Št. 132
V Ljubljani, sreda dne 13. julija 1910.
Leto L
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
.JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob '/s6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1'20; s pošto celoletno K 18'—, polletno K 9’—, četrtletno K 4'50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28'—.
Neodvisen
političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se poši lja uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-irankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
Minoli slovanski dnevi.
Mrzlično razburjenje, ki je početkom julija vedno bolj naraščalo radi vseslovanskega kongresa v Sofiji in ki je dospelo teh dni do vrhunca, se je sedaj poleglo, da, izginilo je, ker sijajni dnevi so zatonili. Ostali so le spomini in utisi, tako različni pri udeležnikih, kot bi bil prisostvoval vsa-kteri drugemu slavju. Prinesel je pač vsak drugo razpoloženje s seboj v Sofijo in vsakdo je pričakoval, da bode našel tam v prvi vrsti to, po čemur mu je srce najbolj hrepenelo: Eden si je želel odločnih besed in vidnih dejanj, drugi pa diplomatskega namigavanja in genijalnih načrtov.
Sedaj je slovanski kongres zaključen. Čitali smo razna poročila listov mnogih struj in jezikov in ta so taka, da se nikakor ne dajo dovesti v sklad, kamo li, da bi si nenavzoči čitatelj lahko ustvaril precej jasen pojem o poteku sijajnih svečanosti. Brez dvoma je, da so Bolgari umeli čast, ki jih je doletela s tem, da si je izbral vseslovanski kongres za svoje sedišče pomlajeno glavno mesto njihove prerojene, prospevajoče kraljevine. Kdo ne bi verjel, da so slavnosti potekle uzorno in da so se udeležniki navzeli novega prepričanja o velikosti in moči slovanskega duha? Je-li kdo, ki bi trdil po teh sijajnih dnevih, da taki kongresi, ki se prirejajo v svrho bližjega spoznanja slovanskih rodov, njihovih skupnih teženj in potreb, ne bi bili za občnost koristni? Ni ga na svetu človeka, ki bi mogel z uspehom navesti le eden argument, kateri bi bil pripraven zmanjšati le nekoliko pomen že ukoreninjenih letnih shodov zastopnikov celokupnega slovanstva. Ne, ni ga. In vendar, slovanski kongresi ne izvršujejo svoje naloge, kakor bi jo mogli in morali z ozirom na svojo pripravnost in svojo dolžnost.
Važnosti je za nas poslednji dan kongresa 10. julij, ker tega dne so odpadle vse one zunanje formalnosti, ki jim je edina naloga, dvigniti veličino prireditve. Tega dne smo čuli rezultate posvetovanj in vse one nakane, ki nam kažejo smer bodočega vseslovanskega delovanja, so dobile jasen izraz v mnogovrstnih sklepih, katere so kot sad večdnevnega pretehtovanja prečitali razni delegati.
Gre tu v prvi vrsti za medsebojno izmeno slovanskih publikacij (knjig in rokopisov) ter za pojednostavljenje poštnih odnošajev med pojedinimi slovanskimi državami po zgledu nemške poštne zveze, kar bi slovansko kulturo le povzdignilo. Važen bi tudi bil sklep, potom katerega bi slovanske univerz ^ zamenjavale po potrebi svoje učenjake ter bi se stvorila zveza akademij in vseučilišč. Kongresi slovanskih filologov se morajo še naprej vršiti, in sicer še bolj v vseslovanski obliki kakor do-
sedaj. Slovanske akademije znanosti se pozivajo, da unidejo v čim najtesnejšo medsebojno zvezo in se predlaga, da se sestavi enotni vseslovanski besednjak vseh onih jezikov, ki se ponašajo z lastno književnostjo. — Kongres je vzel z zadovoljstvom na znanje, da obeta postati ideja vseslovanske banke vsled prizadevanja navdušenih posameznikov kmalu resnica. Priporoča se organizacija knjižnega tržišča med onimi slovanskimi narodi, ki tega dosedaj še nimajo. Želi se združenja knjigarjev in izda-vateljev ruskih, slovenskih, hrvatskih in bolgarskih.
Prirejati bi se morale slovanske razstave v rednih rokih na široki podlagi in obistiniti se ima zveza turistov.
Velike važnosti bi bila vseslovanska antologija, katera pa bi žal ne imela podati najlepših cvetk slovanske poezije in proze, ampak predvsem lahko umljive književne produkte. Namerava se tudi organizacija slovanskih gledališč in gledališčna agencija, ki bode imela možnosti in moči dovolj, vzdržavati slovansko umetnost na kulturni višini. To so v glavnih potezah resolucije o najvažnejših predmetih posvetovanj.
Slovanski kongres se je torej zaključil, udeležniki so se razšli in vsak je odnesel s seboj ponosna čustva, ki mu jih je vcepila mogočnost slovanskega sijaja. Nam sovražni listi — mislimo nemške — so dan za dnevom priobčevali cele strani poročil o dogodkih v Sofiji in vsaka neznatna malenkost jim je bil dobrodošel povod, pisariti na široko z vidnim zadovoljstvom o slovanski neodvisnosti in kaljenju celotne harmonije o Sofiji. Naj jim bode, oni imajo svoje prozorne namene, njim gre za to, da še bolj sprejo in naščujejo Slovanstvo proti samemu sebi, da potem lažje računajo na svoj uspeh, izvirajoč iz slovanske needi-nosti.
Slovan se mora veseliti uspelosti sijajnih dni, a nikakor ne more ugajati mislečemu človeku način, kako se je obravnavalo na kongresu. Oh ta slovanska plašnost, oh ta cincavost. Da ste videli delegata za delegatom, kako se je zvijal in trudil v potu svojega obraza, da ne bi zinil katere, ki bi le količkaj dišala po politiki. Nepojmljivo je, _ da se bojimo Slovani toliko tujega tiska. Cernu si ne bi povedali na takih-le kongresih, ko smo čisto sami med seboj, vsega, prav vsega, kar nam teži slovansko srce? Čemu skrivamo svoje jarme in čemu se silimo biti vedrih lic, ko vendar vsakdo ve, da le komaj^ zadržujemo z moško voljo trpke besede? Čemu se izogibamo vsake besedice, ki bi si jo utegnil kdo malo nepatrijotiško razlagati, ko je vendar vse eno ? Saj blatijo, bijejo in tlačijo nas itak na vsak način.
Mi smo že videli dokaj drznih dejanj
med narodi in slišali izdajskih besedi tudi doma na Avstrijskem. In vendar še do danes nismo slišali, da bi se bilo kaj zgodilo kakemu Nemcu ali Italijanu. Mi seveda tem ne maramo slediti; avstrijski Slovani ostanemo stari lojalni ljudje, a priporočamo drugim tesneje združenje, da bomo imeli v njih moralno zaslombo v težkih bojih. Če bodemo lahko gledali čete za seboj, se bodemo uspešneje borili in ako kljub temu ne bode konca krivic nam preko Dunaja in Berolina poslanih, no, potem se pač naj nihče ne čudi, če bodo naša dejanja in besede samo krasne laži, dočim bodo srca in misli izražale — resnico.
Slovenski izletniki v Srbiji.
Na grobu Vele Nigrinove. — Sijajno vspeli koncert »Ljubljanskega Zvona*.
— Banket.
(Izvirno poročilo „Jutru".)
Belgrad, 11. julija.
Včeraj (v nedeljo) popoldan ob 5. uri so odšli člani »Ljublj. Zvona* in drugi slovenski izletniki na belgrajsko pokopališče, na grob velike srbske umetnice, rojene Slovenke, nepozabljene Vele Nigrinove. Na pokopališču je bila zbrana ogromna množica belgrajskega prebivalstva, ki je tako cenilo in ljubilo zgodaj umrlo Velo Nigrinovo. Po končanem cerkvenem obredu je zapel »Ljub. Zvon* dve žalostinki (»Blagor mu* in »Nad zvezdami*), a intendant narodnega gledališča, g. M. Gavrilovič je imel na zbrano občinstvo krasen nagovor, v katerem je proslavljal domovino Vele Nigrinove in slovensko-srbsko bratstvo.
Iz pokopališča so se odpeljali izletniki na vrt restavracije »Kolarac*, kjer so ostali do osme ure zvečer, ko so se začeli razhajati, da bi se pripravili za odhod v gledališče, kjer je imel biti ob deveti uri koncert.
»Ljub. Zvon* je dosegel naravnost sijajen uspeh. Pod spretnim vodstvom svojega pevovodje g. Ivana Vašteta je izvedel izborni moški zbor »Ljublj. Zvona* vse svoje točke sporeda s tako dovršenostjo, da je bilo občinstvo, ki je napolnilo gledališče do poslednjega kotička, v pravem pomenu besede kar frapirano in pevovodji kakor tudi članom zbora so pozneje od vseh strani čestitali. Poseben uspeh je doživela s svojim petjem gospa Iva pl. Fo-dransperg, ki je občinstvo naravnost očarala s svojo simpatično pojavo in posebno z dovršenim petjem štirih kompozicij, ki so se nahajale v sporedu in onih, ki jih je morala na splošno zahtevo še pristaviti. Enako je uspel tudi ljubljenec ljubljanskega gledališkega občinstva g. Ljubiša Iličič, ki je moral tudi peti več kot je bilo določeno v sporedu. Tudi moški zbor »Ljublj.
Zvona* je moral nekatere pesmi ponoviti, tako burno je bil aklamiran na koncu vsake točke sporeda.
Prestolonaslednik Aleksander je sprejel za časa odmora v svoji loži predsednika »Ljublj. Zvona* g. dr. Antona Šviglja in se je napram njemu zelo laskavo in pohvalno izrazil o dovršenem petju moškega zbora kakor tudi obeh solistov. To izredno priznanje je pa »Ljublj. Zvon* v polni meri tudi zaslužil in Slovenci smo lahko ponosni na prvi nastop slovenskega pevskega društva pred najodličnejšim občinstvom srbske prestolnice.
Po koncertu je bil v hotelu »Impe-rial* banket, ki so se ga udeležili razven slov. izletnikov tudi mnogi odlični Belgraj-čani, med njimi v prvi vrsti seveda simpatični župan g. Kosta Glavinič, ker je banket priredila belgrajska občina. Naravno, da so se tudi tukaj vrstili govori, od katerih so bili posebno efektni oni belgrajskega župana, g. dr. A. Šviglja, g. Strela iz Mokronoga in srbskega pisatelja Branislava Nu-šiča, ki je proslavljal v vznesenih besedah slovensko ženstvo, v prvi vrsti prisotno gospo Franjo dr. Tavčarja, ki se je v lepih besedah tudi zahvalila. Omenjamo tudi govor g. Slavoja Škrlja, ki je govoril zelo, morda malo preveč temperamentno, ali lepo, o potrebi medsebojnih posetov med Jugoslovani.
Veselje in radost je trajalo dokler ni napočilo jutro in sedaj se pripravljamo na odhod v Smederevo.
*
Srbi so znani kot gostoljuben narod, ali slov. izletniki vsaki dan bolj strmijo in ne morejo verovati, da je vse to, kar se dogaja z njimi v srbski prestolnici, resnica. Vse to je za njih nekaj novega. Včeraj so bili vsi izletniki na kosilu pri posameznih uglednejših belgrajskih meščanih. Sedmorico je povabil na kosilo minister notranjih del g. Ljubomir Jovanovič in ministrovi gosti so prišli v največjo zadrego, ko so videli, da jim streže sama osebno soproga ministrova in da ni dovolila, da bi jim streglo služabništvo! Enako je bilo po drugih hišah in Slovenci odnesejo iz Belgrada res najprijetnejše spomine in najlepše vtise.
In tudi Belgrajčani so zadovoljni s Slovenci, posebno radi sijajno vspelega koncerta, ki ga je priredil »Ljub. Zvon* v korist poplavljencev v Srbiji.
Današnji dan je določen — kakor je to že zgoraj omenjeno — za izlet po Donavi v Smederevo, a jutri je kraljev rojstni dan in bodo šli slov. izletniki k veselici v Topčider, v sredo pa nazaj, v domovino.
—ut.
<
Spominjajte se družbe Cirila in Metoda!
sv.
LISTEK.
MICHEL ZEVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	[34]
Miniaturna slika je predstavljala mladeniča v obleki, kakršno so nosili španjolski dijaki v XV. stoletju. Glava je bila izrazovita, proniknjena z značajem visokomerne odločnosti, s črnimi in krutimi očmi, s čelom, ki ga je mejila gosta črta obrvi, porogljivimi usti in izrazom neverjetne drznosti in silovite trme.
Toda najsi je kazala ta slika še toliko trdote in makar grozovitosti, vendar se je vse omiljevalo in topilo v ble-stenju mladosti. Maga jo je gledala z izrazom neskončne bolesti.
»O moja ljubezen! ... O moja mladost!* je mrmrala tiho. »Kje sta? . . . Tukaj, v tej skrinjici, ki si je že deset let nisem upala odpreti . . . odkar je bil zadnjikrat pri meni . . . tukaj leži pokopano moje srce! . . . Ah, ubogo srce, preveč mlado si ostalo v mojih ovenelih prsih . . . Zakaj nisem imela poguma, da bi te izruvala . . . takrat ko . . «
Nenadoma je padla na kolena in zaihtela . . . pri-iu^-e sv0Je drhteče ustnice na mrzla usta miniature. »Mati! . . . Uboga mati! ... Ali plakate... o moj Bog!" Glas nepopisne čistote in neizrekljive nežnosti je bil iz-pregovoril te besede. Maga je planila pokoncu, burno zaprla skrinjico, predal in skrinjo ter se obrnila proti vratom, ki so vodila y sosednjo sobo.
»Kje ste, mati?" je ponovil glas. »Slišala sem vas ...“ Maga je prižgala trsko. In v okviru vrat se je prikazala deklica kakšnih šestnajstih let.
Vse, kar more blestečega zasanjati duša pesnikova, kar je zrla duša Dantejeva, ko misli na svojo Beatrico, je sijalo na njenem čelu. Njene oči so bile čiste in prozorne, njena usta, igrajoča v nasmešku nedolžne šegavosti, so bila kakor venec nežnosti in kelih ljubezni.
To ni bila več devica, bila je devištvenost sama.
Ko se je zasvetila luč trske, je deklica, jedva oblečena in golih nog stopila k starki, vrgla ji mramorno krasoto svojih blestečebelih rok okrog velega vratu in naslonila svojo božanskolepo glavo na njene osušene prsi.
»Rosita! ... Ti moje zlato! Edina moja tolažba!* je dejala Maga.
»Kako naglo vam bije srce, uboga mati Rosa . . .“
Deklico, ki jo je bila mati nazvala z imenom Rosita,*) je dvignila svoje oči do čarovnice. In v teh očeh je sijala cela neizmernost ljubezni.
»Plakali ste, mati Rosa", je izpregovorila . . . »Velika žalost vas tare, pa mi je nočete povedati . . . meni, svoji hčeri!“
Čarovnica se je zdrznila.
»Moja hči! . . . Da moja hči . . . edina moja hči!*
In zamolklo, sama zase, je dodala:
»Naj bo ona druga prokleta, ker je strla moje materinsko srce . . . Kakor mi je on poteptal srce ljubeče ženske! . . .*
Nadaljevala je:
»Res je, Rosita moja, velika žalost me tare ... žalost, ki me polagoma mori. Toda te žalosti, otrok, ti ne smem
*) To ime je španjolsko; laški bi se reklo Rosina.
razodeti, ker bi ti morala povedati svoje življenje! ... In da bi ti povedala jaz svoje življenje ... to bi pomenilo vreči na tvojo čistost nečist pajčolan, skaliti tvojo radost in tvojo nedolžnost. Ali me razumež?*
»Samo eno razumem, mati; to je, da vas ljubim iz vsega svojega srca in da me boli, ko vas vidim trpeti. Hotela bi poznati vašo bolest, da bi jo nosila skupaj z vami . . . delila jo z vami in vas tolažila . . .“
»Ah, Rosita moja, že sama tvoja navzočnost mi je neskončna tolažba ... Že eno samo tvoje ljubkovanje zadošča, da za trenotek pozabim strašno zlo, ki gloda mojo dušo . . . Glej, vidiš, zdaj ne jočem nič več ... In ker si se zbudila, pokramljajve malo . . . Marsikaj ti imam povedati ... Že dolgo sem se obotavljala . . . toda zdi se mi, trenotek je napočil ..."
Dan je vstajal in polnil siromašni brlog s svojo svetlobo. Rosita je bila sedla. Maga je pogasila smolno trsko.
»Kakšne reči mi hočete povedati, mati?* je izpraševala deklica.
Starka je motrila otroka, ne da bi odgovorila.
»Gorje mi, da nisem v resnici tvoja mati!*
Megla žalosti je zletela deklici preko čela.
»Saj stel* je izpregevorila. ,Vi ste moja edina mati... kajti prava . . . me je . . . zapustila . . .“
»Da! Zapustila ... In prav o tem hočem govoriti s teboj,,v dete moje*.
»Čemu bi, mati Rosa? . . . Zakaj hočete obujati te spomine?*
»Treba je, hčerka moja . . . Toda povej mi prej, ali moraš iti danes v Rafaelovo delavnico?*
Ob tem imenu je Rosita veselo vzkliknila; obraz ji je zasijal v radosti.____________________________________ (Dalje.)
Iz slovenskih krajev.
Vrhnika.
Izobrazba katoliških izobraževalcev. V nedeljo, dne 10. t. m. so blatili in sramotili slovenski klerikalci po vesoljni domovini spomin sv. Cirila in Metoda. Umevno je, da tudi Vrhnika ni smela izostati — na čelu ji naš dični kaplanček Sedej! Ta poštenjakovič je priredil v družbi čukov in rok. pomočnikov v tukajšnjem „Katoliškem domu" veselico, katere čisti dobiček je bil namenjen »Slovenski Straži”, reete farški bisagi 1 O prireditvi sami ne maram izgubljati besed, pribiti hočem nekaj čisto drugega, v čemur se jasno kaže izobrazba naših katoliško-hinavskih društev. Kar je pri klečeplazenju in hlapčevstvu našega preprostega ljudstva in pri neznačaj-nosti ter petolizarstvu naše takozvane »napredne" inteligence, ki dosledno zahaja k prireditvam klerikalcev ter baš tako dosledno ignorira prireditve od strani naprednjakov, več kot umazano, je bil »Katoliški dom“ poln občinstva. Otroci in mladina sploh je radovedna — zato si zna dobiti prostorov, od koder lahko najbolje vidi: Sin kolarja Krašovca si je izbral mesto nekako v sredini dvorane. Za njim je stal neki Jerina, gojenec mlekarske šole, član »Čuka" in izobraževalnega društva katoličanov na Vrhniki. Ta svetniški izobraženec se je že ves čas predstave stegoval in napihoval v dvorani, misleč, da s tem kaže svojo na katoliški podlagi slonečo »izobrazbo". Suval in rinil je okrog sebe kakor živina v hlevu, slednjič pa je dosegel v svoji kulturi rekord, ki ga more doseči pač samo od klerikalnih žegnov prepojeni iz-obraževatelj. Prijel je namreč pred sabo stoječega Krašovca z vso močjo za ušesa, ga začel vlačiti sedaj na to, sedaj na ono stran in ga hotel nazadnje vreči iz dvorane. Ko zagleda ta prizor Krašovčev oče, prihiti urno na lice mesta ter se zavzame za svojega sina. Povedal je katoliškemu surovincu, kar mu gre, nakar se je poštenjak seveda umaknil. Vse to se je vršilo med predstavo, ki so jo priredili vrhniški klerikalci za , Slo vensko Stražo" in v vsej dvorani je nastal škandal, da so se ljudje zgražali nad surovostjo in neotesanostjo katoliških „iz-obraževateljev". Komentarja seveda ni potreba, saj si iz povedanega lahko vsakdo napravi sodbo sam, ki gotovo ne bode najboljša.
Napredek je vsekakor za naše klerikalce to, da so začeli od zadnje nedelje naprej uprizarjati igre z moškimi in ženskimi ulogami. (Uprizorila se je namreč dramatizirana povest brezverca Jurčiča »Tihotapec). Doslej so bili namreč po nekem škofovem odloku vezani na to, da smejo uprizarjati edinole igre z izključno moškimi, oziroma z izključno ženskimi ulogami. V ta namen so izdajali tudi v zalogi »Kršč. soc. zveze" nalašč za to skovane igre. Kakšna so taka skrpucala, si lahko vsakdo misli: No, sedaj pa ta napredek! Gotovo je tudi to eden izmed mnogih uspehov škofove rdeče brošure!
Marijine device so pri zadnji predstavi v »Katoliškem domu" vneto prebirale najnovejše škofove bukvice, namenjene čistosti in nedolžnosti naših deklet. Toda čudno naključje je to, da so imele vse od kraja knjižico odprto baš na onih mestih, ki so najbolj »mastna". Razdelil je ta »deviški kalamon" med device kaplan Janko pred predstavo! Strašno vnet je ta možak za devištvo, device pa za — pikantna mesta škofove deviške knjižice oči-vidno mnogo bolj, kot za predstavo Alojzijevih mladeničev . . .
Dol pri Hrastniku.
Razvitje zastave gasilnega društva. Slavje in veselica, ki se je vršila v nedeljo, dne 10. t. m. povodom blagoslovljena zastave tukajšnjega gasilnega društva, se je obnesla v vsakem oziru izborno. Okolu devete ure je začelo naznanjati grmenje in pokanje topičev, da prihajajo tovariši gasilci iz Hrastnika, Litije, Radeč in Trbovelj, na čelu jim naši dični bratje Sokoli iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja. Sprevod, kateri je korakal ob zvoku slovanskih koračnic, ter bil pozdravljen od g. učitelja Jurka, gosp. prav. K. Gunsa in gosp. župana F. Majcena, se sme prištevati k najimpozantnejšim, kar jih je še kedaj videl Dol. Srčna požarno-brambska zahvala še enkrat vsem p. t. društvom in gostom, kateri so nas ta dan počastili in povečali narodno slavje s svojo navzočnostjo. Naj jim bo zavest, da so storili svojo stanovsko dolžnost, katere o priliki tudi ne bo zatajila dolska požarna bramba. Na pomoč!
Koper.
Begunec. Iz tukajšnjih ječ je ušel Jos. Beltrami, 19 let star fant iz Tione na Južnem Tirolskem, ki bi bil moral sedeti radi ropa 10 let. Mladostni zločinci niso zaprti v glavnem poslopju, ampak v nekdanji vojaščnici v Via Castell Musella. Imenovani je ukradel pri krojačih civilno obleko, jo zamenjal s svojo jetniško, splezal preko zida in ušel na cesto. Do sedaj
se je dognalo samo to, da so ga videli v Proseku, od tam pa je šel morda v Koprivo, ker slutijo, da je on izvršil tamošnji cerkveni rop. Sedaj ga pač menda ne bodo več ujeli, da bi odsedel svojo kazen, ker je v svoji domovini napadel starca, ga ubil in oropal par kronic.
Splošni pregled.
Košut in volilna reforma.
Košut je javil, da je izdelal načrt neke volilne preosnove, vendar je pa dejal, da hoče prej počakati, kaj bode rekla vlada. Uvoden članek, ki piše o tem, konča: »Jaz in moji pristaši smo v prvi vrsti ogrski patrijoti in bomo zastopali svoje že leta in leta ponavljane zahteve brez ozira na besedičenje dunajskih,, krščanskih soci-jalcev, Ogre požirajočih Čehov in onih so-cijalnih demokratov, ki pri vsaki priliki zatajijo svojo ogrsko domovino in se ne brigajo za ogrski narod. Teh besedi ne moremo rabiti. Mi smo tisti, ki zahtevamo volilno preosnovo najdalje in najbolj resno in ki hrepenimo vedno po njej. Naše pojmovanje je popolnoma zrelo in moj načrt je že davno gotov. Ali jaz čakam na vladin načrt". Da, če je Košutov načrt vsaj deloma podoben člankovi vsebini, potem je pač boljše, da ostane pri sedajnih čisto ogrskih volitvah. Sedaj ljudje vsaj vedo, česa smejo pričakovati, če se pa volitve preosnujejo, pa kdo ve, kaj še zna za Nemadjare„ vse priti. Krščanski socijalci, Slovani (Čehi) in socijalisti so bili na Avstrijskem oni, ki so pritiskali na preosnovo in izposlovali vsaj .delno poboljšanje. In če se Košut že naprej zvesti, da za to besedičenje ne mara, je pač bolje, da ostane vse pri starem.
Boromejska okrožnica.
Vatikan pač nima sreče. Tudi na Ogrskem se ne bode smela čitati zadnja okrožnica nezmotljivega papeža, je zagrozil sam ministrski predsednik Khuen-Hedervary. Nadškof dr. Varosy je po poročilu nekega dnevnika dal čitati s prižnice zadnjo okrožnico in ko je izvedel za to ministrski predsednik, se je takoj izrazil, da tega nikakor ne more pripustiti, ker hujskanje kali verski mir. Obljubil je, da bode zadevo preiskal in če je poročilo lista resnično, bode storil potrebne korake, da zabrani čitanje okrožnice za vse čase. Slabi časi so nastopili za Vatikan.
Rusko-japonskl dogovor.
Kolikega pomena je za evropsko politiko Rusije še ne dolgo sklenjeni dogovor med Rusijo in Japonsko, kaže najbolj zanimanje zanj v vsem evropskem tisku, ki ga na razne načine tolmači, kakor že pač komu prija. Nedvomno je velikanskega pomena za Rusijo, da ima zavarovan hrbet v Aziji, ker sedaj se bo mogla izključno baviti s svojim evropskim ospredjem, kar smo že enkrat povdarili. Nekateri listi so začeli tuhtati, da je ta dogovor naperjen proti Kini in Ameriki, a Rusi uradno trdijo, da je nedavno dovršeni dogovor novo jamstvo mira na Iztoku in da ne vsebuje ni najmanje osti proti komurkoli. Dogovor je v glavnem gospodarske narave in bi ga lahko istovetili z železniško pogodbo. Neki diplomat je povedal parižkemu ,Matinu“, da je sedaj konec neprijetnih slučajev in da bode Rusija radi tega lažje zasledovala razne pustolovine, uprizorjene v Evropi. Trdi se, da je mislil oni diplomat pri tem aneksijo Bosne in Hercegovine. Gotovo je, da bode Rusija sedaj lažje obrnila pozornost na dogodke v slovanskih zemljah,
Rosebno na Balkanu. In tega treba, kajti [emec je postal že preveč oblasten.
Dnevne vesti.
»Slovenec" in »Jutro". Klerikalci se grozno zgražajo nad našim listom. Svojim podložnikom sklikajo »Jutro" kot eden najbolj nemoralnih listov, kar jih pozna slovenski narod. Na vse mogoče pretege skušajo vpliv našega lista na vse trezno misleče ljudi uničiti in sicer, kar je že navada »Slovenca" z obrekovanjem. Posebno se hudujejo nad Ljubljančani, ki kakor pravijo, požirajo naš list in to celo katoliški somišljeniki. Najboljše spričevalo za nas! Radi verjamemo, da jim nikakor ni všeč, da spravljamo brez vsake krivde vse klerikalne lumparije na dan, nad katerimi se zgražajo tudi vsi pametnejši klerikalci. Da > je mladina na naši strani, je najboljši dokaz, da gremo po pravi poti, po kateri bomo šli tudi za naprej, ne oziraje se na levo, ne na desno. Naša naloga je in tudi bo, boj proti vsem korupcijam, ki jih uganjajo razni škodljivci slovenskega naroda.
Ustanovitev »Naše Straže" se je zvršila tako sijajno in odkritosrčno, da je bilo zvečer mnogo udeležencev na Viču in Šiški tako ginjenih, da so jih morali pripeljati nazaj v mesto.
Kaj mislijo klerikalci o »OrHh«.
Včeraj je vprašal neki klerikalec svojega tovariša-somišljenika, zakaj se nikdar ne udeležuje »Orlovih" veselic. Tovariš mu v zares laskavih besedah odgovori: »Kateri pametni človek pa bo šel na »Orlove" veselice, ko se vsi tako drže, kakor pravi čuki. Na »Orlovih" veselicah bi moral držati roženkranc v rokah in ves čas moliti. Rajše grem na sokolske veselice, kjer ne vlada taka potuhnjenost in hinavščina, kakor pa pri nas. Vse, kar je prav". No, čuki, ali ste slišali?
K »Slovenski straži". Udeleženci mokronoškega sokolskega zleta iz Ljubljane nam poročajo, da so videli nebroj cerkvic okrašenih na slavo Cirila in Metoda ne morda s slovenskimi zastavami, ampak z neko belo-rdečo brezpomembnostjo. In taka »Slovenska(!) Straža" naj rešuje Slovence, ki se celo sredi Slovenije sramuje naše narodne zastave. — Z druge strani pa smo prejeli žalostno sporočilo o politični nezavednosti naprednjakov. Če bi ne izvedeli vest iz tako zanesljivega vira, bi ne mogli verjeti, da sta se n. pr. v Škofji Loki podpisala na polo za udeležbo k ustanovnemu shodu »Slov. Straže" tudi sodnik Dev in dr. Zakrajšek. Nekoliko več odločnosti moramo zahtevati od svoje inteligence, če nečemo, da se splošno ne posnemajo ti krasni vzgledi.
Dr. Lampe v Beli Krajini. Službeni organ kranjskega deželnega odbora poroča, da se je podal kranjski finančni minister Lampe v Belo Krajino v »svrho prouča vanj". Prav dobro vemo, kaka so ta »pro-učavanja", ker državnozborski mandat je prost in treba je tam dela, ako si hočejo klerikalci obdržati svoj mandat, kar pa po našem mnenju ne bo posebno težko, ker se od strani narodno napredne stranke v tem oziru ni storilo še ničesar! Klerikalci delujejo z vsemi močmi že dolgo časa, sedaj je šel Lampe doli, ki bo načeloval vsemu agitačnemu gibanju! Toda Lampe proučava samo razmere in se nič ne briga za politiko, posebno pa še ne za belokranjski mandat! Kot čujemo, odide tudi deželni glavar Šuklje v Belo Krajino proučavat tamošnje razmere ! Tako bo polagoma ves klerikalni štab v ognju, kot se je godilo to za časa Maz-zeletove kandidature!
Priznanica mestnemu učiteljstvu. Gremij ljubljanskih trgovcev je izrekel na predlog šolskega odbora vaditelju trgovske gremijalne šole nadučitelju Jakobu Dimniku, za vzorno vodstvo trgovske gremijalne šole, učnemu osobju pa za uspešni pouk zahvalo in priznanje.
Za kranjski vojevnlški kor ali pravzaprav za »Krigerferajn" mora hočeš nočeš dati vsak delavec in vsaka delavka v ljubljanski tobačni tovarni po eden groš ali več. Ne vemo, za kaj so razni uslužbenci za »Krigerje" tako zavzeti, da silijo sebi podrejene ljudi, da morajo darovati težko prislužene krajcarje. Delovodja Pliberšek je celo grozil, da bode napel druge strune, če delavstvo ne bode hotelo prispevati. Drugi niso nič kaj boljši. To so na primer Gorjup, Burger, Škof, Tomč, Grazer, Dejak in tako naprej. Li upraviteljstvo tovarne res ne vidi te nepostavnosti in li ne ve, da je po pravilih prepovedano beračenje in izsiljevanje pri delavstvu?
Ivan Podlesnik ml., naprednega mišljenja, Ljubljana. Tako slove vizitka velikega čuka Podlesnika. Seveda je vizitka iz 1. 1900 in v teku desetih let se marsikaj spremeni . . . »Čukom" pa naše častitke k tako vrlim in značajnim voditeljem.
„Hajlanje" po noči. Naši nemškutarji menda res niso nikdar srečni, če se pošteno ne »izhajlajo". Podnevi izzivajo s svojimi burševskimi čepicami, ponoči pa tulijo po cestah kakor podivjane živine »Heil". Ti pobiči v resnici ne zaslužijo drugega, kakor da bi jih enkrat pošteno iz-kupili in si tako zapomnili, da morajo tudi ponoči v Ljubljani molčati in ne izzivati že tako preveč mirnih Ljubljančanov.
Predrznosti nemških realcev. V glavnem drevoredu Tivolija se zmeraj zbira tolpa nemških realcev, ki na prav nesramen način nadleguje izprehajalce. Posebno slovenska dekleta niso nikoli varna pred temi pobalini. Med vsemi se posebno odlikujeta že večkrat radi raznih nesramnosti tepeni Klemenčič in pa sin trgovca Wolflinga. Po glavnem drevoredu je tudi prepovedano kolesariti, kakor je nam znano, ali ti fantiči ne rešpektirajo nobenih predpisov, vozijo se s kolesom po celo dopoldne po glavnem drevoredu, kakor bi bilo tam kako dirkališče. Eden teh kolesarjev in št. 811, in želeti je, da se ga dobi v roke in prav eksemplarično kaznuje. Izprehajalce pa prosimo, ako se bodo ta pobalinstva še nadaljevala, takoj naznaniti to bližnjemu stražniku, da te predrzneže vtakne v »špehkamro".
Na jubilejni veselici družbe sv. Cirila in Metoda je pozabila neka gdč. v paviljonu ljub. dam dežnik. Dobi se v pisarni družbe sv. C. in M.
Pozor! Pisarna družbe sv. Cirila in Metoda prosi vljudno vse, ki imajo morebiti še kak nesaldiran račun od jubilejne veselice, da ga vsaj do 16. t. m. predlože.
Pojasnilo. Z ozirom na notico v »Jutru" z dne 9. julija t. 1. št. 128 pod naslovom »Predsednik N. D. O." podpisani odbor N. D. O. najodločneje zavrača vsak očitek brezbrižnosti, zlasti v zadevi odhoda A. Juvana v Opatijo. Ako dopisnik vidi odborovo brezbrižnost v tem, da ni oskrbel svojemu predsedniku službe, bodi mu povedano, da odbor ni za to tu ter ima vse višje naloge, ki jih v polni meri izvršuje.
Odbor.
Pozor hribolazci! Slovensko planinsko društvo, opozarja hribolazce na to da mu je poveljstvo c. in kr. lovskega bata-jona št. 5 iz Trbiža naznanilo, da ima ta ovski bataljon v petek, dne 15. t. m. vojaške strelne vaje z nabitimi patronami v dolini Koritnice v smeri Srednjega Loga proti severovzhodu. Začetek je ob 7. uri zjutraj, konec ob 2. uri popoldne. Opozarja se, naj v navedenem času nikdo ne hodi po označenem terenu, ki bo po varnostnih stražah obgrajen.
Starinske izkopine na Mirju. Izkopavanje stare Emone na Mirju se pod g. dr. V. Šmidom nadaljuje. V soboto so odkrili poleg ostankov zida neke hiše, jako dobro ohranjeno Hermo. (Herme so se imenovali doprsni kipi raznih bogov, katere so stari Grki in Rimljani postavljali ob cestah, kakor pri nas postavljajo znamenja raznih svetnikov.) Najdeni kipec je še jako dobro ohranjen in je izdelan iz kristalninskega apnenika. Kakor se je presodilo, izvira kip iz 4. stoletja p. Kr.
Tržaška iredenta. Tržaški preiskovalni sodnik dr. Spongia je izpustil iz zaporov deset laških iredentistov, ki so bili obtoženi radi veleizdaje, ostalih 13 je paše ostalo v zaporu. Tako se postopa z največjimi sovražniki Avstrije, kako pa z nami? Ta dogodek nam priča, da smo edino Slovenci v Avstriji brezpravni.
Nesrečen »slučaj4*. Vedno pride gorenjski vlak tako v Ljubljano, da ima zvezo z dolenjskim. Edino v nedeljo, ko bi se morali gorenjski Sokoli peljati na mokro-noški sokolski zlet, je imel vlak »slučajno" zamudo, tako da so morali Gorenjci črez Sevnico v Mokronog. Vendar ta šikana s strani železnice ni dosegla tistega uspeha, kakor so ga dotični c. kr. prijatelji Sokolstva želeli.
Med „veleizdajalci“. Gotovo se še slovenska javnost spominja zloglasnega zagrebškega procesa. Te dni izide v Zagrebu zanimiva knjiga pod naslovom »Med veleizdajalci", ki jo je napisal časnikar Jos. La-katoš v Zagrebu. Knjiga bo obsegala 15 do 18 tiskovnih pol in čez sto zanimivih slik. Naroča se pri pisatelju J. Lakatošu v Zagrebu, Gunduličeva ulica št. 26. Slovencem priporočamo to knjigo.
»Slovenski Jug“ prinaša v 25. številki sledečo vsebino: Arnavtska vstaja ! Nevaren avstrijski načrt; dopise iz Srbije; Slovenske Banate in Bačke. V feljtonu prinaša prevod bolgarske novele Elin Pelin: Brezdomovnik.
Več luči je naslov poljudni zbirki, ki izhaja v Lampretovi založbi v Kranju. Zbirka vrši vestno svojo dolžnost, Ki si jo je postavila za svoje načelo, da razpravlja v poljudni obliki najaktualnejše stvari v naprednem duhu. 5. snopič te zbirke obsega sledeče: Nekaj iz življenja fajmoštra Kozamernika; Kako dolg rep je imel svetopisemskega Tobije rep; V nebesih; Konec sveta in sedež za nebeško kraljestvo. Posamezna brošura stane 30 vinarjev ter se dobiva pri založniku v Kranju in raznih knjigotržnicah.
Načrt dež. stolnega mesta Ljubljane. Tiskarna in litogr. zavod J. Blasnika nasl. v Ljubljani. Založila in natisnila je načrt dež. stolnega mesta Ljubljane, katerega je izdelal mestni arhitekt M. M. Koch po najnovejšem regulačnem načrtu. Načrt stane dvobarven 30 vinarjev, peterobarven 50 vinarjev. Dobiva se v vseh knjigarnah 1!} založništvu na Bregu št. 12. Cenjenemu občinstvu ta kažipot najtopleje priporočamo.
Ufnrl je včeraj ob 9. uri predpoldan 3 letni sinček Bojan »Jutrovega" meteurja g. Jeločnika. Sožalje!
Matere, ne prepuščajte svojih otrok deklam ! Včeraj popoldne je pripeljala neka dekla v dvokolesnem vozičku polletnega spečega otroka pred prodajalno Novotny na Dunajski cesti. Sama je odšla v trgovino, ne da bi se za otroka kaj zmenila. Med tem, ko se je dekla mudila v trgovini je prišel mimo neki 12 letni paglavec in spečega otroka na vse mogoče pretege mučil. Otrok je zadobil nevarne poškodbe v ušesu. Poživljamo torej vse matere, naj svoje otroke ne izročajo deklam, kajti same bodo gotovo bolj skrbele za otroke in jih obvarovale vsake nevarnosti.
Neznani zlikovci so v noči od ponedeljka na torek ukradli g. F. Koširju Pred Prulami 4 metre dolg čoln. Isti je belo prebarvan in ima rujave sedeže. Po-skušali so izmakniti tudi nekaj vesel, kar pa se jim ni posrečilo. Kdor bi o zlikovcih, oziroma o čolnu kaj vedel, naj obvesti imenovanega lastnika ali pa mestno policijo ljubljansko.
Ponarejeni petkronski novci. Že delj časa so krožili po Vrhniki in okolici ponarejeni petkronski povci; orožništvo je
pazno preiskovalo in zasledovalo, kdo in kje se izdajajo in prihajajo v promet ti novci, dokler se ni posrečilo dobiti dva sumljiva človeka, ki sta najraje v gostilnah plačevala s petkronskimi novci, ki so bili v veliki večini ponarejeni! Osumljenca sta 21 in 25 letna brata Jan in Franc Polka iz Moravskih Halenkovic. Žandarmerija je oba izročila okrajnemu sodišču.
Pasji kontumac za občine Spodnja Šiška in Moste je razveljavilo okrajno glavarstvo ljubljanske okolice.
Nesreča. V Divači je padel z dva metra visoke škarpe triinpolletni sin železniškega uslužbenca Pavla Obersnela ter si pri padcu zlomil levo nogo. Pripeljali so ga v dež. bolnišnico.
Nepreviden kolesar. V Latermanovem drevoredu je včeraj nek kolesar tako naglo in neprevidno vozil, da je zadel v nek otroški voziček in ga preobrnil. Otrok, ki je bil komaj dva meseca star, je dobil precejšne poškodbe.
V vlaku okradena je bila neka natakarica med vožnjo iz Gradca do Ljubljane. Tat ji je izmaknil iz žepa denarnico, v kateri je imela 12 K, naslov svojega gospodarja na Reki in vozni listek od Gradca do Reke.
Neusmiljen človek. Neki premogarski hlapec je včeraj na Elizabetni cesti z bičem pretepal nekega 6 letnega dečka toliko časa, da je slednji zadobil precej težke telesne poškodbe. Primerno plačilo za svoj čin ga Žaka pred sodiščem.
Izgubljeno In najdeno. Zasebnica Amalija Gantarjeva je izgubila denarnico s svoto 12 K. Kuharica Amalija Lečnikova je izgubila srebrno žensko uro z zlatim okvirjeni. Gosp. Peter Šterk je izgubil svilnat dežnik. Sodnijski sluga Jožef Zitterschlager je našel črn suknjič z robcem, ključi in be-ležnikom. Lastnik ga dobi pri najditelju v Hrenovi ulici št. 3.
Za kruhom. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 6 Slovencev, Sl Hrvatov in 42 Macedoncev.
»Slovenske Filharmonije" oddelek koncertira danes pop. od 3. do pol 7. in od pol 8. do pol 11. zvečer v hotelu »Tivoli drugi oddelek pa igra ob ugodnem vremenu od 8. do 12. zvečer na vrtu hotela »Tratnik" (Zlata kaplja), sv. Petra cesta št. 27. Vstopnina prosta.
Nžgnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Praznovanje rojstnega dne srbskega kralja Petra v Sofiji.
Sofija, 12. julija. Tukajšnji srbski izletniki so danes zelo svečano praznovali rojstni dan srbskega kralja Petra. Posebna deputacija srbskih Sokolov in deputacija bolgarskih Junakov je bila sprejeta od srbskega poslanika, in skupno so sporočili uda-nostne častitke kralju Petru. Popoldne so se vršile pred srbskim poslaništvom v proslavo rojstnega dne kralja Petra velike telovadne vaje, ki so jih izvajali srbski Sokoli in bolgarski Junaki.
Zapriseženje rekrutov v Sofiji.
Sofija, 12. julija. Danes se je vršilo slovesno zapriseženje letošnjih rekrutov in sicer ob navzočnosti ministrov, udeležnikov kongresa in sokolskih izletnikov vseh slovanskih narodov.
Vtis boromejske enciklike na Ogrskem.
'Budimpešta, 12. julija. Znana papeževa boromejska enciklika, katero je na Ogrskem nadškof Julij Varosy objavil v posebnem pastirskem listu in duhovnikom svoje škofije zaukazal, naj jo preberejo raz prižnic po vseh cerkvah, je izzvala po vsem Ogrskem velikansko ogorčenje. Ministrski predsednik Hedervary se je izrazil, da je boromejska enciklika razžaljenje celega ogrskega naroda in da je vsled tega splošni mir v veliki nevarnosti. Ogrski na-učni minister Zichy je izjavil, da bo delal iz vsemi sredstvi na to, da ne bo enciklika omela za Ogrsko slabe posledice. Jutri se zo v tukajšnjem državnem zboru vložila saradi objavijenja boromejske enciklike po-ebna interpelacija.
Velika defravdadja.
Budimpešta,12. julija! V Ostrogonu aretirani budimpeštanski advokat, ki je, kakor je bilo že sporočeno, kot zastopnik stolnega kapitelja, poneveril 150.000 kron, se imenuje dr. Vilagosi.
Odložitev poslanskih mandatov.
Praga, 12. julija. Kakor poročajo »Narodni Listi" nameravajo nemški poslanci bivši minister Prade, dr. Milhlwert, Chiari in Dobernig odložiti svoje državnozborske mandate.
Razvitje zastave »Srbskega ženskega društva."
Sarajevo, 12. julija. Tukaj so danes z velikansko slavnostjo razvili zastavo
»Srbskega ženskega društva." Slavnosti je prisostvoval tudi deželni šef Varešanin in nebroj dostojanstvenikov. Iz Belgrada je došlo več pevskih društev.
Intrige cesarja Viljema.
London, 12. julija. Iz Washingtona poročajo: Tukaj vlada proti nemškemu cesarju Viljemu zaradi pisma, katerega je poslal predsedniku republike Nikaragua, velikansko ogorčenje. Splošno se sodi, da hoče Viljem s svojimi intrigami pridobiti predsednika republike za to, da bi prepustil nemški državi posebno postajo za izlaganje premoga.
Predloga o ženski volilni pravici na Angleškem.
London, 12. julija. Danes se je pričelo v tukajšnjem parlamentu drugo branje predloge o ženski 'volilnirpravici. Najbrže se bo debata o predlogi odložila za jesensko zasedanje, nakar se šele prične tretje branje. Za slučaj, da ne bo predloga o ženski volilni pravici za emancipiranke ugodno izpadla že v zasedanju, se pripravljajo v Londonu velikanske demonstracije.
Zaroka španskega prestolnega pretendenta.
London, 12. julija. Kakor poročajo tukajšnji listi, se namerava španski prestolni pretendent Don Jaime, princ burbonski, zaročiti s hčerko znanega ameriškega milijonarja Pierponta Morgana. Oba sta se najprej videla in spoznala lansko leto v Versaillesu.
Bojkot mesarjev na Dunaju.
Dunaj, 12. julija. Splošno se sodi, da bo tukaj bojkot proti mesarjem v kratkem ponehal. Obenem pa poročajo iz Budimpešte, da se je sedaj tamkaj pričelo veliko gibanje proti mesarjem in da bo v kratkem nastal splošen bojkot proti vsem budimpeštanskim mesarjem.
Samomor vojaka.
Dunaj, 12. julija. Danes je skočil prostak Fran Eberhard iz mosta v Donavo, kjer se je takoj potopil. Vzrok samomora ni znan.
Rusko-japonska pogodba.
Petrograd, 12. julija. Dodatno k rusko-japonski pogodbi je izvedel naš ko-respondent, da je ista samo plod angleške politike, ki meri na to, da se Nemčija in Avstrija popolnoma izolirata, obenem pa sklene četverozveza in sicer med Angleško, Rusijo, Francijo in Japonsko.
Eksplozija na parniku.
Kerzon, 12. julija. Kakor je sedaj natančno dognano, se je pri eksploziji parnega kotla ruske ladje „Lowky" dne 9. t. m. ponesrečilo skupaj 49 oseb. Od teh so bile 3 osebe takoj mrtve, 46 pa vsled opeklin težko ranjenih. Štirinajst oseb je šele pozneje pedleglo bolečinam.
Lastnik, glavni in 'odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Borzna poročila. »Ljubljanska kreditna banka“
v Ljubljani.
Naložbeni papirji.
4o/o majeva renta..................
4'2o/0 srebrna renta .... 4o/o avstrijska kronska renta . 4o/o ogrska ,	. • ,
4o/o kranjsko deželno posojilo . 4o/o k. o. češke deželne banke 5°/o rusko državno posojilo . .
Srečke.
Srečke iz leta 1860	. . .
.	.	, 1864	....
. tiske........................
.	zemeljske I. izdaje	.	.
. n. .	.	.
,	ogrske hipotečne .	.	.
,	dunajske komunalne	.	.
,	avstrijske kreditne	.	.
. ljubljanske..................
. avstrijskega rdečega križa » ogrskega »
„ bazilika......................
. turške........................
IK n r t
denarni [ blagota!
Delnice. Ljubljanske kreditne banke . . Avstrijskega kreditnega zavoda Dunajske bančne družbe . . Južne železnice ......
Državne železnice.................
Alpine-Montari
Češke sladkorne družbe . . . Živnostenske banke , . . .
Valute.
Cekini............................
Marke.............................
Franki (Napoleon)..................
Life .	...
Rublji
9415 97-70 94 10 92‘10 96-50 94-25 103-90
237-—
324-—
15550
296-25
275-15
248-—
532-—
529,-
79-50
64-50
38-40
28.65
25950
446-25 666.75 54250 10875 739-50 741-75 232--261 —
11-36
117-40
19-07
94-75
253-
94-35
97-90
94-30 92-30
95-25 104-40
243 — 330 — 161-50 302-25 281-15 254'-542-— 539-83-50 68 50 42-40 32-65 260-50
447 25 667-75 543 50 109-75 740-50 742-75 234--262 -
11-38
117-60
1909
9495
254,—
Kuč
v za slabokrvne In prebolele
je zdravniško priporočeno črno dalmatinsko vino Kuč najboljše sredstvo. 5 kg franko K 4-—
Br. Novakovič, Ljubljana.
Mali oglasi.
Izvrsten brinjevec
ima
L. Šebenik t Spodnji Šiški.
137/4-1
Novost. Rastlinski sok bolji in zdravejši kakor malinovec razpošilja 1 liter k K 1 ‘60 Brandt, Šiška. ________________________________________________122/5—4
Dobro ohranjena hiša v Novem mestu je naprodaj. Poizve se Sv. Jurija ulica št. 69.	133/3—2
Avtomobil za štiri osebe se jako ceno proda. Šebenik, Spodnja Šiška, Knezova ulica. 136/6—1
nA
104—5
Pran Krapeš.
Prazna, event. meblovana
soba
z balkonom in lepim razgledom, jako zračna, blizu justične palače, se za nizko najemnino odda s 1. avgustom.
Poizve se v potovalni pisarni Edvarda Smarda, Dunajska cesta 18.
Vajenec
iz poštene hiše se sprejme takoj v galanterijsko in modno trgovino Lud. Dolenc, Prešernova ulica 10—14.
Ti prihranite denar!
Automatični namizni pri-
žigalnik
(poraben tudi kot žepni prižigalnik) oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Mannlicherjevih pušk.
K 3*80
dar
JOSIP SCHUNDER
I.epo
darilo!
Lepo
darilo!
. XIII., 17/V.
Preprodajalci dobijo velik popust 1 — Pošilja se samo po poštnem povzetju. — P. n. restavraterji in kavarnarji izjemne cene.
rjg-npo in vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldne se vrše
v Elektroradiografu „IDEAL“
kinematografske predstave
za d-Ijaltee 104_l3
s programom odobrenim po tozadevnih oblastnijah v zmislu sklepa dež. šol. sveta.
Vljudno se priporoča Ravnateljstvo.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
POZOR!
Kdor želi Imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
„UNION“
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
FR. ČUDNU
urar in trgovec, Ljubljana
Delničar In zastopnik Švicarskih tovarn »Union* v Blelu In Oenovl.
Uhani, prstani, briljanti.
8/10-1
Hotel in restavracija
»Bavarski dvor“
Dunajska cesta št. 29
se priporoča posetnikom Ljubljane kot najbolj ugodno prenočišče v :: neposredni bližini kolodvora. ::
Restavracija je moderno urejena.
Mir in točnost zajamčena.
Za obilen poset se priporoča
Štefan Bergant
lastnik.
0
K
0
Tiskarna in litograf. zavod
J. Blasnika nasl.
v Ljubljani, Breg 12
je založila in natisnila načrt dež. stolnega mesta Ijubljane, ki ga je izdelal mestni arhitekt G. M. Koch po najnovej-šem regulačnem načrtu in stane dvobarven 30 vin., p e t e -robarven 50 vin. komad.
Dohiva se t vseh knjigarnah
in v založništvu na Bregu 12.
Želodčni liker
je najboljše krepčilo želodca!
Cvetlični salon
ANTON BAJEC
Pod trančo štev. 2
poleg čevljarskega mostu
izdeluje šopke, vence in trakove. Telika zaloga nagrobnih vencev. Zunanja naročila se izvrše točno. Cene zmerne.
*z belega hrastovega OUUC iesa> trpežni, močni
Ctf
—* </i
CU O ™ £ Sol
v ^ G £*•
cd
T3 c/) O >
a>
T3
O
C/D
Sode
od finega špirita
vinski sodi
krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne špirita za fini špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino izborni, takoj rabljivi za kar se jamči, odda v velikosti po 300, 400, 600, 600, 700 do 1000 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidni nizki ceni
It A. Hartmana nasMiil Avg. Tomažič,
Ljubljana, Mar. Terezije c.
</>
O
O«
ft>
< X
2.3
a
M 2. PJ N
M »
°g n *■
Cpfip n,zke solidne V>vllC točna postrežba
Tovarna vozov
Peter Keršič v Sp. Šiški
priporoča
svojo bogato zalogo različnih vozov.
Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila m popravila po primerno nizkih cenah.
Sprejema se tudi les v žaganje na parni žagi.
Za točno in solidno delo se jamči. Že rabljeni vozovi se jem-—— ljejo v račun.
F. P.Vidic & Komp., Ljubljana
tovarna zarezanih strešnikov
ponudi vsako poljubno množino
52—9
psiteritlraaa-i d-^ojn.© zarezam
strešnik-zakrivač
s poševno obrezo in priveznim nastavkom, „zistem Marzola“.
Brez odprtin navzgor!	Streha popolnoma varna pred nevihtami!
Najpriprostejše, najeenejše in najtrpežuejše kritje streh sedanjosti!
Na željo pošljemo takoj vzorce in popi^ Spretni zastopniki se iščejo.
Delniška glavnica: K 5,000.000.
301-46
Rezervni fond: K 450.000.
Liublfanska kreditna banka v Ljubllani.
•	Stritarjeva	ulica	ste	v. 2.
................. Podružnice	v	Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po cis 1 4 |2 |o.
 ................    umnimi...mu.....
M srt
novi iz slavonsKega hrastovega lesa, izparjeni in ovinjeni od	56	do	65	litrov
„	100	„	120	„
„	150	„	180	„
„	200	„	250
„	250	„	800	„
se dobivajo po prav nizki ceni pri
I. Rosner S Komp.
v Ljubljani, poleg pivovarne „Union“.
Edino zastopstvo In zaloga „Prve hrv. tvornice sodov*4 v Novski.
Ogrska poštna hranilnica štev. 19.864
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana,Dunajska cesta 18
v lastnem zadružnem domu
je imela koncem leta 1909 denarnega prometa K 83,116.121'H upravnega premoženja K 20.775.510-59
obrestuje hranilne vloge
01
po 4'
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim pro-::	metom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. ::
Stanje hranilnih vlog nad K 20,000.000.	Rezervni	zaklad K 400.000.
Posojuje na zemljišča po 5'/4°/o z 11 /2°/o na amortizacijo ali pa po a1/40/0 brez amortizacije;
uu menic,v po C0/o.
Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsaki dan od 8.—12. in od 3.—4. izven nedelj in praznikov
Dr. pl. Foedransperg
Sv. Jakoba trg št. 2
ne ordinira od 13. do 25. julija.
F. CASCIO
je preselil svojo
vinsko trgovino
v Lingarjevo ulico 1.
Priporoča svojo zajamčeno pristno vino po sledečih znižanih cenah:
Teran, steklenica ...	pol	litra	K	—‘25
Namizno vino, belo . .	„	„	„	—'25
Opollo, fino...............  *	*	—'30
Namizno vino, rdeče staro	„	„	„	—'30
Rebula, prve vrste . .	„	—'35
Rizling.................„	„	„	—35
Vis, rdeče..................  „	„	—35
Vis, belo.....................  „	--40
Refoško ......	„	„	„	—'45
Vino vermouth, Specialiteta 7/10 „ 1'— Maršala, pristno ....	„	„	1 *50
Trgovina je založena z raznovrstnimi desertnimi vini, Asti Spumanle, finim konjakom, Malago, slivovko, tropinovcem, rumom in čajem. Za vsako steklenico je vložiti 10 vin. Vsa ta vina se dobe tudi v sodcih po znižanih cenah. — Z velespoštovanjem F. CASCIO.
i
Poletni predmeti, damske konfekcije, oblačil za gospode in dečke — ter slamnike in čepice =
70 % ceneje
v ^Angleškem skladišču oblek46
1 O. Berna to vi e
■ v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
Ustanovljena 1. 1882. — Telelon št. 185
Zavod za pohištvo in dekoracije
FRAN DOBERLET
Ljubljana, Frančiškanska ulica 10.
Ustanovljeno leta 1857.	Telefon	št.	97.
Pohištvo vsake vrste od najenostavnejših do najumetnejših. Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog. Velika izbera pohištvenega blaga itd. Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolidnejši izvršbi. Uredba celih hotelov in kopališč.
Poštne hranilnice na račun štev. 828.405