TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino^ industrijo In obrt, Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za l/i leta 90 Din, za ll* leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. OredniStvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-69. Leto XVI. V Ljubljani, v torek, dne 17. januarja 1933. Štev. 7. V Zagrebu se je vršilo začetkom tega meseca zborovanje zastopnikov vseh naših gospodarskih panog, da s složnim delom najdejo pot iz sedanje gospodarske in finančne stiske. Med drugimi je v debati razvil Znani industrijalec Arko za rešitev krize cel načrt, ki pa se precej razlikuje od načrtov, kakor so jih podali v zadnjem času bančni krogi. Osnovna misel tega načrta, ki bo predmet razprave na prihodnjem zborovanju zagrebških privrednikov, je v tem, da 'treba čez staro stanje potegniti črto in znova urediti vprašanje dolgov. Svoj načrt utemeljuje v »Jug. Lloydu« g. Arko nekako takole: Z raznimi uredbami v zadnjem času je bil omajan kreditni sistem, ker je nemogoče z delnim reševanjem rešiti ves problem. Napačno je tudi mnenje, da se more s kratkotrajnimi odredbami doseči staro stanje, kakor je tudi zmotna misel, da je mogoče kaj res uspešnega doseči z raznimi injekcijami. S stališča zasebne lastnine in dolžnosti izvršitve vseh prevzetih obveznosti je vsaka inflacija napačna, zlasti še, ker bi bila v korist le dolžnikom, uničila pa bi upnike. Treba pogledati resnici pogumno v oči ta ne s© pustiti zavajati od raznih fikcij. Velik del imovin je danes le fikcija, ker obstoji deloma tudi iz dubioznih terjatev, deloma pa so te imovine narasle do sedanje višine le vsled neprestanega pripisovanja visokih obresti, ki se pa ne plačujejo vedno. Zato bi bilo najpotrebnejše, da se uredi vprašanje vseli dolgov s splošnim zakonom, ki bi določil umerjene obresti in amortizacijo. Treba je že enkrat nehati z vzdržavanjem fikcije visokega obrestova-nja, ki ga ne more plačevati niti ena pa-n<>fia gospodarstva, ker se s to fikcijo Ustvarja samo lažna imovina. Te previsoke obresti nimajo druge posledice, ko da ubijajo vsako inicijativo in voljo do dela. j Ni pa tudi mogoče izvesti varčevanja z redukcijo komaj uvedenih sccijalnih ustanov z znižanjem življenjskega standarda Množic. Zato je najbolj pravilno in logično, da se hrez izjeme likvidirajo vse obstoječe obveznosti v državi to za slehernega in to po posebni amortizacijski tabeli in z zaračunavanjem znižane obrestne mere, ki bi se ravnala po položaju posameznih stanov in °seb. Uredbe in zakoni, ki so bili dosedaj izdani, so samo ustvarjali škodljive privi-^ije, čeprav nehote. S privilegiji pa se ogroža gospodarski red. V glavnih črtah bi se po mnenju gosp. *^rka izvedel njegov načrt tako-le: V«e terjatve, oziroma dolgovi bi se klasificirali po njih stroki in sicer: kmečki kreditii krediti za stanovanjske hiše, trgovski in denarni krediti, industrijski krediti. katerih bi se posebej ocenili investicijski jji posebej poslovni krediti, uradniški kre-in drugi krediti. Za vse te kredite ne "i smela znašati obrestna mera več ko 2 5%, za amortizacijo pa bd se odplačevalo letno od 2 do 10%. Za kmete bi bila r?^na mera najnižja, odplačila pa na najdalj^ rol{ j^a drugo mesto bi prišle obresti za stanovanjske hiše, ker bi se na ta način mogla stanarina znižati. Trgovski ln denarni krediti ^ ^ odplačevali soraz ttierno likvidnosti podjetij. Denarni zavodi 'seh vrst M mora i dati svojim dolžnikom dolgoročne zadolžnice, >ki bi bile krite v likvidacijski meri starih terjatev ki bi se Amortizirale po določenem kljunu Pri in jjustrijskih kreditih bi veljal za mobilne Redite kratek odplačilni rok, dočim bi bila Investicijska posojila dolgoročna. Posebej se določilo odplačevanje dolga za uradnike g stalno plačo in posebej za one. ki *zvršujej0 samostojne poklice. Obresti in ^uitete pa ne bi smele presegati petino ^ih verjetnih dohodkov v bodočih letih. Na ta način bi prenehala skrb zaradi reditne nestalnosti in vsi dolgovi bi bili ®nvertirani in bi se odplačevali po določni podlagi. Vsa mobilna narodna imo- vina bi mogla zopet služiti ustvarjanju novih vrednot in novih dohodkov, od katerih ljudje ne bi samo živeli, temveč tudi odplačevali stare dolgove Denarni zavodi in vsa gospodarska podjetja bi mogla zopet mirno delati brez vsakih trenj in ne da bi delali z brezobzirnim izterjevanjem dolgov in previsokimi obrestmi krivico. Sedanja nejasna situacija bi bila na ta način odpravljena in vsi bi vedeli pri čem da smo in s tem bi nastalo zopet novo zaupanje. Denar, ki leži danes v predalih in drugod, neuporabljen, bi prišel zopet v dobro narodnemu gospodarstvu. Ni drugega izhoda, ko da likvidiramo vse staro in Pod naslovom >Zaščita tudi za trgovce in obrtnike« je Trgovski list v številki 3. z due 7. t. m. objavil tekst uredbe o »posredovalnem postopku«. Ker si občinstvo to uredbo tolmači na najrazličnejše načine, je namen ten vrst, raztolmačiti principe te uredbe in olajšave, ki jih ta uredba nudi dolžnikom. Olajšave uredbe ne veljajo samo za dolgove trgovcev in obrtnikov, kakor se mno-gokje misli, ampak za dolgove vseh onih ■oseb, ki niso zaščitene po zakonu o zaščiti kmetov ali po kani drugi uredoi, izdani na podlagi zakona o zaščiti kmetov. Ker so na podlagi zakona o zaščiti kmetov doslej zaščiteni le kmetje in denarni zavodi, velja torej uredba za vse fizične in pravne osebe, ki ne spadajo med kmete in med denarne zavode, in vse te osebe imajo pravico, da se kot dolžniki poslu-žijo olajšav, ki jih daje ta uredba. Izvzete so po členu 3. uredbe le osebe, ki so pobegnile ali so bile v zadnjih petih letih obsojene zaradi lažnega bankrotstva, osebe, ki so bile v konkurznem ali sodnem poravnalnem postopanju, če še niso minula tri leta od dne, ko se je dovršilo ali ustavilo poslednje konkurzno ali poravnalno postopanje, in končno osebe, ki svojega podjetja ne vodijo še dve leti. (Tri- oziroma dveletni rok bo pač štet od dneva, ko se vloži predlog na otvoritev posredovalnega postopanja.) Vsaka fizična ali pravna oseba, ki ni kmet ali denarni zavod in ni izvzeta po členu 3. uredbe, se torej lahko posluži posredovalnega postopanja in olajšav, ki jih nudi to posredovalno postopanje. * Posredovalno postopanje obstoji v sledečem: Dolžnik, ki spada med spredaj navedene osebe, ki je prišel v težkoče in ne more zadostiti svojim obveznostim, lahko vloži — dokler ni o njegovem premoženju otvor-jen konkurz ali poravnalno postopanje — pri okrajnem sodišču, v katerega območju ima svoje bivališče, pismeno ali ustmeno na zapisnik predlog, naj se otvori posredovalno postopanje. Predlog mora vsebovati točen popis premoženja z navedbo vseh dolgov in eventualno predlog, katero osebo naj sodišče imenuje posredovalcem. Sodišče nato v roku treh dni po predložitvi predloga otvori posredovalno postopanje ter imenuje posredovalcem osebo, ki jo je predlagal dolžnik, ali pa drugo osebo, ki jo smatra za primerno. Posredovalec, ki ga je imenovalo sodišče ter ima pravico do povračila svojih izdatkov in do primerne nagrade za svoje delo, nato predloži upnikom načrt, kako je plačati dolgove. Ta načrt lahko sestavi dolžnik sam. Ce ga dolžnik ni sestavil, ga mora sestaviti posredovalec. Če upniki predloženi, oziroma po pogajanjih eventualno modificirani načrt, to Je ponudene kvote in roke plačila akceptirajo in svoj pristanek na dolžnikovo ponudbo izjavijo pismeno, se ta sporazum predloži sodišču. S tem je posredovalno postopanje končano, in dolžnik ima plačati svoje dolgove v višini in na način, ki jih je potom posredovalca dogovoril z upniki. pričnemo novo življenje. Zato pa treba likvidirati tudi vse stare dolgove, ki so vsled svojih visokih obresti itak vedno bodj le fikcija. Na vsak način je ta načrt zagrebškega industrijalca Arka nad vse zanimiv in vreden da se resno prevdari. Kajti nobenega dvoma ni, da so obresti zlasti za industrijske in trgovske kredite previsoke in da se nikjer ne vidi eni blagoslov, ki bi opravičeval neprimerno visoko napetost med obrestmi za posojila in onimi za vloge. Ta napetost naravnost kliče k odpomoči in nvorda je ravno Arkov načrt primerna podlaga za to od pomoč. Ce se podpisi dolžnika in upnikov na sporazumu sodno ali notarsko overovijo, >uoui sklenjeni sporazum pravno veljavnost, kakor da je sklenjen pred sodiščem.« Z zadnjimi besedami uredba menda hoče reči, da ima tak sporazum značaj sodne poravnave in se na podlagi te proti dolžniku laliko vodi eksekucija, ne da bi bilo za eksekucijo treba drugega izvršilnega naslova. Izza trenotka, ko je dolžnik predložil sodišču predlog na otvoritev posredovalnega postopanja, pa do trenotka, ko se posredovalno postopanje ustavi, se proti dolžniku ustavijo vse eksekucije in se nobene nove eksekucije ne dovoiij-). Enako se v tem času ne more otvoriti konkurz nad premoženjem dolžnika. V istem času dolžnik ne more odsvojiti ali obremeniti svojih nepremičnin. Na ta način obstoji torej vso posredovalno postopanje v tem, da posredovalec, ki ga imenuje sodišče, skuša med dolžnikom, ki je prišel v težkoče in ne more zadostiti svojini obveznostim, in njegovimi upniki doseči poravnavo. V ta namen ima na razpolago dobo treh mesecev. Tekom teh treh mesecev je dolžnik zavarovan pred konkurzom in eksekucijami, ne pa pred tožbami, ne more pa razpolagati s svojimi nepremičninami. Ce se v teh treh mesecih doseže z upniki poravnava, je stvar v redu, če tekom tega časa do poravnave ne pride, mora dolžnik pač iskati druga pota, kako si pomagati. * O tem, kakšno kvoto mora dolžnik ponuditi upnikom, o tem, v kakšnih rokih ali obrokih naj bo ta kvota plačljiva, in o tem, kakšna večina na strani upnikov je potrebna za to, da se smatra poravnava kot sprejeta, uredba izrečno me govori. Iz člena 12. uredbe sledi, da se mora vsem upnikom nuditi enaka kvota, kajti ta člen uredbe prepoveduje protežiranje enega ali več upnikov na škodo drugih upnikov. Iz te določbe se da zaključevati, da morajo vsi upniki dobiti enako kvoto. Ker uredba ne govori o tem, kakšna mora biti minimalna kvota, ki jo dolžnik nudi, bi iz tega sledilo, da dolžnik ponudi upnikom lahko kakršnokoli, tudi 1 odstotno kvoto. Ker tudi o roku, v katerem ima dolžnik plačati ponudeno kvoto, v uredbi ni govora, iz tega logično sledi, da je v tem oziru dolžniku dana popolna prostost in da dolžnik lahko predlaga kakršnekoli plačilne roke. Iz člena 12. uredbe, ki govori o >spora-zumu med dolžnikom in upniki«, bi sledilo, da je za dosego sporazuma potreben pristanek vseh upnikov in da sporazuma ni smatrati doseženim, če le en upnik na dolžnikov predlog ne pristane. (Dalje prihodnjič.) PRAVILNO! Naša vlada je sporočila tujim dobaviteljem, da bo vse dobave plačala z nakazili Narodni banki. Ti vezani dinarji pa bodo takoj prosti, kakor hitro bodo za nje kupljeni naši izvozni predmeti, ko les, žito, živina itd. Puftcoi/e za svetovno- Prejšnji teden se je v Ženevi zopet sestala pripravljalna komisija za svetovno gospodarsko konferenco. Ta mora sestaviti dnevni red za konferenco, pri čemer mora rešiti vprašanje, če naj se prizna primat finančnim ali carinsko-politič-nim vprašanjem. Po vsej verjetnosti pa bo priznana glavna važnost finančnim vprašanjem, ker je ze konferenca v letu 1927 dokazala, da so finančna vprašanja odločilne važnosti. V prvi vrsti bo treba rešiti vprašanje kratkoročnih dolgov. Ce se posreči izvesti konsolidacijo kratkoročnih dolgov, potem- bodo kar same po sebi odpravljene tudi razne ovire za mednarodno trgovino. Saj je velik del uvoznih kontingentov nastal le kot posledica vsled deviznih omejitev nastalih uvoznih težkoč. Jasno je, da tega vprašanja ne bo mogoče rešiti kar na-krat, zadostuje pa, če se najde metoda za pravilno rešitev vprašanja. Drugo fundamentalno vprašanje, ki ga je treba rešiti, je vprašanje zavezniških medvojnih dolgov. Je precej upanja, da bo sedaj rešitev tega vprašanja lažja, ker preje Amerikanci sploh niso hoteli o tem vprašanju razpravljati, dočim je sedaj po izvolitvi Roosevelta nastal preobrat in pri otvoritvi pripravljalne komisije je ameriški delegat Williams že izrazil svoje upanje, da bodo Združene države Severne Amerike pomagale rešiti ta problem. Ni se pa udajati nobenim iluzijam in pogajanja bodo o tem vprašanju potekala zelo počasi in zato ni pričakovati, da bi bilo to vprašanje pred jesenjo rešeno. Angleški ministri, zlasti ministrski predsednik Mac-Donald sicer zelo pritiskajo, da bi bila svetovna gospodarska konferenca sklicana čim preje, ker se od nje obeta močan podnet k ozdravitvi gospodarstva. Pa tudi javnost v vseh državah j hoče, da bo konferenca sklicana kmalu in da bo konferenca v resnici uspešna. Narodi so že siti večnih in neplodnih pogajanj in zahtevajo, da pride vendar enkrat že do dejanj. Tretje najvažnejše vprašanje, ki ga ima rešiti konferenca, je vprašanje zvišanj* cen. Zlasti Anglija zahteva to precej glasno. Kako pa naj se to zvišanje izvrši, je še čisto nejasno, ker ni niti ena od diiav sklicateljic konference predložila še nobenega načrta. Zato se še ne ve, ali naj se doseže zvišanje cen na ta način, da se uredi produkcija ali pa s kreditno politiko. Po vsej verjetnosti bodo Angleži zagovarjali zadnje sredstvo, dasi se njihov delegat dosedaj o tem vprašanju še ni izjavil. Nadalje pa bo morala konferenca obravnavati tudi valutno vprašanje. Angleški delegati so že izjavili, da je britanska vlada pripravljena podpirati mednarodni predlog za vpostavo zlate valute, če bo stavila takšen predlog država, ki še ima zlato valuto. Na ta način upajo Angleži, da bodo mogli z lahkoto doseči za svojo popustljivost v valutnem vprašanju koncesije v vprašanju dolgov ali na carinsko-političnem polju. Konferenca pa se bo bavila tudi z vprašanjem dolgoročnih dolgov, zlasti z ozirom na spremenjene valutne relacije. Končno pa bo konferenca razpravljala še o raznih trgovsko političnih vprašanjih, ki so bila že na dnevnem redu konference leta 1927. Zlasti se bo govorilo o vseh ovirah mednarodni trgovini, tako o uvoznih prepovedih, o znižanju carin in o carinskem miru. Carine na kmetijske pridelke, pa bodo od te razprave izključene. NASI POSEBNI KONTINGENTI ZA FRANCIJO Francoska vlada je priznala Jugoslaviji te posebne uvozne kontingente za prvo četrtletje t. 1.: za svinje 1.250, za sveže ovčje meso 600, za salamo 40 in za jajca 1000 kvintalov. Dr. Josip Hacin: ii uced&i & p&scedamtnetn postopku, /z JtteŠCUtitn MctyO*n in SUUfU tc$w/sUc%a odseka 'zafrce&šUc ztocnicc Da© 11. t. m. je bila prva seja trgovskega cdseka deljene zagrebške zbornice. Na seji se je predvsem sklepalo o definiciji mešanih trgovin in branjarij, kako je treba razdeliti delokrog teli z ozirom na novi obrtni zakon. Vsled važnosti vprašanja in potrebe enotne rešitve objavljamo mnenje zagrebškega trgovskega odseka v celoti. Pod pojmom trgovine z mešanim blagom se razume trgovina z živili vseh vrst v zve zi s trgovino železa, barv, manufakture, kratkega niirnberškega blaga, stekla, pločevine, trgovine s kemičnimi izdelki, z izdelki iz kavčuka, pisalnega in risalnega materijala, delikatesnega in špecerijskega blaga, čevljev in moške ter ženske konfekcije. Te trgovine morejo prodajati tudi mu ničijo, orožje in monopolske predmete, če imajo' za to posebna dovoljenja. Trgovci z mešanim blagom morejo imeti skladišča za vse le vrste blaga in imeti poljubno števi lo pomočnikov. Deželne pridelke morejo trgovci z mešanim blagom prodajati brez posebnega dovoljenja, toda samo v količinah do 5000 kil. Vagonske količine ne spadajo pod pojem trgovine z mešanim blagom, temveč pod pojm veletrgovine. Prodaja gradbt nega materijala in stavbnega lesa, drv in premoga tudi na drobno, ne -pada pod pojm trgovine z mešanim blagom, 'lem trgovinam je dovoljena samo prodaja oglja v zavojih. Trgovine z mešanim biag im morajo biti sodno protokolirane in morejo obstojati v vseh krajih, ki imajo manj lco ‘20.000 prebivalcev. V mestih nad 20.000 prebivalcev se ne more dovoliti otvoritev novih trgovin z mešanim blagom razen v posebnih rajonih, ki jih bo odredila oblast v soglasju s pristojno zbornico. Zbornica pa je pred tem dolžna zaslišati prizadeto strokovno združenje trgovcev. Teritorijalne omejitve se tičejo samo novih trgovin in v slučaju preselitve stare trgovine, če se lastnik trgovine z mešanim blagom spremeni, potem velja za novega lastnika ista dolžnost ko za novo trgovino. Vsaka trgovina z mešanim blagom mora imeti nad trgovino napis: Trgovina z mešanim bla- Olajšave za naše zunanje dolgove Presbiro predsedništva ministrskega s vela je izdal to obvestilo: V vrsti ukrepov, ki jih je podvzela kraljevska vlada in ki jih izvršuje z namenom, da se popolnoma sanira finančni položaj, je bilo treba regulirati tudi vprašanje plačil Inozemskim upnikom, do katerih ima kraljevina Jugoslavija obveznosti v tuji valuti. Ta potreba je posebno nujna, ker se vlada prizadeva, da se valuta popravi, za kar je osnovni pogoj v dosegi popolnega ravnotežja v plačilni bilanci, ravnovesja, ki je bilo kakor znano lani porušeno vsled zunanjih Vzrokov, ki so bili izven vpliva kraljevske vlade. Finančni minister jo odšel v Pariz, da pospeši razgovore z lastniki naših zunanjih posojil in naših drugih obveznosti. Od finančnega ministrstva smo pooblaščeni k izjavi, da ti razgovori ugodno potekajo in da se sme pričakovati, da se bodo tudi kmalu uspešno končali, kakor hitro se urede nekatere še čisto tehnične podrobnosti, ki se tičejo lizvršitve sporazuma glede olajšav pri ureditvi naših plačil za prihodnja tri leta. Zastopniki upnikov in uradnih krogov so pokazali pri teh razgovorih zelo veliko razumevanja in nad vse prijateljsko razpoloženje, da s sklenitvijo dogovora znatno pripomorejo k olajšanju težkoč, ki jih zdaj občuti kraljevina Jugoslavija glede svojih inozemskih obveznosti. PREDVOJNI DOLGOVI SRBSKIH TRGOVCEV V ANGLIJI. Dopisni urad Reuter javlja: Predsednik mančestrske trgovske zbornice je poslal angleškemu trgovinskemu ministru pismo, v katerem se z največjim priznanjem izraža, kako so bili vsi predvojni dolgovi srbskih trgovcev v Angliji v redu plačani. Med drugim pravi v pismu: Zlasti je treba povdariti, da so dolžniki iz predvojne Srbije našli načine in pota, da so plačali britanske izvoznike tudi za one tvrdke, ki danes no obstoje več. Tako so bile poravnane vse terjatve angleških izvoznikov. gom N. N. Vsak dodatek k napisu je prepovedan. Pod pojmom branjarije in male trgovine se razume majhna trgovina, ki se bavi izključno samo s prodajo živilskih potrebščin in predmetov, ki so neobhodno potrebni v gospodinjstvu. Takšni predmeti so: soda, milo, škrob,, modrilo, petrolej, igle, šivan-milo, škrob, modrilo, petrolej, igle, šivanke, cvim, vžigalice, navadni bonboni za podrobno prodajo, traki za čevlje, biči,krtače,sveče, razna čistila, limone, pomaranče, drobno pecivo, kruh, mleko, jac.,a, krompir, fižol, kislo zelje, koruza, oves, ječmen, klobase in prekajeno meso. Ce bi bila potreba, da se spis teh predmetov izpopolni, more o lem pravočasno sklepati zbornica. Prodaja železa, manufakture, konfekcije, stekla, porcelana, kože, čevljev, barv in lakov, gradbenega materijala, pisalnih in risalnih potrebščine, delikatesnega blaga, pločevinastega, kavčukastega in kemičnega blaga ter deželnih pridelkov razven preje naštetih, ni dovoljena. Branjarije ne smejo imeti pomožnega osebja, temveč smejo postreči kupcem samo lastnik in njegova žena ali zakoniti otroci, ki žive z njim v skupnem gospodinjstvu. Branjarije tudi ne smejo imeti skladišč, temveč morajo imeti vse blago v lokalu. Blago pa smejo nabavljati samo v majhnih količinah in sicer izpod enega soda, zaboja ali vreče. Večjih količin mali trgovec in branjevec ne smeta imeti. Blago pa smeta prodajati v količinah do največ 5 kil. Te trgovine niso dolžne, da sc sodno protokolirane. Te trgovine in branjarije sinejo biti samo v kra.,ih, ki nimajo 20.000 prebivalcev, dočint se morejo nove takšne trgovine odpirati v mestih z nad 20.000 prebivalci samo v rajonih, ki bodo odrejeni v sporazumu s trgevsko zbornico. To rajoniranje pa ne velja za branjarije in male trgovine, ki že obstoje, pač pa, če bi menjale lastnika, ali se preselile. Male trgovine in branjarije morajo vse večje zaloge blaga, kakor pa so tu dovoljene, razprodati v šestili mesecih. Cheronov sanacijski načrt V ečn lili jard ni primanjkljaj v francoskem proračunu namerava linančni minister Cheron odpraviti s piav radikalnimi odredbami. V ministrskem svetu je s svojimi predlogi tudi prodrl, ni pa s tem še boj Končan, ker je v javnosti, zlasti med uradniškimi krogi, silen odpor proti njegovemu sanacijskemu načrtu. To je nad vse razumljivo, ker bi po Cheronovem načrtu morali uradniki v prav znatni meri prispevati k odpravi primanjkljaja. Predvsem bi se uradnikom odtegnilo 5 odstotkov plače, kai bi dalo prihranek v višini 5(10 milijonov. Ker bi se obenem zvišala tudi dohodnina, bi plačevali uradniki tudi večje davke, kar bi zopet znižalo njih dohodke. Vojni udeleženci dobivajo sedaj po 50. letu letno rento v znesku 500 frankov, ki pa se po 55. letu poveča na 1200. Y bodoče bi se ta renta plačevala šele po oo., odnosno 60. iletu, kar bi zopet dalo 750 milijonov frankov prihranka. Črtale bi se pokojnine ženam, ki se zopet poroče, kar p ,meni prihranek 300 milijonov frankov. Nadaljnjih 150 milijonov bi se prihranilo z revizijo vseh vojnih pokojnin, ker so se te dovoljevale zelo darežljivo. Nekateri uradi bi se odpravili, plače predsednika parlamenta in dnevnice poslancev ter senatorjev bi se znižale, nekatera sodišča odpravila, kar bi dalo 750 milijonov. Povišana dohodnina bi dala državi 200 milijonov fiankov novih dohodkov, povišanje davka na kavo 300, davek na tovorne avtomobile 800, reformiran davek na delnice 500 milijonov in bolj energično izterjevanje davkov eno milijardo frankov. Povišale bi se tudi nekatere carine, dohodnino bi morali plačevati tudi mali ljudje, izdatki za vojsko bi se reducirali za eno milijardo. Razumljivo je, da je vsak teh predlogov izzval v javnosti močan odpor in da bo imela francoska vlada velike težave, da vse te predloge tudi izvede. Obiš č H e auiomaiitni bulei D 4 1 - D 4 M IZLOŽBENO-ARANŽERSKI TEČAJ V LJUBLJANI Društvo izložbenih aranžerjev Dravske banovine v Ljubljani priredi 3 mesečni aranžerski tečaj, katerega naloga je udeležence izobrazovati, kaj je trgovsko izložbeno okno, kako si uredimo pravilno in kakšen učinek nudi to danes ta«o važno prodajno sredstvo. Tečaj se prične v četrtek, dne 19. t. m. Da bo udeležencem dana možnost res temeljito se izobraziti, kolikor bo v tem času mogoče, je društvo podelilo to nalogo našim že priznanim domačim aranžerjem: g. Brumattiju za manufakturo, g. Koserju Antonu za modo, in g. Grilcu za vse ostale stroke. O barvnih kombinacijah, perspektivi, simetriji, risanju in pisavah, kolikor je to potrebno pri današnjem modernem aranžiranju, bo vodil predavanja naš priznani strokovnjak prof. šantel. Imena vseh teh gospodov nam jamčijo za popoten uspeli. Kdor se zanima za tečaj, naj sporoči svoj naslov društvu ali pa na prvem predavanju 19. t. m., ki se vrši v veliki dvorani »Trgovskega doma« ob 8. uri zvečer. * DAVČNO PREDAVANJE. Zbornični zavod za pospeševanje obrti priredi v petek, dne 20. januarja 1933 ob 8. uri zvečer v dvorani Trgovskega doma davčno predavanje s posebnim ozirom na izpolnitev davčnih prijav. Predaval bo zbornični konzulent g. Žagar. Zavod vabi vse interesente, da se predavanja udeleže. Letošnji kožuhovinarski sejem v Ljubljani se vrši dne 23. t. m. Lovci, ki hočejo za pravično ceno vnovčiti svoj plemeniti pridelek, naj čimpreje pošljejo svoje blago na >Divjo kožo« — Ljubljana, velesejem. I. higijonska razstava v Beogradu. Ju-gosl. društvo za čuvanje zdravja bo priredilo ob sodelovanju mnogih državnih in privatnih ustanov iz vse države v Beogradu od 19. VIII. do 20. IX. 1933 veliko hi-gijensko razstavo. Razstava bo v vseh prostorih tehnične fakultete. Razstava bo imela zlasti tudi vzgojno propagandni značaj in bo največja prireditev te vrste v naši državi. Priporoča se GREGORC & Ko. LJUBLJANA Veletrgovina $/>eceri)skegu tn kolnnijalnego blagu, raznega žganja in ipirita TELEFON : 22-46 Bnojavi :*GKEGOR( Zaht.evsijtv špecijalne ponudba ! ENOTNA ORGANIZACIJA SLOVENSKIH GOSTILNIČARJEV Banska uprava v Ljubljani je potrdila pravila Zveze zadrug gostilničarskih obrti za Dravsko banovino. Zaradi tega sklicujejo načelstva zadrug v Ljubljani, Celju, v Novem mestu in Laškem ustanovni občni zbor zveze, ki bo v sredo 18. januarja ob 10. uri dopoldne v restavraciji Zvezda. Vsaka zadruga ima za začetih 20 članov enega delegata. Dnevni red je naslednji: 1. Poročilo pripravljalnega odbora in čitanje pravil- 2. Poročilo likvidacijskega odbora imovine bivše zadružne zveze za ljubljansko oblast v smislu sklepa zadnjega občnega zbora. 3. Volitev zvezi nega širšega in ožjega odbora. 4. Sklepanje o preračunu Zveze za leto 1932/33, določitev članarine. 5. Sistemizi-ranje zvezinega pisarniškega osebja in sklepanje o ureditvi Zvezne pisarne v splošnem. 6. Sestava in sklepanje resolucije na pristojne oblasti za obrambo stanovsko-gespedarskih interesov, sklepanje o smernicah Zveze. 7. Posvetovanje o tujskopro-metnih zadevah, sklepanje o pristopu Zveze k Zvezi za tujski promet. 8. Določitev kraja za prihodnji Zvezni redni občni zbor. 9. Sklepanje o »Samopomoči« in event. pre-esnevi stanovskega zavarovanja za celotno Dravsko banovino. 10. Slučajnosti. Že v 24 urah S-M5J? klobuke itd. Skrnhl tn pvetlolika srajce. ovratnike tn manSete Pere. miši. monca in lika dnmafe perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. — ftelenhuntova ul. * Telefon it 23-73. Z velikim križem častne legije je bil odlikovan princ Pavle. Slovenskim koroškim pevcem je na vse zadnje vendarle dovolila avstrijska vlada, da so mogli priti k nam. Po vsej Sloveniji so bili sprejeti z vso prisrčnostjo in ljubeznijo. Vsi njihovi koncerti so bili pravi triumf koroške slovenske pesmi. Dan lepe knjige priredi dne 8. februarja društvo »Krka. Podpredsednik zagrebške borze S. D. Aleksander je podal motivirano ostavko na svoje mesto in kljub mnogim intervencijam ni hotel preklicati svoje ostavke. Peko, fabrika čevljev v Tržiču, je odprla svojo podružnico v Nišu. Zagreb ima 1392 avtomobilov, (3111 kolesarjev in le 12 izvoščkov. Celotni proračun Savske banovine znaša 189,8 milijonov Din, doc im je proračun za 1932/33 znašal 200.5 milijonov. Vajda Voevod je sestavil novo rumun- ! sko vlado. V novi vladi so vsi člani prejšnje vlade razen ministrskega predsednika Maniu-a in notranjega ministra Mihalake-a. Bolgarska kraljica je povila hčerko, ki je bila takoj krščena po pravoslavnem obredu na ime Marije Luize. Bolgarsko sobranje je izglasovalo zakon o amnestiji emigrantov in sicer je amne-siija za zemljedelske emigrante brezpogojna, za komunistične pa samo pogojna. Zem-ljcdelski emigranti se bodo sedaj vrnili na Bolgarsko. Kafandaris je dobil mandat za sestavo nove grške vlade. Grški državni dolg znaša skupno okroglo 74,5 milijard drahem, od katerih odpade na zunanje dolgove 63,3 milijarde. Generalni štrajk je na pobudo komunistov preglasila /veza španskih strokovnih organizacij, da bi se na ta način povečal nered, v katerem bi hujskaški in destruktivni elementi lažje ribarili. Na Španskem se še vedno niso nehali komunistični nemiri, vendar pa vladne čete popolnoma obvladajo položaj. Komunistični uporniki beže sedaj v gore. Poljsko-ruska trgovinska pogajanja, ki se vrše v Varšavi, so naletela na razne težave, ki so v zvezi s financiranjem poljskih dobav. Poljska vlada najbrže ne bo j mogla dovoliti kreditne pomoč, ki jo zalite-vajo sovjeti. Poljska industrija pa se trudi, ; da bi te težkoče odpravila in da bi poljska vlada vseeno izdala potrebna jam- j stva za poljske dobave v Rusijo. Japonski vojni minister je z brezobzirno l odkritosrčnostjo i/javil, da je popolnoma vseeno, kakšno stališče bo zavzele Društvo J narodov v mandžurskem vprašanju, ker lu do japonske čete zasedle provinco Jehol | in bo ta provinca priključena novi man- [ džurski državi. Cliilski finančni minister je izdelal n n-" črt o carinski uniji večine južno-ameriških držav. Argentinska vlada je baje pripravljena, da pristopi k nameravani carinski uniji. število članov fašistične stranke se je po izjavi tajnika Staraceja lani povečalo za 140.000 članov. Rim je imel 31. decembra 1932. l,050.t)00 prebivalcev. V enem letu se je število prebivalstva povečalo za 36.000. Redna zračna služba med Italijo in Češkoslovaško čez Trst se bo začela maja meseca. Westminster Bank je imela v letu 1932 1.495.172 funtov čistega dobička in bo pla- jj čala kljub manjšemu dobičku 18% divi- | dendo, kakor doslej. Švedska vlada je znižala s 1. januarjem obresti Poštne hranilnice od 3 na 2 in pol odstotka. Tudi vse zasebne banke in hra- | nilnice so nato znižale obrestno mero za pol odstotka. Njujorške banke so izplačale v 1. 1932 i 106,2 milijona dolarjev dividende, v letu 1931 pa 129-6 milijonov. V hamburško pristanih je v 1. 1932. ! prišlo 17.618 ladij s 13,250.000 ton blaga, dočim je prišlo 1. 1931. v pristanišče 20.498 ladij z 21.097.000 ton blaga. Padec prometa je torej prav znaten, vendar pa manjši kakor v drugih pristaniščih, zlasti v An-versi in Rotterdamu. Produkcija zlata v Transvalu je dosegla v letu 1932 rekordno višino 11,553.564 unc, za 6 odstotkov več ko v letu 1931. Sovjetski parnik »Sahalin« se je potopil na Tihem oceanu z vso svojo posadko. Hripa se je v Angliji silno razširila in je za njo umrlo zadnji teden okoli 7000 oseb. S« /falska bty-fiedbo to, česar niso mogli doseči s carinsko unijo. Predvsem zahtevajo, da se oblino ozemlje, v katerem veljajo posebne pritiske ugodnosti, razširi na vso Albanijo. alija pa bo olajšala izvoz živine in sicer |la ta način. Albanska živina bo označena kot posebna plemenska živina -in se ho mogla uvažati v Italijo po posebno ugodnih Pogojih, ne da bi bilo treba priznati Italiji isto pravico tudi državam, ki jim je v posedi,ah priznala klavzulo največje ugodno-sti. Nadalje bo izdala albanska vlada novo 'finsko tarifo, ki bo ugodna za Italijo. Na državnih posestvih se bodo -smeli naseljeni italijanski kolonisti in še nekatere phge koncesije dobi Italija. Albaniji pa >0 Italija priznala Se nadalje moratorij in tudi še naprej plačevala na leto 10 mi-klonov zlatih frankov v kritje albanskega ravnega deficita. Nova trgovinska pogod- dr 1*8 bo najbrže sklenjena v kratkem. TKŽAŠKA BANCA POPOLARE ustavila PLAČILA . Leta 1911 ustanovljena Banca Popolare j® ustavila plačila. Njen delniški kapital a 'basal 5 milijonov lir. Še lani je izpla-! 1^% 9% dividende, letos pa je že S rL . Polom. Vlog je imela ba-nka okoh 3° mRijcnov iir. Banka je delala pred- °Lrtn'k' Sie n^mi 111 manjšimi trgovci ter »SLUŽBENI LIST« banske uprave Dravske banovine z dne 14. januarja objavlja: zakon o sedežih in tei-i-torijalnf pristojnosti apelacijskih sodišč, o 'izpreme-mbi. uvodnega zakopa o ureditvi rednih sodišč, o izpremembah zakona o podpori onim, ki jim nedostaje hrane, uredbo o ureditvi izplačevanja vlog, načrt amortizacije obveznic loterijske 2 in pol % drž. rente za vojno škodo, znižanje števila -obč. -odbornikov v Rečimi, ustanovitev davčne uprave v Kozjem, razne razglase sodišč in uradov ter razne objave. VELETRGOVINA kolonijalne in Špecerijske A £/ublyana Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav ln rudninske vode. Točna ln solidna postrežba I Zahtevajte ceniki Francoski lesni kontingenti Dne 1. januarja je francoska vlada objavila nove odredbe o uvozu lesa za 1. polovico 1. 1933. Ti kontingenti znašajo 30 odstotkov 'povprečnega uvoza v 1. 1925—1929. Za -posamezne države so določeni novi kontingenti (številke v oklepajih pomenijo kontingente za drugo po-lovico lela 1932) lako-le: Nemčija 67.290 (46.026), Finska 103.458 (99.060), Jugoslavija 10.3; 2 (5.222), Let-cnaka 24.524 (16.553), Avstrija 106.961 (92.167), Poljska 39.962 (15.682), Romunija 19.858 (13.152), Švedska 83.458 (62.682), Češkoslovaška 5 030 (4.397) in USA 10.340 (3.105) ton. Skupno je določen lesni uvozni kontingent na 516.144 ton, dočim je znašal v drugi polovici leta 1932. le 417.464 ton. KUVERTAS DUB11ANA BSSBBEElSSKSS TVORNICA K1VERT IN KONKEKCIJA PAPIRJA DAVČNA POJASNILA. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal ta pojasnila: 1.) Mletje na merice osebam, ki ^e smatrajo kot kmetovalci, je osvobojeno od pla-čanja skupnega davka na poslovni premet -brez ozira na to, v katerem mlinu se vrši mletje. 2. Vsaka faktura ki se zaradi zaearinje-nja predloži carini, mora imeti potrdilo lastnika o njeni pravilnosti, če pridejo fakture obenem z zavoji po pošti, kot priloge k sprevodnim listom brez potrdila lastnika o njih pravilnosti, ne bodo veljale kot dokaz o vrednosti blaga in se bo z njimi v pogledu plačan ja skupnega in luksuznega davka -postopalo, kakor da fakture sploh niso bile predložene. /A k\ K1IIE1E ic ali kliJba/i 'i4&vAJsuje najSdidmjk DEU qUBL|AMA-DAIMAJIHOVAlS MONOPOLSKI DOHODKI. Ravnokar je bil objavljen pregled mono-polskih dohodkov za mesec november. Skupno so znašali vsi dohodki 163,8 milijonov, aapram 193,2, kolikor bi morali znašati po proračunu. Največ dohodkov je dal tobak, -namreč 1/12,9 milijonov. Od drugih monopolskih- predmetov je dobila država: od prodaje soli 20,6, od petroleja 17,2 in od vžigalic 8,7 milijonov D-in DOBAVA — PRODAJA Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 21. januarja t. 1. ponudbe glede dobave ca. 1000 komadov žarnic; do 25. januarja t. 1. glede dobave 5C0 komadov tesanih hrastovih pragov, raznega električnega materijala, 25 komadov žag za gater, 2 krožnih žag za les,' 2 prsnih strojev za pile ter glede dobave 4 krogljičnih ležajev; do 6. februarja t. 1. pa glede dobave .medenih cevi in strojev. Vršile sc bodo naslednje ofertne licitacije: Dne 7. februarja t. 1. pri ekonomskem oddelku Uprave državnih monopolov v Beogradu glede dobave 81.600 kg moke, 1500 kilogramov masti, 15C0 kg kave, 300 kg masla, 1000 kg mila, 30 ducatov toaletnega mila, 150 kg sveč, 10 kg popra in 10 kg paprike. — Dne 10. februarja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave elementov za telefone. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za -TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Dne 21. januarja 1933 se bo vršila pri ekonomskem iddelku Ministrstva vojske in mornarice v Beogradu licitacija glede izdelal e in dobave mesnih konzerv. MARIBORSKI SVINJSKI TRG. Na svinjski sejem dne 13. januarja 1933. je bilo pripeljanih 31 svinj. -Cene so bile te: Mladi prašiči 7—9 tednov stari komad 120—150 Din, 3—4 mesece Din 325—360, 5—7 mesecev 400—450, 1 kg žive -teže 6’50 do 7, 1 kg -mrtve teže 9-50—10. VOJVODINSKI ŽITNI TRG Ker se je pšenica v kratkem času podražila za 30 do 35 Din, je nastal v zadnjem tednu zastoj in nalahno popuščanje cen. Predvsem je ustavila mlinska industrija za gotovo dobo nove nakupe, vsled česar je ponudba narasla. Še pa se zahteva za pšenico do 200 Din. — Glede koruze poročajo iz Novega Sada, da se je položaj nekoliko zboljšal in da je cena .narasla za 5 dinarjev pri 100 kilah, dočim pa iz Srema poročajo, da je še naprej tendenca za koruzo slaba. Samo za umetno posušeno koruzo je malo več zanimanja in ta koruza se plačuje po 52 Din za 100 kg. V splošnem pa je kupčija slaba, deloma tudi zaradi neugodnega vremena. ZUNANJI LESNI TRG. Na mednarodnem lesnem trgu so se razmere nekoliko zboljšale. Italiji -konvenira naš les in so se cene zato -nekoliko popravile. še vedno pa ne odgovarjajo cene valutami razliki med dinarjem in liro. V Španijo gre zelo malo našega lesa, največ le po posredovanju italijanskih lesnih -trgovcev, iki imajo od našega lesa lep dobiček. Delo-ma je temu krivo to, ker naši izvozniki ne morejo v Španiji izterjati svojih terjatev, deloma pa so temu krive tudi nesigume razmere v Španiji. Naš lesni kontingent za Francij« je povišan, za Alžir pa je ostal nespremenjen in znaša tudi letos 42.000 ton. Narodno gledališče v Ljubljani DRAMA Začetek ob 20. Torek, dne 17. januarja: Strast pod bresti. Red B. Sreda, dne 18. januarja: Carjevič Aleksej. Red Sreda. Četrtek, dne 19. januarja: Voda. Red C. Petek, dne 20. januarja: Zaprto. OPERA Začetek ob 20. Torek, dne 17. januarja: Pri belem konjičku. Red D. Sreda, dne 18. januarja: Nižava. Red A. Četrtek, dne 19. januarja: Adel in Mara. Red B. Petek, dne 20. januarja: Zaprto. Or. Pirčeva slad na kava je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. 469. 470 47 472. 473. 474. 475. 476. 477. 478. 479. 480. 481. 482. 483. 484. 485. 486. 487. 488. 489. 490. 491. 492. 493. 494. 495. 496. 497. 498. 499. 500. 501. 502. 503. 504. 505. 506. 507. 508. 509. 510. 511. 512. 513. 514. 515 516 517 RAZGLAS. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razglaša po členu 11. naredbe gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 27. junija 1928., št. 1440*2/111., o legitimiranju trgovcev, industrijcev, obrtnikov in njih potnikov, kadar zbirajo naročila in o izdajanju legitimacij za trgovske potnike (>Uradni list« z dne 24. avgusta 1928., št. 289/81), da je izdala v razdobju nadaljnjih treh mesecev, in sicer od 1. oktobra lt£2. do 31. decembra 1932. naslednje nove legitimacije: Hoj Friderik, Dobračevo — 'Žakelj Ivan, čevljarna, Žiri. Waldinger Vilim, Zagreb — liakusch D., veletrgovina z železnino, Celje. . TorY Rihard, Ljubljana — »Jugočeska« ju-goslovensko-češka tekstilna industrija d d., tekstilna industrija, Kranj. Muršec Makso, Ptuj — »Metka« družba z o. z., mehanična tkalnica, Celje. Praprotnik Matija, Maribor — Bernhard Adolf, mlekarna, Maribor. Muc Karol, Ljubljana — Bergodae & Co., družba z o. z., veletrgovina elektrotehničnih potrebščin, Ljubljana. Rosenberger Alfrtd, Zagreb — »Sešir« d. d., tovarna klobukov, Škofja Loka. Tavčar Avgust, Moste pri Ljubljani — »Peko« družba z o. z., Ljubljana- Tržič. Trojar Mijo, Sarajevo — Pečnik Elza, agentura in komisijska trgovina,^ Celje. Bošnjak Gjuro, Zagreb — Pečnik Elza, agentura in komisijska trgovina, Celje. Papo )akob, Sarajevo — Pečnik Elza, agentura in komisijska trgovina, Celje. Bošnjak Josip, Zagreb — Pečnik Elza, agentura in komisijska trgovina, Celje. Zorec loško, Ptuj — Greifoner Josip, čevljarstvo, Ptuj. Grošelj Franc, Dobračeva — Zajc Ivan, izdelovalnica čevljev, Žiri. Založnik Jakob, Celje, — Plankar Josip »Tempo«, trgovska agentura, Ljubljana. Ordagič Kasim, Ljubljana — Gajšek Ana, trgovina s preprogami, Ljubljana. Žižek Dragotin, Zg. Sv. Kungota — »Jelina« družba z o. z., tehnični biro, Ljubljana. Habermann Franc, Gortina pri Prevaljah — Pečnik Elza, agentura in komisijska trgovina, Celje. Bračanov Marko, Zagreb — Pečnik Elza, agentura in komisijska trgovina, Celje. Križaj Drago, Niš - »Unio« družba z o. z., tovarna kemično tehničnih izdelkov, Maribor. Kožuh Franc, Stražišče — štefe Jože, čevljarstvo, Tržič. Perkovič Avgust, Vitomarci — Rola Rudolf, trgovina z drobnico in govejo živino, Sv. Andraž v Slov. goricah. Papež Peter, Ljubljana - 1. C. Maver, trgovina z manufakturo, Ljubljana. Verbič Franc, Ljublana — L C. Maycr, trgovina z manufakturo, Ljubljana. Kugler Martin, Stožice — I. C. Maver, trgovina z manufakturo, Ljubljana. Bonča Anton, Ljubljana - 1. C. Mayer, trgovina z manufakturo, Ljubljana. Jerman Filip, Zagreb — »Jerka« družba z o. z., kemična tovarna barv, Ihan pri Domžalah. , . » Cnigula Wa!demar, Višnja gora — Lindič Josip, trgovina z galanterijskim blagom, Ljubljana. Benčec Gezo, Moravci - Greifoner Josip, čevljarstvo, Ptuj. Rosa Emanuel, Ljubljana — Rafinerua dragih kovin družba z o. z., izločanja dragih kovin, Ljubljana. Brkič Ozren, Zagreb *- Kolinska tovarna hranil d. d„ tovarna hranil, Ljubljana. Poljanec Bogomir, Ljubljana — Krisper Anion, trgovina z galanterijskim blagom, Ljubljana. Korbar Stanko, Zgornja Siska - Zelinka Emerik, veletrgovina žganja, tvormca vinjaka, ruma in likerjev, Ljubljana Mihevc Alozij, Beograd - »Pekatete* družba z o. z., tovarna testenin, Liubliana. Perper Josip, Lavrica — Jax Ivan & sin, trgovina s šivalnimi, pisalnimi in pletilnimi stroji. in kolesi, Ljubljana. Hodbot Josip, Maribor — Angto-jugoslo-vensko petrolejsko d. d., trgovina s petrolejem itd., Maribor. Zupan Bogomir, Ljubljana — Tiskarna »Kolektor« Albin Pogačnik, akcidenčna tiskarna, Stražišče pri Kranju. Krajnc Anton, Sp. Laže - Greifoner Josip, čevljarstvo, Ptuj. Burger Vojteh, L.|ubl)ana - »Radio« reg. zadruga z o. z., trgovina z radio aparati, Ljubljana. _ . Vršič Franjo, Celje - Prva lugoslovan-ska alkoholna industrijska družba, poprei Simon Hutter sin, alkoholna lndustrua, Klavžer Martin, Ljubljana — Bešter Veličan, fotografski atelje, Ljubljana. Antonič Elza, Osijek - L. Slanovec »Jugo-special« družba z o. z., trgovska agentma in komisija, Ljubljana. Podgoršek Alojzij, Škofja vas — Kicser Ludvik, fotografski atelje, Maribor. Miškov Slavko, Bačka Topola - L. Slanovec »Jugospecial« družba z o. z., trgov^ ska agentura in komisija, Ljubljana. Medanič Dimitrija, Bakar — Pečnik Elza, agenturna in komisijska trgovina, Celje. Stangenberg Ludvik, Bakar — Pečnik Elza, agenturna in komisijska trgovina, Celje. Grškovič Anton, Sušak — Pečnik Elza, agenturna in komisijska trgovina, Celje. Lenac Bruno, Veljak — Milama in svečarna d. d., tovarna sveč in mila, Liub- pfcelj Leopold, Ljubljana - Babka Alojzij, knjigoveška obrt in knrtonaza, L)ub-ljano. 518. Porckor Anton, Maribor ~ Jelačin Ivan, veletrgovina specerijske in kolonijalne robe, zaloga rudninske vode itd., Ljubljana. 519. Janežič Arnold, Maribor — Sekolec Neža »Tekstilia«, komisija in agentura za manufakturo in pletenine, Maribor. 520. Hofman Arnold, Novi Sad — Zdravilišče Slatina Radenci, zdravilišče, Radenci. 521. Skerbec Ela, Ljubljana — Pleško M., trg. agentura in komisija, Ljubljana. 522. Umberger Anton, Ljubljana — Siegel & drug družba z o. z., industnja platnenega, konopnenega in bombažnega blaga, Ljubljana. 523. Jug Ivan, Ljubljana — Siegel & drug družba z o. z., industrija platnenega, konopnenega in bombažnega blaga, Ljubljana. 524. Jerše Leo, Borovnica — F. Batjel »Tribuna«, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana. 525. Festo Pavao, Beograd, — Fleischmann Hans & Co. »PanexsoU, trgovina z medi-cinsko-tchničnimi predmeti, Ljubljana. 526. Ncsterovskv Vsevolod, Zagreb — Celjska milarna d. z o. z., tovarna mila, Celje. 527. Bednar Karel, Ljubljana — Pipan & Cie., kemično komercijalna diužba z o. z., trgovina s sirojnimi in jedilnimi olji in kemikalijami, Ljubljana. 528. Basdar Ludvik, Kočevje — Pečnik Elza, agenturna in komisijska trgovina, Celje. 529. Dergas Ivan, Rače pri Mariboru — Brodar Stefan, trgovina z vinom, Ormož. 530. Hujdin Milan, Vrbovško — Pečnik Elza, agenturna in komisijska trgovina, Celje. 531. Neumann Josip, Zagreb — Bumiller Filip, D. Lobi naslj. i Slavko Tomljenovič k. d., tovarna palic in bičevmkov, Celje-Zagrad. 532. Vasic Cvetko, Niš — Durjava A., tvor« nicu perila, Maribor. 533. Maier Julij, Maribor — Gusel Adalbert, veležganjarna, izdelovanje likerjev n sadnih sokov, Maribor. 534. Besič Bečir, Ljubljana — Gajšek Ana, trgovina s preprogami, Ljubljana. 535. Gabrenja Ivan, Ljubljana — Sugjič Ante, trgovska agentura, Ljubljana. 536. Kocjan Ivan, Ljubljana — Kolinska tovar- na hranil d. d., tovarna hranil, Ljubljana. 537. Rak Anton, Trbovlje I. — Lindič Josip, trgovina z galanterijskim blagom, Ljubljana. 538. Kokalj Anton, Novo mesto - »Jclodvor« Gašperin družba z o. z., trgovina z gospodinjskimi in raznimi predmeti, Ljubljana. 539. jereb Rudolf, Ljubljana — Otorepec Josip, izdelovanje pločevinastih izdelkov, Ljubljana. 540. Pavlovič Žarko, Beograd — »Seširs d. <1., lovarna klobukov, Škofja Loka. 541. Šlibar Stefan, Renke — Vlada Teokaro-vič & Ko., Paračin, industrija volnenih tkanin, prodajalna v Ljubljani. 542. Ahčin Josip, Ljubljana — Pleško M., trgovska agentura in komisija, Ljubljana. 543. Jakupovič Smajl, Ljubljana — Gujšek Ana, trgovina s preprogami, Ljubljana. 544. Andoljšek Feliks, Rašica — Andoljšck Ivan, industrija zobotrebcev in druge lesene robe, Rašica. 545. Hace Anton, Dolna Briga — Zorko A., trgovska agentura, Maribor. 546. Koželj Stefan, Zagreb — »Pekatete« družba z o. z., tovarna testenin, Ljubljana. 547. Sehvvarz Hinko, Osijek — Tvormce Zlatorog preje C. Bros, tovarna mila, sveč, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor. 548. Ellenberger I ranc, Beograd —_ »Kovina« prva jugoslovanska metalurgična industrija, Maribor. . 549. Brglez Joško, Ljubljana — Jadranska zavarovalna družba, zavarovalnica, Ljubljana. 550. Cijani Ivo, Ptuj — Greifoner Josip, čevljarstvo, Ptuj. 551. Zarudnjcv Viktor, Beograd — Milarna & svečarna d. d., tovarna sveč in mila, Ljubljana. 552. Globočnik Franjo, Primskovo — Knjigarna Učiteljske tiskarne, reg. z. z o. z., trgovina s knjigami, učili ter pisarniškim materijalom, Ljubljana. 553. Potokar Alojzij, Ljubljana — Knjigarna Učiteljske tiskarne reg. z. z o. z., trgovina s knjigami, učili ter pisarniškim materijalom, Ljubljana. 554. Peklar Horijan, Ljubljana — Sugjič Ante, trgovska agentura, Ljubljana. 555. Mihevc Alojzij, Beograd — Tovarna motvoza in vrvarna d. d., tovarna motvoza in vi varna, Grosuplje. 556. Herzler Fridrih, Subotica — l leischmann Hans & Co., »Panexsol«, trgovina z me-dicuisko-tehničnimi predmeti, Ljubljana. 557. Zupančič Ivan, Ljubljana — Fleischmann Hans & Co., »Panexsol«, trgovina z me-dicinsko-tehničnimi predmeti, Ljubljana. 558. Beršek Ivan, Maribor - K. & R. Ježek, tovarna strojev, livarna železa in kovin, Maribor. 559 Steiner Franc, Radvanje pri Mariboru --Jugoslovenska tovarna za izdelovanie dr. Oetkerjevega pecilnega praška dr. z o. z., izdelovalnica pccilnega prašku, Maribor. 560. Kunej Ferdinand, Celje — Tvornice Zlato-roj preje C. Bros, tovarna mila, sveč, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor. 561. Vianješ Djuro, Podgorač — L. Slanovec »Jugospecial« družba z o. z., trgovska agentura in komisija, Ljubljana. 562. Braum Mijo, Zagreb — L. Slanovec »Jugospecial« družba z o. z., trgovska agentura in komisija, Ljubljana. 563. Karlin Fran, Ljubljana — Knjigarna Učiteljske tiskarne reg. z. z o. z., trgovina s knjigami, učili ter pisarniškim materijalom, Ljubljana. 564. Gjekič Vladimir,»Zagreb — »Mirim« Zalokar Karl, tovarna hranil, Maribor. 565. Olič Milan, Split — D. Rakusch, veletrgovina z železnino, Celje. 566. Kiš Aleksander, Zagreb — Reich Jos., tovarna kemičnih izdelkov, Maribor. 567. Pčelnikov Vladimir, Ljubljana — Knjigarna Učiteljske tiskarne r. z. z o. z., trgovina s knjigami, učili ter pisarniškim materija-lom, Ljubljana. 568. Cerar Franjo, Škofja Loka — »Sešir« d. d., tovarna klobukov, Škofja Loka. 569. Munih Angel, Celje — Mastnak Alojzij, veletrgovina s kolonijalnim blagom, Celje. 570. Pinterič Ivan, Ljubljana — Hans Fleischmann & Co. »PunexsoU, trgovina z medi-cinsko-tehničnimi predmeti, Ljubljana. 571. Zembalevski Prokopije, Sarajevo — Černe Anton, graverstvo, Ljubljana. 572. Peras Avgust, Rožna dolinu — Ivanv Edmund »Jol«, izdelovanje kozmetičnih sredstev, Ljubljana. 573. Stikalj Krsto, Šibenik — Skrjanc Peler, čevljarstvo, Sp. Duplje. 574. Novosel Slavko, Ljubljana — Crobath Franc družba z o. z., trgovina z mešonim blagom in manufakturo, Kranj. 575. Goltes Adolf, Ljubljana — Jadransko-posavska čevljarna, družba z o. z., čevljarna, Kranj. 576. Žnidarčič Karel, Ljubljana — »Pekatete« diužba z o. z., tovarna testenin, Ljubljana. 577. Višner Franc, Kranj - Vok Ignacij, trgovina s šivalnimi stroji in kolesi, podružnica Kranj. 578. Abram ing. Avgust, Beograd - Ljudevit Marx, tovarna lakov, Domžale. 579. Zuro Marijan, Kandija pri Novem mestu — Medic Ivan, industrija perila, Novo mesto. Zbornica za trgovino, obrl in industrijo v Ljubljani. Ljubljana, dne 31. decembra 1932. Predsednik: Tajnik: Ivan Jelačin 1. r. Ivan Mohorič I. r. Vpisale so se nastopne firme: Sedež: Ljubljana, Vilharjeva c. 17. Besedilo: J. Bizjak, družba z o. z. ODratni predmet: Izvrševanje trgovine z mešanim blagom in delikatesami ter vinotoč. Družbena pogodba z dne 22. decembra 1932. Družba je sklenjena za nedoločen čas. _ ! ; Višina osnovne glavnice: Din 5500'—. Na to vplačani zneski v gotovini: Din 5500-—. . Poslovodje: Bizjak Jožica, trgovka v Ljubljani, Vilharjeva ul. 17; Bizjak Valentin, tehnik v Ljubljani, Vrnovčeva utica 11. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 23. decembra 1932. Firm. 1060/32 — Rg C V 102/1. * Sedež: Kranj. Besedilo: »Kovina, družba z o. z., trgovina z železnino v Kranju.« Obratni predmet: Trgovina z železnino in raznimi železnimi izdelki in deželnimi pridelki; prodaja strojev, stavbnega materiala, kuhinjske posode, kuriva, žime in morske trave, steklenine, kemičnih izdelkov, barv, lesnih izdelkov, vodovodnih in pečarskih potrebščin ter ustanavljanje kovinskih industrij. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Poslovodje: 1. Goetz Rudolf, trgovski poslovodja v Kranju, * 2. Gorjanc Franc, trgovec in posestnik v Kranju, 3. Majdič Jožef, trgovec in posestnik v Kranju. 4. Zabret Joško, posestnik in tovarnar Britofu pri Kranju. Družbo zastopa sodno in zunaj-sodno ter podpisuje 'družbino tvrdko in družbine izjave kolektivno dvoje poslovodij ali en poslovodja in en prokurist. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 23. decembra 1932. Firm. 1049/32 - Rg. C V 103/1. * Sedež: Ljubljana. ' Besedilo: Franc Bernik družba z o. «. Obratni predmet: Modna trgovina. Visokost osnovne glavnice: 41.000 dinarjev. Na to vplačani zneski v gotovini: 40.000 Diin. Stvarna vloga v vrednosti 1000 Din prinesena. Poslovodja: Bernik Franc, trgovec v Ljubljani VII., Celovška cesta 43. Družabnik Bernik Franc prinaša stvarno vlogo, obstoječo iz inventarja, cenjenega vsestransko na 1C00 Din. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. IIL, dne 16. decembra 1932. Firm. 1032/32 — Rg. C V 101/1. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: Fototehnika družba z o. z. Obratni predmet: Trgovina s fotografskimi potrebščinami, njih izdelovanje, trgovina z gramofoni in sličnimi predmeti. Visokost osnovne glavnice 10.000 Din. Na to vplačani, zneski v gotovini 9500 Din in stvarna vloga v vrednosti 500 Din. Poslovodje: Pučko Feliks, trgovec v Zg. Šiški, Vodnikova c. 137. Družbena pogodba ima sledeča dolo čila glede stvarnih vlog (apportov); Družbenik Pučko Felrlks donese v družbo stvarni vložek v različnih fotografskih potrebščinah, ocenjenih na 500 dinar,,ev. Deželno kat trg. sodišče v Ljubljani, odd. II., dne 5. decembra 1932. Firm. 994/32 — Rg. C V 99/1. H* Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 19. decembra 1932. Besedilo: Radio-Doberlet, družba z o. z. Obratni predmet: trgovina z radio-aparati in njih pritiklinami, z elektrotehničnimi in svetlobnimi aparati, gramofoni, z elektroinedicinskimi in telefonskimi aparati, z aparati za avtomatsko telefonijo, z žarnicami, elektromotorji, merilnimi instrumenti in vsemi v gospodinjstvo spadajočimi elektrotehničnimi pripomočki, zlasti tudi z električnimi hladilnimi napravami. Vrednost osnovne glavnice 20.000-— Din, v celoti v gotovini vplačana. Poslovodji: Doberlet Milenko, Ljubljana, Tobačna ul. 14, Dolenc Alojzij, Ljubljana, Vošnjakova ul. 4. vsak samostojno zastopata družbo sodno a’j izvensodno in podpisujeta družbeno firmo. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 16. decembra 1932. Firm. 1033/32 — Rg C V 100/1. * j Sedež: Št. Vid pri Stični št. 70. Besedilo: Strojno pletilstvo Franc Krašovec, družba z o. z. Obratni predmet: strojno izdelovanje pletenin vseh \ rst, nakup v to svrho poti ebnih surovin in prodaja pletilnih izdelkov. Višina osnovne glavnice: Din 22.000. Poslovodje: Krašovec Franjo, posestnik in trgovec v Št. Vidu štev. 70 pri Stični; Meiuel Rihard VValter, pletilni mojster v št. Vidu št. 70 pn Stični. Za namesto vanje upravičen: oba poslovodji skupno. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 31. decembra 1932 Firm. 239/32 — Rg C II/7/1. Izbrisali sta se nastopni firmi: Sedež; Ljubljana. Besedilo: 1. ljubljansko skladišče Krisper & Tomažič družba z o. z. ltadi opustitve obrata. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 30. decembra 1932. Firm. 1045 — Rg. C I 1/61. * Sedež: Maribor. Dan izbrisa: 29. decembra 1932. Besedilo: Anglo-Austrian Bank Limited, podružnica v Mariboru v likvidaciji. Zbog končane likvidacije. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 29. decembra 1932. Firm 1090/32 — Rg. B 1 2/69. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni firmi: j Sedež: Kranj. Besedilo: Jadransko-Podunavska banka, iilijala Kranj. Izbriše se prokura Kamenkoviča Petra in Zivkoviča Fedorja. Deželno kot trgovinsko sodiSče v Ljubljani, odd. IIL, dne 25. novembra 1932. Firm. 952 — Rg B II 22/14. * Sedež: Mirna. Besedilo- Brata Kolenc. Temeljem sklepa okrajnega sodišča v Trebnjem od 3. decembra 1932, opr. št. E 326/32—9, se z današnjim dnem v trgovinskem registru pri firmi Brata Kolenc na Mirni izbriše zaznamba prisilne uprave iz sklepa okrajnega sodišča v Trebnjem od 27. oktobra 1932, opr. št. E 326/32—2, ker je prisilna uprava ustavljena. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 15. decembra 1932. Firm. 224/32 - Rg. A I 218/32. Ureja ALEKSANDER 2ELEZNIKAR. - Za Trgovsko-lndustrljsko d. d. >MERKURc kot Izdajatelja In tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.