 17 III–IV 2,1 Topla Reber 2013 11 28 12 34 45,88 14,83 4 III–IV 0,9 Zagradec 2013 11 28 13 48 46,18 14,35 7 III 1,0 Trata 2013 11 30 23 16 46,18 14,37 16 III 1,5 Meja 2013 12 3 20 50 46,08 15,14 8 III 1,7 Čimerno 2013 12 4 10 53 45,74 14,86 0 čutili 0,7 Seč 2013 12 4 11 41 45,75 14,85 0 čutili 0,9 Seč 2013 12 15 18 44 45,75 14,87 0 čutili 0,4 Seč 2013 12 16 22 23 45,79 14,86 0 čutili 0,4 Ratje Seč Najmočnejši potres v Sloveniji oz. njeni bližnji okolici je nastal 2. februarja ob 13.35 po UTC na Avstrijskem Koroškem v bližini kraja Bad Eisenkappel (Železna Kapla). Imel je lokalno magnitudo 4,0 in intenziteto (v Sloveniji) V EMS-98. Potres so čutili predvsem na območju med porečjema Save in Drave. Najmočnejši potres z nadžariščem v Sloveniji je nastal 16. junija ob 20.04 po UTC v bližini Ribnice. Lokalna magnituda potresa je bila 3,6, intenziteta pa V−VI EMS-98. Potres so čutili prebivalci celotne Dolenjske, zahodnega dela Štajerske in širše okolice Ljubljane. Za veliko število popotresov smo od prebivalcev nadžariščnega območja dobili sporočilo, da so jih čutili. Še trije potresi so imeli leta 2013 lokalno magnitudo večjo od 3,0. Sedmega aprila se je ob 11.23 po UTC zatreslo pri Litiji. Potres z lokalno magnitudo 3,1 in intenziteto potresa IV−V EMS-98 so čutili prebivalci Ljubljane in okolice. V okolici Vrhnike je nastal potres 31. avgusta ob 19.04 UTC. Zaznali so ga v dobršnem delu Slovenije (Vrhnika, Horjul, Logatec, Idrija, Cerknica, Škofja Loka, Železniki, Ljubljana, Gorenja vas in okoliška naselja). Lokalna magnituda potresa je bila 3,1, intenziteta pa IV−V EMS-98. Septembra (9. 5. ob 11.15 po UTC) se je zopet zatreslo pri Litiji. Potres z lokalno magnitudo 3,1 in intenziteto IV EMS-98 so čutili prebivalci Litije in okolice, Zasavja in posamezni prebivalci Kamnika. Prebivalci Slovenije so leta 2013 čutili tudi 2 potresa z žariščem izven slovenskih meja oz. njene bližnje okolice. Blizu mesta Massa v Italiji je 21. 6. ob 10.34 po UTC nastal potres z lokalno magnitudo 5,2, ki so ga čutili posamezni prebivalci Ljubljane in okolice. V bližini Senja na Hrvaškem je 30. 7. ob 12.58 po UTC nastal potres z lokalno magnitudo 4,6. Potres so čutili prebivalci celotne Slovenije, intenziteta potresa pa v Sloveniji ni presegla IV EMS-98. 119 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Svetovni potresi v letu 2013 V letu 2013 je bilo 59 potresov, ki so dosegli ali presegli magnitudo 6,5 oziroma povzročili večjo gmotno škodo in zahtevali človeška življenja. V preglednici sta za vsak potres podana datum in čas nastanka potresa v UTC (svetovni čas), koordinati epicentra, globina žarišča, navorna magnituda (Mw), število žrtev in širše območje nastanka potresa. V stolpcu Število žrtev je navedeno skupno število žrtev in pogrešanih za posamezni potres. Slika 2. Najmočnejši svetovni potresi, leto 2013 Figure 2. The world strongest earthquakes, year 2013 Najmočnejši (MW = 8,3) potres v letu 2013 je nastal 24. maja ob 5. uri in 44 minut po svetovnem času (ob 15.44 po lokalnem času) pod oceanskim dnom na območju Ohotskega morja. Žarišče potresa je bilo na globini 609 km. Nekaj ur kasneje, ob 14. uri in 56 minut po svetovnem času (25. 5. ob 0.56 po lokalnem času), je isto nadžariščno območje stresel še en močen potres (MW = 6,7). Z žariščem na globini 623 km je bil to najgloblji potres leta 2013. Največ žrtev je zahteval potres, ki je nastal 24. septembra ob 11. uri in 29 minut po svetovnem času (ob 16.29 po lokalnem času) na jugovzhodu Pakistana. Magnituda potresa je bila 7,7. Nadžarišče potresa je bilo 61 km severovzhodno od mesta Awaran v provinci Balochistan. To območje Pakistana je redkeje poseljeno, a je potres vseeno zahteval 825 življenj. Poškodovanih ali uničenih je bilo preko 21 tisoč zgradb. Potres so čutili tudi v Afganistanu, Katarju, Indiji, Iranu, Iraku, Omanu in Združenih Arabskih Emiratih. Najmočnejši potres v Evropi je nastal 12. oktobra 11 minut čez 13. uro po svetovnem času (15.11 po lokalnem času) pod morskim dnom v bližini Krete, Grčija. Magnituda potresa je bila 6,6. 120 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi, leto 2013 Table 2. The world strongest earthquakes, year 2013 Datum Čas (UTC) Koordinati Magnituda Globina ura:min širina dolžina Mw (km) Število žrtev območje 5. 1. 8:58 55,39 N 134,65 W 7,5 10 jugozahod Aljaske, ZDA 30. 1. 20:15 28,08 S 70,62 W 6,8 45 Atacama, Čile 2. 2. 14:17 42,76 N 143,10 E 6,9 107 6. 2. 1:12 10,74 S 165,14 E 8,0 29 6. 2. 1:23 11,25 S 164,93 E 7,1 10 otočje Santa Cruz 6. 2. 1:54 10,48 S 165,77 E 7,0 10 otočje Santa Cruz 7. 2. 18:59 11,00 S 165,66 E 6,7 10 otočje Santa Cruz 8. 2. 11:12 10,90 S 165,89 E 6,8 10 otočje Santa Cruz 8. 2. 15:26 10,91 S 165,96 E 7,1 27 otočje Santa Cruz 9. 2. 14:16 1,14 N 77,40 W 6,9 145 Kolumbija 9. 2. 21:02 10,96 S 165,79 E 6,6 16 otočje Santa Cruz 14. 2. 13:13 67,58 N 142,56 E 6,6 10 severovzhod Republike Saha, Rusija Hokaido, Japonska 18 otočje Santa Cruz 28. 2. 14:05 50,93 N 157,34 E 6,9 41 Kurilsko otočje 1. 3. 13:20 50,95 N 157,48 E 6,5 29 Kurilsko otočje 10. 3. 22:51 6,65 S 148,16 E 6,5 29 Nova Britanija, Papua Nova Gvineja 6. 4. 4:42 3,53 S 138,47 E 7,0 66 Papua, Indonezija 9. 4. 11:52 28,48 N 51,58 E 6,4 10 14. 4. 1:32 6,48 S 154,58 E 6,6 31 16. 4. 10:44 28,11 N 62,05 E 7,7 82 16. 4. 22:55 3,22 S 142,54 E 6,6 13 19. 4. 3:05 46,18 N 150,79 E 7,2 122 20. 4. 0:02 30,33 N 102,99 E 6,6 14 23. 4. 23:14 3,78 S 152,19 E 6,5 23 24. 4. 9:25 34,53 N 70,22 E 5,5 64 37 jug Irana Bougainville, Papua Nova Gvineja 35 meja Iran - Pakistan pod morjem blizu obale Nove Gvineje, Papua Nova Gvineja Kurilsko otočje 193 zahod Sečuana, Kitajska New Ireladn, Papua Nova Gvineja 18 vzhod Afganistana 18,82 N 145,26 E 6,8 602 Pagan, Severni Marianski otoki 17:19 23,03 S 177,11 W 7,4 171 Tonga 5:44 54,87 N 153,28 E 8,3 609 Ohotsko morje 24. 5. 14:56 52,22 N 151,52 E 6,7 623 Ohotsko morje 13. 6. 16:47 9,99 S 107,24 E 6,7 9 pod morjem južno od Jave, Indonezija 15. 6. 17.34 11,73 N 86,98 W 6,5 36 pod morjem blizu obale Nikaragve 24. 6. 22:04 10,70 N 42,59 W 6,6 10 severni del Srednjeatlantskega gebena 2. 7. 7:37 4,69 N 96,69 E 6,1 10 7. 7. 18:35 3,92 S 153,92 E 7,3 386 New Ireland, Papua Nova Gvineja 7. 7. 20:30 6,02 S 149,72 E 6,6 62 New Britain, Papua Nova Gvineja 15. 7. 14:03 60,87 S 144,00 W 7,3 31 otok Bristol, otočje South Sandwich 21. 7. 5:09 41,71 S 174,44 E 6,5 14 Cookova ožina, Nova Zelandija 21 .7 23:45 34,50 N 104,24 E 5,9 10 14. 5. 0:32 23. 5. 24. 5. 121 35 95 Aceh, Indonezija Gansu, Kitajska Agencija Republike Slovenije za okolje Datum Čas (UTC) Koordinati Urad za seizmologijo in geologijo Magnituda Globina Število žrtev območje ura:min širina dolžina Mw (km) 13. 8. 15:43 5,78 N 78,20 W 6,7 12 pod morjem blizu obale Kolumbije 16. 8. 2:31 41,77 S 174,06 E 6,5 8 Cookova ožina, Nova Zelandija 30. 8. 16:25 51,61 N 175,36 W 7,0 29 otočje Adreanof, Aleuti 1. 9. 11:52 7,44 S 128,22 E 6,5 112 Kepulauan Barat Daya, Indonezija 4. 9. 0:18 29,96 N 138,77 E 6,5 402 otočje Izu, Japonska 4. 9. 2:32 51,56 N 174,77 W 6,5 20 otočje Adreanof, Aleuti 24. 9. 11:29 26,97 N 65,52 E 7,7 15 825 jugovzhod Pakistana pod morjem blizu obale juga Peruja 25. 9. 16:42 15,84 S 74,51 W 7,1 40 28. 9. 7:34 27,18 N 65,50 E 6,8 12 30. 9. 5:55 20,88 S 178,38 W 6,5 42 pod morjem blizu Nove Zelandije 22 jugovzhod Pakistana 1. 10. 3:38 53,21 N 152,77 E 6,7 573 Ohotsko morje 12. 10. 13:11 35,52 N 23,26 E 6,6 40 pod morjem blizu Krete, Grčija 15. 10. 0:12 9,88 N 124,12 E 7,1 19 16. 10. 10:31 6,49 S 154,93 E 6,8 35 pod morjem ob obali otoka Bougainville, Papua Nova Gvineja 19. 10. 17:54 26,16 N 110,29 W 6,6 10 pod morjem v Kaifornijskem zalivu, Mehika 24. 10. 19:25 58,21 S 12,95 W 6,7 23 Južni Sandwichevi otoki 25. 10. 17:10 37,15 N 144,68 E 7,1 26 pod morjem ob vzhodni obali Honšuja, Japonska 31. 10. 23:03 30,29 S 71,57 W 6,6 27 Coquimbo, Čile 16. 11. 3:34 60,21 S 47,11 W 6,8 10 Škotsko morje 17. 11. 9:04 60,27 S 46,40 W 7,7 10 Škotsko morje 23. 11. 7:48 17,11 S 176,54 W 6,5 371 Fidži 25. 11. 6:27 53,88 S 54,88 W 7,0 12 25. 11. 13:51 29,32 N 51,31 E 5,8 8 222 Bohol, Filipini Južni Atlantski Ocean 7 jug Irana SUMMARY In 2013 the inhabitants of Slovenia felt more than 104 earthquakes with hypocenter in Slovenia or its neighborhood. The most powerful earthquake was the one near Bad Eisenkappel, Austria, on 2 Februar at 13:35 UTC (14:35 Central European time). Its local magnitude was 4.0. The inhabitants felt also one earthquake with hypocenter near Massa in Italy and one with hypocenter near Senj in Croatia. There were 59 earthquakes in the world in year 2013 that either reached magnitude of 6.5 or more, caused minor or major material damage, or even claimed human lives. The most devastating earthquake in 2013 happened on 24 September in southeastern Pakistan where at least 825 people were killed. The 24 May earthquake in the Sea of Okhotsk ranked first in terms of released energy, with a moment magnitude of 8.3. On the same day and in the same hypocentral area happened also the deepest earthquake with a hypocentre 623 km below the surface and the moment magnitude of 6.7. In 2013, earthquakes claimed more than 1507 human lives. 122 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001– 2012 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne prek uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. DVD lahko naročite na Agenciji RS za okolje. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Omogočamo vam tudi, da se naročite na brezplačno prejemanje mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten . arso @ gmail . com. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na elektronski naslov pošiljali verzijo po vašem izboru, za zaslon (velikost okrog 4–6 MB) ali tiskanje (velikost okrog 10–15 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o mesečnem biltenu Naše okolje in predloge za njegovo izboljšanje. Naše okolje najdete tudi na Facebooku. Podnebna spremenljivost Slovenije: Glavne značilnosti gibanja temperature zraka v obdobju 1961–2011 V okviru projekta Podnebna spremenljivost Slovenije smo septembra 2013 izdali publikacijo z naslovom Glavne značilnosti gibanja temperature zraka v obdobju 1961–2011. Na 23-ih straneh so predstavljeni: proces kontrole in homogenizacije meteoroloških podatkov ter rezultati – glavne značilnosti temperature zraka v obdobju 51-ih let – predstavljeni s časovnim trendom, prostorsko sliko spremenljivosti, dnevnim hodom in oceno negotovosti. Publikacija je bogata s slikovnim gradivom. Tiskano publikacijo lahko dobite na Agenciji RS za okolje; objavljena je tudi na spletni strani, na naslovu http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/pss-project/