Ntjvečji slovenski dnevnik < ? ZedtigcriH državah z
Velja za vse leto ... $3.50 Za pol leta......$2.00
....

GLAS
List slovenskih delavcev v Ameriki.
TELEFON: 4687 COETLANDT.
■n tared si Seeond-Olaii Matter. September ti, 19QS, si tke Bost Office sfc New York, N. Y„
the Act of Ooacnss of Kart* 8, 187t
TELEFON: 187« OOETLANDT«
NO. 220. — STE V. 220.
NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 19, 1917. — SREDA, 19. SEPTEMBRA, 1917.
VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
Nemčija in mir.
DOMNEVAJO. DA BO GOVORILA OFICIELNA NEMČIJA V KRATKEM GLEDE MIROVNIH POGAJANJ. — NEMŠKI CEN j TRUM JE RAZDVOJEN GLEDE NAZOROV. — VSENEMSKA ! MISEL — IZJAVA "FRANKFURTER ZEITUNG".
-OOO-
Haag, Nizozemsko, 28. sept. — nemških ča*opi*ih j«- najti ved-
11» hi tira vanj, iz katerih
nvuihka
miroviu
ft IV
IK1
via« I a že načrte t »t poli-nlm ali da namerava v kratkem ugotoviti ofK iio obliko, ii %«* pričakuje, tla ho a (ni novem /.a>«vlu-•ira tlrlAMbfia zbora »tal m i hodil ji teden, • v tem pogledu, sedaj %*■ ni jitxno, kako stiaAi-odo zavzele različne stranke. > prišlo dO toza dnevnega gla-ija v državnem zboru. Neka-stranke bdo zavzele gotovo •otno stališče in že -sedaj a j«* centrum razdvojen in da irlaša |o »evero-nciniki in južni i rov ne-
itikii
lati I
ho «f< izjav,
no-ueuiški katoliki gled« ga v fjra.su n.ja.
>»ev«To-nemški prasta-v cctitru-tna, ki prihajajo povečini iz velikih industrijskih okrajev. ni*o zatem. da hi jim povelje-r»-r kot voditelj centru-
' (»erma-uija. "ki je or-ih katolikov. je čitarti, prišli Nemci prej k pa-
ti o voljni val K rab m«. —■
V	li*u yau rim
tla ne bodo prišli N tuHi, dokler ne bodo raavideli res nične** položaja »tvari.
\ li^tu nadaljuje. <ta je ta
trenutek predat o ječ in da ne bo poteklo donti tednov, ko IkkIo pri-nli < lot tet* i ljudje do spoznanja.
V	*«< v ji mii list iti nadalje ti« miga vaju, da s«? jr nafced a^yaaija Ki-ire v^enemška misel izdatno <»kre pila. > *
1'rmv posebno značdno»it pa pri-praujejo dejstvu, da m' je ukazalo sena4orju Neumann iz Luetoecka naj prevzame ruc*tnu upravo Kitr*-
Nenmkfl vlada'je baje naročila senatorju Ncumaunu, naj upravlja Kiirt» |mii>cui v vrni sin stare Han-a*. (H ansa, je bil* zveza prostih •m'vero-nemikih mest, to je I.ue-l»e«'ka. Kn«mefiH m Hamburga. Ta mesta tvorila svobodne repu-Miko ler imel* veliko prekmor-ska trgovino. J'o Napoleonskih voj-riah >o irtfiihile te me*t ne repubii-ke svoj pr<>>ti značaj. Počasi *o jih preklopili nemški državi. Op.
• k1 vlade naj da natančna pojasnila trledc svojih namenov.
Vsr tozadevna poročila se tičejo vi -ti. irliisova katerih je sklenila nemška cesarska via la, <ia opusti vsako mrsel na nadvlado glede i belgijskega naroda.
Obenem pit v dotičnih izjavah [ zatrjuje. <ta .se je oklenilo tozadev-n • >ki'-pe v navzočnosti netnskeca eesarja ^.aine»ra.
"Mi ;:eJinao predvsem povdar-jati. d* »e ni sestal v tem ozim nikdar kronski svet ali katerakoli k«.rporaeija. ki je merodajna v
tem o/irn. »Nadaljevanje takih poročil Li imelo le za posledico, da se še iHKpioš'. in razširi sedaj ob-sfoje.'-i nemir
Amsterdam, Nizozemsko, 18. septembra. — Z ozii-om na vpra-. šanje IV-ltrijr in na izjave Revent-j lova piš« Koelnische Volksezci-i timtr":
— Olede Iteltrije smo dobili različna r><*r<x'*ila in različne informacije, med katerimi so tudi te, da jr" vlada sklenila tekom zad-njeifa tednu M /ari, ki so v soglasju z	naziranjem.
Matija Ervberjrer ie včeraj izjavil:
Temelj miru mora tvoriti poravnava brt/. vsakih aneksi j. Temu ini«*u s. bližamo z veliko na«rli»-o. To bo mir )ia i>odlajri resolucije večine nemakrea državnega zbora.
Kaj bo s Poljsko?
-000-
OBA CESARJA STA IZGOTOVILA NAČRTE ZA ZAČASNO VLADO POLJSKE DRŽAVE KOT POPOLNOMA ODLOČENE OD I NEMŠKE IN AVSTRIJSKE VLADE. — POJSKA KONFERENCA V ST0CKHGLMU JE; ZAHTEVALA USTVARJENJE NEODVISNE POLJSKE.
-OOO
PARADA AMERIŠKIH ČET V LONDONU.
Japonska komisija.
Namao te komisije je proučavanje (rospodarskih razmer v Združenih državah. Sodelovanje Japonske.
Ruska armada.
Organizirali bodo novo mojfočno armado. — Po vzoru armad ol.uffih držav. Kerenski gre k Ko*nilovu.
Petroirrad, KiLsrja, 18. sept. — Ruski vojni minister ceneral Ver-hovski je izjavil napram časni-škim »>oročcvalcem. da še ni od-vrnjeiia nevarnost niš.ko armade, katero br>do v najkrajšem času reorganizirali po načinu zavezniških
Stavka v San Francisco.
Delo počiva v več kot sto ladjedelnicah, tovarnah itd. — Mornarji stražijo. — Stavko je pričelo 25 tisoč delavcev.
San Francisco, Oal.. 18. sept. — V več kor sto ladjedelnicah, tovarnah mi .stroje in v enakih j>olje-tjih je danes delo počivalo. Skoro tisoč delavcev v ladjedelnicah
in železnih tovarnah je včeraj pu-annad iu bo zopet pričela vojne' stilo delo. I>a bi se doseglo spora-(operacije proti Xemeewi.	Jzuinljenje. - se ves dan vršila po-
'■ Ilrvo moje delo in mojih to- svetovanja med delavci in družba varižev je"', je rekel Verhovski, 11,1 -
Voditelji Iron
Tokio, Japonsko, IS. septembra. •Japonska bo bodoči mesec poslala v Združene države uradno ko-iiiisijo. ob>toje^"o iz finančnikov in treroveev. koje namen bo prouča-vanje finančnih in narodno^-ospo-darvkili raznih v Združenih državah ter obenem prouča v a nje na-
"tla postavimo na nojre annado na podlagi dnifrih narodtov. Zajrotav-jijam vam, da b(wlo odredbe, ki bo-I do prišle v poštev vstvarile mo-i ir^-no revolurjoniarna armado. — Nemčija ^c moti. ako misli, da je revolucija uničila armado. Postala bo zoiM't mo.'na in se bo borila do konca za čast In varnost domovine." '
Vojni minister je v ozki zvezi s predsednikom in vrhovnim poveij-
Zclo važna izpremcml>a se j* naj-br>e izvršila i>ri xkrajiuh Vaeamt cih. To j«' predvxmM razvidno iz pisanja '' lieriiaer Boemen Zci-Tuiut! ki zjav4.iia, da ne bo vlutla %ovraži j nastopila proti resMuei-}i večin« v nemškem .li/avnem /boru ta da bo tudi itoja.snua tvo-je »tališče iflede vojaških zade*v.
Procitomisehia 'Frankfurter Z<*i-tunp' je i^totako ua/.iranja. da lnn«e p<ir>ta\ih vlada na stališče mirovne resolucije, katero je '•fHre večina v državnem K^orm. Ta li<«t izjavlja, da ni krik, ki prihaja iz tabora vemct^" nič esar «lru-v .i kot i ra/ jv^e, tiajii V^-nemci stoje >edaj nasproti ne le %'ečuii v nemškem državnem zboru tern-vei"* nemški vla^li sami.
Na kak na«"-in bo nastopil nemški narod t»rtxi poslan ie i a meri-»kcfra predseiloika WiLsojia, še ni ucrotovljetrn. Za sedaj pa je gotovo. da skušajo trotovi kroci izrabiti jxwdanieo predsednika v svoii agitaciji za setlmo tlržavno vojno Itosojilo Nemčije.
V tem sminlu *e > tudi napri-m^T izdalo poziv zveze nimikih mest. Svobodomiselni člani nem-škeira državnega zbora izjavljajo, da si želi nemški narod izključno in končno le to. kar zahteva pred-Mslni'k Wiljww v svoji proklama-eiji, da tpa si ne pu«ti nemški na-roti delati v ničemur kakih predpisov. Za^tojmiki nemških Iflierai. eev na hiljr mislijo, da se bo mogel Michael in vz«lr/.ati kot kancler, če ►e ho mogel opirati na primere« način na HHfferieha in dr. Kuchl-manna.
Be lin, preko London*. 18.
i" hi a. kpko bi mogli obe .leželi sto-1niikf>m 24 i^oljšanje sodeSovanja. prti v ožji gospodarski in trgov-! Reorganizacija vojnega stajia je ^Ki stik.	^ j dojr otočij ena in novi poveljniki.
Načelnik komisije bo baron Ta- ***1® v kratkem nastopili svoj« netaročegata, kateremu l>o pri le-jmf,sta-	odločnost se razvidi
.Jiz zadnjih dne\-nih povelj na armado in mornarico; obenem se je armadi in mornarici naznanilo, da
11 jen celi štab izvedencev iz trgov- 12 7Hi
^ke^a in finačnega ministrstva ter mado iu »mornarico; obenem se je
za-,
nadalje 4 komisarji, ki bodo kopali iat»oii<ko trgovino.	|!K 1)0 ve<* dofoljeno zborovanje iu
Vstop Amerike v vojno >uia-;•Slovanje organizaeij. katere so si t rajo za pri.'etek novega re»la na sainl postavili.
xvetn in ->ieer trlede fiuaue in industrije. daponska zeli. da se .prilagodi novim razmeram. Baron Me-^ata pravi, da bt» skušala komisija predvsem najti pota in sred-t v a. potom katerih se bo doseglo do praktičnega sodelovanja Amerik.' z Jaitonxko in sie<sr v vsakem mogiM-em oziru. Komisija bo obiskala Nem York in Washington ter *»<sleltAala z ameriškimi vladnimi uradniki.
Stavka v New Vorku.
Vsi prt^taaiiški razkladat**!ji otl 53. do t>2. pomola so včeraj j>opol-diie pričeli s stavko. Skupno je za-stavkalo 4 do 5 tisoč delavcev, ki so zaposleni pri družbah Cunard in fraueoske črte.
Pri International Mercantile Marine St<^am>hip Co. pričeli s »ta \ k < > že v paiuleljek in pri gori imenovanih črtah je stavka samo iz simpatije.
Kako dolgo bo trajala stavka. >e še ne more z gotovostjo reči. Stavka je nastala zaradi tega, ker je bil odpuščen delovodja Frank I^abrad-o pri White Star črti. Na zahtevo delavcev, ga družba ni hotela več sprejeti in delavci so pusti-li delo.
Od početka revolucije so bili v armadi odbori, ki so imeli namen varovati sadove revolucije in preprečiti vsako protirevoluci.*"'. — Predsednik .ie sedaj naznanil tem odborom, da njihova pomoč ni več potrebna in jih je razpustH.
Predsednik Kerenski ie v sprem stvu generala Verhovskija in mornariškega ministra admirala Ver-dervskija sinoči zai istil Petro-	Odlik
grad in se je odpeljal v glavni;	- aiiKovanje.
stan v Mohilev. Temu obisku v j Edinburi^i, Skocija, 18. sept. — glavnem stanu pripisujejo veliko I Tukajšnji mestni svet je podeli važnost ter pričakujejo, da bodo;danes ameriškemu poslaniku Pa ministri odločili usodo upornega}ffe-u meščans-ko pravico, generala Kornilova, ki se uahaja
Trades Council grozijo, da se bo stavka razširila ako družbe no ugode delavskin zahtevam. V (vornici Ameriear Can < 'o. je moralo pustiti delo str delavk, ker so mašrnisti zastav kali.
Delavski tajnik Wilson je pooblastil \V. T. Hovce-ja, da posre-udje med delavci in delodajalci in se zelo truii, da bi dosegel spora zum.
I)ve stotniji mornariških vojakov straži t a vse dohode 1'nton Iron Works in ne dovolita nikomur vstopa. Ta tovarna je največja, kjer so šli delavci na stavko. De-Iav-i .so zahtevali 50-odstotno povišanje plače, česar pa del od a ja le* niso hoteli dovoliti.
iz previdnosti so zvezna oblasti zaukazale zapreti vse gostilne okoliei pol milje.
Washimrton, I). <*., 18. sept. — Vlada si zelo prizadeva, da bi kon čala stavko železnih delavcev \ ladjedelnicah v San Francisco, nt da hi bilo treba čakati še-le na izit! pogajanj meti delavci in družbami. Po uradnih poročilih je v te; stavki prizadeta ena osmina vla<l ni h naprav.
Z raznih bojišč.
Petrograd, Rusija, IS. sept. — V »meri proti Rigi se nadaljujejo boji med prednjimi četami, ki se hrabro upirajo nemškemu pritis-i
Stockholm, Švedsko, IS.	_
f*oročila, ki so prišla dane> v toke ameriškemu poročevalcu v Berli-iiu. kažejo, ia je končno ven-idarle sklenilo v<»* posamezuosti glerle proglasitve neotlvLsnega
I	poljskega kraljestva. Te proglasi-
II	ve se udeležila oba <*esarja.
I <ila»om načrt a, katerega s<i .sestavili |vo[js!;i vo iit' Jji prejšnji te-; den ter zastopniki' centralnih ve-i lesiJ, so natančno dolo.-ili pohiomoč in obseg države. Poljski voditelji 1 so zahtevali neoilvisno Poljsko, i stoječo pod vlado treh regentov, ki naj bi imeli r>ofcnomoč vladati do konca vojne, nakar bi poljski narotl sjiih nastopi j ter si izvolil svojega kralja.
tllasoiu poročil ameriškega po-ročevalea sta bili nemški in avstrijski cesar zadovoljna s predlogom. ki so ga stavili najbolj u-plivni Poljaki in z načrtom glede vlade kot si želi ves poljski nami.
Med rem časom pa je treba reši-
Proklamaciju pravi nadalje, da belita oba cesarja položiti vrhovno državno silo v roke odgovornim zastopnikom poljskega naroda. Sile. ki so zajedle poljsko o-zemljc si hočejo ohraniti le toliko moč, kar je potrebno raj i vojnih razmer. Oba cesarja upata, da bo s tem korakom omogočen napredek poljskega naroda; ta. napredek je bil vstavljen vsled ruskega despot i zrna.
Svet regentom- bo posloval kot zastopnik poljske države, dokler >e ne izvoli vladarja, ki bo imel kuih-ne suverene pravice, omejene t-dbioie s t>ravicami, ki se botlo izposlovalc o<l <iržav, v kojih rokah se nahaja sedaj Poljska.
Imenovali bodo poljskega ministrskega predsednika, dočim bo njegovo imenovanje podvrženo P-j-trjenjhi od srrani centralnih zaveznikov.
Iz Rerlina poročajo, da botlo pol jski regenti najbrže naslednji: Nadškof iz Varšave, Monsignor K a kov ski; p rine Lnbom irski in prejšnji kronski maršal Njenejov-
Ta imena so predložili tudi za-
tt še veliko poastneznosti in sicer
kuV na ilekaterih lu'ajlh pa čelo potmn pa?rajanj ,n<>d zavezniki inj^ napredujejo. Rusi so zasedli Sad-	velesilami, kar bi na
zei. južno od Sisserala. Zavzeli m™?*™ ]&hJ° "VP<flo mirovTia ^ | vozniškim dink>mato™ ki
tudi pokooališče i>ri llans al o 'rajanja med obema nasprotniko-f, K m 7mafoin' ki so zho' ruai poKopaustt pri liap^aiu	rovali pretekb teden v StoekhoU
severnem bregu reke Aaa. Zapad ,	»ni _
no ml Sabelkov so Rusi pri Liuil V poročilih iz Berlina se glasi,j ysa v]adna d j - TeRejlt<>v vdrli v nemške zakope.	^ imenovan svet regentov|bodo inora5a ^^ ^ mi.
nistrskega predsednika.
i,- ,	.	Postave glede organizacijo dr-
streljanju napadli nemške pozicij*.^»ijH razvoj oljskega vladnega.žave h0ih> lstotako uveliaviJi
pri Varnici. Rroti večeru so Nem-jMsfeina- /il ta sistem so brli polo- j Vfljnosti<) in ^^
ei s strupenimi plini napadli ni-'*0"1 tomelji v proklamaciji sep-'
munske postojanke, toda ni se jim;t<lmhra	Oživotvorjenje polj-
posrečilo pregnati branilcev. jskega kraljestva pa je bilo onemo-
V dolini reke Sušiee so včeraj
Rumunci po hudem artilerijskem ! n0-
'v.
j Poljske. V proklamaciji .ie reco-j da želita cesarja Viljem in j
Otl
Pariz, Francija, IS. septembra. V Champagne so Nemei po hudmn
gočeno vsled vojne. Na isti način so bile tudi onemogočene volitve
artilerijskem streljanju naskočili potom katerih naj bi se določilo
farncoske postojanke južno od reke Miette ter so protirli do ceste pri Xeufshatelu. Po hudem boju so bili Nemci pobiti in so se morali umakniti v svoje postojanke. Imeli so velike izgube nq mrtvih in ujetih. Danes zjutraj so Nemei poskusili napad pri Ailles ob Aisni; pa niso imeli uspeha.
Na desueui bregu Mozele, severno od Verdun a, so boji postali zelo ljuti.
sedanje regentstvo.
Inostjo in odobravanjem strani t<-h regentov.
Državni svet b.» imenovan soglasno z voljo centralnih zaveznikov ter poljskih regentov. Mednarodno zastopništvo poljskega kraljestva bo mogoče izvrševati lo potom imenovanja sveta regentov.
na bolj vrjetno trditev kot na "razumevamo'' in "prejeli smo informacije"
Fakt pa je, da vlada, katero rc-rrezentuje cenzor, ne nasprotuje tem razpravam.
"Westminster Gazette" pravi,; da je pisala 4' Koe-lnische Vo!ks-|
kajti nemški generalni štab je prepričan. da bo mogoče doseči tako imenovani "neraAki mir"', in bo vlada lahko rekla narodu: "Pripravljeni smo skleniti mir. toda zavezniki ga ne marajo."
Nemški časopisi pravijo, da se
,, ,	,	, i ^ not^n. ko jo odstopil dr. pl.
zeituug , da "iz nekega nra4lnega,Sandr kot vojaški governor Itel-,-17. septembra so Francozi s po [Poročila ni mkake resnice v poro- )ri ndpoveda 1 svoji službi tudi nje-x-jo letal in protizračuih topovi*'1111' lla se mLsh Nenu'lja od|H>ve-|ffOV namestnik pl. Lutz. Vlada do —LičUi pet nemških letal.	<latl SVOJmi P^vicam v Belgiji, i ,.odai ^ ni iniPT1(>va]a nasle,-lnika
Rim, Italija, 18. septembra, —f^^tte pravi, da ni bdo treba] Vfl,n-ki Na Banjšici je bilo cnlbitih več av- »radnega zajukauja, da bi se Nom-strijskih protinapadov. Na Krasu odpovedala Belgiji, se ^še vroči artilerijski boji ! "EveninK Standard" piš«- — Dunaj, Avstrija. 18. septembra.iV,3^^ ^or dovoljuje, da nem Na južnem delu Banjšice so Ita-!skl llNtl javljajo poročilo, <la
ljani poskušali prodreti avstrijsko
Nemčija leze navzdol ter prekli-vsako gospod stvo nad Belgi-
črto; Avstrijci pa so se hrabro po j( l!-K_ stavili v bran in so po vročih bo- JO;4.f .. ri jih vrgli sovražnika nazaj	Mai1 Gazette
Pri Gorici in na Krasu se artilerijski boji nadaljujejo.
Kraval v Viborgu.
Helsin^fon, Finsko, 18. sept. V trdnjavi Viborg, 74 milj severno-zapad no od Petro grada, se je javila vojaška ustaja. tekom ka-
il jet v tem mestu skupno s kvo- m v°ia»ki delegati ne nasprotu-jinii generali. Kornilov je nasta-	koalicijskemu ministr-
njen v nekem hotelu in piše svoje 8tvu* vsIetl <,lesar ^ pričakuje, da poročilo.	Kerenski takoj, ko se vrne iz
glavnega stana, imenoval tako mi-nistrst vo. Gotovo
-Tavnost se tudi zanima za gene-1 rala Kaledina, ki se je včeraj odpovedal kot hetman donskih koza-
pa je, da bodo takemu
kov. Neko vladno poročilo pravi, i ministrstvu odločno nasprotovali da je general Kaledin izjavil, da boljševiki, ki zahtevajo, da se iz ne namerava proti revolucije inivlade odstrani vsa buržoazija. — da je pripraviejn priti v Mehilov, kjer bo pojasnil svoje delovanje.
Preiskovalna komisija v Pskovu je dognala, da se general Klem-bovski ni dejansko vdeležH Korni-love revolucije. Zaradi tega je tudi komisija razglasila, da ga ne smejo aretirati. Vse podatke so v končno odločitev oddali Keren-skiju.
Vsled predaje kozaškega generala Kaledina je od vrnjen a ne^ varnosti drugega pohoda proti Pe-
j Vlada pa ima oporo pri armadi zmernih socjalistih in ni nevarnosti, da bi prišlo do spopada z radikalnimi elementu
Predsednik Kerenski je v svoji včerajšnji proklamaciji pozval narod in vojake, da zaupajo vladi in naj se bojujejo s sovražnikom. V Petrogradu so včeraj zanikali
govorico o premeščenju vlade iz Petrograda v Moskvo, češ, da za to ni političnega, ne vojaškega povoda. —
Kajzer za mir.
Zavezniki pričakujejo, da bo Viljem še pred zimo ponudil mir. — Nemško časopisje pripravlja jav-1 obnovila mirovno ponudbo, pred
pa pravi: "V Nemčiji se je napravil nov korak naprej v dobro začrtani mirovni kampanji."
Po nemškem časopisju razširjajo novico, da Anglija namerava ponuditi Nemčiji mir. To pa je samo manever, da se olajša pot za novo nemško ponudbo.
V državnih in diplomatičnih kro-
I gih so prepričani, da bo Nemčija
trdijo, tla je njihova resignacija v zvezi z nemškim načrtom zaradi bodočnosti Bel-gi.K"-
nost. — Skrb za Belgijo.
London, Anglija, 19. sept. — Gela reka mirovnih govoric, katere pusti nemški cenzor razširjati potom časopisja, je dovedla angleške liste do prepričanja, da Berlin pripravlja domače mnenje o novem mirovnem manevru, ki se bo pričel še p redno bo nadel prvi sneg.	_
Zelo živahno razpravljajo o neki angleški mirovni ponudbi, katero pa so se zmislili samo Nemci. Časopisi tudi mnogo agitirajo zaradi poročila, da- se je nemška vlada odpovedala nadoblasti nad o-zemljem in prebivalci Belgije. Po leg tega pa se na vse mogoče načine razpravlja o nemškem odgovoru na papeževo mirovno noto.
Zelo pa se javnost čudi celi afe-
no se bo pričelo mrzlo vreme.
Anglija se ne bo prav nič čudila. ako se bo Nemčija najprej približala Združenim državam in jim bo dala potipati mirovno žilico.
Vendar pa je Nemčija zadovoljna s tem, da so Združene države odločno za nadaljevanje vojne,
r r
Krompir.
Washington, D. C., 18. sept. — Tukaj prevladuje mnenje, da bo prihodnjo zimo krompir po en dolar in pol bušelj. Potemtakem bo krompir polovico cenejši kot je bil preteklo leto.
Vlada bo preskrbela vse potrebno. da ne bodo prodajalci prodajali krompirja po meri. pač pa po teži. Potemtakem ne bo mogel biti konsnment oič oikodovan.
I
Zračni napad na Roulers.
Amsterdam, Nizozemsko. 18.
septembra. — Pri zadnjem zavezniškem zračnem napadu na Roulers v Belgiji, kjer je bomba padla na neko poslopje na trgu, je bilo ubitih nli na ranjenih 900 Nemcev.
Pošiljateljem denarja.
■ 1» w »
Kakor ie znano, ne sprejemamo več denarja za i|« plačila v Avstriji« Ogrski in Nemčiji
Tiahko pa redno ie izposlujemo izplačila vojnim ujel« nflram lit drugim t Rusiji, Italiji in Franciji,	tudi
onim ljudem na Primorskem, kateri biTajo ▼ krajik, ki at zasedeni po laiki armadi,	-	m
Kadar poOjete denar, piHofcite tudi dopisnico ali p!» smo vojnega ujetnika, ker nam ■ Um pomagate sestaviti


"OLAs Naroda0
ULOV
RUNI
XSlorenian Daily J
Owned and published by tb*
20 PUBLISHING COMPANY
(A corporation.)	_
Frotdeat_^	IX5TJTS BENBDII, Tmittffif.
Place of Bujilnea* of tbe corporation and addresses at above
82 Cortlandt Street, Borough ot Manhattan, New York City, N. Y.
Ka celo leto velja list *a Ameriko in C ana do.......... .......... |3JS0
Ea pol leta.........................2.00
Ea irt.*t leta	LOO
Za celo leto sat mesto New York $5.00 Za pol leta za mesto'New York.. 3.00 Za Četrt leta ca mesto New York 150 Za inozemstvo za celo >sto .. $.00
"GLAS NAHODA- Izhaja Taak dan lzvzemsl nedelj in praznikov.
"OLAS NARODA"
("Voice of the People") aver? day except Sundays and Holiday* Subscription yearly f3.G0._
Dopisi bres podpisa m osebnosti se ne priobčojeja Denar naj ae blafovoll poSUjati po — Money Order, pri spremembi kraja naroCnikov prosimo, da se nam tudi prejflnje blvaliflSe
__naznani, da hitreje najrjmo naslovnika.
Dopisom in pofiUJatvai naredite ta naslovi -GLAS NARODA" 12 Oortlandt 8t_	_New Torf City.
Telefon: 2870 Cortlandt.
S sodelovanjem Združenih držav pa bo omogočen razvoj največje države na svetu, če se pri tem ne upošteva Kitajske.
Čudni običaji.
RUSIJA.
-ooo-
Vidina AmerikaiX'or smatra Rusijo za velikansko po-krajino, koje naravni viri še niso razviti Zelo malo Ame-nkan«*ev jut spoznava, kako velikanska jo v resnici Ru-jja in kako nerazvita so njena naravna bogastva.
Nekoliko pojma glede razlike med obsegom Rusije in
trgovskim in industrijalnim razvojem je lahko dobiti ia podlagi dejstva, da obsega Rusija celo šestino zemelj-.-kega površja, docim so znašali njeni eksporti leta 1912 b* .f780,000,000 in njeni importi $600,000,000.
V	istem letu so znašali ameriški eksporti $2,205,000, 000 in importi $1,653,000,000.
Sibirija sama pa je pri tem dvakrat tako velika kot *«» cele Združene države.
Vzroke te razlike med priliko in uspehom je iskati skoro v vsaki vrsti človeškega prizadevanja.
Predvsem je treba vpoštevati nizko stanje vzgoje, nadalje nepopolne metode poljedelstva, slabe zveze, slabo vlado ter politični pritisk izven Rusije.
Osnovne zahteve industrijalnega razvoja — obilica s'irovin — pa leže pokopane v zemlji Rusije, po celi poti «>d Finske pa do Vladivostoka.
Sedanja doba je doba železa.
Temelja industrijalnega sestava modemih narodov tvorita premog in železo.
Velika Britanija ima dosti premoga, vendar pa mora dobivati svoje železo od zunaj. Nemčija ima veliko zalo-iro premoga, vendar pa trpi vsled pomanjkanja železne rude. —
Združene države so edine izmed velikih industrijalcih narodov, ki imajo na razpolago premog in železno rudo. — Rusija pa je edina izmed velikih dežel in držav, ki ima vsega v izobilici na razpolago.
Eden izmed uplivov, ki je vstavil naraščanje ruske ,je bilo nemško tekmovanje, ki je zadobilo na moči vsled trgovinske pogodbe, katero je morala skleniti Rusija ob času japonske vojne.
Pod pritiskom te pogodbe ter s pomočjo nemškega trgovskega sistema, je bila Nemčija v pričetku sedanje vojne skoro za polovico vdeležena pri skupnem importu v Rusijo.
Uvažanje iz Nemčije pa je imelo za posledico, da se ruska industrija ni mogla razviti tako kot bi se mogla.
Poljedelski viri Rusije so velikanski ter so jih dose-rtaj komaj dotaknili. Ruski mužik obdeluje svojo zemljo ♦ako kot jo je obdelaval njegov oče in stari oče.
Rusija zamore rediti eelo Evropo edinole s preostankom svojih poljedelskih proizvodov.
V	zadnjem času pa so prišla leta, ko je zamogla Rusija komaj rediti samo sebe. To pa je bila posledica zastarelih metod, nezadostnih zvez in pomanjkanja inicijative od strani vlade, ki ni hotela dati nikakili zagotovil glede bodočnosti.
Kot glede industrije bo tudi glede poljedelstva v Rr-siji ustvaril prava čuda novi red, ki je zavladal sedaj.
Sedanja doba zakonodaje od strani ekstremistov je malo obetajoča za industrijalni razvoj Rusije, vendar pa vtori ta doba le začasno fazo. Stvari se bodo izenačile same posebi ter se podredile brezpogojnim in večnim zakonom ekonomije in življenja.
Rusija se pripravlja na bodočnost in fo vspričo sedanjih zined in sedanjega razburjenja.
Rusija ustanavlja parobrodno zvezo in parobrodni promet na svojih 15 tisoč miljah plovnih voda v Sibiriji, Zgradila bo boljše ceste ter ustanovila reden promet s kra ji, ki so bolj oddaljeni od rednih zvez.
Nabavila si bo v kratkem stroje za kopanje jarkov ter osušila s tem bogate doline, ki so ležale dosedaj brezplodne.
Vse to delo zboljšanja in rekonstrukcije se vrši naprej, dasiravno se nahaja Rusija sredi državljanske vojne tor išče pot v varno.	/
Ko m bo vrnil mir v to zmučeno deželo, se bo mogla Rusija v polni meri posvetiti nalogi industrijalnega razvoja, ki bo brei dvoma očaral s svojimi uspehi svet.
Predsednik Wilson je ravnal gotovo pametno ter dale k o vidno, ko je zagotovil Rusiji polno pomoč Združenih držav in sicer v materijalnem in moralnem
V	staro - francoskem romanu "Auxasan in NieoJette", ki je bil spa-an koncem 13. stoletja, in sicer napol v prozi m napoi v st«-h«h, se pripoveduje, da je prišel Auxassin po dolgi vožnji po morju s svojo ljubico v neko nepoznano deželo. Prebivalci dežele se ravno vojeval i vojno proti sosednemu plemenu, in ko je vprašal Auxassin po kralju, so mu je odgovorilo: "Leži v postelji ter ima otroka, docim vodi njegova žena vojake v boj.*' Auxassin se je temu zelo čadil in ko je prišel v sobo. v kateri je ležal kralj, je vskliknil: ' Kaj delaš tukaj, norec '
Nato je prijoi za polico, pretepal kralja, ga spodil iz postelje in iodjakal ž njim na bojno poiie, kjer se je vojevalo boj s pečenima jaiHiiki, jr.jei in svežim sirom in kj<*r je bilo vsako prelivanje krvi v bistvu prepovedano.
Ki*uar čitamo take i>ovesai. ^.fiuifflo vse to za bajko, a kljub temu so naui razodeva dtjslTo, da je bila otroeaioa moškega prastar in zelo razširjen običaj. Že stari Miški zgodovinar Herod ot, oče zgodovin". nam poroča o na rodili severne Afrike, ki so gojil i« t a o-bu-*j, in rnditega se ni vrjelo He-rodotu t<T mislilo o njem, da hoče svojim čit a tel jem n**tvez:ti bajko. Poznejša razistoavanja pa so dokazala, da se Herodot iii zlaga!, temveč jrovoril ."-isto ressitieo.
Dejstvo o otroški po*t*lu moških je danes potrjeno. Pesnik Apolonij z otoka Roda, ki jo živel v trotom stoletju pred Kristom, oineavja v svojih pesnih, da leži pri Tibareneih, na južni obali Cr nega morja, zakonski mož, koje-ga žena je rodila dete, stokaje v postelji, docim mu streže žena z jedjo in pijačo. Ta opis je par stoletij pciaucje potrdil rimski .pesnik Valerij Flak. O Jbereih v Španiji poroča Strabo in o Korzrikancih Diodor Siculus, da se viežejo zakonski možje pri tporodu v posteljo. Srednjeveški potomec Marco Polo k Benetk, ki je niak> pred le* o m 1300 obiskal eelo Azijo, pripoveduje o narodu '' zlatih zob*' na Kitajskem, kjer leže moški z otrokom v posteljo ter ostane v njej skozi 40 dna, pri čemur sprejema čestitke obiskovalcev. Ta navada je v oni pokrajini se daaios običajna. Pari Mjalajcili na otoku Bum skoplje »ena novo rojeno dete v bdi/sijem potoku ter streže nato možu, ki leži kot bolnik v postelji. Pri rodu Aino na Japonskem vrši žena takoj po porodu svoje običajne posle, dočim se mož svečano opravi ter sede poiig ognjišča, kjer kadi, pije žganje iz riža ter si pusti čestitati od svojih znancev in prijateljev. V Ameriki je bila navada o ino ški otroški postelji preje zelo razširjena. Pri številnih južno-ame* riških plemenih si mora oče te-kmn tega časa naložiti vsa mogoča prikrajšanja ter mora držati strog post skozi 40 dni Pri nekaterih rodovih v republiki Paraguay pa se mora postiti pri tem eelo sorodstvo. V Sardiniji leže mož za en trenutek poleg žane v posteljo, kar je gotovo simboličen preostanek nekdanje sege. Pri Hstih pa tepe babica uioaa po krstu s šibo. Pri številnih narodih ne sme mož par tednov po rojstvu otroka opravljata nikakih tažkih del m pri drugih mera skrbeti za otroka, docim opravlja žena vse hišne posle.
Učenjaki so si na vse načine priaadev&li, da razmofcrijo in pro-iK-e postanek te Čudne navade. Raziskovalce Bastian je zastopal mnerge, da predstavlja ta navada liaziranje, da se hoče s tem premotiti in opraviti na nffpačtfio pot trle duhove, ki bi mogli škodovati ženski. Tako se naprimer pri nekaterih južno ameriških plemenih vieže bojevnik, ki je ubil so v nežni ka. za nekaj časa v posteljo, s čemur Jioče premotiti zle duliove. Pozneje po vstame, obleče nOvo obleko tier si nadene drugo ime.
V	novejšem času pa ^ ši pričenjali učenjaki na drug na?iii razlagati ta čudni običaj. Domneva se, da obstaja pO mnenja nriroda neka skrivnostna zveza med otrokom in očetom ter da. vse, kar stan oče. lahko škoduje ali koristi detetu. Na povHagi tega je razumeti, da ae oSetn novorojene ga deteta popolnoma
težkih del, ne sme jesti mesa divjih živali, ne sme se kopati v mrzli reki, ker bi to lahko škodilo otroku. S tega stališča ravna potemtakem popohioma pravilno, če leže v posteljo ter živi vzdrž no, kar more otroku le koristiti Cele takrat, ko je njegova, žena noseča, se mora ravn::ti po gotovih predpisih in če je kljub temu dete slabotno, se mu očita, kot da je on kriv vsega. Skrb za telesni in duševni blagor dojenčka ima svoj vzrok pač v tem, da se smatra otroka za del očeta, od kate rega je dobil telo in dušo. To na-ziranje pa je najbrž nastalo šele po uveljavi jen ju očetovske pravice, katero se je, kakor znano, raztegnilo tako daleč, da se sploh zanikuje sorodstvo otroka z materjo ter smatra očeta edinim MvarHeljem uovega človeka.
kako prevleči Ziiko-
in druge podobne
Dopis.
Fort Leaven worth, Kerns.
Kot vojak Mnžiui sedaj četrto leto v Cnele Kainovi armadi, in namenil sem se nekoliko	i.
kako je dandanes tukaj.
V "(ilasu Naroda** sem bral, da je sedaj veliko število Slovencev pristopilo v armado Zdr »ženili držav. Kar se tiče plače, plačajo stiJaj priprostega vojak;« ^«30, prej namo $1.*», pri tem imamo pa tudi veliko več opravka kot prej. Ker s»xfcij vsak ve, da so Združene države tudi v t eni svetovnem klanju, zitoraj tudi nas jako dobro uponubijo. Jaz sem sedaj nastarvljen prt Signal i 'orps, kjer se ue-imo vse. kar sc tiče telefonov ki signalov. Nadalje se učimo, pe z žicami stvari. Marsikateri si predstavlja, da bo moral iti v zakope *na KVaneosko, pa. to ni resnica. Združene države se samo nameravajo jako dobro pripraviti za vojno. Trajalo bo eno leto, predno bo poslana nova armada v Francijo; v tem času bo mogoče tudi mir.
Dalje bi rad omenil, da v armadi Združenih držav ima vsak vojak, ne glede, kje je bil rojen, enako priliko za napredek. Tistega, ki ga veseli, ima sedaj dobro <priliko in pri tem tudi dobro plačo.
Koncem dopisa ]>ozdravljam vse one rojake, ki so sedaj pri stopili v novo armado ter jim klicem : Xa svidenje mogoče kje v Franciji! Pozdravljam vse moje brate in prijatelio v Minnesoti.
Jerry Maiovich,
Depot Co. <sIf* Signal Corps,
Fort Leavenworth, K:ms.
Amerikanci v ognju,
PADEC ALAHA.
To je b3a edina zelo neumtoa stvar. Ameriiki kolonisti pa so bili rojeni bojevniki ter so zrli na Mehikance kot na manj vredna bitja ter pri tem domnevali, da morejo držati to postojanko proti eeli mehiški armadi.
Y Fortu se je nahjajalo nekako 140 Amerikancev. Ko so se .približali Mehikanei, -- ^ribežalo v fort veliko žensk in otrok iz sosednjih krajev, ki so iskali rešitve in pomoči v tem fortu. Posadki pa je manjkkalo hrane in mtrnicije še bolj kot pa mož samih.
Bili pa so to ljudje, ki so bili močnejši od železa. Njih poveljnik je bil Travis, rojen poveljnik in junaški kot tijre-r. Bilo je na mestu še več dmg-ih, ki so se znali boriti kot levi.
Mehiški poveljnik, general Santa Ana. je pričel s svojimi 4000 Mehikanci oblegati Alamo. Travis. poveljnik, je špozn&l. da so A meri kane i na slabšem in rekel vsled te?a vsakemu posameznemu možu. da se lahko odstrani, ne da
bi se sra dolžilo izdajstva. Kljubi'ua.-ka v Pragi je založila dvoj temu pa se ni nihče brigal za to. njenih de4: ' Povesti" in pozneje
Dne 23. februarja leta 1S36 ael Ko zvezde padale... je pričelo obleganje, t ete mehi-'j 4 Moravska knjižnica j., nvit.b-škega generala so obkolile trd-i "Ha zbirko njenih novelie "I? moli javo in pričelo se je obstretjeva-' jc-^a albunia". Za Slove-n-e je v nje, potom katerega se je skuialo! tej zbirki posebno zanimiva črtk-a
t rtiea brez naslova"", ^rmmhi ^ potoTanja v Ljubljano. Opisuje
ra Me petnajst let, povest "Če ledin a deera ze statku7' (Hlapec in gospodarjeva hči), katera se je tiskala v Pospišilovem koledarju, V tej -dobi je ^pisala še več povesti, katere pa je sama uničila; šele leta 1883. je oibjaviia v časopisu 4' Ruch.'' (Gibanje) drugo svojo povest "Bolestni žert" (žalostna iala). Odslej pa so se akr vrstile novele in no\ oliee, katerih snov je bila večinoma zajeta iz življenja slovanskega naroda.
Leta 1*86. je izdala "Matice Lidu* v Pragi tri zvoeke "Črtic s Slovaškega*'.
"Zabavna knjižnica razhrad-skili benediktincev" v Brnu je 1. 1887. prinesla njene "Drobne povesti" in istega leta je risatcljiea obelodanila v Pragi novelo pod imenom "Akrobatka".
Dve leti pozneje so izšle v Brnu ni. ne povesti "Ideali", v Piagi pa drama "Gazdina roba" (pridna gospodarica) iz si življenja.
"Kabkie.tna knjižnica
iovasKega
Si-
ALI STOJITECELI DAN?
Če
je tako, potem morate biti trudni zvečer.
Vsak možki, ki hodi celi dan, je zvečer zelo truden. Vsak mož, ki dela stoje, ima bolne noge ponoči. Vsak mož mora tedaj rabiti "PE-DISIN'krepitelj nog, ker Pedi-sin hrani živec na nogi, brani utrujenost, pot, in ne dovoli, da bi noge pekle, ali da bi nastale kurja očesa, žuli, odtiščaji. Lahko vse odstranite brez nepripravnih ko-pelj. Vse kar jp potrebno je, <la vsako jutro namažete nope z Pedi-sinom in ta bo napravil vse pošteno. Vsak naj bi to rabil. Velika škatlja zadostuje za eelo družin« več mescev in stane $1-00.
CROWN PHARMACY
2812 E. 79th St., E. CLEVELAND, OHIO.


podreti zidove fort a.
To obstreljevanje je trajalo skozi deset dni. Mehikanci pa so skušali na vsak način najti košček zi-
nanr doswlt»k iz^a »eta 1B87_ kr so <e Cehi pripeljali v I.jnbijnno
dobimo uiti v vet tako kma! i. Tu -«» ki eitateiju inlmev duši. Zanimivi. t*-lj>ki značaj Pn v	ai ii^tii it- prti
no označili i o tort* j
du. kjer bi mogli prebiti ter pre-!"* > !»ila tndi G. Preiss>va med krMi«tatujetno. da ^
To je povest o ameriikem porazu. Bil pa je to poraz, ki je do-vedel do dalekosežne zmage. Bil pa je tudi poraz, v katerem se je rajSe izbralo smrt kot pa predajo.
V bogato deželo severo-zapadne Mehike, v pokrajine, ki tvorijo sedaj državo Texas, je prišlo več stotin ameriških kolonistov, da si ustanovijo tam domačije ter bodočnost.
Takoj nato je sled H spopad z Mehikanci. Kojega je bila krivda, nas v sedanjem trenutku ne briga. Mehikanci so se pritoževali, da. so bili novi došleci grabežljivi in ne-uljudni. Ameriški pionirji pa so izjavljali, da ni Mehika postopala z njimi na primeren način. Spor med starimi prebivalci ter novimi doSlfcci je naraščal od ne do dne.
Pri San Antonio je stala misi-jondka Sola, znana pod imenom Alamo. Zunanji zidovi te misijonske hiše so pokrivali nekako dva a kra in pol. Vi<wki so bili nekako osem erevljev ter debeli nekako en jard. Pionirji so se polastili A-lanaa ter iapremenili to misijonsko hišo v fort. Obenem pa so sklenili, da se bodo ustavljali vsaki sili, ki bi priila proti njim._
Javni zMa.
prisrčno zahvaljn-6202 Št. Clair Ava., Cleveland, Ohio, ki mi je u-tptino jMuajpti V moji bolezni, ko ~ aa itda t Cl#velandu.
tf. y. X. Itfnt prlporo-
momk^Urm'
magati ameriško posadko.
Vsled tega je prišlo do tega. da
je bil vsak posamezni mož zaposlen na ozidiu. Ženske pa so sam.1 polnile topove. Vse napade pa se je odbilo.
Vest o obleganju se je razširila po vseh naselbinah. Raditega pa se je poklicalo na plan vse ameriške pionirje, ki so se nahajali v bližini. 32 izmed njih si je priborilo pot skozi meliiške vivte ter prodrlo proti Alamo, kričeč:
— Dečki, prišli smo, da umremo z vami!
Konečno in po vseh ^laporih se sovražniku ni posrečilo prodreti skozi ozidje. Med tem časom pa se je izvršil boj moža proti možu ter se ni dajalo niti zahtevalo milosti. Mogoč je bil le en izhod.
Ameriški pionirji so se borili kot divje mačke. Mehikanci so bili izpostavljeni pri tem napadom, kot jih je malo pojmiti v svetovni zgodovini. Konečno je bil vsak Ame-rikanec ali ujetnik ali pa mrtev. Izvzemši petih, katere se je prema-plo aH ujelo, so padli vsi. Ženske in otroke pa se je umorilo na nesramen način.
Junaki iz Alamo pa niso ostali brez osvete in to bomo povedali v naslednjem članku. Njih kri ud je zapečatila prostost države Texas.
Gabriela Preissova.
priljubljena češka pisateljica.
Gabrijela Preissova se je rodila leta 1862. blizu Kutne Gore, kjer je njen oče, Sekera po imenu, imel posestvo. Ko je bila stara leto dni, ji je umrl roditelj. Mati se je omožila drugič in vzela J. Vanjo, kupca v Planjanih. Ta jc
bil mali rSaKmiali I lIlKri	« - ™
ti literj «>i«awa
v -r-samorasli »rssove si 1 leti n za da Je v t«
irah
.	,	_	----- W..J Knji
numi. Kratka črliea je o^ma ta- gi boeata individualnost |»i-at--ko živo in naravno. ,ia na iHve | !jiee pojavila št- z večjo d.>1 očka — osobito na f^lovenea — na-|r»o^tjo i.-o v l.je prejšnjih <|ei;ii pravi mogoeen utisek.	\hi d* je »a zbirka ros vredna. .1 r.
T.e^a 1800. j«» izda'a pisateljic'jo najt*aplej<> priporočamo. To j.-svoj ^ drugo dramatsko delo knjiga, k. strehi i v višine, višje "Njona peterka".	[nego knjige pisateljev *tr»»pa, ki
"t"rt.iee s Slovaškega** so se ti- se pr^i ii> inHii". hi še nekaj: skale leto potem v "bleski kroni- Knjigo j<* »p -^alr. dama. pa je bolj
ki" tiee
a leta	rjone "Xwc "*r-
V balonski knjižnici* znanega
moška ne«o mar^ikaka, katero je spis.ila moška roka
In "Ceskn Kevue" pmvi: Mala
mali Gabrijeli ljubezniv očim in je vestno skrbel za njeno vzgojo.
V Planjanih je hodila v troraz-redno ljudsko šolo do devetega leta. Pote*u so jo poslali «tariši na Smichov (praško predmestje), kjer je dovršila četrti in p£ti razred. stanovala, je tu pri svojem sorodniku, pisatelju Frančišku Dvorskem, kateri je s svojo soprogo jalro blagodejno vplival na nje vzgojo. Zlafiti soproga Lnisa je znala, v mladi učefcki vzbujati narodno zavest, narodni ponos in ji je vcopila v srce vročo ljube zen do krasne češke domovine. V •dvanajstem letu je šla Gabrijela Hodonin na Moravsko k sorod-tsikom.
Tu jo je pozneje spoznal J. Pre fes, blagajnik stadkovniee, in vzel leta 18W0. osemnajstletno go-spieo za svojo soproigo. V Hodo-ninu je potem ostaia deset let, dokler se ni meseca maja 1890 presolila s svojo rodbino v Oslarvane pri fvančieah na Mocavskem. L. 1898. se je stalno naselila v Pragi, doičim se je prejftnja leta dalje mudila rti Koroškem v svojem gradiča, na Zeleniku, ki ga je pa pozneje prodcla. Potovala je veliko po Franeoakem, Nemškem. Ruskem, Slovenskem, Slovaškem itd.
Gabrijela PieSaatv* as je ie PUnjMuli jafco
založnika .T. Otta v Pragi so v?5Ie knji/.iea, olisetrajoča i'- štii i pove-"Korotanske povesti * in 1. 1S98. sti- Totia tako Iju4> in vc^el pojav, "Mladost m druge novele*', od kakor jih je malo v žalostnih ita-k atoi i h je "Mladost" posvečena <lneli .. Resni.-no, i nova knji bivšemu ljubljanskemu županu 8» S- Preicsove se lahko s polnim Ivanu Hribarju. .T. Otto je še izdal istega leta zvezek povesti z naslovom "CVtiee brez okvirja** in založnik J. R. Vilimek njeno dek> "Koralkv z cest (potovanj) i z domeva".
Vsi večji in veljavni češki literarni listi (Svetozor. Zlata Praha. Osreta (Prosveta), taimir itd.) so zaporedoma objavljali proizvode pisateljice Prrissove. ki se zelo hvalijo in so pridobili omenjenim podjetjem vedno novih naročnikov. Pozneje je priobčila pisate-
pravom ia ponosom prišteva meti najboljše, kar se je pri nas v poslednjih desetih letih napisalo___
To so povesti tako krasno in globoke, katere učinkujejo globoko na človeško we. l^isateJjiea zna čitati v človeški duši. Najskriv-nejše globin« <hiir so ji zaiaue, najtajnejši pojavi so ji jasai. Ko je pisala to knjigo, bilo ji jo glavno vodilo — ljubezen do ljudi, v katerih duši je »"-it-tla. l-jubi jih. zato jih tudi razume. Odkrivajo ji svoje i)olesti. sv«oje pi^lie uade, ne skrivajo ji ovojih pravili ču-
kazali bolj-
šem
Tjica v njih novele " Ldberant
"Rebela". "Spomladanska pe	>>[ .
Ismael Lovit'*. "Taimove s0 ,l(;s" v n*snK'1- 1,1
no <utte«'i opazujoči talent pisateljice pojmi z nenavadno jasnostjo vse pojave, katere vidi... V tem je nje n;oČ in šola, da vedoma stremi do velikih smotrov s pre-
•zlato", "Jerla
itd.
O pomenu pisateljice Preissove bi se dala napisati obširna
prava; kajti ona hi je pridobila pr0stimi, primitivnimi sredstvi, tekom časa jaso častno, da. oil- Qna s tako gotov^tjo in ta-heno mesto v češkem slovstva. Iz- liim m(^VOmf da ji to lahko za-brala ki jc popolnoma nov vir, iz vida marsikak pisatelj... Gabri-katerega je jela zajemati snovi ^ Prcissova pe£nica — silni svojim proizvodom: začela je z fo vredno globoka... Cabornost velikim uspehom opisovati življc- prave un.etniške svžosti diha i/, nje slovenskega naroda na Koro- „jenih proizvodov. To je dar, ka-Skei" -•:ratSk5?a 1^m.iya.roda terega dosti occ^iJi niti ni mogoče !''
velikimi uspehi.) Drugod katere iskreno rada podpira desne človeka tista nepona- jansko, ne le na duševnem polju.
na »Slovaškem. Na podlagi bistrega opazovanja, pesniškega navdušenja je proučila vse dejanje in nehali je ondotnega ljudstva in je krasno opisala v svojih ljubkih novelah.
V noveli in drami svoji nam riše Gabrijela Preissova, kakor prava umetnica in pesnica,, življenje, kakoršno je. Cesto nam kaže žalostno in temno stran človeškega življenja, zlasti kadar opisuje ljudi iz jugozapadne Moravč, da nas pretresa silna tragika. (Njena drama "Gazdina roba'' iz slovaškega življenja je same v Narodnem divadlu (gledališču) v Pragi doživela petindvajset predstav z zopet gane rejena, naravna naivnost, katera se pogosto nahaja bas v slovenskem narodu. Dobro se ji posrečijo črtk-e, v katerih nam riše vesele strani našega življenja.
Iaterwmi referent praškega časopisa "Politik" piše v svoji kritiki knjige "Kdvž hvezdv pada-ly" (Ko so zvezde padale) takole: Redko kdaj nam je napravilo delo češke pisateljice toliko pravega, neskaljenega veselja, kakor ta drobna knjižica, obsegajoča štiri izvrstne, trajno vrednost ima joče povesti G. Preissove. Redko nahajamo v novejših knjigah tako toplo, globoko čustvo in hkrati tako kipečo svežost m — kar je glavno — tako pristno in optaovanje življenja ua-]m Qiidi. Porvaafci kakor sto "ške-
\'sa njena slovstvena dela preveva velika ljubezen do češkega, v ol>če do slo\^anskeg^t, zhusti pa do slovaškega iai slovenskega naroda. In nihče ne bo oporeakl, da ta ljubezen jako blagodejno \pli-va na čitateljevo srce...
Cnjmo, kaj i>lš«' o Slovakih: "...rodila se«n se lja Češkem, tu sem bila vzgojena in tu so mi vwjiHl v srce prepričanje, da sta t eh in Slovak ene krvi in onega duha. In res — ko me je usoda pripeljala na Slovaško, mi je bilo tu kakor doma... Prav nič tujega :iifi*ni našla tu. .. "
Istih mislih je tudi o Slovancili,
Več njenih del je že prevedenih v razne jezike, naprimer na slovenski ("Stric Martinek", "Korotanske povesti'' v "Slovanski knjižnici", "Začetek romana" in več drugih črtic, ki so bile tiskane v podlistkih slovenskih časnikov, osobho v "Soči*' in "Slovenskem Narodu"); na hrvatski (več krajših slik in. drama "Gazdina roba**, katero se tudi predstavljali v zagrebškem gledališču, krh-ika je bila jako laskava) ; na ruski in nemški jezik i. dr.
To jc veliko in lepo priznanje cijonili tcaslug za češko leposlovj-i pri vseh omenjenih narodih in ona je zasleži!
Upamo, da bo njena povest "Mladost" ugajala vsem našim
r
~ i _CLAS NAHODA, 19 SEPT 1917
Kako so nemški soeijalisti izdali sodjalizem?
-ooo—
-ooo—

l)r. Jcaip Ooričar, bivši avstroogrski konzul v Združenih
državah.
i »
-ooo-
PRVI DEL.
nemški socualisti zadovoljni s praktič
nimi uspehi nemškega militarizma.
Le slepec bi ne mogel videti, da so prinesle vojne iz let 1H64, 1866, posebno pa vojna iz leta 1870, ki je napravila nemško cesarstvo tako mogočno in bogato, delavskim razredom Nemčije velik blagoslov.
Nemški soeijalisti so spoznavali, da je pripisovati to splošno prosperiteto čudovitemu vojaškemu ustroju in njega pripravljenosti za vojno vsled katere je bila Nemčija v stanu strmoglaviti francosko cesarstvo in da je to v glavnem delu visoko organizirane vojaške države, predstavljane po Prusiji.
Spoznali so, da se jc njih teorije že zdavnaj razveljavilo vsled praktičnih uspehov, ki jih je bil dosegel pruski militarizem. Videli so, da so vzrasle nove industrije, katere se je spravilo na svet ravno vsled militarizma, do ta kih proporeij, da je našlo vsled njih svoje življenje na stotine tisoče v izurjenih delavcev in neizurjenih pomaga-čev. —
Izdelovanje topov, orožja in mimicije, velike ladje-•lelniške industrije, volnene in bombažne industrije, ki ho zakladale armade z obleko, tvomice vsake vrste za o-premo armade in mornarice — vse to je dospelo do take višine, da bi bilo za vernega učenca socijalizma bedasto vprizoriti poskus, da se ustavi to mogočno plimo, ki je dajala zaslužka tako velikanskim množicam.
7. enega izmed velikih tržišč, katera se je bilo pridobilo za nemško trgovino in industrijo.
Eno glavnih med temi je bila — Rusija s svojimi ne -izmernimi naravnimi zakladi ter velikimi možnostmi bodočnost. Izvoz nemškega blgaa v Rusijo je naraščal zelo hitro po rusko-japonski vojni, posebno radi ugodnosti, katere se je dobilo od Rusije potom trgovske pogodbe, sklenjene malo po izbruhu dotične vojne.
Te-/koče, v katerih se je nahajala Rusija v onih dneh, s«? je izrabilo od strani nemških diplomatov ter dobilo koncesije za nemško trgovino, katerih bi se preje ne moglo dobiti. V letu, predno je izbruhnila sedanja svetovna vojna, je kontrolirala Nemčija 52 odstotkov ruskega uvoza, kav je znašalo nekako tisoč in dvesto milionov mark.
S čudovitim napredovanjem, ki ga je bilo opaziti v Rusiji na vseh poljih človeškega prizadevanja in z nara-. ščajočim izvozom surovin kot žito, živina itd. je Nemčija kmalu uvidela, da bo morala zvišati svoj izvoz materijalno in da bo morala skleniti z Rusijo novo pogodbo, ki naj bi bila še bolj ugodna kot je bila prejšnja.
Da ohrani zase kontrolo nad tem tržiščem je bila imperativna dolžnost ne le nemške vlade, temveč vsakega lojalnega sina Nemčije, med katere sinove je bilo naravnim potom šteti tudi nemške socijaliste, kajti na stotine tiso-Čev njih družin se je podpiralo z zlatom, ki je prihajalo tako obilno iz Rusije.
Sovraštvo, ki so ga gojili nemški soeijalisti do Rusije. jih prav nič ni oviralo pri jasnem spoznanju, da bi bilo udi zanje ugodno, če ohrani Nemčija svoje privilegirano stališče na ruskih tržiščih. Iz Rusije pa so prihajale vznemirjajoče vesti.
Rusija se je pripravljala, da pospeši ustanovitev in /.grajenje tvornic v svojem lastnem cesarstvu.
nemčija kot arzenal sveta.
Zmagovita Nemčija pa je postala razentega tudi ar-zenal sveta, kamor je prihajalo vsako leto na ducate narodov, da si preskrbe potrebne zaloge vojaške opreme.
Timbolj je pospeševal kajzer Kruppove topove, tem bolj so mu morali biti delavski sloji hvaležni za vse, kar je bil storil za pospeševanje te nemške industrijalne panoge. Cim več naročil sc je dalo Kruppu, da zadosti potrebi celega sveta glede topov in mimicije, tem bolj so mu morali biti nemški delavski sloji hvaležni za to, kar je bil storil za procvit dodatnih industrij Kruppovih naprav.
<	im širša je torej postajala sfera nemške trgovin^, Tim večje je postajalo povpraševanje po nemškem blagu izven Nemčije; tem bolj je postajalo jasno delavskim slojem ter vodilnim nemškim socijalistom, da je njih lastno blagostanje v veliki meri, če ne sploh odvisno od nemškega eksporta iu vsled tega od splošnih razmer v nemškem cesarstvu.
Tako spojena je postala nemška prosperiteta z interesi nemške socijalno-demokratične stranke, da so priče H soeijalisti smatrati za svojo sveto dolžnost, da podpirajo vlado v vsaki njeni politiku
Vsako izpremembo v sreči Nemčije z ozirom na mednarodne odnošaje se je kmalu čutilo v družinskem proračunu delavca. Vsak polom in vsak uspeh nemške diplomacije je bilo citati kot na barometru, na plačilnem omotu delavca.
Vsled tega se ni treba dosti čuditi, da so nemški soeijalisti hitro spoznali, da je treba v praksi spraviti v soglasje njih teorije s potrebami in zahtevami pruskega vojaškega^ ustroja, ki naj bi bil v bodoče njih popolna lost.
Vsako tržišče, katero so pridobili z zvijačo ali silo, je bil njih dobiček. Vsako tržišče, katero se je izgubilo vsled napak ali nesposobnosti nemške diplomacije, je predstavljalo njih izgubo, katero je bilo natančno občutiti v žepih nemških soeijalistov.
<	im drznejša je postajala nemška diplomacija, da pridobi novih tržišč, tem večje priprave so bile potrebne, «la si pridobi nadaljna, dočim je šla stem isti korak večja delavnost v industrijah.
Cim večji so bili dobički nemških delavcev pri izdelovanju vojnih potrebščin, tem večja je bila podpora slednjih pri vojni politiki.njih vlade.
tajna POGODBA NEMŠKIH socualistov z . z NEMŠKO IN avstrijsko vlado,
Ni težko iznajti, kaj se je godilo za zavesami in kaka pogajanja se je vršilo med nemškimi državniki ter zastopniki socijalno-demokratične stranke v letu pred sedanjo svetovno vojno ter tudi tekom meseea, ki je potekel neposredno pred vojno. Vedno je obstajal stik med obema.
- Dne 3. julija leta 1013. to je trinajst mesecev preti izbruhom sedanje vojne, so bili glasovi socijalno-demokra-tične stranke odgovorni za sprjeem postave, katero se je v luči poznejšega razvoja smatralo za prvi korak poznejše najK>vedi svetovne vojne od strani Nemčije.
Onega značilnega dne je naprosil Bethmann Holhvog nemški parlament, naj sprejme postavo, ki naj bi dala vladi polnomoč, da naloži narodu davek enega bilijona mark. ''s katerimi naj bi se pokrilo izvanredne vojaške izdatke" Nemški soeijalisti so bili v onem času pripravljeni dati vladi n arazpolago slična posojila tudi za bodoča leta. Vsled tega ni prav nič čudno, da so nemški soeijalisti dne 4 avgusta 1914 v državnem zboru soglasno glasovali za ve like vojaške kredite, katere je zahtevala nemška vlada, da otvori svoje sovražnosti proti Rusiji.
pa obiska nismo bili kar ni? vedeli. Kufr je bilo bolj rahločutnih vrmih pridelkov je vse posmodi-la, fižol, kumare itd. vse je vnioe-no. Lotila se je tudi kroiapirja. pa temu morda ne bo toliko škode, ker mraz ni dosesr^l zemlje. Na vse načine nas Bos obiskuje z nadlogami. Kaj bo. kaj l>o? Ker pa že ravno govorimo o mrazu, pa. ne smemo prezir t i še drueega gosta, ki nas je iznenadil pred kratkim, ;n to je bil — sneg. Cista resnica — trikrat v nedeljo v jutro, pomni: 9 septembra — začel je padati. seveda obstanka ni imel. hotel nam je menda le pokazati, kakšen da je. da se tra ne bomo prestrašili. kadar bo pričel v večjih muo- 9 zinah.
Rad bi i vedel za naslov J A VEZA TROHA. podomače Anken iz Babnega Polja pri l*>žu. Če k«lo ve, naj mi javi. aii naj se pa sam oglasi. — Ton v Mlakar. Johnson Camp. Box	Nor-
wich. Pa.	(19-21—i»>
Ceneni časi.
nemčua je riskutala to vojno za rusko
tr2isče.
NEMŠKI socijalisti odobravajo politiko
osvojevanja.
Vojne priprave so smatrali nemški soeijalisti kot zagotovilo proti izgubi kateregakoli izmed tržišč, ki so že stala v seznamu nemške trgovine in industrije. Noben ni mogel gojiti tako velike bojazni glede tega, kar bi bodočnost neizogibno prinesla kot ravno nemški soeijalisti.
Njih so bile težkoče, na katere je naletela nemška di-j domačij a v Evropi in drugod; njih pa so bili tudi triumfi, ki jih je dosegla za domovino v kateremkoli delu sveta.
Ponovno se je izjavljalo v teku zadnjih par let, da so nemški socijalni demokrati potom svojih voditeljev ali ka-Kih članov stranke, kar pomeni isto, s polnim srcem zagovarjali nemško |>olitiko v Maroku in avstrijsko aneksijo Nosne in Hercegovino. Šli pa so celo tako daleč, da so strogo priporočali pridobitev novih kolonij za Nemčijo ali Avstrijo potom aneksije turških posestev v Aziji, zavzetja francoskih kolonij ter kolonij Holandske, Belgije in Portugalske.
Rusija je imela ta načrt v mislih še predno je bila na hiter način prisiljena stopiti v japonsko vojno in le njene zmešnjave na Istoku so preprečile, <la se ni v polni meri izvedlo načrta.
V tem času je Rusija zelo počasi in nerada opustila svoje načrte. Nemški diplomati so zelo dobro vedeli, da bo njih boj za obnovitev trgovinske pogodbe, ki naj bi ugasnila leta 1917. zelo oster.
Nemčija je bila pripravljena, da stopi pred največje težkoče in da se posluži vsakega sredstva, vključno vojne, da obdrži to, kar je smatrala kot najbolj važno za svojo sedanjost in tudi bodočnost. V Nemčiji je bilo že opaziti zna ke resnih industrijalnih zadreg, kar se ponavadi označuje kot paniko.
Izvedenci glede politične ekonomije so prorokovali veliko industrijalno krizo, ki naj bi Izbruhnila leta 1916 ali 1917, Vsled take krize bi seveda trpel najbolj navadni de lavec.
Da so bili vspričo tega soeijalisti zelo vznemirjeni, si je lahko misliti. Ravno raditega pa je lahko razumeti, cla se vspričo teh okoliščin udali vsem diplomat ičnim manevrom, katerih so zmožni eesarsko-nemški diplomati.
naročajte se ha "olas nahoda" največji slovenski dnevnik v združenih državah
V splošnem ima sedanji čas s svojimi visokimi cenami za živila do>ri vzroka, tla se ozira z zavistjo nazaj na one dobre stare čase, ko so bile ta živila poceni in ko se je dobilo za majhen denar najpotrebnejše za življenje. V kronikah je pisano, da so obstajali časi. ki so naravnost brez primere glede ee-ne za. živila.
Tako se je naprimer lahko kupilo v Nemčiji leta 12S0 mernik žita za 22 vinarjev, kokoš za dva vinarja in dueat jajc tudi za dva vinarja. Leta 1380 je stal sod piva štiri šilinge. krava tri šilinge, ovca en šilinir in funt surovega masla dva vinarja, (šiling je bil toliko kot nekako današnja avstrijska kronal. Navadnemu delaven se je dalo na dan razven jedi in pijače dva vinarja v gotovem denarju.
Vspričo tega pa si človek ne sme misliti, da so se te nizke eene raztezale na vse predmete, ki so danes splošno v porabi. Nekatera živila, pred v>em pa
dve kroni. V IS. stoletju se je gibala eena čaka meti 20 do 40 kronami za kilo in v Londonu s*> j»-prodajalo najboljše vrste eelo za približno 60 kron. Kila čokolad*, ie Mala koncem 17. stoletja do 30 kron in kava je bila vsled svoje visoke cene naravnost nedoRežna za navadne ij-.iul.
Vpokicani.
.'in*" 21. septembra je vpoklicanih nadaljnili 72 mož i/. Calumet skejra .V-trik t a in ti nas bodo zapustili ta dan skupno z onimi iz Ilaueccka in Hough tona s posebnim vlakom ob 8. uri zjutraj. — Med temi se nahajajo sledeči «.!»»-venski fantje in možje: Peter Bailor, I-ouis Blažič. .John Star).-ha. Frank Ve rde r her. Joseph A srn m n Anton Knkman. Joseph (iraHek. Mathaiius Wertin. Stephen Laek-ner. John l"ri<-h. Nicholas R >nri-na. Tem kakor tudi vsem onim. ki so bilt eosedaj potrjeni za prvo
Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja U'DVIKA PRlfciEN. Doma je iz Terpčan pri llii>kt Bistrici. Prosim cenjen - r« ia-jake. če kdo ve za is j« etov naslov, da mi u naznun <"•- pa sam eitn. ga pros m. tla -e oglasi. k»»r .mi imam nekaj važnega sporočili. — Bind .lakshe. I'ov f.40. Sheffield. Pa. 1:» 21 -!♦
Kr-tLi hi i/vtlv!a za naslov IONA-t 'I J A i'i FRANK V VID.M Ui. D'ima Ma / Uibemburga na Primorskem. Prt-d t>. leti sta bi-la v Chicayu. 111. Prosim cenje-Hc roja'.;«*, če kdo ve. da mi naznani. ali fitij se t«i sama ogla-> ia na naslov Mrs. \ntoma Jefc-it lojona 1'» -s»-dujak . 'ttM ( harles -\ve., Stilwny, N. V
(1 »-21 —!»»
narodno armado na čast. se bo priredila v prostorih cerkvene dvorane mala odhodniea. katere naj sadje, ki so danes.>(* gotovo udeležijo vsi ' not r jeni".
Kje je tovarišica?
dostopna vsakemu človeku, so tvo-'^a^or tod* slovenski trgovci h. rila nekoč Inksus, katerega ^o sj: stariši. Izkažimo našim bodočim mogli privoščiti le vladarji in na j-j vojakom, ki se bodo borili za de. bogatejši ljudje. V 14. stoletjn je mokraeijo in humnniteto čast. ka-staa oranža ali pomaranča v Pa- ji™ Po vsej pravici gre. a ob rizu ' frankov, kar pomeni v <la-i,,"in navdušimo. tla ostanejo našnjeni denarju nekako 2"i av-,UH'no zvesto udani naši slavni strijskib kron in v času Lndovika" mezdna t i zastavi z željo in upa-XIV. se je plačalo za tričert li- »jem. da se skoro povrnejo iz boj tra majhnega graha, katerega sko- h poljan ovenčani z vencem 71113-r o ni bilo mogoče dobiti, neka ko | m 7 Javori kam i junaštva. 200 kron v sedanjem avstrijskem I	^^	~
denarju. Ki/ je bil v srednjem veku in tudi pozneje predmet luk
Slana.
Prvi mraz ali slana v tej jeseni
Čudesa v Sahari.
,	- - - * — ■ »u "luuu » i tr 1 jm ii
susa, kajti bila je stala veliko nadJ nas je obiskala te dni. totla njene
Potnik v Sahari vidi pogosto v daljavi veliko jezero ali Rtndenec, obdan od palm in prigodi se včasih, da napotijo karavane v Sahari svoje korake proti mestu, kjer se prikaže taka varljiva slika. Karavana gre naprej svojo pot in oaza se vedno bolj oddaljuje ter konečno popolnoma izgrine. Vizije je bilo konec in znanstvena po jasni te v tega je naslednja;
— Pesek, ki je zelo razgret vsled solnenih žarkov, pošilja proti ob-nebiu vroče plasti zraka, katere plasti se raztezajo telr zavzamejo konečno obliko ogledala. Oddaljene predmete je videti skozi tak zrak povečane in odsev teh je vi-ileti v obliki slik, takozvanih "Fata Morgana
Take prikazni vidijo celo živali, to je konji, kamele in osli in vse drvi proti domišljenemu mestu, kjer se upa dobiti vodo in živež.
rusua kot kolonija nemčije.
;lih let niso gojili nmeški so-
KOLEDAR
za leto 1918,
Rojakom naznanjamo, da bo ▼ najkrajšem času izšel naš Slovensko-Amerikanski Koledar za prihodnje leto 1918. Glede poučnega in zanimivega čtiva in krasnih slik bo letošnja izdaja presegal* vse dosedanje.
Cena je samo 35 centov Da ga boste pravočasno dobili ga naročite že sedaj. Najboljši dokaz, kako veliko je po vprašanje po našem Koeldarju, je to, da smo morali že dve leti izdati po*dve izdaji. Ker bomo letos izdali le o-mejeno število Koledarja, se na poznejše naročbe ne bomo mogli veliko ozirati.
Naročajte ca pri:
Važno za vsakega.
KADAR želite isvediti za naslov svojih sorodnikov, KADAR želite dobiti delavce ali pomoč v gospodinj-prijateljev ali znancev,	gtvn itd,
KADAR selite prodati posestvo, farmo, lote, hiio, po- KADAR selite dobiti delo za sebe ali svojega prija-hištvo, trgovino itd,	telja ali znanca,
KADAR želite objaviti krst, ženitve, žalostinko itd. KADAR želite objaviti društvena nagnami^
rabite vselej "GLAS NARODA"
m
'GLAS NARODA" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tudi v Canadi itd.
"GLAS NARODA" je najpriljubljenejši in najbolj razširjeni slovenski lint na svetu.
"GLAS NARODA" je razposlan na leto v štirih in pol miljona (4,500.000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje.
CENE SO 8LEDEČE:
Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $1.00 Enkratna objava prodaje posestva* hiše, lota
itd.stane ..	ti m
" '	.............. • • mmm .-a »■•«... fl.UU
Enkratno iskanje delavcev stane ........... ... $1.00
Enkratno iskanje dela stane................ $0.30
Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke
ali kaj enakega stane.................$1.00
Enkratno društveno naznanilo stane .........$0.50
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Naročilom je poslati vselej tudi denar.
NASLOVITE NA:
"GLAS NARODA"
82 CORTLANDT STREET,
NEW YORK, N. Y.
Rojaki, vpoštevajte naše geslo, da ne sprejmemo	Rojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo ali pa
oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem va-	feročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu
rujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih	prodajalca, zakaj
i"w *	ga nL Posebno velike važnosti je za vsakega pri na-

' ]r - "rWfe^Sc&r	\'k<	""'i .' Z1'."' v
* » " 't ". r - -
r-
Jtt£0sl8va0ska
a. ..
=s
1
U\9l t^fSfll
pi Vi
Tli
rti
R1
tnkorporiranfl dn- 24. jarnutrja 19(il v državi Mina
sedež v ELY, MIVN.
GLAVNI URADNIKI:
<i*ednik: MIHAEL ROVAN^EK, Bi 251, Conemauffh, Pa.
rl predalnik: LOHR BALA XT, Box 106 Pearl Ave., Lorain,
Oh
C<
JOSEPri PIRTTLER, Ely, Minn.
ik- CEO. L. BROZICII. Ely, Minn.
in Neizplačanih smrfnln: LOUIS COSTELLO, Salida.
VEHOVNI ZDRAVNIK: •
Dr .lOfi. V. CRAIIEK. S43 E. Ohio St.. N. E. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN OOrŽE, HTv. Minn.
ANTHONY MOTZ. «W>41 Ave. * M" So. Chicago, 111. T VAN VABOCA, 513« Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR .T. PORENTA, Box 176. Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODN1K, Ely, Minn., Box 480. JOHN RI PN1K, S R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAFTZ, Jr., 4.52 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVEKN.624 — 2nd Ave., W. Duluth, Minn M ATT. POOORELC\ 7 \Y. Madison St., Room 605. Chicago, III.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RIDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio.
KRABEC. Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver,
RANK J
Colo.
FRANK KOCIIKVAR, Rox 386
__Gilbert, Minn.
V«i dopisi, tikajoči m uradnih zadev, kakor tudi denarna poiiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jsdnots, th prf-.»ibe pa na predsednik* porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se na bode osdarak).
l>rnštv. no glasilo: *' C. L A S NARODA".
Mladost.
POVEST.
Gabrijela P.-eisaova.
V t-j zavesti je bilo za previjal dete prav tako kakor že
►poročenea nekaj milesra.
a hrepenela navzlic te- trpežljivo, napal je s topUm mle
Doma! oba novr po čimer mu, da » navdajal, Od trei iz doline veselil m Mlada divjaka ka, da bi *e bi!t vržeta po ozki in nerodni poti navkreber Majdo z vozička, — pa ir je bilo ^poznati. kakor da
za materine bolezni, gibčno in po-
fnie misli, katere m> ju na i«>tL zelo različne. *tka. ko sta m* odpeljala nI Met I kov ih, se j«- Filip irrstatio le svojih konj. bas ni«ita bila ta-treha bati, da pre-
vemlar tiči raz^ oih t mi (deta
no-veM-lo sta rezgetala m, dasi ni-Ma bila lačna. odgrizavala medpo-toina liJ.1 je z upturn jenih akatovili vej, /. brez in divjega oreha, a \seh-j »ta /dirjala, kdar mi prišli > kak« male ravnice. Menda sta it i »a. da i h-*! jet a domov srečo. Re^ni, gladko počesani Filip v rneTovem telovniku« v kateri so le * iite .-\ et!iee, ki era je ne**-l včeraj pred olrar, tročje veselil žttjima vretl. Kdo bi bil pa dejal še pred ik>! letom, bode imel tako iz vsega kuga drugega rad nego simtA, svojega brata, Tomaža !
Seveda, tega bi ne bii rekel nihče. kdor je dobro poznal t'asnar-jevtga Kilijia iz prejšnjih časov.
Ko je bil star okoli (petindvajset let. mu je izpodletela ženitev, in i »o tem se je zdelo, da je za vedno opravi! z ženskami. Miren, tih človek je bil. kakoršen si ne upa nmo-
k.»m iz steklenice in zazibal v na-ročju v spanje. Naučil se je peti l*»žično pesem uspavanko, na prstih stoječ i>a je po taktu ujkal bratca in z d lanom trepljal po |k> povoju, dokler drobekeni Toma-žek ni lepo tiho zaspal in dihal zadovoljno.
Težka Filipova naloga se je za-t ela v dolgih grudnovih nočeh: -ajenost v rdečih in z. Ie-t ?,iraz. veter. Miejr je silil v hišo, k.A ih, katen, jima pre-, slišno n»|>otal s šipami v obeh ok-;rrive »e	LahkomUH-j nih ^obe. prav kakor da nekaj zu-
iinaj straši---- Toda čeprav še
brezskrben mladenič, je Filip za-čutil v sebi. da ie on odgovoren za brata, da pa ima v sebi tudi dovolj moči. da ga obvaruje mraza, gladu. nezgod in neprijetnosti; — samemu sebi se je zdel tako krepak in resen, kakor <la je odrasel go-*»po lar v hiši. Poslednji vzdih maje nesel j t ere pred smrtjo: "Komu naj iz-se je čisto i>o o-5 j ©čim ti ira-le črvčka — moj iiog, •komu naj <ra izročbnT" je rodil v oni. da:njem obljubo, Tomaža ne zapusti-srca še ti. in njegova volja je bila tako neomajna. kakor vera v dobrega Boga. kateri je Tomažku podelil zdravo življenje in mu dal rasti telesno in razvijati se duševno.
Za nekaj mesecev je stari Časnikar jenjal vzdihovati — črvičku se je v hiši dobro godilo, polagoma je že poskušal sedeti na tleh in kazati spodnja dva zobka mački, katera se je rada plazila okoli go v /iVijenju m k, rajši drugim njegovih ramen. Veda j mu je Fi-prepuaca vso radost. Sicer je pa !ip masuti vsako^tne i-rače stare jhi Časna r imel itak dosti skr lnij. —
!
čitniee, hodil vsaki dan v šolo, vsako nedelje pa je vprašal goapo-
da učitelja o njegovih uspehih; in po gladkem ali mračnem Filipovem čelu je Tomaž že spoznaval, če je bil grajan ali pa pohvaljen...
In zavoljo njegovega čela je spoštoval Tomaž svojega starejšega brata; obriti F^lkp, ki je v tem času že pretrpel svojo ponesrreeetio snubitev, je imel v potezah obraba nekaj podobnega katehtu, mlademu župniku iz doline, kateri je bil Tomažu, navajenemu izza mladih r.&z k pobožnosti in ponižnosti, na svetu najčast i vrednejše bilje.
V trinajstem letu se je Tomaž poslovil od šole. in brat ga je polagoma jel vaditi gosjwwlarstva. Filip je cesto rad delal kakor hlapec in in nič maral, če je dela! z naporom ves potan in sključen, ob lepem ali grdem vremenu; te lastnosti si pa Tomaž ni mogel pridobiti vzlie dobremu vzgledu. Rajši je imel konje, čebele — rad je kosil, malo jMimagal čistiti žito, go-nil'slamoreznico. ujaraje je pa ka4 popravjal s kladivom ali žago. — Lahko se je pa reklo njemu m. ča^t, da je >am naredil golobnjak, skoro kakor kapelico; drugo leto zopet je v redil vrt v gredice, kolobarje, zvezde in srca. jia je bil prav gospodski videti, Ulasti še, ko je postavii tja utieo, zbito h tenkih količev. ovitih z bršljanom in divjo vinsko trto). "Da bi se pa upiral in ubadal s težkim kmečkim delom, za to pa ni imel prave vztrajnosti", — je rekel oče s Filipom vred.
Ni jima prišlo na misel, da bi se zavoljo tega prepirala s Tomažem, oba sta imela rada takega, kakoršen je bil. Ko je odrasel, -so se. pojavljale na Tomažu iste poteze kakor jih je imel brat. — imel je ravno tako šivom odre oči in ozko v z bočen o celo, katerega pa ni znal, če je govoril, tako resno zgubiti kakor bra*. Pod desnim ušesom sta imela oba do pičice jed-nako znamenje, kakor majheno črno mušico; kadar je Filip brata pogledal na to znamenje, se je na-smehljal in tirajo mu je bilo, da se je ta mušiea. kakor bi bila iz črnikastega žameta — vsedla obema na obraz v dokaz, da sta iste
krvi---- Oblika glave in obraza.
topa nosova m polne ustuiee, nenavadno majhna ušesa in lasje ko-stanjene barve — vse to si je bilo podobno, samo da so Filifpu ostali bisje tam, kamor si jih je bil zjutraj trladko počesal, d očim je imel
NAKOPA 19. SEPT. 1917
Slovensko Republikansko Združenje.
Sedež v Chioagi, 111.
IZVRŠEVALNI ODBOR.
rVank Bostič, Filip Godina, Martin V. Konda, Etbin Kristan, Frank Krže, Anton J. Terbovec, Jože Zavertnik.
NADZORNI ODBOR:
\	v ■
Matt Petrovieh, Ludvik Benedik, Frank VeraniČ.
CENTRALNI ODBOR:
Anton Zlo gar, Matt Pogorele, Anton Motz, Frank Mravlja, Ivan Kušar, Frank Savs, Frank Udovleh, Joseph Steblaj.
(Opomba, — Zastopniki organizacij in listov, ki se dozdaj še
niso priglasili, postanejo člani centralnega odbora kakor hitro se
pravilno priglasijo in izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli
V f" ~~ Xaslov za pisma in denarne pošiljatve je sledeči; Anton T Terbovec, P. O. Box No. 1. Cieer0, m.). .
tako zeli. Oni, ki je z.- njim. mor? j Rada bi izvedela
mirno trpeti, ako tudi ne vidi oder.
1UI
WM. HALE THOMPSON,
župan mesta Chicago.
Privlekla se je pa zima in se raz prostrla na Časnarjevini p0 večnem svojem zakonu; samo da j« bila letos tako posebno mirna.
Ob nedeljah popoldne je Filip pisal Tomažu, kaj je doma novega. Napisal je vselej samo malo vrstic, kajti pismo je odpošiljal praviloma šele po treh tednih. — Nase lov je narejal suho: <4 Ljubi Toma!" iu ob nekaterih vrsticah je presedal po celo popoldne.
Prvo njegovo pismo se je glasilo tako-le:
"Ljubi Tomaž! Prav si storil, da si kmalo pisal; nama z očetom je bilo od teh dob, ko si nama odšel izpred oči, različno pri srcu, samo veselo Pa ti ni treba biti žal, da se nisem od tebe poslovil še ]>ri vozu; na hlevu sem se bi, nekaj zamudil, ko sem <pa prišel doli, te že ni bilo —" (Samo o tem stavku je Filip premišljeval tri četrti ure — da bi se mu ne bilo treba zlajrati, a da bi vkljub te mu Tomaž ue spoznal, kako je bi-fomaž Oil malih nog na temeni.iprav za prav). "Zlati moj deč-
Na obširnem Casnarjevem posestvu so gospodarili od materine
leseno ropotuljo. v katero je dal nekaj drobnih kamničkov. -papirnato zvezdo na stogu. ki se je sama vrt tla, malo neukretnega vojaka
smrti skoro sami moški. Izvzemati,in konjenika; jabolko, ki se je ta o svetem Jakobu, ko so prišle na kalilo — in vse toje bUo na videz kake tri tedne iujiae in pobiraUte1 tako lahno delo, kakor vsa ponoč-/it*. ali pred Božičem, ko so pri *na in podnevna vzgoja zaradi kade predice na prejo, sta ostali na'tere pa se Filip ni pritoževal ni-posestvu s šestimi hlapci le dve komur, niti se nikjer ponašal. Za-dekli. poštami in srušavi; oni sta to je pomenil pr\-i razumljivi glas. kuhali, prali, oskrbovali kuretino kateri je Tomažku prtael z ustnic,
lo m I ct d f Vi I lt%AX'a inn i a I * / . f a«*« n . ^ rn _ —___
in nn»zli, ostala ženska dela pa sta opravljala dva hlapca s pastirjem. lIla|H-i so bili redkedaj Vloma, k večjemu, če je bilo delo v hlevu ali pa o mlatvi; kajti pri Časnarjevih je bilo mnoeo ornice.
Filip je mlajšega Lrata Tomaža, ko mu je umrla mati. komaj o-sem ted»ov staremu <k)jenčetu. vzgojil skoro saiu. Oee Časna r je wadi zapoznele«*, a* poA osirotelega otročiča le vzdihoval, a n mogel vzbuditi slabotni o-glasek; — zato je skočil se-
Filipovo ime. Potem pa je Toma žek stezal dan na dan ročico po bratu kličoč: "Pip — Pip-!"
I^eta so tekla srečno, prišli so pn tudi časi, ko je Filip mislil da mora razposajenega ali svojeglav-nega Tomažka izpametovati z metlo ali s šibo. To je storil vselej premišljeno, starega očeta je pa se doslej navdajala blažena zavest, da ni nič težkega, vzgajati Tomaža.
Filip Je pazil i nato. da je T*, maž od »pomladi do jeseni, ko «0
nepokoren šop las, ki mu je zme-del vso prečo. Postave je bil Tomaž vitke jše, v osemnajstih letih je prehitel petin trki eset letnega brata za ?>o! glave. "Zato pa ni v njem nobenega jedra — jedra nima", je pravil oče. kadar ga je primerjal Filipu. Toda vojaški gospodje so mislili drugače. Pri prvem naboru so potrdili Tamaža
ko. sedaj imamo pri nas dovolj dela! Ovčnjak smo nastlali in ta teden začeli krmiti vseh pet živali; to že veš, da se oče najrajše peča s tem, da dela krogljice iz testa med krmo. Utieo smo od za daj podprli z butarieami, katere lahko ostanejo tako do spomladi. Na to utieo, dragi mi, se ne smer [ozreti. O nedeljskih popoldnevih
še trikrat se ni obrnil pred njimi.Me tvoje bivališče, a sedaj se To se je Filipu začetkom zdela |mi vedno zdi, da se trese kakor
prazno peničino gnezdo____Ali ne
boj se — za vse, kar imaš doma rad, bom dobro skrbel, da boš zadovoljen, kadar se vrneš. Tebi nikoli ne bode treba hoditi na +uji prag! Oče je omenil v nedeljo /popoldne, kako si bodeva kaj midva razdelila imetje. Moral sem se mu posmejati, češ, kaj mu to beli glavo. Davno bi bil namreč že lahko vedel, da izmed nju nihče ue bode drugega izplačeval ali podil od hi-šej kdaj pa bode treba, naj prepise na obe imeni po pravici. Samo, zlati moj dečko, pazi, da se ti nobena ženska ne usede v glavo. Za ženitev imaš še dovolj časa, in ko^ prestaneš vojaščino, boš imel več resnega razuma in boljše priložnosti zai zbiranje. To je v Človeškem življenju važna reč, ki se mora presukati in premisliti na vse strani. Jaz )pa kakor zvesti brat t ibo mpomagal s svetom. Le sedaj se ne Ito ničesar brez mene. bojim se. da bi te kaj ne zmotilo____"
*Tako je pisal Filip tedaj; a sedaj, ko si je pripeljal v hišo ženo, se je bilo Čuditi, d* je on storil ta važni korak tako sam — brez Tomaža. Sele na dan oklieev mu je
nesreča. Slutil je, da mu bode nekaj manjkalo — nekaj tako mile-jra, gorke^a in mehkega — v veselju življenja. Sram ga je bilo, kimu povedati, da ni mogel zdravo spati prvo. drugo, da, celo peto noč, da so ga oči pekle do polnoči in da se mu je blazina krčevito zvijala med prsti. Mučna nezadovoljnost sa. je trapila.... Tomažu pa ni bilo nič mari; še veselil se je; po hiši je žvižgal in prepeval:
'Imam malo deklico,
prebelo sabljico —
izmed vseh ljubic še najbolj zvesto!
"Cesa se veseli ?" se je čudil Filip — "ako bi mu ne pošiljali tja denarne pomoči, bi bil revež tam za sužnja.... " Saj je bil Filip izkušen v vsem; cesti je slišal pripovedovati, kako se godi vojakom, doma na kaj dobrega navajenim... Za to mu je jeseni, ko je Tomaž odhajal v Ljubljano, Filkp napravil pridigo kakor kak duhovni go-sped. naposled pa se je obrnil in se nekam skril, da ga niso mogli več dobiti. Kite bi bil neki iskal pametnega človeka, ki je bil že v letih, na hlevu zaritega in jokajo-čegra se T Zaman ga je klical Tomaž na dvorišče kakor v sredi gozda. Starejši brat je na lestvi jrledal skozi okroglo lino za njim, kako je odhajal na vozu proti ee-tsi.... Tomaž si je pa, oziraje se proti rodni hiši. potegnil rdečo, z rožmarinom okrašeno čepico globoko na oži.... pD tenmičavem zraku je frčalo ostro rdečkasto list ie z oslabelih vej. veter je razganjal gosteje in silneje, tako da je Filtpwiat očesa wJn ihi vso sled. Tako nesrečnega in zapufie*-uega se še ni čutil nikdar.... Zda lo se mu je, da je osamelo steblo, kateremu je veter izrnval m daleč
šele jedenindvajset let in tudi ni bila nič starejša videti. Filip si ni mogel razjasniti nerazumljive vab-ijivosti Majdinega pogleda, pa je deklico opravičeval, češ, saj ona ne mre nič za to. "Samo da ima na pravem mestu srce in pamet — to je glavna reč —si je dokazoval v mislih. Doma se je deklica urno obračala pri delu, še nikdai menda ni zanemarila nedeljske službe božje, bila je gospodinjska, razumna, mirna, ubogljiva_
to pa so bila Filipu sama dobra znamenja....
fDalje prihodnji«).
Raznoterosti.
zlato iz žil Ijud-jim prereza! žih
Ako bi teklo stva, tedaj bi
enemu na drugim t»r se hranil z njihovo krvjo. — Izrek Saint Fonda, ministra francoskega kralja T.udovika XV.
Nesreča.
Ko se je pozdravljal « svojhn prijateljem v Scot t hotelu na nan-eocku, zgrudi Ise je na tla mrtev A. A. Preiiss, "potovalni agent za Mechlin Tire Co. v Chicagi. Srčna hrba je bila baje vzrok nenadne smrti. Truplo je bilo prepeljano na pokojnikov dom v New Jresev.
svoja dva brata MIILVELA in ANTONA MIRTH, podoma-e Savšekova iz Reich en bur«: a na Spod. Štajerskem. Prosim cenjene rojake. če kateri ve za njuni naslov, naj mi ua naznani, ali pa naj so sama oglasita, ker imam nekaj v važne-a sporočiti, — ^[rs, An tal ie liožie f rojena Mirth), Box 150, Iselin. Indiana Co.. Pa.
18-20—ro
ROJAKI NAROČAJTE SE NA *»1LA8 NARODA", NAJVEČJI SLO VENSKI DNEVNIK V ZDB. DKŽA VAsl
Ri.d bi izvedel, kje se nahaja moj bratranec FRANK SEVER, doma iz vasi Z »bukovje, fara Št. Rupert. V Združenih državah so nahaja že 12 let. Ker mi jo njegovo bivališče neznano, pro-s;-n cenjene rojake, da mi naznanijo njegov naslov, ali naj se pa sam oulasi. ker mu irnam poročati zelo važno Gadovo. — Frank Logar. Bot 272, Thomas, Va.	(10.21,22—9)

^ Italiji se vrši sedaj izvanred-na obravnava na nekem sodišču. -Veki častnik je zahtevah da sodišče odloči, komu spada kroglja. katero so mu vzeli zdravniki iz telesa pri operaciji in katero si je prisvojil neki zdravnik Častnik je bil ranjen v bojih Tirolskem.
hnportirane Fraoz Lubasove harmoniko
so razprodane. Imel bom sslogo ■opet po končani vojni, ter se ca pozneje rojakom priporočam.
Kupujem, prodajam in popravljam stare rabljene harmonike po dogovora; izdelujem nove KOV CVS po $6.00 ter nove mehove od fo.00 do $10.00. Dalo trpežno a zanesljivo.
na južnem
Lois Skul j,
323 Epeiton Place,	Brooklyn, Nw Y.
zu
Xa Nemškem potrebujejo brezdimni smodnik, ki se rabi pri izstrdjanju Iipalčniii krogelj, 400 fuitov volne za vsako.
V mesto Iftuiover na XeinSkein kjer se nahajajo v vike vluarn« za topove, pripeljali pretečenoj leto 70 tisoč zvonov, da so jih pre-j lili v topove.
V	nenisko-iVaneoski vojni leta 1S70—m?^ je bilo ubitih 209.000 mož.
* * *
Pamik *iXimi"od,\ ki je peljal raziskovalca Xiuiscna na severni tečaj, vezi sedaj premog za zaveznike.
* * *
Izmeti vseh narodov E\rope umajo francoski stariši naimanj
otrok in največ irski.
* *
*
Glavni poštni urad v Londonu izda za celo državo vsaki dan pet
ton postnih znamk.
* * •
Pri zadnjem ljudskem štetju v Londonu se je pokazalo, da šteje to mesto več prebivalcev, kakor vsa Canada skupaj, namreč mad milj ono v.
* » *
V	kraju ftwland na Angleškem se nahaja neka hiša. v kateri stanuje en in isti rod že 6 stoletij.
* » *
Kako slabo je bilo preskrbljeno
DR. ROSENTHAL,
SPECIALIST,
622 PENN AVE., PITTSBURGH, PENNA.
Dr. Rosenthal, Specialist ie £ex 20 let. Ako imate kako bolezen iz kateregakoli vzroka, bolno kri, ste nerv ozni, bolan želodec, lediee, jetra, mehur, revmatični, mazulje ali kakorkoli tirajo bolez^u, uprašajte za nasvet I>r. Kosem hala in povedal vam bo ee ste ozdravljivi.
POSEBNA PONUDBA za kratek čas in po zelo nizki eenL
Dr. Rosenthal zdravi z najboljšimi zdravili, ki Jih dobi la Rt rope. Indije, Kitajske, Južne Amerike ln vseh drugih krajev sveta. On MS sdravitl le svoje bolnike.
Dr. Rosenthal, 622 Pcnn Ave,, Pittsburgh, Pa.
it—j— ____ .	—	* nmbardM) £mn 20 U*.
iL nTT ^-^I0^0,^ / *->utrN f o 5 popoj. Ob četrtkih in »obotah od t. »iutrmj do Z
i
sv*6«r. Ob nedeljah od 1«. ajctr*j do 8. pipoldni. Goron m »loren.ko.	N« xdrari po polti.
Irrei ite Id o bd rli ta to tfajar
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN BOJAXINJ^
kateri imajo v rokah naaa potrdila za denr.me pobijat ve. z številka mi, Kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo	prej-
komofroče svoj natančen naslov radi važne radeve. Pisma katera ' jim poslali, so se nam povrnila.
Tvrdka Frank
naznanil svoj namen in sicer s ta- »od re*rizmom za ljudsko ieobraz-ko trdnim prepričanjem, da je reč, bo na Euskeni, nam priča dej-katem je izvršil čisto po svoji vo- stvo, je samo za vsakih S00
lji. dobra, da mu v pismu niti o-raenil: "Kaj pa praviš ti na to?" Mislil je samo, kako bo vse lepo lire jeno v hiši, kadar se vrne Tomaž, kako mu bode všeč____
otrok ena šola.
Na Norveškem obstoji postava, po kateri je prepovedano moškim več kot pet centov pri enkratnem V nekdanjem svojem pojmu o obisku v gostilni. ' prevariiivi 5#»n«lri'' CI 1A m 1 v'l i I i	• . >	•
prevari ji vi ženski" si je mislil Filip poprej vsako deviško obličje, katero je imelo v sebi le količkaj mladosti in tisti tajni smehljaj v pogledu, kakor takrat ona, ki ga ie odbila pred leti zato, ker je nosil* skrivaj drejrega ▼ srcu. To-da v Majdi je bilo skrito oboje:
» biU
Zd razlik i so pronašli. da paste jo otroea najmanj od meseca no-vcrrbra do marca.
Na Japonskem obstoji neprijetna navada, da sme vsak obisko-
valec
5«; ako
malo
Bachnik Frank
No. 329639 Bartol J.
No. 330733 Bear Dan
No. 260638 Besens May
No. 330062 Blatnik Jo«
No. 330326 Bobič Vajo
No. 260583 Božičkevie D juro
No. 260581 Braun Mary No. 260643 Doknsovič Stif
No. 260630 Dolar Valentin
No. 330086 Grgnrič Blai No. 260573 Jaklich Louis No. 329634 No. 331028 Jankovi« Mihael 830396
Košir Frank No. 329631 Kovač Frank No. 260641 Kulovic Josip No. 330772 Lenaršio Josip
No. 44555 Alalavašič Andrej
No. 330218. Mastnak Frank
No. 329776 Meden John No. 331014 Mer kun Anton No. 331356 Mikolič Josip No. 331062 Milavec Materi
No. 330627 Oswald Imise No. 260632 Oswald Jo«
No. 260621 Pekol John No. 44748 Bak
Ranch Math.
No. 260622 Resman Frank
No. 44296 Rohs Anna
No. 329638 Samide Frank No. 330721 Sinčič John No. 330762 Sraalcel Math.
No. 331010 Sodeč A r>imq No. 32969^1 SpaniČek Bosi
No. 328894 Sparmhlek Jo«
No. 330661 Starčevi« Johana
No. 331070 Tehler Ann* No. 328898 Turk Charles No. 330351 Turk Ivan
No. 260847 Turk Jernej No. 329741 rakliseh Job*
c no. mm a

bhhki : aa» ^ s
sm
HJ&UTfTiA. 19. gUPT. i<rr
Slovanska Zveza
USTANOVLJENA 5. JULUA 1908
INKORPORIRANA 27. OKTOBRA 1908
WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
CUavni sadež: Denver, Colorado.
GLAVNI ODBOR:
Predaodnlk : JOSEPH PRTJATFf^ 5J22	Street, Deoter, Colorado.
IVidpredMNlnik: ANTON* VOHIAK, 4^*4 Park Street, Pnefola, Colorado. I. tajnik : FRANK SKUA BIX', It. F. I*, Box 17. Stock Yard Station, D(av«>r, Colorado.
It. tajnik ..l-runn zapisnikar: J. CANJAR, 4422 Grant St., Denver, Colo. Blagajnik : JOE VIDFTTCH, 44«» Locan Street, Denver, Colo. Zaupnik: JOHN PSKDfiVlC. 4JS.I7 Washington St., I>eneer, Colo.
llVITE DOLGO OSTANITE MLADI
Svet Father MoUingerja, glasovnega pittsborškega dibovaa-idrafitka.
NJEGOV FAMOZNI ČAJ
NADZORNI ODBOR:
JOHN O F UM, 310 Palm Street, Pueblo, Colorado.
1.	nadaornlk
2.	na<lx«>rnlk : FRANK H FN K J S MAN, lSHi IU-rwin-1 Ave„ Pueblo, C^o. S. Ofldsnrnfk: MIH.W.J KAPMCH. 308 N. Spruce, t Vilo. Spring«.
porotnik porotnik
POROTNI ODBOR:
PFTFR MFDOA. Route H, Bo* 16C, Pittsburgh. Kansas. JOHN IKHKVAH. r,14 W«rt Cfcrotnat St^ l>eadriile, O'o.
" porotnik: JOHN JAKM. Box 272, Louisrlll. Colorado.
IH* R
\RHOVNI ZDRAVNIK:
RFIlKirr, 44*<7 Washington St., Ttetiver, Colo.
nfk na
IRADNO t.LASIIX):
GLAS NARODA. CortIan.lt Street, New York, N. Y. Yw denarne nakaanire In vse uradne Ktrarl se pošiljajo na srh taj-i. |»rlt<>£lie na pred cinika gt, nartzornera odbora, prepirne zadere pa tred«w*dntka pi a metra pomfnejca odbora.
Velika naravna iznajdba rabljena od nekdaj, ki jo je predpisal duhoven, kateri je zdravil več bolnih ljudi kot katerikoli zdravnik v Ameriki.
Father ilollin-gliisovit rastlinski čaj ki B» je dajal vsem. ki sr> iskali pomoč, je bil rabljen v tisočih hišah nad 40 let. To je «enz»ci-jonalxia iznajdba — sestavljena iz samih dragocenih
■ Ziatarjevo ziato,
Historična povsst is 1«. stoletja. Spisal Avgust tenoa.
(Nadaljevanj* ) •
XXI.
se spleza čez pbt in »o opusti po lakoma po les* v i v Kitipičev vrt "Jej!" zakiiči n; kdo iz vrta Gla.% je pil Lernoeio v. Za vrača.
krajih. Vsebuje čudovito moč za cel sistem. kr**jji telo in kri. Odstrani strupe, ki povzročijo stsirost in več nevarnih bolezni. Zdrava kri. bistre oči in rdeča, lica vse bo znak zdravja ako rabite naravni č^stitejj telesnih strupov. Za revmatizem nečisto kri. mazulje. zaprtje, kislobo v J-eiodcu. glavobol, nered v ledloah in jetra h, pričntt^ takoj rabiti ta. izvrsten čaj. Mladi in stari hvalijo Father ilollinger-jev čaj. To je splošna zdravilna tonlka potrebna v vsaki družini. Velika družinska. škatlja za pet mesecev se poSlje kamorkoli po prejemu S1.S0 v gotovini, znamkah ali money order, po parcel pošti. Na tisoče, ki so naročili po pošti, se jih je zahvalilo za novo pridobljeno zdravje. Ako hočete prej poskusiti predno naročite, potem vam pošljemo prosti vzorec.
Mollinger Medicine Co*
31 Mollinger Bid;., 14 East Park Way N. S. Pittsburgh, Pa.
"Ali pa —*'
Brivec zašepeče b^nici r-kaj na
Nagln se odpoti Miloš. odpoti tudi ."-trko n* trauio potok je šttmljal po noč ni tišini.
Daii pivd svetim TVmažem je *e>iel zjutraj mestni sodnik Jako-poWe v sroji frohi v mestni hiši Jutri <=e bo otvorila zbomk*a, ban pa pregleduje danes one čete. ki bile še ostale v Zagrebu in katere pošlje potem proti Turkom. Nemirno je gladil Jakopovič če-'o in premišljeval, kako ho<-e jutri v zborniei razkriti podb&nova iia.silst.va. kako hoče svečaao protezo vat i proti banovi samovolji, ki je na siloviti n;,ein nastanil glndno in žejno vojska po mestnih hišah, čeprav ni imel pravice. Xakrat. pretrffa sodnik svoje
«korij, listja, cvet-	-	••	.
ja, korenin, jagod, llU>il. Pred d UMITI ZlZVOUlJO OStlO-rastlin in semen, ki rastejo v raznih
kaj pomeni to' Španjoleev ni bli-|uho> l>a prikima Hi. Xa polilo, na pomoč! * je ja ' Tukaj wanii zlata!" opomni
ba-niea in poda briveu polno iiioš-
pt
flV h (»rtov
•i Kh*ra mnof»o, ■cveti! ko,
»< na fro-i stegne tarki de zahvalil (?o~ ljirbavni naštet je sredi hude >ljno rodit modre
ttt manjkali *rr rjrbila le« nje.
i k- tii, v ar -i t okolin
malo iljern
i, kak
►rivra
j, Cokc4i je bilo?* i po pral" i
/aiontna pove pa! lhn»pod k «*d a lUif 1-Kolljsketfii
n* prtpove-sili Klara bujne ko-
poino, na poinoe! je ja dikoval marki v Krupi«*event vrtu. Hitro skočim tudi jaz čez plot Oh. kaj vidim! Nekdo je.bil Ler-nosi-u naplavil /. lezno jia.st za volka iti rev< i	bil v njo ciovll Ze seiu hotel preskočiti, da ^a re-"'.im, kar prihrupi iz Krupičeve hi-s*1 človek, katerega nisem mogel spoznati, ter začne neusmiljeno
ge in v sobi se pojavi }I« lhijor Tompa, banov pobočnik.
•*<io-q>od sodnik!" reče krepko ti mnojrledi vojak. "Dober dan! Pošilja me velentozni 4£.>^iM>d ban.*'
•'In' kaj želi velemožni L»o-podj ban?"' vpraša sodnik m i'no.
gospodar se silno jezi j nad mestMii. in kako bi se tudi ne? Lačtr. je Li ne da jate ;mi hia-ne. žejen je iii n^ dobi pijače, zebe ga in vi sni n<* irrejete. poiio'i je temno in vi mu ne »lajate svetila. pa tudi njegova vojska je | lačna In ž.ejna."
" Plemeniti gospod!" /ačiu- Ja-jkopr-vič. "Kes ne poznam te postave. po kateri bi moralo plemenito mesto In .miti, pojiti m tudi greti srospoda bana. On je naš gost in >:ori se zanj, kar je mogoče, kajti mest > je revtio, ker niu je toča h-t os ves pridelek potolkla. Zkita naša bula govori samo, da mora mest.i dat* vola in
ŽELODČNE
BOLEZNI,
osebna postanka
Rado*
Želim, da me pozna vsalci mol in vsak* ie na v tej deželi, katera trpi na bolezni. Želim, da me poznajo vsi kot prl^jtelja—da vedo kdo sem jaz kaj tem ■tori! v preteklosti in kaj delam Sedaj. Moja slika vam lahko apričuje. d* sem osivel v medicinski praksi, katera vriim te dolgo vrsto let; moji lasje so danes aneSo-beli po dolgih letih itudiranja. raaskavaaja in dela. Skrbno sem proafd ia analiziral vse tiste stare, kronične in globoko vkor-jeninjene bolezni, ki se tako leilo zdravijo in o katerih ima mnogo drugih zdravnikov le povrino znanje.	da mi vsak bo-
lan moški in vsaka bolna	Zanpa
svoje teikoče in tajnorti: vsakemu bo« dal poSten nasvet, ker želim, da aem z vsakim dober prijatelj. PiSte po brezplačno knji-fico, katero vam nudim, in gkajle


žcJcnica, zapeka, zlata žil«, katar, naduha In fuxikcljonalne Mmi ae lahko vspešno zdravijo privatno na domu in s
Wf|»|hr»»rr>i atfOŽkl.
Želimo, da se seznanite z našim znaš t ven in načinom zdravljenja na domu mnogih akutnih in kroničnih bolesti; tudi nalezljivih in podedovanih bolesti, kakor nečiste krvi; slabe krvi; bolesti kože. otekle, zažgane, bolne in občutljive delo ve; slabe, nervozne in obnemogle kondicije; pomanjkanje energije, ambicije in zaupanja; nadlogah ledvic in mehurja, ter veliko drugih bolesti in nadlogah od katerih bolniki pogosto trpe.
Zdravniška knjižica, katera šteje ^ 96 strani, zastonj.
Pišite 5e danes po to knjižico iri u njej boste naSli enostavna fakta v razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjižica je zaloga znanosti in vsebuje informacije in nasvete, ki bi jih moral znati vsak moški in vsaka ženska. Ako torej hočete znati, kako bi dobili nazaj svoje" staro zdrav »e in moč, pišite take j po to brezplačno knjižico in zvedeli boste, kaj je potrebno glede te ali one bolezni. NepoSiljajte denarja! — pošljite samo vaSe ime in naslov na spodnjem kuponu. Ne trosite denarja za kakšna rnč-VTtainm sredstva, temveč čitajte to knjižico, katera je kažipot k zdravfu, in črpajte iz nje pravočasne nasvete in podatke*. Pri tem Lahko zveste, na čem vi trpite in kako se more vaša teskoča obvladati.
Kupon za brezplačno knjižico
Zapište vaše popolno ime in naslov, tzrežite in pošljite nam Se danes.
Dr. J. Russell Price Co,
S 1150Madison & CUnton St*., Chicago, tli. Gospodje: Prosim, pošljite mi takoj vašo zrtravnliko ImJlUeo in poštnine prosto.
.Držav«
Stn. ia mlica alt Box
.to kruhov* banu. kadar pride pr-
"Prty pridem po potno ške."'
'*Lo pridi."'
V istem trenutku puhne senca izpred banit-nih vnit tu izgine iz iii* *. 1'evaje in žvenketaje s p<»l-no )ju>Nnj<» ^re Cokolin proti svo-in ne zapazi
J>
da
:vb
Pl\e
*>iwn 1;
I al.
<kl
v z vile Lrwioti . meni v Iimo m frit-er po »- **<'iie i/.pra-i lJ«iri. Takoj moli laeo. I*o-i taju ml hm* ne vem, hit ko i»i s«' ~šiti e»*la zadeva »ena jfit'xpa, kakt» i a vra/j« jra po<l-v dtihu ter si Atr^r. bo naredil lar Imi na^l |>ra-ne U.	kdo
f* 4\"nt! 'ir. SAIU M-III rekel, In ie prav tako, ker sei.i tudi ja? adt J>oi«' iMusprot nik mlademu irepforitjaneii." "Ti ra« udi baniea. "Ite, ja*. Hmejete ali je ««-u-a. Ko m^iii Uil ni' I h* I j«.' Človek, iro^l s^tii za njt-no roko. totla ni je n&Kiiiejal v li-n^iu w* nekoli-•«tnfM »K-ne 1m*Uizui, a zad-M> vendar ui eelo koAee. (Matu t je tttdi dosti žolea »n ta kipi ru ni —- kipi kakor patkn^B niHi, Toda kaj lxnn o tem gci-r-ri! K< kel nem groepodu herao tako: Med v rt o« Konjskega Kiiipu-a je viaok zkl Ta zid lika mora biti pot. Troba b<» pri kati trenutka kadru^ Krupi«:a bo d»»iea. Stara Magda ni ne rua, km*	kakor j:ur.bee iti
iiiii strel w puške u,? vzbudi, i Kri)|«i«'u sta na st.tnovwiiju a apaivjo^ka dr^^>i»ea. hudi« fanea. JVwu junakoma »e mora i4a privezati z /gaujnu. K^tloh je muki i^ernon v avtu i k in taka uifti 1'tMleia ak rajno poslu-morula 1 iti na ne uhlrt, ||4M|>od kko po V'«j plea .
>Jnt, rI>oH \ re
xiiu v dekle v »U' In fvonjKhe|ta in de-vrStetfio. vaš: atilo>;i sn-c
njo cekinov.
"Hvala liogu, da s* m zadel va-ko misel! Alt kadar je izvržena
ree. •»netit iz Zagreba f"	,	...
••Potem ^meš.*"	v'	To pa ne vt-ljj brez
stro-	i21 kraja, a še manj smo
]>risiljeni rediti nje^fovo vojsko. ]>a ji-, vojika gladna h: ž«?jna Kaj morem :<aiof ^aj je vse pojedla in popila, kar je našla v mestu. »Same revščine kp 'po me^tv. oglasa ze t?lad in ubo&;o ljudstvo mora jesti suh močnik mesto me , sa. To i>ovejte gospodu banu. " Tega mu ne bom povedal. To
arte tata! Držite razbojnika!"*|SUH> «arueov iir*pavi glas: Kaj m-ni hotel! ReJdo se je: čuvaj! ' <i<*ip<>darji in gospo<linje. ura| si -lain svoj brnet, milostljiva go-;*»dbila dvanajst!"
Npa; mrtvi ne vstajajo in Zagreb-j "Ha' ha!" čepeče brivec	,, , „ , ,
sem mi t, v sk„- -- '^loj prijatelj Garue izklK,u-|ki ^ dokler bo v Zagrebu de-
ba< al s- m nazaj v si.iil.iico', zarili^ P^11^'- To pomeni nekako po-M vrčev starega vina deset hle-
h, pod muo i«, tekel polmižn«; Ohj^^ P^«-"	. UoV kmha' ^ ^ ^ d<>bre
usmili se, m-l,»hki dvor, hrbta ijo ; _	" i«1 1Z dalj. ve sledila l o-
ki 1 j.-.-!i<d>a ' '	'v o t in u. Vidiš, da je nel brivec v
vzklikne'*1^0'	Plorti mestnemu ^>zid-
I ju in se .stpusti navzdol proti po-
' tok
p: etepati ubogesra gitapoda; ou je pmsil in stokal, da je bilo milo slišati. Kiiudu prihite tudi meščani z hakljami, a neki kovač Jilaž Stakor je začel s svojimi ogremi-1 >«*»»•• »čn
•niiut pestmi razbijati po polkov-|seaice-	, . ,
uikovem hrbta in kričati: "Dr l^.K-asno zaori skozi nočno ti-| e5;l m" .... . -
šino (iarueov Ur h »a vi 2las:	!m«	' '^'»vo.i \oj-
uik. "JaU vam povem samo bauo-
,_o zapoved, sodnik, namreč, da ha!" znienoče hriv« ^aJi"^	dati gospodu banu \^sa-
atii mislijo, da sem mrtev. Sko-'^*
»P«
•' i krokh-ta lcsn^a i uiica. " Ii; kaj potem .'* vem prav.
Pot
eir
N<
govedine, deset sveč in raziui te-ga šč zrnja in sona.T*
"Jaz pa'povem v imenu mesta, katerega sodnik in glavar sem, da
Medvedniei. Pred malo ko-|ne ^Mno dali ™ ! »Hivrne -T a kopo vi'* odločno.
nik v |M>telji ter i ska vojaka nekdo napojil z vtiom1
Izvedel !'1U ... ... sem sam o. da meščani grozno pre- l>be	tr.krot.	^
Ubijajo, da le/i gosptid pol km-. | ''Kdo.f- odzove ^
I • -	> glas m iz.kot.-e fic prikaže veliKan j
"'-Mihtš Ka<iak. * Ti si, Jurko! Dol- j 1 zborni k.
»in asua pri eebtn tlogodku h-zala ^	^^ »^ice " Protestu jem proti takemu po
kakor snopa."	,110»»?
. . . , .	. » "Hudo je — zelo hudo! ? odgo-
I a k a o, k«lo uanui je -aetin „ •	i i	- .
,	, , ..	..voli tifio Jurko. **M>loa, hiti v
pokvaril, ( okr»lin, kdo; rneiezj , • , ,, - n , , .
' Mokrice! Povej Pavlu, kako je
Slovensko samostojno bolniško podporno društvo
za Greater New York in okolico
9
iter začeli" iz pištol streljati na i streho. .Sirciia je slamnata kit vst je izgubljeno. Ubogi Tutkovič!"
'"(Vinu pa nisi branil?" vpraša ostro sodnik.
"Saj sem hoUl, ali začeli so streljati na mene. Zdaj bo lo kre-lxrATT,, oin . . . e ,.	« .	J „ , .
nili na Itanmieo in Imdo tamkaj HALL", 210 latočna 5. uhra bhzu 3. Ave. j New Torku m M pričat
edino poetavno priznano slovensko društvo ▼ Greater New Torka, cboruje vsako četrto soboto zvečer v mesecu ▼ "BEETHOVEN
zažigali hiše."
"Pohitite hrž v mestno hišo' Petdeset meščanov naj vzame pušk^, pa naj krene skozi Kamen?, vrata na Harmieo: ž njimi naj irresta Kmpie in Štakor."
a
"Oh, f !i! pri h iti ves z&smpi-han in objokan kaplan Salk>vie. "Oh, liesti;r in females (peklenske živjjin ! Vi veste, kako iop.^ hruške se.n imel v vi tu, in jubol-kp. eešplje. breskve bi drago plemenito sadno djx'vje. Pa vse — \-e so mi posekali ajitikris-li — vse; in naredili so si ogenj, da si ^pečejo ob njem urofpane prašič-ke. Jaz prosim, da se vzsijentno
točno ob 8. uri srečer. ODCOR:
Predsednik: ALOJZIJ SKRABAR, 424 E. Otb St, New Tork Otj, N. z« Podpredsednik: ALFRED JUDEŽ, 63 Ten Eyck St., Brooklyn, N- t. Tajnik: JOSIP POGAČNIK, 56 Ten Eyck St, Brooklyn, N. T. Zapisnikar: JOHN GERJOVICH, 328 Bond 8L, Brooklyn, N. T. Blagajnik: ANTON KOSIRNIK, 340 SL Stli St, New York, N. Z«
NADZORNI ODBOR:
LUDWIQ BENEDIK, 2302 Ca tal pa Ave., Brooklyn, N. T. VINKO ZEVNIK, 193 Knickerbocker Ave., Brooklyn, N. t. JOSIP SV AL, 216 Ten Eyck St., Brooklyn, N. T.
DRUŠTVENI ZDRAVNIK: Dr. HENRY U. ROBINSON, 301 H. 10th St^ med Aee.
York. N. r.
A ta. B, New
• Tudi dobro! t e vi ne Ixxletei"govarja! lali bomo vzeli sami!" zakliče "Tukaj ne pomaga drugo pro-
lestovaiijo. nego takšno!" odgo-
se Klara 11 Kdo! To
>top;.nju vveeano v imenu celega mesta in zagrebške okolice.'
" Piotestujete lahko do sodnega dne. Zdaj veste, kaj vas "aka.
dvigne brivec
vpir	tu mene jj^me. In vendar še ni re-| t ez mrJo časa sp oglasi na zvo-
Dal U* desno oko. ai:o b, mogeA i^L na Znano ti je, da se večkratniku za mestno strašen* mali
va!mti ta mi o roko, ki je razmrsila, _ , - ,	,	,
.' * , ,	t ^nrzim v bar.ovo hišo. Kdo mara
mojo nno imjeevmo. t el dan sem'	, .. -	. . .	„
... 1 .... .	. izmitt : Sm] sem eluh in nem. Po-
sede! in pn-uiiijjeval, iki vse moje , - . „	- .	. ,
....	• , V	-:hisal sem pri banseunh durih, ko
pr*'iiii^ljek'auje je bilo /aston:. (c ■	•• , , , , r,
* .. , , , .	je l»il ravno pri nji hm!»KleW < o-
imel b- za pt»zirek habje vere!, . .. ......	,J	] kolin.
v sem, rekel da je ri.<-iin pie-
Irri/al sani I»og. T«>da moral
biti i i o ve k, kajti ne Hog hi ne hu
. holfrancoski polkovnik upleni-Z Bofifom!" "iti I)ero m kako sem mu isiz oo fide. —
koaiča Tompa in od
R O Z O R!
Š Kojakom sirom Amerike naznanjam, da izdelujem S kotle in popravljam stare za vsako uporabo.
dela.
Popravljam strehe in izdelujem vsakovrstna kleparska
?na jaz po
kvaril račune. In vendar še ni re-;
za zvonec. "tJori.
mestno strašen je gori'" klicalo sr je po
von divje -T a ko po vie. pokaže pest in pobiti k mestni hiši. Komaj pa naredi dv.-i koraka, že ga vstavi tarna je dtbeli kramar Safranič. i "tiospiKl sorti i i k, . mojo ženo, j mojo tL*i<igo ženo lomi ki-e. Čemu
I jI bodo ki-aviee, l.pe kra vice čez KaaiaiaiaiKiarjrj^^ z itn o ? A, a? (emu ji bodo? Pogi-!>___
Rojakom se priporočam za obilna naročila.
A. Janežič,
18423 ST. CLAIR AVE.,	CLEVELAND, OHIO.
i<::h.
nile bodo in potem joj! Kje bo- , .	. . . . ..
deva dobila mleka.' Ti antikristi ^.P^	so °u"1Jah
-.......• .1.1 I 1________..: .......:	1»reigorijancevo eeto.

I " Hrivec Cokolin?" fxlvrne Ra
jdak zamišljeno. "Dal bi puško
•e.	..	.....	. lak«, oi ga le mogel videti.**
die ne nastavljata vok-jih paMi.j
!)a vam povem re^ih-o mik^llji j ' 1'oslu^I senu Govorila sta o va gospa, meni ne sodi o<ati več!norl — ^peiala. \e bo nig do-t tikaj, m ona m zaqm.liti ta nesreč- brc'?ra-	grobu tvoje
ni Zagrel» "	I žene te zaklinjam. hiti k Pavlu in
mu |K>vej vse. Naj pride, naj na-; «?lo pride, jaz pa bom do takrat paril."
"Pri mojem krstu, vse bi po-
"Ti hočtiš iti!"
' Jlortrn!"
" \li eeintr.'"
** Bojim se, tla je ■moj sled in notem me."
* Ne s neš m-Mie ha niča.
4*A kdo mi brani?"
'Mn*!'-
"Kak^? Cen*u?"
'' Izdam te sicer.
"Ir, jaz vas.
nekdo naš II je slabo za-i
z;ipovej
davil! Ali zdaj grem, Jurko. I^ah-
ko noč!"

''Spominjaj se. evež. da sem mogo-čim bacsiea' Kdo 1k> verjel taki propidkn?"
Ttcaiic« je'\ meni brivjfe zio voljno. "Za vraga! Pozabil sem \ck»i1o. Tak<» sem mu rekel in|na sodnike in zakona. Kaj bobi ae bilo tudi agudilo ta-em vo šefu i m ie priprav* prišla je noe m Krupič je »d doma. M^gda »e mmr- Treh Kraljih bo ju jxurocal kano kakor nseadito ki Ap«njolea nik Yiamee.''
" To «e ne «me zgtxlki!' * '4O se le ne bo. M*ni je prav." 44 Xe zbijaj šale. Ti nrirs* za-p reč iti r^aitev!" 44 Ali kako * * * To je tvoja
t« | M
čala
sta bita najini strani. Jaz sen opaioval vse U saui-Uihe. Bilo je vse tiho m tuirno. Dora je aedela v svi>ji Kolnci ter delala. Trilo-at
njo ia ao^aettt^mlt mak od
čete od mene!"
"Pavel bo zares vzel Doro!" I "Seveda jo l>o. Prvi dan g>o sv. I
Krnfiili ho in iMtrm'a.1 kniMi-'
Dal
Pavla dbiti na eesti
Žene, otroei hi meščani so letali bledi po mestu.
Vedno bolj in b >1 j je zvonil zvonec.
" * Gori, gori!"'
"Kje; Kje?"
"1'suiUi se na- Bog hi sveti Pio-njan'"
Zdaj zazvoni tudi v zvoniku svetega Marka. Groza popade ljudstvo.
Vznemirjen pohiti sodnik na grajski zid. Blieu cerkve sv. Marjete se je dvigal beli dim nad streho neke hiše in že jf-olanil tudi -*?>enj it strehe.
"CVgavu hiša je ta?" vpraša Jakoppvič.
"llnta j*" Marka Tntkoviea, go-.spod sodnik!" zakli-V eden izmed mestnih stražarjev, ki je prihitel Ivez čelade navzgor po hribu. "Kdo Je zažgal? :
44Gregorijančevi konjeniki. Pijani konj«'niki. bilo jih je do petdeset. orihitali k sveti Marjeti
ii španjtlski dragonei so odne«li nama dve plasti sena. In kaj bo moja ljubljena ženica pilaTi antikristi •so ji otlnesli vse žganje!"
"PiLstite me. stric Andrej! Sedaj imam notrebnejšega dela! Treba bo braniti mesto!" odreže se sodnik in pohiti dalje.
"Zdaj Ie naj pride I ngnad!" zaškrtne Jakopovie skozi zobe. , "Pomo Žc videli, ako si res upa i vzeti, k a L- mu nočemo dati!" i "Da, da prav govorit^, gospod ! sodnik !'' zahrešči rniai i kramar šatranič in se obnaša -pniv boQe-1 vito s svojo sulico. "Mi mu nič ne
damo, nič, niti za novvie popra — temu štajerskemu banu. Naj j>ri-de kateri tri« španjolskih žabo-lovcev — nataknem ga kakor miš na mojo sulico — no — tako!" in grozno zahode kramar s svojo sulico v ziuik.
(Dalje prihodnjič.)
Za vsebino oebwor ni odgovorno ne apravni&tvo ne uredništvo.
Povejte svojim prijateljem*
Kako Je nsrsrao šdrsvUo
EVROPEJSKIH DEVET RASTUN
dalo poasoe ▼ stcajn setodčnili boleanl, rerro« t i ima .zaprtja, aeprebave, neredu ▼ ledicah, mehurji. In jetrab. Kako Čudovito zdravilo da so in kako zabranljo bolezni. evropejskih devet raSTUN deluje milo in prijetno na pre-
btrne organe Selodec, ledlca. Jetra, Icrl In Am. Pošljite po eno Statljo Se danes. Oeaa fL«6.
ANt
Komaj pride na Markov trg, vidi čudne prizore. Pijani vojaki so bili razvalili Magdi no kolibo naredili veiiik ogenj, a uboga starka je brez zavesti ležala na stopnicah svetega Marka. Okoli ognja so plesali divjaki t«*r ma hali s sulicami, na katerih so imeli zabodene piščance, goske in kruh. Nekoliko na strani je tal sod vina, na katerem je jezdil pijan vojak in držal živega, prašička. Nekoliko dalje so vlačili špa-njolski dragonei po4mrtvega Verni ('a za lase.
"Dovolj je!" zagrmi Jakopo-vič. "M^-ra jc polna. Stražarji, jitig.abite sulice in udrite na pijance! Bobnar, bobna j! Naj se zvoni ob pla* zvona, da se bodo začeli zbirati meščani in grabili za orožje. Zaprite mestne duri! Povedite topove na obzidje, meni pa dajte konja!"
Kmalu se navali mastna straža /. nastavljenimi helebardami na pijano četo in osvobodi Vernica. Dragtmei in pHiei jamiejo bežati proii Kamenim vrstam, k**r je vojska str:la zbrana v s*podnjem mestu. Zvonovi so zvonili, bobni bobuali, meičnni pa grabili po o-rožju. Kakor veteer je hitel sodnik •na	konja, da pe osebno)
vrata
NOVO!
Naznanjam cenjenim rojakom lirom Amerike, da imam sedaj v zalogi zopet tri nove prave Krao jake Columbia recorde (plošče).
B 8256 (Sem slovenska deklica nr.
(Regiment po cesti gre B 8269 (Vsi so prihajali, njega ni b*lo -g*-{Divja rožica	fuC
iff goli
(Slišala tem ptičko pet'
75c
Cena vsem trem $2.25 pošiljam po IhKpressa. Ako kdo želi da jih odposljem z obratno pošto, naj priloži 15c. za poštnino in jih odpočijem z prvo pošto.
To so ▼ resnici nove prave kranjske plošče s finim petjem; po jo ba obe strani
Se priporoča Vaš rojak: IVAH PAJX, IM Cherts iti BL, Ckmemaughj Pa




ftT^A^ NARODA 13 SEPT. 1917
SLOVENSKO
podp. društvo
©
svete Barbare
nt
JhI
za zed in jene države severne aiikihik.
Sedež: FOREST CITY, PA.
iBMrvorirtM dne 21. Januarja 1M2 t dri a vi Pennsylvania.
GLAVNI (JBADNIKI: Predalnik: F. S. TAFCHAR, «74 Alisay Ave_ I lock Springs, Wye.
Podpredsednik: JAKOB DOLENC, bor lfil, Broughton, Pa. Tajnik: F11 AN K PAVLOVOIČ, box «17 Forest City, Pa. Pomožni tajnik: AVGUST GOHTI&A, box 310, Forest City, Pa, Blagajnik: JOSIP MABINČIČ, 5805 St. Clair Ave.. Cleveland, Ohio. Pomožni blagajnik in zaupnik: ANT. HOCHEVAR, RFD. No. 2, box 11%. Bridgeport, Ohio.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik nadz. odbora: JOSIP PETERNEL, box 95, Wlllock, Pa.
1.	nadzornik: JERNEJ HAFNER, box 05, Burdine, Pa.
2.	nadaornik: IVAN GROŠELJ, 885 E. 137th St., Cleveland. Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik porot, odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72. E. Mineral, Kana.
1.	porotnik: FRANC TEROPČ1Č, R. F. I>. No. 3, bor 14«, Fort Smith, Ark.
2.	porotnik: JOSIP GOLOB, IMG So. 14th St., Springfield, ILL
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAUEK, M3 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa.
Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt SL, New York, N. T.
Cenjena društva, oziroma njih uradniki so naprošeni pošiljati vse dopise direktno na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pa poki I ja edino potom postnih, ekspresu i h ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor pn n«* potom privatnih /Vkov, na naslov: Frank Pavlovčlč, Farmery A Vllte-m National Bank, Forest City, Pa.
V slu<*aju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nenudoma naznanijo uradu glav. tajnika, da •e camore napako jiopravltl.
UMETNI JAHAČ
-: ROJVIAIV :=
»	(Nadaljevanje).
V j?rs»hi -o ponavadi jedli ob eni uri poj>oldne. Par minut prej >«■ j<» priplazi; Karol k prradu m s pomočjo dolgts !rof»a splezal v prvo natisi rop je. I'»»to n««ipa*en<> je priaH v stricovo sobo.
O, tukaj je' Ilvaia T»ogii! — je rekel stric. — Strašno wm . bal, da nam b napravil kake neprijetnosti. Kar..J if j odgovoril. pac je \m «>dm»l s starcem v obednteo. kjer ii!a sain.« Mart <. iM-orgjc še ni bil vrnil z i/prehoda. l*o'so le in bilo! — je rekla Marta dečku. 1».i, pr<. ■ j -eni -e zamudil, toda ne&aj vam moram »pove-
.aprav >*Ovedi
.s »roj c
Kaj l\n< Kaj AH
/.a k. k p. en ti Ji so
pil T - f t.ivi in v a iu. «la misli si 1 Mili
i j bi t i m« 11.
la s, <!ane> za lnjie sliial v gradu biti eno uro.
je vprašala Marta. 1 — j« vprašat starce.
ie. ' Zdi se na i. da sem šele danes prišel prav-•laz novem biti v«V- hlap*»c. — .Jaz hoe^m biti
»z. mi.
kt
.t s'-ui bil prej. Tri svoje tovariše ^em srečaL
.!■> •> .......;....: . ti. i._ i ___ »_»
Mi
so namenjeni v AI tono. — Jaz bom šel žnjiini.
• razumem te. — Povej razlocaejie.
.i l.varisi namenjeni v A It ono. kjer ima slavni Rovazct « Kova/et ni umazain pri plačilu. — hi vsled tegra nii-
uiisliš , <1 tega
- Ka
—	V*! i .lozrfma.
Kuva.u t' iti ji je silila lal
—	Me v rila — or-.la ie j»itri pri i m i Ntrošld oh m i*'»m easo'H*ja j< ij lahko »arodi, d •.With na eelem «vu
—	Čudno, emit - Kaj bi bilo
— je vprašala Marta, n.isliiii. da bi bilo najboljše, ,"e bi šli tudi Marta
je vprašala M^rta začudeno. — Po tem vprašata inSeeka v lice.
»■•Ivrnil Karol. — Ilen, Bentling iu Jakob bodo njem v službi. — Povedali so ini, da je z velika u-•! -koraj v-*- elane družbe. — Totia to še ni povahrl k '»i \ «.e največje umetnike, in tako s«* i bo njejrov elrkus v kratkem času eden najftlav-
't'4.
no, — je odkimala Marta. >udt.ej»a pri tem?
- rudno -e mi zdi. tla aiwai biala o tem ničesar v časopisju.
To ni čis^o nič čudno. — Vse časopise dobi Georere v roko in on vam d« brati o«m, kar s«» njen m poljubi.
—	Posebno o 'tayju.tu nove ničesar slišati — je pristavil sta-'. e. Saj sra po/:.a i. kako tsrašnu je 1 juboauutei. — Sicer je pa to Mtrunska stvar. — Tukaj nam je dobro.
—	Stric' — je vzkliknil Karol. — Ali te raia res že tako pod Komando? -- No wSe una lahko, mene pa ne bo imH. — Danes je >adnji dan.
—	Fant! — je rekel pajac in osorno pogledal — občuj drugače z menoj. — Jaz nisem vajen takih bese*!.
—	i e hočete, pa naj bo — je rekel mladenič jezno.
—	Tudi meni s« zt!i malo preveč — je rekla Marta. — Jaz sem sicer svobodna in prosta, pa se mi kljub temu ne dopade to življenje.
—	Oh. kako lepo hi bilo, kako lepo! — je vzkliknil Karol.
—	Kaj bi bilo lepot
—	JRovazel bi se samega veselja postavil na glavo, če bi pr»La >'arta k njemu. -- To bi bila največja pridobitev.
—	.Vikar ue prigovarjaj! — se je jezil starec. — Ona ve, kaj ma «f|oriti. — Sicer pa ni prosta. — Tukaj ima moža in otroka.
—	Ne .jaz ne laoreni nikamor — je odvrnila Marta. — Jozefi-nc mi ne da. brez nje pa ne napravim nobenega koraka.
—	To je stranska stvar. — c'v ima človek dobro vilja. se da vse napraviti. — ^mi lahko odidete in Jozefino vzemite seboj. — Jaz *em si že izmislil načrt.
—	hakSen nafrt?
—	Nocoj spravimo skupaj svoje stvari in odpotujemo.
—	Ti govoriš ihj svo.ii )>ameti, ki pa ni. kot boš sčasoma sam izr ppevidet, posebno velika. — Ti lahko greš in -prepričan bodi, da <ieorge ne l»o /aloval za teboj. — Z Marto in otrokom je pa drugače. — V eni uri ali še prej bo za njima.
Marti so se zamkrfle oči. nekia pa ni niti besede.
—	Dobro dabro — *e je zasmejal ICanJ. — Samo, da za menoj ne bo žaloval. — Jutri bom že prost. — Latinsko alovnieo bom pa
eefeoj kot spomin na najtežji čas svojega ovijenja.
boš doživel. -
T
■Sj. % ■
—	Kar sem rekel, sem rekel — je odvrnil Karol jezno. — Mislite. da nimam pameti T — Ali res želita, da bi bil še nadalje hlapec? —
—	No, hlapec ravno nisi.
—	Čisto vseeno je, če sem ali ne. — Povem vam pa. da ne bom nikoli v življenju opravljal hlapčevskih del.
—	Pustimo to. — Dovolj je že tega klobasanja.
—	Koliko je že ura? — je vparšala Marta.
—	Četrt na dve.
—	Zdaj bo ipa George kmak> tukaj.
—	Seveda, milcstljivi gospod bodo kmalo tukaj.
—	Nikar ne bodi preobjesten.
—	No. če je to preobjestnost, potem pa nevem, kaj je še vse. .
Oče je odšel na hodnik pogledat, kaj je z Georgom.
Medtem je prijela Marta dečka za roko in mu zašepetala:	j
—	Ali boš res šel?
—	Seveda. — Kaj pa hoecm drugega?
—	Če boš šel, ali mi boš pisal?
—	Na vsak način. — Vse bom pisal in pojasnil.
—	Dobro. — Proti večeru ti bom dala listek, na katerem ho pari »pmšanpj. — Na v*ako vprašanje mi moraš odgovoriti.
—	Kaj ne, da boste prišli za menoj? — je vprašal Karol.
—	Seveda bom prišla.
—	Oh, vi nc veste, kako strašno bo R o zavet vesel.
- Zaenkrat nc morem reei še ničesar natančnega. — George ne sine ničesar slutiti — Prišla bom. to vem natančno, samo ne morem j še zaenkrat povedati, kdaj bom priš!a.
—	Za mene ne skrbite — Ja/. sem vaš najboljši zaveznik.
—	Hvala ti. — Popoldne enkrat bom prišli k tebi in ti prinesla , denar. — Krez denarja .seveda ne moreš nikamor.
—	Da, tudi in/, sem Že misli} na to. — Brez denarja ne morem nikamor. — Dobro, hvala vam.
Po teh besedah sta prišla v sobo tieorge in starec.
Pojedli so mirr»i> in niso srovoriii skoraj nobene beseilc.
,t- - i
Stari pajac se ni še nikdar tako bal Georga kot naslednje jti-1 *ro. — Dečkovega bega ni bil opazil George do opoldne.
Opoldne je pa orišel v grad učitelj in vprašal po dečku.
—	Ai £»a ni bilo v šoli? — je vprašal George.
—	Ne, ni ga bilo. Otroei so ga videli v vasi. — Potem je pa neznan okam izginil
George se je giohoko zamislil, rekel pa ni nobene besede. — Zagotovo sicer ni veuel, kam je d« ček odšel, slutil je pa vseeno.
Po njeni ni vce vpraševal. .Marta in starec sta se čudila.
Tako so potekali dnevi in tedni.
V grad se je zopet naselilo staro življenje. — George je odpust rl vzgojitelja in se ni popolnoma nič več brijral za družinske zadeve. — Z Marto je le malo govoril. — Prepričan je 1>il skoraj, da je ona pomagala Karohi k begu. ker pa ni vedel nič natančnega, je ni hotel izpraševat:.
Starec je bil tri alt štiri tedne doma. — Šele pen teden seje bil odpravil v vas in obiskal gostilničarja pir "Zvezdi".
Vedel je. da bo tam -tari Tobija, .s katerim sta postala zadnji čas precejšnja prijatelja.
In res je sedel z«, mizo edini gost — stari Tobija. — Pil je kot ponavadi žganje.
Starec je na prvi pogled opazil, da ni s Tobijern vsem v redu. Držal se je grdo in mimo pil svoje žganje.
—	Kremar. daj steklen i eo vina. — Najboljšega prinesi — Danes je moj 'lan — je rekel pajae.
—	Tobija tra > začudeno pogledal in še vedno molčal. — Samo mizo je hii nekoliko odmaknil, da mu je napravil malo več prostora.
(Eralje urtoortnllC.)
POZOR!
Ponarcjklei m nevarni pri TMki trgovini poacbpo pri sdravflih N« ittkinjtt svojega zdravja • pouredbami. Čudovit uspeh nt^ga Krvnega Čaja je dobil ponarejale«. Od.tr*r: i-t«> jih in zahtevajte r.a-t*j ovoj denar. Pravi Von Schlick Bolgarski Krvni Caj ima pudpi* H. H. VON SCHLJCK NA VSAKI aKATLU Prirejen in JAMCEN je le pri
Mine! Products Joapuj
9 Marvel BnUia«,
Pitt*arsfc, P>.
Pet mescev trajajočo škmtljo »e vam poilj* za $1.00 r«hh. :mmk ali mcney order. Če ieliu. zavarovalno. 10c. več.
HARMONIKE
Iščem svojega brata ANTONA GORNIKA, doma iz (rtuhovca. fara Metlika, podomače Mat'*ši. Pred 1*>. leti sva se zadnjič videla v Anacondi, Mont. <*e kdo ve za njegov naslov, naj mi naznani in radervolje povrnem \s< tozadevne stroške, ali naj s. p i s«»iii oglasi svojemu ethntrmu bratu: Joseph Gornik. Diana. P. O. Pioneerville. Idaho. l.H-20—
boAU fcalifcMiufl nato tmmmj&m ta
popravljam po najnlijlU eenah. a teto trpetno In aaztealjlTO. V poprav« ■anealJlTo vsakdo pollj«. kar wtm Ai a* d 18 let tukaj r tem poala la Mdaj v arojesn lartnem doma. V popra .samem kranjske kakor vas dragi harmonike ter raAmam po dda ka-toriao kdo saktsv kron ssrtaljntl itrsiaaj.
JOHN WKNZKL. t§17 East C2ad St, ClevetanC Olik.
Rojaki naročajte se na **Glas Naroda", največji slovenski dnevolk ? Zdr. Mkvth.
Rad bi izvedel za naslov JAKOBA GREGORC. doma iz Zado-orove pri Devici Mariji v Polju. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. da mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. Nadalje bi rad izvedel za naslov »vojega brati VALENTINA MARINKO. Bil je pre<i tremi leti ua .soški fronti. Zato prosim rojake v iu. ljnnskern ujetništvu, če kdo ve za njega, naj mi naznani njegov naslov. — John Marinko.
Seliac per A ve. Cleveland. Ohio. l:. S. America.
(18-20—9 >
PRIPOROČILO
Rojakom v Chieagu in sploh v državi Illinois naznanjamo, da jib bo obiskal naš rojak
Mr. OTTO PEZDIR, ki je pooblaščen pobirati naročnina za "Glas Naroda" in izda-vati pravomočna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporoča mo in upamo, da mu bodo ali na raka.
S spoštovanjem
Upravnifitvo "Olaa Naroda".
aafgiaaaaBnaaiTO^
i!
Dr.LORENZ. i
Jaz Bern edini slovensko govo-
l! reči Specialist močklb bolezni r Pittsburghu, Pa.
Doktor Govdrtofe. najvaejl Spodallrt. Jo prtmoil • seboj t dorolas« ram mu j olao stroje adraTlJoaJo bolnih mo« la loa. Tukaj bo nadaUsval Isti iiQ»aa o*eia adrmvUenJa, kakor gm Jo uporabljsl t nsjboljftlb miiflrah ▼ ifvropi. Po to* 1 to«s ao raCuoa nI« ca nasveto la proUfio vssko bolno osebo a Z-larkl brospkkfiae . Oto so posti potem prt nJem adrarltl. Vseeno Jo, kdo In ^ Vas Js odrmvU. al Kako dolso ste ts bolni: pridite k tema TsHksma tpocUUsta la pokatlt mm. ka« t
Uradne nre: dnevno od 9. dopoldne do 8. ure zvečer. V petkih od 9. dopoldne do 2. popol. V nedeljo od 10 dop. do 2. popol. DR. LORENZ, Specialist moških bofetni. «44 Pen Are. IL nadst. na aUco, K	Pittsbnrcti. Pa.
POZOR BOJA«
DOCTOR KOLER
638 PENN AVE^	P1TT8BLRGH, PA
SLOVENSKI ZDRAVNIK
I>r. Koler je najstarejši slovenski zdravnik. Specialist v Plttsburjrfiu. ki ima 2Hletno prakso v zdravljenju tajnih moških bolezni.
Jaz zdrariin uspešno rermatlaem, kilo, ture, fikrofelne. bolezni plju<\ srca. želodca, jeter, trebušne, leilic. mehurja, kožne in sploh vse moške bolezni, ki
jih povzr.« ! slaba kri. 014 In 00« rabim pri zdravljenju krvnih bolezni.
fradne ure:
od 9. do S., ob petkih od 9. do 5. ure. ob nedeljah od 9. do 2. ure
Ali imate
v isiodeu! sli Imsts katar. Boleti ne na letfvt-oab, sit » mshurju, ns JstrsHT Nmu-tlz9fH| §livobol| n* SrtJsT Nečisto.krt, koMlns In tstsva.
ksAslJ, slabs plJuCa,
wivstno bolezni .t*.
Vaša priložnost.
asdsj Imsts prt like, da vpraists st svet veli kes* ipse! •Usta, ki Vas prs
IU* natanko s X fsrtd. is nlkdo m nudil taks lopo pri lika bolnim moikls In isnskam v tsm matu Nujno Vm poživljamo, ds rm takoj vprsftsto m svat. Ns Čakajte:
odiatenje J» never
ZA $1«M.W X-ŽARKOV SE RABI ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJE
AKO STE BOLNI.
Pridite takoj ta pustite ss nstsnko prstskatl po tsm Specialistu; potom Soflsii rsdoU aa VaJo pravo bolosoa m ako morete oodravotL KJccot uspeh ln dober gi*r Je pool odi eo. vestne preiskave ln učenih metod, katerih so poslukujs ▼ vsakem sla fisju. NJocovt raahtel stroji, katero Je nabral s vseh delov sveta, tvorijo naj popol o«jai ln najbotjfet urad ▼ tem mestu. Tukaj morete najti mnogo Čudodelnih strojev Id dosotojo svoj namen, ko vee drufo al več pomagalo. Je vseeno, kaka Je VatSo bolesen; ako sdravnlk najde, da Je osdravljlva. se bodets prepričali, kakor hltr» Vss prične odra vi ti. da ste na potu bolJSanjo ln etalnoaa sdravja. Zdravnik ne man tsdko priaiutencca dsnerja, ako nlsto dose«tl popolnsfa uspsha. Oglasit« ss pri s J »m la povejte snt svojo bolesen privatno la aanpno.
DOCTOR COWDRICK, Specialist
2047 Kart 9ih StrMt 4th Floor B^w. Euclid A Prospect, Cleveland, a
o: Ob telovnikih a ure ajutral de a aveSer. Ob w^olleh oS 1a So
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih drži? in pa ko. lonijskih posestev vseh ?desiL
Obtega 11 runih zemljevidov.
CEHA SAMO 25 CENTOV.
STKHBKO KAPO CELE EVROPE $3.00.
VELIKO STEHHK0 KAPO, HA ENI STRANI ZE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET. CENA 13.00.
Najuspešneje mazilo za ženake lase. Kakor tudi za motke brke in brado. Od tega mazila, zrastejo v fitih tednih krasni in doipi lasje kakor tudi moikim
krmni brki ln brada in ne bodo odpadali
in osiveli. Revmatizem, kostibol ali trganje v rokah, nopah in v križu, v osmih dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline. • bule, ture, kra9te in grinte, potne nog.', . kurja, očesa, osebtine v par dnevih poixn-' noma odstranim. Kdor bi moje zdravila, brez uspeha rabil mu jamčim za $5.00. I*i£ite takoj po cenik, ki ga takoj poAljem zastonj.
Krasni žepni KOLEDAR za leto 1S17
z;: ston j.
JAKOB WAH0I0,
f?w Bonna Ay*. QereUnd, OMo
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom t eapadnlh državah, Wyoming, Utah, v Coo-radi, naznanjamo, da jih bo t kratkem obiskal naš zastopnik
Kaj ie vojna?
Rojakom v Ameriki je znana vojna le ii časni-ikih poročil, iz raznih opisov in pripovedovanj, v resnici je pa ne poznajo in niti ne slutijo, kakine so njene grozote.
Največja zlocinstva
kar jih pomni človeštvo, se izvršujejo zdaj v Evropi. Ljudje stradajo, tipe in umirajo ter zastonj čakajo rešitve.
"Boj proti boju"
to bi morala biti deviza vsakega Človeka dvajsetega stoletja. 2al, da imajo še vedno največjo be •do vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo in ukrepejo, kar je
slabo za narod.
Med ameriškimi Slovenci bi ne smelo biti niti enega, ki bi ne bral knjige slavne pisateljice Berte Suttnerjeve
"Doli z orožjem r
Knjig imamo le še malo v zalogi in zato naj jo vsak, ki jo hoče imeti, čimprej naroči. — Stane 60 centov.
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street,	New York, H. Y.
graigfgiaiaag|giafaigii!iaf^
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
Slovenic Publishing: Company
82 COBTLANDT ST., HEW YORK, N. Y.
POUČNE KNJIGI:
KAdJE Z MEJO OKNA JE 10 CENTOV.
Naročila in
KBANJSKE IN DAL-Z ITALIJO. —
Sknrenic PnUishiiig Company
A trnov semlko-angleikl tolmai.	f—.50
Cerkvena sgodovina	K70
Domači zdravnik v hrvatskem	
jeziku	—.00
Hitri račnnar nem.sko-angl. vez.	—.10
Hitri računar	SEr.40
Poljedelstvo	*—JS0
Popolni nauk o Čebelarstvu, verni	■ KLOO
Sadjereja t pogovorih	—J2D
St-himpffov nemSko-siov. slovar	
Slov.-sngleikl ln angL-slov.	
slovar	HAO
Spis je ali kako se pL^ejo pisma	—.TO
Trtna ni ln tztoraja	i—.40
Umna živinoreja	i—JS0
Umni kletar	f—JBQ
Umni kmetovalas	«JS0
VtJl^ slovansko-■ ml	
Zakoni in ukazi za Vojvodinjo	«2.00
	
Kranjsko	- ."tO
Sodjalna demokracija Trojka	*
Vojna na Balkanu 18 are«.
Zgodovina c. ln k. pefpolka it 17 •
Življenje na avstr. dvora ali Smrt cesarjevima (Tragedija r Meyerllnfn)
RAZGLEDNICI: Newyorfte a cvetlicami, hrano-riatiene, biilftwt novoletne ln velikonočne	po
ducat po Album mesta New Torka > krasnimi »n
e=.10 1—.50 91.80
f—.50
.TI
^m
ZABAVNI IN KAZNI KNJIGE:
Bodi svoje svete kova« Doli m Fabfola
ljubezen in maj^evanje 102 zv. Mlklova Zala Na krivih potih
ta Lambergar
«J0 t-JSO
A0
Avstro-ltalljanska vojna
Avi»tro-ojrrski velik vezan Celi svet mali Oli tsvvt veliki Evrope, vesaa Vojna	mapa
Vojni atlas
Zemljevidi: New Tork, Oolorade, Illinois, Isfffl^ M«ih.n. Ohio, Pennsylvania, Minnesota. Wisconsin, Wyoming In West Virginia la vseh drugih dzfav PO
Zdruienih drŽav mall Združenih držav veliki Združenih držav stenski na drugI strani pa odi svet
SH.1J
— 50 —.10 —.*ir» —AO
laoo
-.-.o
-.125