10-LETNI PROGRAM ZA CESTE Na zadnji seji občinske skupš-čine so delegati razpravljaii tudi o poročilu glede izvajanja deset-letnega programa gradnje cest na območju mesta Ljubljana. Ker menimo, da je ta problematika zanimiva za najširši krog naših bralcev, smo se pogovorili $ tova-rišem Leopoldom Goršetom, članom izvršnega sveta naše občinske skupščine. »Razen zamude v letu 1974 teče uresničevanje desetletnega programa po načrtu,« je povedal tovariš Gorše. »Seveda so tudi sedaj eno do dvomesečni zastoji, ki pa nasta-jajo predvsem zaradi otežkoče-nega pridobivanja zemljišč. Posamezni lastniki — legalni ali črnograditelji — poskušajo na račun odkupa pridobiti najemna stanovanja in hkrati s tem od-škodnino v celotni vrednosti porušenega objektain zemljišča. Seveda to ni možno, saj Iahko takim lastnikom nudimo le ra-zliko med vrednostjo stanova-nja in objekta ter zemljišča, na katerem objekt stoji. Tudi posamezne delovne organiza-cije, katerih obrati so na trasi cest, zavirajo gradnjo z nespre-jemljivim zavlačevanjem, in to kljub ustreznim odškodninam. Že prej sem omenil tudi črno-graditelje, saj nedovoljene grad-nje na trasi predstavljajo naj-večjo težavo. Nikakor jih ne moremo enačiti s tistimi lastniki stanovanjskih objektov, ki sto-jijo legalno, čeprav bi to želeli. Samoupravna skupnost za ceste zavzema stališče, da jim ne gre druga odškodnina kot odškod-nina za gradbeni material in seveda za zemljišče. Vsekakor bodo morale občinske premo-ženjsko-pravne službe bolj pospešiti postopek razlastitve in prisilnega prenosa pravice upo-rabe, predstavnike organizacij, ki zavirajo gradnjo pa bi bilo treba čimprej poklicati na poli-tično odgovornost.« Kako daleč smo trenutno pri izvajanju prvega dela programa? »Drenikov podvoz bo letos v začetku julija končan, in to z obema priključkoma — na Titovi in Celovški cesti. Tudi prva faza karlovškega mostu je v delu, naročeni so že tudi načrti za drugo fazo — za priključke, podvoze in nadvoze. V bližnji prihodnosti nameravamo rekon-struirat: Poljansko in Litijsko cesto. Z deli naj bi pričeli že letos.« Prav glede Litijske ceste so bile težave, saj od treh ponude-nih variant menda kar dve pose- gata v športni park na Kodelje-vem, kar je za Kodeljevčane nesprejemljivo. Zato je bila postavljena vrsta vprašanj glede tega. »Res je. Obe ponudeni va-rianti sta bolj ali manj posegali v park. Toda tretja varianta, ki bo verjetno sprejeta, pušča park neokrnjen in posega v Golovec. Seveda se bo treba pred spreje-mom te različice še pogovoriti s prizadetimi krajani krajevne skupnosti Kodeljevo.« Kaj bomo torej po zaključenih delih pridobili v naši občini? »Z ureditvijo, oziroma z re-konstrukcijo Šmartinske ceste bo rešeno trenutno nemogoče stanje na njej. Tudi Zaloška cesta bo razbremenjena, saj bo promet usmerjen na severno obvoznico, po južni strani pa na Karlovški most in Dolenjsko cesto. Za nas je — poleg Litijske — trenutno najpomembnejša Šmartinska cesta. Zato se že pogovarjamo z republiško skup-nostjo za ceste, da bi prevzela poroštvo za najem posojila za čimprejšnjo ureditev Ie-te.« S tem bi bil morda rešen tudi problem industrijske cone? »Prav gotovo. Po eni strani bo potekal promet po severni ob-voznici do Črnuč, po južni pa na Dolenjsko cesto. Sedaj je dostop v to cono zares skoraj nemogoč. Zato se toliko bol j trudimo, da bi s »Šmartinko« pričeli v najkraj-šem času.« Kako pa je z viškom posojil? »Ob razpisu smo dobili 12.300.000,00 din viška, torej kar za 144,7 % več od predpi-sane obveznosti. Skorajda ves višek posojila je namenjen za rekonstrukcijo Smartinske ceste v odseku od Kajuhove do Žita. Točneje: 11.950.000,00 din bomo porabili za Šmartinko, ostanek pa bi naj bil po skupnem dogovoru namenjen za južno obvoznico. Nastala pa je še ena težava. Vprašljiv je namreč pri-četek gradnje obvoznic, kajti republiška skupnost za ceste je računala, da bo na natečaju mednarodnega kredita uspela že letos, vendar bo to aktualno šele leta 1979. Če ne bo kakih pre-mostitvenih kreditov, je možno, da bomo z gradnjo obvoznic Šmartinska—Črnuče—Dolgi most pričeli šele leta 1979. Morda še ena zanimivost. Skup-nost za gradnjo cest bo morala že v prihodnjem letu najemati premostitvene kredite, ki bodo vsako leto nekoliko večji in se bodo ob koncu 10-letnega pro-grama zravpalj s predvidenim dotokom sredstev. Tako bomo kreditov, v letu 1986 pa bo to na primer v letu 1984 potrebo- zravnano z dotokom sredstev.« vali 13 milijard premostitvenih IG