PRIMORSKI DNEVNIK JoStnina plačana v gotovini n Abb- postale i gruppo (^ena 5U lir Leto XXIII. St. 153 (6737) TRST, petek, 30. junija 1967 NADALJNJI RAZVOJ V ZVEZI S SREDNJIM VZHODOM Resolucija z zahtevo nevezanih držav v OZN za umik izraelskih čet Računajo, da bo resolucija dobila dvotretjinsko večino Francija obsoja izraelski ukrep o združitvi Jeruzalema Ogorčenje med številnimi delegacijami v OZN NEW YORK, 29. — Na včerajšnji -popoldanski seji glavne skupščine OZN je jugoslovanski dele‘gat Danilo Lekič v imenu drugih štirinajst nevezanih držav predložil načrt resolucije, ki poziva Izrael, naj takoj umakne svoje sile z zasedenega arabskega ozemlja za črto premirja ki je bila določena leta 1949 med Izraelom in arabskimi državami. Glavnega tajni. Iro /^kr7XT , i.— i___________i. _ ka OZN pa poziva, naj zagotovi izvajanje resolucije in naj Ob pomoči organizacije OZN za nadzorstvo nad premirjem zagotovi spoštovanje vseh določb omenjenega sporazuma o premirju. Hkrati poziva resolucija te države, naj pomagajo pri izvajanju te resolucije, glavni tajnik pa bi motal sproti obveščati glavno skupščino in varnostni svet, ali Izrael •spolnjuje določbe resolucije. Resolucija predvideva tudi, da bi motal varnostni svet, ko se bo umik izraelskih čet popolnoma končal, Proučiti še druga vprašanja, ki so Povezana s stanjem na Srednjem vzhodu. Resolucijo so podpisale: ■Jugoslavija, Afganistan, Burun-ui. Cejlon, Kongo - Brazzaville, Ci-P?r; Gvineja, Indija, Indonezija, Malezija, Mali, Pakistan, Somalija, lanzanija in Zambija. Pripravili pa so jo na posvetovanju tudi z dru-g)mi državami, ki jih je okrog štirideset. Nevezane države so prepričane, da je mogoče s to reso-‘Ucijo ustvariti solidno dvotretjinsko večino, Id je potrebna za spre-j®m resolucije. Nevezane države nameravajo zahtevati pravico predno-sti pri glasovanju, če bi bila resolucija sprejeta, bi morda Sovjetska zveza in ZDA odstopili od za- 0 te ve za glasovanje o njunih reso-ucijah, ki nimata nobene možnosti, “5 bi glede vseh členov dobili dvo-ffetjinsko večino. Do sedaj se je za uuuk izraleskih čet izreklo 42 držav. Nekateri so mnenja, da bi se v S®8 smislu utegnilo izreči več kot I® držav. če se upoštevajo glasovi j“**v, ki se bodo vzdržale, potem J* že dovolj potrebnih glasov. Nevezane države so predložile to resori0. ker se je ugotovilo, da se s wvim členom sovjetske resolucije, ** obsoja izraelski napad, ne stri-hja tako veliko število držav kakor * zahtevo po umiku čet. In ta umik * sedaj poglavitna stvar. Na današnji jutranji seji skupšči-j« perujski delegat predlagal 1 ®rt šestih točk, ki naj bi bil pod- za rešitev. Načrt določa med ?mgim umik izraelskih čet, določi. demilitariziranega področja z jjkvzočnostjo OZN, pravico Izraela 'j® svobodne plovbe po Suezu in ‘tkabskem zalivu, imenovanje po-”*bnih komisarjev OZN, ki bi med ■ fUgim skrbeli tudi za namestitev ®*guncev, uvedba posebnega mednarodnega režima za svete kraje in Y*Posredna pogajanja med priza-(l*timi za sklenitev mirovne ponudbe. Pomočnik saudskega zunanjega phistra je izjavil, da če ne bodo *r&elci izgnani z arabskega ozem-l”. ki so ga zasedli, bo nedvomno ^bruhnila «sveta vojna«, ter da bo ?USena vsaka arabska vlada, ki bi vfejela načrt, ki bi določal priznali« Izraela. 'Pudi malezijski delegat je zahte-l* Umik izraelskih čet pred kakrš-.'•bi koli pogajanji ter je obsodil I*r*elski sklen o združitvi obeh de-Jeruzalema. Ciprski predstavnik je podprl re-Olucijo nevezanih. Izraelski zuna-i* minister je zavrnil resolucijo nevezanih in je trdil, da resolucija zahteva obnovitev pogojev, «ki so že povzročile vojno«. Glede Jeruzalema je trdil, da gre za nesporazum, ker da se zakon o združitvi Jeruzalema tiče izključno potrebe, da se popravijo škoda in nevšečnosti, ki jih je povzročila vojna v življenju mesta. V francoskih pooDiaščenih krogih izjavljajo, da francoska vlada ne priznava sklepa izraelske vlade o združitvi obeh delov Jeruzalema. V izjavo kralja Huseina, ki poudarja istih krogih opozarjajo na uradno stališče francoske vlade, ki je poudarila, da ne bo priznala nobene ozemeljske pridobitve z vojno. Jordanski ministrski predsednik je objavil izjavo, v kateri obsoja priključitev arabskega dela Jeruzalema k izraelskemu delu, ter obtožuje Izrael, da se žaljivo obnaša bo kristjanskih in islamskih svetih krajev. Dalje pravi ministrski predsednik, da je uvedba izraelskih ukrepov v Jeruzalemu v trenutku, ko Združeni narodi razpravljajo o Srednjem vzhodu, novo izraelsko izzivanje svetovne javnosti. Jordanski zunanji minister pa je objavil llllllllllllllUllll|||l||||ll||lll|lll|l||||||||||l|ll|||||||||||III|||||ll||llll|||||||ll|||||||||||||||||||||||||llll|||||l||)rnil| Zvvitter in dr. Inzko pri avstrijskem kanclerju Ustanovljena bo komisija strokovnjakov, v kateri bodo tudi predstavniki koroških Slovencev da so izraelski ukrepi povsem nedopustni, ter poziva svetovno javnost in OZN, naj se odločno upreta temu izzivanju. Tudi tunizijska vlada je obsodila izraelski ukrep ter je pozvala Združene narode, naj sprejmejo nujne ukrepe proti novim kršitvam listine OZN. Tudi med delegacijami številnih držav v OZN je sklep izraelskega parlamenta o združitvi obeh sektorjev Jeruzalema izzval ogorčenje in proteste. Opazovalci v OZN označujejo izraelski korak kot odkrito klofuto in izziv mednarodni organizaciji. Pri tem ugotavljajo, da je Izrael priključil Jeruzalem v trenutku, ko se kralj Husein sestaja z Johnsonom. Kitajski «Ljudski dnevnik« poziva arabske države, naj se umaknejo iz j OZN. List piše, da se «mora arab-I sko ljudstvo zavedati reakcionarnega značaja OZN, kakor tudi podlo-. sti sovjetskih revizionistov*. List trdi, da je samo Albanija podpirala borbo Arabcev v OZN. Kosiginovi pogovori v Havani HAVANA, 29. — Danes so uradno javili, da so se včeraj nadaljevala posvetovanja med Kosiginom in kubanskimi voditelji. Zadevno kratko sporočilo pravi: ((Razgovori med Kosiginom, Fidelom Castrom, predsednikom republike Dorticosom in poveljnikom Raulom Castrom so se nadaljevali včeraj v palači Revolucije.« Danes sta Kosigin in Castro od-potovala iz Havane in obiskala raz. ne kraje otoka CELOVEC, 29. — Avstrijski kancler dr. Josef Klaus je v torek popoldne poklical predstavnika obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev dr. Francija Zvvittra in dr. Valentina Inz-ka na kratek pogovor v zvezi s predlogom novega manjšinskega zakona, s katerim bi naj uredili predvsem vprašanje slovenščine kot enakopravnega jezika v javni upravi in vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov. Pri pogovoru sta bila navzoča tudi avstrijski zunanji minister dr. Lujo Tončič-Sorinj, prosvetni minister dr. Theodor Piffl-Perčevič in nekaj višjih vladnih uradnikov. Klaus je najprej informiral predstavnika manjšine, da želi avstrijska vlada rešita še odprta vprašanja 7. člena državne pogodbe, češ da je to obljubila tudi predsedniku Titu ob njegovem obisku na Dunaju. Hkrati je ugotovil, da ponovno ugotavljanje manjšine ni primerna pot za reševanje teh vprašanj in da so načrt novega manjšinskega zakona praktično odbile tudi vse tri stranke na Koroškem. Na vprašanje, ali ima manjšina kakšen konkreten predlog v tej zvezi, sta dr. Zvritter in dr. Inzko ponovila že stari predlog, da bi bilo treba iskati možnost za rešitev še nerešenih vprašanj skupaj s predstavniki manjšine. V ta namen bi bila najprimernejša komisija strokovnjakov, v kateri bi sodelovali tudi predstavniki manjšine. Kancler Klaus se je s predlogom strinjal in dejal, naj manjšina v štirinajstih dneh predlaga v to komisijo štiri svoje predstavnike. Komisija bi bila sestavljena iz predstavnikov avstrijske zvezne in koroške deželne vlade ter predstavnikov manjšine. Klaus tudi obljubil, da bodo pogovore o še odprtih vprašanjih slovenske manjšine na Koroškem nadaljevali v začetku jeseni Loterija v Monzi MILAN, 29. — Davi so izžrebali srečke loterije v Monzi, ki so jih nato povezali z avtomobili, ki so sodelovali na dirkah. Med izžrebanimi srečkami ni bila nobena prodana v Trstu in tudi ne v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Prvo nagrado 150 milijonov je dobila srečka, ki je bila prodana v Caserti, drugo nagrado 50 milijonov pa srečka, ki je bila prodana v Neaplju. 25 milijonov kot tretjo nagrado je dobila srečka, prodana v Rimu. Poleg teh nagrad je določenih še devet nagrad po 4 milijone vsaka ter 12 nagrad vsaka po dva milijona. Po sestanku Johnson-Husein VVASHINGTON, 29. - Med včerajšnjim Johnsonovim pogovorom z jordanskim kraljem Huseinom je predstavnik Bele hiše izjavil, da ni bil dosežen sporazum o načinu obnovitve miru na Srednjem vzhodu, toda pogovor je vsekakor bil koristen. Pogovor je trajal tri ure. Johnson je sinoči sprejel tudi maroškega zunanjega ministra, ki mu je izročil Hasanovo pismo o Srednjem vzhodu. Tomšičeve nagrade LJUBLJANA, 29. — V klubu poslancev v Ljubljani so bile danes razdeljene Tomšičeve nagrade za novinarska dela za leto 1967. Prvo nagrado je dobil dr. Franc Vatovec, honorarni profesor na visoki šoli za politične vede v Ljubljani za znanstveno publikacijo s področja množičnih komunikacij. Ostale nagrade so dobili: kolektiv Dolenjskega lista v Novem mestu aktual-no-politična redakcija Radia Ljubljana, Jože Klobovec RTV Ljubljana, Jože Keršmanec od ljubljanskega Dnevnika, Neža Mavrer, Kmečki glas, Janez Mesesnel od Tedenske tribune in Janko Svetina od IjubPanskeea Dela. NOVI UKREPI EGIPTOVSKE VLADE Odstranjene iz Sueškega prekopa vse naprave, potrebne za delovanje Vsi konzulati so se morali umakniti s področja prekopa Do sedaj je prekoračilo reko Jordan 200.000 beguncev KAIRO, 29. — V zadnjih osemin štiridesetih urah sta se dogodila dva važna dogodka. Egiptovska vlada je odredila odstranitev vseh pomorskih in mehaničnih naprav, ki so potrebne za delovanje Sueškega prekopa, in hkrati je odredila zaporo vseh konzulatov na področju prekopa. Vlada ZAR poudarja, da konzulati na področju prekopa ne morejo nadaljevati svoje dejavnosti, dokler ne bodo odstranjene posledice izraelskega napada. Predsednik Naser je sprejel danes sovjetskega poslanika v Kairu ter indijskega poslanika. S sovjetskim poslanikom se je Naser sestal tudi včeraj. V Amanu so objavili uradno sporočilo, ki pravi da je prekoračilo reko Jordan dvesto tisoč beguncev. Sporočilo dodaja, da je jordanski mi- nistrski predsednik sporočil komi-. narekuje stalne priprave, ki bodo sarju OZN za palestinske begunce, I za nekaj časa vplivale na gospoda Jordanija kolikor mogoče poma- darstvo države, ga vsem beguncem, toda «začasno, ker absolutno ne more sprejeti, da bi se ti stalno naselili na vzhodnem bregu Jordana*. Dodal je, da je naloga organizacije OZN za begunce najti način, da se begunci vrnejo v svoje domove na zahodnem bregu reke. Do sedaj je Jordanija dobila od drugih arabskih držav 13 milijonov šterlingov, ki bodo služili «za vojne napore in za program pomoči za nove begunce*. Izraelski minister za delo je med debato o zaposlitvi demobiliziranih rezervistov izjavil, da mora biti vojska znova pripravljena, ker je Sovjetska zveza obnorita arabske armade. Dodal je, da vojna ne sme veljati za končano, ter da stanje tllllllllll|l||||f|||||||||||'|||||||||||||||||||!i||||||lM|t||,|„„,,|lt|||,mi,,|,„,||„m,|||||M||||||)|||I,u|t]||||||||||M||||n|m||||)||||||M||||)|||||)|||J||)|||||||i||||m)||||(|||mu FANFAN1 JE POROČAL SARAGATU Napetost med Italijo in Avstrijo v zvezi s terorističnim napadom Izjava avstrijskega zunanjega ministra, ki zahteva mednarodno ugotovitev dejstev - Proglašena stavka uslužbencev pivovarn RIM, 29. — Predsednik republike na južnotirolskem področju in ki Protikitajske demonstracije v Rangunu RANGUN, 29. — Danes so bile v Rangunu nove protikitajske demonstracije. Vojaški oddelki varujejo kitajsko poslaništvo. Večkrat so nastopili proti demonstrantom, ki so se skušali približati poslopju. Vojaki so uporabljali tudi orožje proti demonstrantom in jih osem ranili. Množica je zažgala na ulicah mnogo kitajskih knjig. Razbili so izložbena okna kitajskega centra za informacije in v poslopju centra so zanetili požar, ki so ga gasilci takoj pogasili. V Pekingu so kot odgovor na demonstracije v Rangunu priredili demonstracije pred burmanskim poslaništvom. Nad deset tisoč demonstrantov je zažgalo sliko maršala Ne Vina. Poleg tega so obesili na ograjo poslaništva manekene, ki so Ob tej priložnosti je kancler ’ predstavljali Ne Vina. PARIZ, 29. —- Predsednik de Gaulle je imel danes nov pogovor s predsednikom turške republike Sunayem, ki je na uradnem obisku. Govorila sta o vseh mednarodnih vprašanjih in še posebej o Srednjem vzhodu. Pozneje so se jima pridružila še zunanja ministra in poslanika obeh držav in govorili so o odnosih med Francijo in Turčijo. Sunay je povabil de Gaulla, naj obišče Turčijo in de Gaulle je vabilo sprejel. Saragat je sprejel ministra za zunanje zadeve Fanfanija, ki mu je poročal o zadnjih razgovorih med svojim potovanjem v tujini. Predvsem gre za zaključke zasedanja generalne skupščine OZN in za razpravo o italijanskem stališču do perečih mednarodnih vprašanj. O tem bo razpravljala že na prvi seji vlada, ki se bo sestala prihodnji teden v torek ali v sredo. Istočasno pa gre tudi za odmeve na zadnji teroristični napad, pri katerem so štirje pripadniki italijanskih oboroženih sil izgubili na tragičen način življenje. Sedaj se že poluradno govori o navodilih vlade, da na prihodnjem sestanku ne bodo več podprli prošnje Avstrije za vstop v evropsko gospodarsko skupnost. O tem so danes govorili razni predstavniki in med njimi tudi namestnik tajnika KD Piccoli, ki je izvoljen za poslanca iiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiJiiiiiiiiiiiiiimiiuimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiin KONFERENCA SZDLJ Poziv za zbiranje pomoči arabskim žrtvam vojne Podpora Kambodži v odporu proti ameriškemu ogrožanju njenih meja ^*n»ke zapuščajo adensko četrt Crater in odnašajo tudi pohištvo. Kakor je znano, so se v tej četrti **barikadirall uporniki in obkolili so jo britanski vojaki. Odhajanje žensk daje misliti na možnost bližnjih spopadov J^NDON, 29. — Predstavnik Fo-l?®1 Officea je sporočil, da so po. repatriacijo družin britan-vojakov in britanskih državlja. J?5 lz Adena zaradi vedno večje Jprnosti na tem ozemlju. Repar se bo zaključila do konca Danes je prispelo v Aden prevozno letalo s sto britanskimi vojaki, vsak hip pričakujejo prihod drugih 150 angleških vojakov. Uporniki Se vedno nadzorujejo mestno četrt Crater, ki so Jo obkolile britanske čete. Iz te četrti so začeli evakuirati ženske in otroke, kar vzbuja bojazen na bližnje spopade. Danes so uporniki razstrelili v a-denskem pristanišču naftovod družbe «British Petroleum« in nastal je (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 29. — V Beogradu se je danes končalo dvodnevno zasedanje prve zvezne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije v nori sestavi. Na dnevnem redu je bila razprava o načrtu dokumenta o delu Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije po šestem kongresu in izvolitev novih vodilnih organov zveze. Za novega predsednika zvezne konference je bil izvoljen Rato Dugonjič, za generalnega tajnika pa dosedanji generalni tajnik Beno Zupančič. Izvolili so tudi 45-člansko predsedstvo in novi izvršni in nadzorni odbor ter predsednike in člane posameznih sekcij in komisij. Zvezna konferenca je soglasno sprejela resolucijo, s katero odločno obsoja izraelski napad na arabske države in zahteva takojšnji umik izraelskih čet ter prenehanje preganjanja a-rabskega prebivalstva. Zvezna konferenca poziva člane Socialistične zveze, da nadaljujejo zbiranje materialne pomoči arabskim narodom, žrtvam napada. Dosedanji predsednik zvezne konference Lazar Koliševski je napad Izraela na arabske države ocenil tudi kot premišljen imperialistični napad na nevezane države in njihovo neodvisno politiko, okrog katere se zbirajo danes napredne in demokratične miroljubne sile sveta. Upanje imperialistov, da bo prišlo do oslabitve in dezorientacije v vrstah nevezanih držav in da se bo preprečilo delovanje v borbi proti napadalnosti in njenim posledicam, se je po mnenju Koliševskega izjalovilo. Koliševski je ugotovil, da je kriza na Srednjem vzhodu dala spodbudo politiki nevezanosti in da je odločen in konstruktiven nastop evropskih socialističnih držav na sestanku v Moskvi povečal splošen odpor, proti grožnjam in načrtom napadalca. Koliševski sodi, da raz- nanjepolitično delovanje Jugoslavije. Ogrožanje svetovnega miru nalaga krepitev obrambnih sil v Jugoslaviji. Koliševski je odbil mnenje, da bi bilo glede na sedanji položaj potrebno ponovno uvesti centralistično upravljanje. Tako mnenje je odraz nezaupanja v samoupravne sposobnosti delovnega človeka. Nasprotno, Koliševski sodi, da prav poslabšanje mednarodnega položaja nalaga, da se še odločnejše in močnejše poudari nujnost povečanih naporov za rešitev vprašanja družbenega, gospodarskega in političnega razvoja na osnovah samoupravljanja. Zaostritev odnosov prav tako zahteva, da se povečajo napori za dosledno izvajanje reforme. Zvezni izvršni svet je danes s posebno izjavo odgovoril na apel Kambodže od 9. maja in je podprl zahtevo Kambodže po spoštovanju njene celovitosti v okviru njenih meja. Vlada Kambodže je pred enim mesecem zaprosila vse prijateljske države za podporo v njenih naporih spričo širjenja vojne v Vietnamu in ogrožanja njenih meja s strani oboroženih sil ZDA Jugoslovanska vlada je podobno podporo obljubila Kambodži že dvakrat in sicer pred dvema letoma na seji zveznega izvršnega sveta in na drugi konferenci nevezanih držav v Kairu, kjer je bila v skupnem dokumentu dana Kambodži podobna podopra vseh nevezanih držav. B. B. MARIBOR, 29. — Veliko neurje z močnim nalivom in točo je sinoči med 20.40 in 21. uro prizadejalo veliko materialno škodo nasadom, vinogradom in sadovnjakom v okolici Maribora. Samo na kmetijskem posestvu Agrokombinat v Mariboru so strokovnjaki ocenili škodo na okrog 2 milijona norih dinarjev. Okrog Maribora, Radvanja, Hoč, Plečnika, Lenarta je neurje potolklo je dejal, da je skupnost tudi moralno vprašanje sodelovanja prizadetih držav. Po drugi plati pa avstrijski vladni krogi zaostrujejo vprašanje, in sedaj že dokaj odkrito spravljajo v dvom vse italijanske trditve glede zadnjega atentata. Včeraj smo poročali o izjavi ministra za notranje zadeve, danes pa je v avstrijskem parlamentu sprejel podobno stališče tudi minister za zunanje zadeve Tončič-Sorinj, ki je poznan po svojem umirjenem stališču glede južnotirolskega vprašanja. Zunanji minister je poudaril, da je avstrijska vlada že leta 1951 predlagala Italiji ustanovitev preiskovalne komisije, ali pa da bi Avstrija predložila predstavniku generalnega tajnika OZN vse dokumente v zvezi z ukrepi, ki jih je sprejela v borbi proti terorizmu, tako da bi lahko nepristransko ugotovili dejstva pod oblastjo mednarodnega organizma. Tončič je dodal, da so to ponudbo ponovili pred kratkim in da so ob »tragičnih dogodkih na meji« (tudi zunanji minister ne govori več o terorističnem napadu) ponudili italijanski vladi po diplomatski poti, da bi avstrijski strokovnjaki sodelovali pri ugotavljanju, če so sledovi, ki vodijo proti Avstriji. Glede te vesti so italijanske radijske postaje oddajale neuradni komentar zunanjega ministrstva, ki je zelo oster, saj v bistvu pravi, da ni treba nič ugotavljati in preiskovati in da bi zadostovalo, da bi Avstrija odločno nastopila proti teroristom. V komentarju se navajajo resna opozorila Italije v tej zvezi in dejstvo, da so avstrijske sodne oblasti oprostile teroriste, tudi kadar so se javno hvalili s svojimi dejanji in da so njih ugotovitve posredovale televizijske oddaje. Jutri popoldne se sestane CK PSU, ki bo zasedal tudi v soboto in v nedeljo in ki bo razpravljal o sklicanju vsedržavne konference stranke. V Palermu so splavili 85.000-ton-sko petrolejsko ladjo «Agip Milano« za družbo ENI. Ladja je o-premljena s pogonskim strojem fiat 9010 S, ki razvija 23.000 HP in ki ji bo omogočil brzino 17 milj na uro. Vsedržavne sindikalne organizacije so proglasile za ponedeljek, 3. junija vsedržavno stavko pivovarn v zvezi s prekinitvijo pogajanj za obnovitev delovne pogodbe. našajo na zaskrbljenost nejedrskih držav, med katerimi je tudi Indija. Na ženevski konferenci je švedska predstavnica Ava Myrdal predlagala, naj velike jedrske države objavijo izjavo o prepovedi vseh jedrskih poskusov. To izjavo bi morale podati, še preden se sklene sporazum proti širjenju jedrskega orožja. Kar se tiče težav v zvezi z nadzorstvom in inšpekcijami, je švedska predstavnica omenila nadzorstvo z umetnimi sateliti ter spopol-nitev naprav za tolmačenje potresnih podatkov, ki bi jih zbrali na domačih postajah. S tehničnega vidika je torej sporazum mogoč. Rešitev je torej v veliki meri odvisna od politične odločitve Zaradi tega je švedska predstavnica zahtevala, naj velike države podajo izjavo, s katero bi se obvezale, da bodo prekinile tudi podzemeljske jedrske poskuse. LONDON, 29. — V poučenih krogih pravijo, da se bosta Kosigin in Johnson morda znova sestala najpozneje letos «v nekem nevtralnem kraju*. Menijo, da bi sestanek mogel biti potem, ko bo sovjetska vlada proučila svojo zunanjo politiko, svetu. Bivši izraelski minister za obrambo Peres, ki obiskuje evropske prestolnice, da bi zagovarjal stališče svoje vlade, se je v Parizu pogovarjal z zunanjim ministrom de Murvillom. Časnikarjem je izjavil, da je mnenja, da bi gospodarski in industrijski razvoj avtonomnega področja na levem bregu reke Jordan lahko rešil vprašanje arabskih beguncev. Dodal je, da skuša Izrael doseči sporazum s palestinskimi arabskimi begunci na levem bregu reke Jordan in v Gazi. Peres je izjavil, da bo prva faza pogajanj iskanje sporazuma z be-gunci, druga faza pa s kraljem Huseinom. Dodal je, da bi «kralj Husein pametno storil, če bi se povrnil k mejam svojega deda, pokojnega kralja Abdulaha« (transjor-dansko kraljestvo kralja Abdulaha je mejilo z vzhodnim bregom Jordana; zahodni breg je tedaj pripadal Palestini). Tretja in zadnja faza bi bila v pogajanjih z Egiptom. «če bi bil Naser ali kak vsak drugi voditelj pripravljen diskutirati o mimj rešitvi, ne bi ozemeljsko vprašanje predstavljalo no. benega velikega problema.« Na koncu je Peres dejal, da je Jeruzalem za Izrael nedeljivo mesto, ter da je Izrael «nekoliko zaskrbljen, toda ne preveč« glede novega dobavljanja sovjetskega orožja Egiptu, ker «ni nobene nevarnosti bližnje obnovitve sovražnosti na Srednjem vzhodu«. Egiptovski časnikar Lotfi Elkuli, ki se je nedavno vrnil iz Pariza, piše v listu «A1 Ahram«, da je francoska vlada dobila zanesljive informacije, da »Izrael koordinira z ZDA veliki letalski napad na ZAR, Sirijo in Jordanijo« ter da je zaman skušala preprečiti izraelsko akcijo. S tem se lahko razloži de Goullova izjava nekaj dni pred izbruhom sovražnosti, da Francija ne bo podpirala tiste države, ki bi začela napad, ter da ji ne bo pošiljala orožja. V nekaterih francoskTi časnikarskih in političnih krogih so predvidevali ,da se bo izraelski napad začel en teden pred 5. junijem. Sirski predstavnik v OZN je poslal glavnemu tajniku U Tantu pismo, s katerim protestira, ker Izraelci niso izpustili sirskega pod-konzula v Jeruzalemu in drugih dveh arabskih diplomatov, ki so se bili zatekli v belgijski konzulat v starem delu Jeruzalema. Kakor je znano, so izraelski vojaki vdrli v belgijski konzulat in s tem kr ili diplomatsko imuniteto. Sirski predstavnik poziva U Tanta, naj uvede preiskavo in poroča varnostnemu lllllllllllllllllllllll|U|||||||||||||||||lt||||||||T||||IMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII.IIIIIIIIIIIIIIIItllUIIIIII|lll|| ZARADI KRATKEGA STIKA voj dogodkov na svetu zahteva, da • fifr 5°°' požar. Hiše blizu naftovoda so iz- Socialistična zveza še aktivneje j družnih in * hektarov zasebmh praznili; ni bilo žrtev. 1 spremlja mednarodna gibanja in zu-1 površin. Pred sporazumom o neširjenju jedrskega orožja VVASHINGTON, 29. - Predstavnik ameriškega državnega departmaja je danes sporočil, da pri pogajanjih med ZDA in SZ o sklenitvi pogodbe proti širjenju jedrskega orožja niso dosegli sporazuma o nadzorstvu in inšpekcijah. Bilo je govora, da bi predložili ženevski konferenci načrt pogodbe s to nerešeno točko, toda niti o tem se niso mogli sporazumeti. V uradnih krogih vendar pa poudarjajo, da sta obe državi blizu globalnega sporazuma o zaderi. Kakor je znano, sta o tej pogodbi govorila Johnson in Kosigin ter sta nato nadaljevala pogajanja Rusk in Gromiko. Sporazumela sta se o vseh točkah z izjemo točke, ki govori o nadzorstvu in inšpekcijah. Prav v zvezi z nadzorstvom so največje težave. Predsednik zunanjepolitične komisije v senatu Fulbricht je izjavil, da se nekateri težavni problemi na- Požar v podzemlju postaje Termini v Rimu Gost dim je oležkočil gašenje - Ni bilo človeških žrtev RIM, 29. — V podzemeljskih prostorih postaje Termini v Rimu je nastal velik požar. Gre za tri nadstropja, v katerih so na dnu naprave za ogrevanje ter nekatere druge naprave, v srednjem so skladišča železnice, v zgornjem po dnevni hotel, številne trgovine in razni lokali za potnike. Po prvih vesteh je požar nastal zaradi kratkega stika v napravi za umetno klimo. Iz vseh vhodov se vali gost dim tako da je gašenje zelo otežkočeno in gasilci morajo imeti plinske maske, da se lahko približajo do prvega nadstropja. V tem nadstropju Je bil tudi manjši zoološki vrt znanega zoologa Angela Lombardija, kjer so bile razstavljene eksotične ribe, kače, in opice. Bali so se, da bodo kače zbežale, kasneje pa so ugotovili, da so se vse kače zaradi dima zadušile, samo malo opico je rešila neka blagajničarka. Požar je zavzel okrog 200 kvadratnih metrov prostora in so morali gasilci porabiti močne žaromete, saj je povsod prekinjen električni tok. Zaradi visoke vročine se je na raznih mestih pričel dvigati tlak, tako da se bojijo, da bo prišlo do vdorov. Kljub požaru pa so vsi vlaki odpotovali, v začetku z rahlimi zamudami, kasneje pa po voznem redu. Tudi na peronih je polno dima. Po dosedanjih vesteh ni bilo človeških žrtev. Tragična smrt Jayne Mansfield NEW ORLEANS, 29. - Pri avtomobilski nesreči je tragično preminila znana ameriška igralka Jayne Mansfield. Skupaj z njo sta se smrtno ponesrečila 20-letni šofer Ronnie Harrison in odvetnik Samuel Brody. V avtomobilu so se na zadnjem sedežu peljali igralkini otroci šestletni Zoltan, triletna Marija in osemletni Miklos, ki so bili laže ranjeni. Igralka je odpotovala okrog 1. ure ponoči iz kraja Biloxi v New Orleans in je za vožnjo najela avtomobil «Buik* model 1966, katerega je vozil mladi šofer. Do nesreče je prišlo okrog 2. ure ponoči, ko se je «Buik» zaletel v počasno vozeči tovornjak (po drugi verziji je tovornjak bil ustavljen) in to z veliko brzino, tako da je gornji del avtomobila dobesedno posnelo in potnike obglavilo. Otroci, ki so verjetno spali na zadnjem sedežu, pa niso bili ranjeni in si je samo mali Miklos zlomil roko. Jayne Mansfield sicer ni bila velika igralka, na vsak način pa je bila zanimiva osebnost tradicionalnega Hollywooda. Rodila se je kot Jayne Palmer 19. aprila 1932 v Pennsilvaniji. Njena igralska kariera bila zelo burna in zapletena, nič manj pa tudi ni bilo burno njeno življenje. Prvič se je poročila, ko ji je bilo komaj 16 let, s svojim šolskim tovarišem Paulom Mans-fieldom, s katerim je imela hčerko Jayne Marie. V zadnjih dneh so listi mnogo pisali o tem dekletu, ki je zbežalo od doma, češ da jo je pretepal sedanji materin prijatelj odv. Brody. 1958. leta se je Mansfield ločila in se je poročila s »kraljem mišic*, kasneje pa še z režiserjem Matto Cimberio. Skupno j« imela štiri otroke. Posnela je sterilne filme, vendar je bila njena popularnost bolj povezana z različnimi reklamnimi triki in je sedaj nastopala predvsem v ameriški televiziji. V Italiji je posnela skupaj z možem film «Gli amori di Ercole*. Vreme včeraj: najvišja tempera, tura 28,8, najnižja 22,3, ob 17. uri 28,4, vlaga 47-odstctna, tlak 1016,5 pada, veter 10 km vzhodmk-severo-mhodnik, nebo 1/10 obiačno, morje sicoraj mirno, temperatura morja 19,7. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 30. junija Emilija, Milica Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.58. Dolžina dneva 15.40. Luni vzide ob 1,07 In zatone ob 13.53. Jutri, SOBOTA, 1. Julija BogoslSV VČERAJ NA TRŽAŠKEM VELESEJMU DAN MLADE MEDITERANSKE DRŽAVICE Predstavniki malteške vlade so poudarili da želi Malta preko Trsta stike s tujino Razprava po poročilu malteškega ministra za industrijo in trgovino dr. J. Spiterija ■ Danes dan Burme in III. mednarodni dan kave Trstom in Malteškim otočjem, je dr. Spiteri dejal, da so te zveze za zdaj še šibke, kajti ena sama pomorska proga se danes dotika i Trsta i Vallette. Malteški gospodar, sk: krogi pa zatrdno računajo, je zaključil svoja izvajanja minister Spiteri, da bo Trst lahko veliko storil za razvoj mednarodnega gospodarskega sodelovanja na Sredozemlju, ter da bo v tem pogledu kmalu dosegel in presegel pomen, ki ga je imel pred leti. Predsednik velesejma dr. Sloco-vich, je ministru Spiteriju poklonil umetniško reprodukcijo glavnega zvona iz stolnice sv. Justa, malteški gost pa je podaril dr. Slocovi-chu dragocen izdelek malteške u-metne obrti. Pred srečanjem z operaterji in časnikarji so si malteški gostje o-gledali velesejem ter se zadržali zlasti v paviljonu Italcantieri, ki jim ga je razkazal glavni ravnatelj družbe inž. Fanfani. V popoldanskih urah so se malteški gostje ponovno sestali s predstavniki Malta je postala neodvisna septembra 1964.; ostala je v sklopu Commonwealtha vendar je takoj aačela razvijati neodvisno gospodarsko politiko, v okvir katere spada tudi njen prvi uradni nastop na neki mednarodni gospodarski prire. d tvi, to je na letošnjem tržaškem vciesejmu. Mlada republika, katere državno ozemlje dosega le nekaj ..cz 300 kv. km in katere prea val-stvo je po številu le za malenkost večje od prebivalstva tržaške pokrajine, oslanja svojo gospodarsko strukturo predvsem na terciarne dejavnosti, tako da ponuja tujim ladjarjem razne ugodnosti, da se skuša uveljaviti kot turistična dežela, da pospešuje tranzitno trgovino, in da nudi storitve svojega velikega arzenala, ki so ga Angleži do nedavnega uporabljali za svoje vojaške, potrebe, a ki je zdaj že deloma preustrojen tako, da lahko sprejema na popravilo tudi trgovinske ladje. Malta pripravlja načrt za svobodno carinsko pristanišče ter postavlja tehnične naprave, ki so potrebne za sodoben pomorski pro. met s «kontajnerji»; v načrtu imajo tudi izgradnjo velikega zidanega doka, v katerega naj bi mogle pluti na popravilo tudi velike petrolejske ladje do 200.000 ton nosilnosti. Zapora Sueškega prekopa je v zadnjih tednih občutno prizadela malteško gospodarstvo, vendar ta neugodna konjunktura se bo prej ali slej prenehala, in Malta se bo znova in še krepkeje kot doslej vživela v svojo vlogo mostu za pomorske in letalske zveze med Evropo in Afriko ter med vzhodom in zahodom. Z Italijo se bo Malta v kratkem povezala z gospodarskim in kulturnim sporazumom, ki ga bodo po vsej verjetnosti podpisali še v letošnjem juliju, ko bodo predstavniki italijanske vlade kakor običajno obiskali malteški velesejem. Na Malti organizirajo namreč vsako leto od 1. do 15. julija večji vzorčni velesejem, na katerem sodelujejo nekate. re tuje države — med njimi tudi Italija — čeprav mu Union des Foi-res Intemationales še ni priznala pravice, da se uradno naziva »mednarodni velesejem«. O vseh teh vprašanjih je bilo govora v okviru včerajšnjega »Dneva« na tržaškem velesejmu, ki je posvečen mladi sredozemski republiki, in katerega sta se udeležila tudi malteški minister za industrijo in trgovino J. Spiteri ter načelnik ministrstva za inforpjacije P. Nau-di. Med razpravo^ kj se je razvila po poročilu dr. Spiterija na običaj, nem srečanju z gospodarskimi operaterji in časnikarji v velesejemski dvorani za konference, so predstavniki malteške vlade poudarili, da želi Malta preko Trsta in njegovega emporija navezati nove stike s tujino; Malta bi rada pristopila k Evropski gospodarski skupnosti, kar bi znatno olajšalo njeno poslovanje tudi z našim mestom. Glede pomorskih zvez, ki obstajajo med •IIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIItllllMIIIIIItMIIIIIIIIIIIHHlinJlHimtlllllllllllllllllllllHIIIIimillimiltltllllMIIIIlilllllllltl NA ZADNJI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Odgovori odbornikov na vprašanja svetovalcev Odbornik Romano poročal o uspehih zadnje sezone gledališča € l eatro Stabile> Po podatkih, ki jih posreduje novinarska agencija «Italia» je sedanje razdobje eno izmed najbolj razgibanih v zgodovini dejavnosti oddelka za javna dela pri tržaški občini. V tej zvezi je odbornik za javna dela Attilio Mocchi dejal, da občina predvideva v tem obdobju stroške na raznih sektorjih, ki se gibljejo okoli 10 milijard lir. Te finančne obveznosti tržaške občine zadevajo predvsem šolstvo, prometne žile, kanalizacijo in nasade ter tehnološke naprave. Šolsko področje je eno izmed najvažnejših. Največji finančni napor velja gradnji tehničnega inštituta »Volta« (več kot dve milijardi lir). Sem pa je treba prišteti gradnjo še drugih 7 šol, od katerih se štiri že gradijo: osnovne šole v Čarboli, v Rocolu in v Grljanu ter otroški vrtec v Grljanu. Predvidena pa je gradnja otroškega vrtca v Čarboli in v Rojanu ter osnovne šole v Kja-dinu. Zelo živahna je tudi dejav- IZ DISKUSIJE ODBORNIKA SAŠE RUDOLFA NA SEJI POKRAJINSKEGA SVETA Pozitivna vloga narodne manjšine ob meji in hvale vredna dejavnost Slov. gledališča Kmetijsko nadzorništvo je zgubilo na pomenu in je zelo skrčeno - Pomanjkanje strokovnjakov z znanjem slovenščine Italcantieri na sedežu družbe, kjer so vzeli v pretres možnosti za sodelovanje na področju ladjedelstva. Danes bosta dr. Spiteri in dr. Nau-di obiskala tržaškega župana inž. Spaccinija in predsednika dežele dr. Berzantija. V malteškem stan-du v Palači narodov bodo od jutri dalje prodajali posebno serijo znamk, ki so jih pravkar pripeljali z otoka, in ki so posvečene temi »Sv. Peter - sv. Pavel«. Danes bosta na sejmu dve važni srečanji: srečanje s predstavniki burmanskega gospodarstva, saj je današnji dan posvečen tej azijski državi, hkrati pa bo v kongresni dvorani III. mednarodni dan kave, za katerega vlada med tukajšnjimi poslovnimi krogi, pa tudi širše v Italiji in v nekaterih tujih državah — zlasti v Franciji, ter v afriških in azijskih državah pridelovalkah kave — veliko zanimanje. Razgiban sejemski dan bo v večernih urah zaključila modna revija, na kateri bo posvečen poseben poudarek izdelkom krznarske industrije. RAZGIBANA DEJAVNOST ODDELKA ZA JAVNA DELA PRI TRŽAŠKI OBČINI V izgradnji in pripravah javna dela za skupno vsoto približno 10 milijard lir Odbornik Mocchi obrazložil program in obseg raznih del - Največja skrb šolam, cestam in kanalizaciji Na predvčerajšnji seji pokrajinskega sveta, kakor smo na kratko že poročali, je posegel v diskusijo tudi slovenski odbornik Saša Rudolf, ki je v glavnem obravnaval vprašanja tržaškega kmetijstva in vlogi narodnih manjšin ter ostro polemiziral z liberalnim svetovalcem odv. Jono. Glede položaja tržaškega kmetijstva je odbornik Rudolf dejal: »Z ustanovitvijo dežele Furlanija-Julijska Benečija so se nakazale nove možnosti za revalorizacijo našega kmetijstva. Kmetijsko nadzorništvo, to je organ, ki edini lahko znatno pcipomore k izboljšanju količine in kakovosti poljskih pridelkov;-je postal del deželnega odbor ništva za kmetijstvo s sedežem v Vidmu. Pričakovali smo, da bo deželna uprava ojačala tržaško nadzorništvo, toda upi so se kaj kmalu razblinili. Tržaško kmetijsko nadzorništvo je polagoma izgubilo na pomenu, saj so številne strokovanja-ke, ki so bili uslužbeni v našem mestu odposlali na odgovorna mesta pri drugih deželnih nadzomištvih. Na zadnji seji občinskega sveta v torek so odborniki odgovorili na nekatera vprašanja občinskih svetovalcev. Najprej je odbornik Mocchi odgovoril na zadevno vprašanja glede ureditve obzidja v Ul. Ca. stello, ki razpada in se ruši. Pripomnil je, da spada to delo v širši okvii ureditve področja pri Sv. Ju stu in da za ta dela pričakuje občina podporo dežele (skupno 23 milijonov lir). Misovskega svetovalca Morellija je zbodlo dejstvo, da sta na mednarodnem tekmovanju '.a otroške risbe v Forte dei Marmi odnesla prvi nagradi dva učenca slovenskega otroškega vrtca pri Sv. Ivanu. Zaradi tega je naslovil na župana pismeno vprašanje, zakaj niso bili na omenjeni bednarodni prireditvi zastopani italijanski otroški vrtci. Odbornica Faraguna Je odgovorila, da je šolski skrbnik sporočil razpis natečaja didaktičnim ravnateljem. da tega sporočila morda niso vsi sprejeli, da pa je slovensko didaktično ravnateljstvo pri Sv. Ivanu v isti stavbi kot otroški vrtec, zaradi česar je laže opozorilo na natečaj vodstvo slovenskega otroškega vrtca. Dejala je tudi, da so verjetno mislili, da je natečaj samo za osnovne šole. Odbornik Mocchi je na zadevno vprašanje komunističnega svetovalca Padovana obljubil, da bo občina poskrbela za obcestne zidove na cesti, ki povezuje Trebče s Trbiško avto cesto. Odbornik Ceschia pa je odgovoril na vprašanje svetovalca Lonzarja, da občinska uprava pripravlja načrt za ureditev in valorizacijo športnih igrišč, ki so bila zgrajena pod anglo-ameriško u-pravo na področju med Opčinami in Prosekom in so služila vojski, nato pa so bila zapuščena. Načrt predvideva 6 milijonov lir stroškov in občina je zaprosila deželo za prispevek. Odbornik Romano Je na vprašanje, ki ga je postavil socialistični svetovalec Cesare, podal kratko poročilo o uspehih zadnje sezone gledališča Teatro Stabile. Dejal je, da se je znatno skrčil deficit in da se uprava gledališča približuje u-ravnovešeni bilanci. Nato je navedel statistične podatke o številu obiskovalcev na predstavah v pretekli sezoni. Iz tega poročila je razvidno, da je imelo gledališče Teatro Stabile v pretekli sezoni (1966-1967) na Tržaškem skupno 108 predstav (27.648 gledalcev) za abonmaje, 9 izven (1.447), 39 gostovanj drugih skupin (11.216) in 6 poletnih prireditev (2.684 >; skupno torej 162 predstav, 43.075 gledalcev in 44.867.700 Ur inkasa. Izven Trsta, v raznih krajih naše dežele (Gorica, Torviscosa, S. Daniele, Gradež, Gradišča, Tržič, Krmin in Pordenone) je gledališče lani imelo 14 predstav — 2.697 gledalcev — 4.675.450 Ur inkasa — v Milanu pa 20 pred-stav. Odbornik Ceschia pa je odgovoril na vprašanja, ki so jih postavili svetovalci dr. Pincherle, Calabria in Cesare, glede zahteve za izročitev nacističnega vojnega zločinca Stan-ga otroškega vrtca. Dejala je tudi, uprava pozanimala v Trstu in Benetkah, da bi dobila podatke o dejavnosti Stangla na našem področju, toda brez uspeha. Medtem je prišlo do izročitve Stangla nemškim sodnim oblastem. Svetovalec Calabria je sicer izrazil priznanje občinski upravi, da je iskala podatke o Stanglu, izjavil pa je, da ni zadovoljen z odgovorom, ker občinska uprava ni jiosredovala pri vladi, da bi zahtevala izročitev Stangla sodnim oblastem tistih dežel, v katerih je izvršil svoja zločinska dejanja. Poseben prispevek dežele industrijskim podjetjem za delno kritje obresti Deželna uprava bo priznala poseben prispevek za delno kritje o-bresti na posojila nadaljnjim 20 industrijskim podjetjem, ki nameravajo zgraditi, razširiti ali moder nizirati svoje obrate. Večina pod Jetij se nahaja v videmski pokra jini, in sicer so med njimi najbolj številna podjetja, ki se udejstvujejo v lesni stroki, sledijo železarska podjetja itd.. Prispevek bo dežela priznala v smislu zakona štev. 25 iz leta 1965, in sicer bo skupna vrednost teh prispevkov dosegla 18 milijonov Ur. Podjetja bodo morala sama kriti obrestno breme do višine 3,5 odst. ostalo pa bo krila dežela. S tem bo po eni strani omogočeno industrijskim podjetjem, da modernizirajo in razširijo svojo proizvodnjo, po drugi pa bo bankam olajšano poslovanje, ker bodo lahko dale v promet del svoje likvidnosti. Doslej je v smislu omenjenega zakona prejelo deželni prispevek okoU 200 industrijskih podjetij iz Furlanije-Julijske krajine; skupna vrednost prispevkov je presegla pol miUjarde Ur, prizadeta podjetja pa so pri denarnih zavodih najela za približno 25 mi-Ujard lir industrijskih posojil. Tako v Trstu nimamo strokovnjaka za gojenje vinske trte,' strokovnjak za vrtnarstvo je prevzel mesto v Vidmu, strokovnjak za živinorejo pa izmenično deluje v Trstu in Pordenonu. Celo nekatere strojepiske so bile premeščene v druga mesta naše dežele. Na ta način je tržaško kmetijsko nadzorništvo izgubilo v zadnjih štirih letih vrsto svojih od ločilnih funkcij ter se spremenilo v urad, ki komaj opravlja upravne služnosti. Zaradi pomanjkanja uslužbencev se ne more ukvarjati s tistimi pobudami, ki jih določata zakona o Zelenem načrtu. Omeniti je treba še pomanjkanje strokovnjakov z znanjem slovenskega jezika, saj je statistično dognano, da je večina kmetovalcev našega ozemlja slovenske narodnosti.« Nato je govornik obširno obravnaval vprašanje cvetličnih nasadov, ustanovitve narodnih parkov na Krasu (ki bi morali zavzemati le manjše površine) in zaščite kmečke lastnine pred nedeljskimi izletniki. Nato je odbornik Rudolf obravnaval vprašanje o nalogah in vlogi narodnih manjšin v obmejnih pokrajinah. V tej zvezi se je dotaknil televizijske oddaje «L’Approdo», ki je razburila tržaške liberalce. «Morda nisem pravilno razumel — je dejal — smisla liberalnega vprašanja, če trdim, da bi se morali vsi Slovenci zapovrstjo izključno ukvarjati s kmetijstvom, porušiti kulturne domove, zapreti šole, zažgati kulturne revije in knjige, preprečiti vsako pobudo za socialni in kulturni razvoj slovenskega prebivalstva v Italiji. Toda dovolite mi, že pred vami se je nekdo zavzemal za iste stvari, če pa vas nisem pravilno razumel, tedaj bom z veseljem priznal svojo zmoto, saj mi boste verjetno tudi raztolmačili pomen besede celo, ki ste jo zapisali v stavku: »Predvajali so celo odlomek iz Pirandellove igre v slovenščini«. Morda ste mnenja, da Slovensko gledališče v Trstu ne bi smelo izvajati del velikega sicilskega dramaturga in seznanjati tržaške Slovence z italijansko kulturo? Ali pa se vam morda ne zdi prav, da tudi Slovensko gledališče dostojno proslavi stoletnico rojstva Luigi-ja Pirandella?« Na kraju se je odbornik Rudolf pohvalno izrazil o dejavnosti Slovenskega gledališča v Trstu. »Glede števila obiskovalcev Slo- venskega gledališča — je dejal — je že iz statističnih podatkov razvidno, da se obisk lahko kosa z obiskom v Stalnem gledališču. V pretekli sezoni je imelo Slovensko gledališče na sporedu 100 predstav. Ki si jih je ogledalo nad 21.000 obiskovalcev. K tem podatkom pa moramo dodati še stransko dejavnost gledališča: od predavanj in literarnih večerov pa do nastopov na šolskih proslavah. V celoti je Slovensko gledališče v povojnem času u-prizorilo 165 premier z 2.700 ponovitvami. ki si jih je ogledalo 800.000 gledalcev.« • Ob 6.15 so včeraj zjutraj sprejeli na nevrokirurški oddelek bolnišnice 80-letno upokojenko Anno Cicutto vd. Godina iz občinskega zavetišča v Ul. Pascoli 31. Zenska je malo prej na hodniku zavetišča postala žrtev nerodnega padca, pri čemer je z glavo udarila v steno in se ranila po čelu. Ge ne bodo nastopile komplikacije se bo morala zdraviti od 9 do 15 dni. nost glede rednega in izrednega vzdrževanja šolskih poslopij. Pri tem gre za šolska poslopja v bližnji tržaški okolici ter za številna druga v mestu samem. Pri tem je treba še omeniti skoraj desetmili-jonsko finansiranje za dela_ pri razširitvi srednje šole na Opčinah ter za skoraj 8 milijonov lir pri otroškem vrtcu na Vrdeli. V kratkem bodo začeli izredna vzdrževalna dela pri štirih drugih šolskih poslopjih v skupni vrednosti 27 milijonov lir. Dejavnost oddelka za javna dela je zelo živahna tudi na področju raznih kulturnih ustanov (Gledališče Verdi, muzeji itd.). Posebno pozornost posveča občinska uprava napredku na tehnološkem področju. 100 milijonov lir bodo potrošili za prezračevalne naprave v predoru pri Senenem trgu. Dela bodo začeli v kratkem; 38 milijonov lir pa bodo potrošili za izgradnjo javne pralnice in kopališča na Kontovelu (dela so že v teku). Sledijo potem razna dela, ki zadevajo izgradnjo električnih, higienskih in drugih naprav v raznih šolah ter drugih poslopjih občinske uprave. Pet milijonov in pol bodo porabili za ogrevalne naprave na postaji mestnih redarjev v Ul. Ma-donnina. V bližnji prihodnosti bodo opravili dela, ki zadevajo električne napeljave v cerkvi v Križu (2 milijona lir). Sledijo potem razna dela na pokopališču pri Sv. Ani, v gledališču Verdi ter v muzeju zgodovine in umetnosti. Poglavje zase predstavlja dejavnost odgovornih oblasti na področju cest, kanalizacije in nasadov. Na tem področju so najvažnejša dela, ki se bližajo kraju in ki zadevajo prehod za pešce na Trgu Liberta. Gradnja tega prehoda bo stala 77 milijonov lir. Sledijo potem dela na naslednjih cestah: razširitev cestišča na Furlanski cesti, izgradnja cest in trgov v Naselju S. Sergio, ureditev in razširitev Ul. Costalun-ga (54 milijonov lir), dopolnilna dela v Drevoredu ElizejsKih poljan, tretja etapa izgradnje ceste v Rocolu, razširitev ceste, ki pelje v Lonjer itd. V teku so tudi dela v vrednosti okoli 160 milijonov lir za popravila cest in pločnikov v mestu in bližnji okolici. Na področju mesthe kanalizacije so v teku dela nad predorom Sv. Vida in v Miramarskem drevoredu. Zdaj je na mestnem področju 18 delovišč na občinskih cestah. V kratkem bo njihovo število zraslo še za sedem. Skupna vrednost del tega področja znaša okoli 200 milijonov. 58 milijonov lir bodo porabili za kanalizacijo v Ul. Flavia in 13 milijonov lir za kanalizacijo v okoliških krajih. Posebno pozornost bodo občinske oblasti posvetile izbolj- šanju nekaterih cest in ulic, ki so nevarne zaradi spolzkega cestišča. Poglavje zase so razna dela, ki še niso bila dana v zakup. Tu gre predvsem za razširitev pokopališča (1,3 milijarde lir za ureditev pokopališča ob Ul. Costalunga) ter skoraj 1 milijarda za dela na pokopališču samem. Sledijo potem razna dela, ki zadevajo muzeje in kulturne ustanove. iiiiiiimiiiMiitiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiitiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiu PO PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE V maju večja prodaja oblačil čevljev in zlatarskih izdelkov 31.497 prenočitev italijanskih in 27.791 tujih turistov Po uradnih podatkih, ki jih je zbrala tukajšnja trgovinska zbornica, je v preteklem maju na našem področju prenočilo 31.497 italijanskih in 27.791 tujih turistov: v primerjavi z majem lanskega leta, se je število nočitev italijanskih gostov povečalo za 3,8 odst., medtem ko se je število nočitev tujcev zmanjšalo za 8,5 odst. V prvih petih mesecih letošnjega leta je v tržaški hotelih prenočilo 138.083 italijanskih in 93.557 tujih turistov: v ustreznem razdobju lanskega leta je na našem področju prenočilo 130.917 italijanskih in 89.547 tujih turistov. V preteklem maju so na nekaterih področjih tržaškega trga na drobno zabeležili rahlo izboljšanje poslovne aktivnosti. Nekoliko so se namreč povečale prodaje oblačil, tkanin in čevljev ter zlatarskih izdelkov in športnih rekvizitov. Potrošniki so bili bolj živahni pri Lep uspeh I. razstave vin v Križu Z uradne otvoritve vinske razstave. — Predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini čestita razstavljavcem in prirediteljem vina in rib. To je najlepše potrdilo, da so bili gostje zadovoljni. Praznik je jx>polnoma uspel tudi zaradi požrtvovalnosti in marljivosti vseh sodelavcev. Kriški teden pa s tem ni še zaključen in so do nedelje na sporedu še razne zanimive prireditve, odprta pa je še tudi slikarska razstava Alberta Sirka ter fotografska in etnografska razstava o starem Križu, ki si jo je vredno ogledati. V veselem razpoloženju in s prijetno zabavo se je pozno sinoči zaključila v Križu prva razstava in pokušnja domačih vin. Praznik vina in rib ob priliki praznika vaških patronov je privabil v sredo takoj po otvoritvi, posebno pa včeraj, veliko število gostov iz sosednih krajev in mesta, ki niso mogli prehvaliti odlične kriške kapljice in ribe. Prijateljev vina in rib je bilo toliko, da je proti koncu zmanjkalo nakupovanju kakor v prejšnjih mesecih, vendar je bilo povsod opaziti, da kupujejo rajši ceneno blago. Tudi prodaja električnih aparatov in drugih izdelkov se je v maju nekoliko povečala, in sicer zlasti proti odloženemu plačilu. Zaloge raznih vrst potrošnega blaga so se v trgovinah zmanjšale, tako da se je tudi trg na debelo vsled tega nekoliko razgibal. Izžrebane nagrade na velesejmu Prva nagrada: Kompletni avtoradio podjetja Siemens Elettra: Maria Bevilacqua, Drev. D’Annunzio 8, Gorica. Druga nagrada: Električna sesalna krtača Philips podjetja Radio Ancona: Federico Stegu, Ul. Colo-gna 47/2. Tretja nagrada: Dve veliki konfekciji pralnega praška «Dixan» in 20 zavojčkov »Persil« podjetja Hen-kel Italiana: Bruno Pernarčič, Ul. Pitacco 19. Četrta nagrada: Dve konfekciji likerjev «Isolabella»: Mariolino Centa, Ul. Ressman 4. Seja občinskega odbora Na zadnji seji tržaškega občinskega odbora je odbornik Chicco predložil vrsto predlogov, ki naj bi jih občinski svet kasneje odobril. Gre med drugim za predlog o spremembi delovnih pogojev v veterinarski službi, kot tudi za predlog o ukinitvi mesta občinske babice, Odbornik Chicco je še javil, da je bil po dolgih pogajanjih sklenjen sporazum s sindikati glede poviška v višini 10,25 odstotka, ki zadeva šefe raznih oddelkov. Odbornik Vascotto pa je orisal potek pogajanj glede sklenitve sporazuma s predstavniki sindikatov, ki zadeva uslužbence ACEGAT in ki bo obremenil občinski proračun za leto 1967 za 212 milijonov lir. Občinski odbor je razpravljal tudi o ustanovitvi posebne komisije, ki naj bi proučila problem nezaščitenih parkirnih prostorov, nato je odbornik Faraguna najavil ustanovitev posebne letne štipendije v znesku 400.000, ki jo je nakazalo vodstvo Cassa di Risparmio v korist enega izmed mladih tržaških umetnikov; Odbornik Gioia je govoril o ustanovitvi posebnih služnosti za čiščenje zaprtega trga, ki bodo znašale letno 4.500.000 lir stroškov, medtem ko je odbornik za zdravstvo Blasina dal predlog o prispevku tržaške občine Rdeče mu križu za leto 1967. Občina bo nakazala Rdečemu križu vsoto 10 milijonov lir za prevoz in zdravljenje revnih bolnikov. Odbornik Mocchi je najavil, da gredo gradbena dela nr. poslopju osnovne šole pn Čarboli v redu ter da bo poslopje dograjeno do konca oktobra. Govoril je tudi o načrtu glede razširitve športne palače, ki naj bi zahteval vsoto okrog 140 milijonov lir. S to vsoto bo mogoče urediti prostor za igranje košaike, kot tudi za ureditev drugih prostorov. Kasneje bodo predložili še drugi del načrta za . ureditev športne palače, ki ga bo moral seveda tudi odo briti občinski svet.' KRIŠKI TEDEN P. d. VESNA in P. d. A. SIRK vljudno vabita na prireditev, ki bo v Križu. SPORED 1.7. — V Ljudskem domu prireditev za 40-letnico razpusta prosvetnega društva «Vesna» po fašizmu. Sodelujejo: domača godba na pihala, moški pevski zbor «Vesna», dramska skupina P.d. «Prosek-Kontovel» z igro »Zupanova Micka«. Začetek ob 20.30 P.d. Vesna in P.d. A. Sirk iz Križa sporočata, da je zaradi tehničnih ovir spored v nedeljo, 2. julija preložen na soboto, 1. julija. TEČAJ ZA POPRAVNE IZPITE V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU V TRSTU Od 1. do 31. avgusta t.l. bo v imenovanem zavodu tečaj za popravne izpite. V tečaj se že vpisuje, in sicer vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Vpisovanje traja: a) za tiste, ki so dobili popravne izpite v razredu, do sobote 1. julija; b) za tiste, ki bodo dobili popravne izpite pri mali maturi in pri vstopnih izpitih v klasični licej, do sobote 8. julija; c) za tiste, ki bodo dobili popravne izpite pri veliki maturi, do četrtka 27. julija. Starši, pohitite, ker lahko sprejmemo samo omejeno število tečajnikov! RAVNATELJSTVO Prosvetno društvo SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse člane, da se udeleže rednega občnega zbora, ki bo v društvenih prostorih, 6. julija 1967, prvo sklicanje ob 20. uri, v drugo sklican ob 20.30 ob vsakem številu članov. ODBOR Smrtne posledice nerodnega padca Predsinočnjim je na ortopedskem oddelku bolnišnice izdihnila 74-let-na Giovanna Prelz od Sv. Barbare štev. 38. Priletna ženska se je ponesrečila 11. t. m. v svojem stanovanju, kjer je nerodno padla In si verjetno zlomila desno stegnenico. Tedaj so Jo odpeljali v bolnišnico, kjer so Jo sprejeli na zdravljenje s prognozo okrevanja od 60 do 90 dni. Huda prometna nesreča na Sprehajaliiču Sv. Andrej'a Dve osebi sta se sinoči opolnoči hudo poškodovali pri silnem trčenju avta in vespe, do katerega je prišlo na Sprehajališču Sv. Andreja. 21-letna delavka Marta Carasna-va iz Ul. Cappello se bo morala na ortopedskem oddelku zdraviti tri mesece zaradi zloma stegnenice, na isti oddelek so s pridržano prognozo sprejeli tudi Giuliana Cravosa zaradi predsmrtne nezavesti in zloma obeh stegnenic. Zdi se, da je Cravos vozil vespo, na kateri se je peljala tudi Carasnavova. Zaradi pozne ure ni bilo mogoče izvedeti več podrobnosti o nesreči. Danes in jutri stavka uslužbencev trg. zbornic Sindikalne organizacije, v katerih so včlanjeni nameščenci italijanskih zbornic za trgovino, industrijo, kmetijstvo in obrtništvo, so napovedale za v petek 30. junija in soboto 1. julija dvodnevno stavko, s katero hočejo priklicati pozornost vladnih organov na neurejenost svojega sindikalnega položaja. V bistvu si sindikalne organizacije prizadevajo, da bi s stavko dosegle, da bi vladni organi, v tem primeru 12. odbor pri poslanski zbornici, ki je zadolžen za to vprašanje, uredil to vprašanje pred zapadlostjo tekoče zakonodajne dobe. Doslej se je namreč že štirikrat zgodilo, da je to vprašanje nekako dozorelo tik pred zapadlostjo posameznih zakonodajnih dob, in štirikrat odpadlo z dnevnega reda, tako da je še danes nerešeno, čeprav se pogajanja med sindikalnimi predstavniki in vladnimi organi sukajo le še okrog nekaj obrobnih točk organskega zakona, s katerim naj bi uredili vprašanje osebja pri zbornicah. Pogajanja se vlečejo od leta 1944, to je od trenutka, ko so bile odpravljene »korporacije« in ko so bile ustanovljene sedanje trgovinske zbornice: sindikalne organizacije zahtevajo, naj se «začasni nameščenci«, ki predstavljajo danes eno tretjino vsega zborničnega osebja, sprejmejo v stalni stalež, da se kariera na zbornicah odpre navzgor tudi za notranje osebje do vodilnih mest, ter naj se vsem nameščencem zagotovi primerna pokojnina. Po hudi nesreči podlegel poškodbam Na nevrokirurškem oddelku bolnišnice, kamor so ga premestili z nevrokirurškega, je včeraj ob 19.30 izdihnil 20-letni Franco Zogovich iz Žavclj - Vignano 3, ki je 3. t.m. postal žrtev hude prometne nesreče. Na cesti proti Lazaretu blizu ladjedelnice Sv. Roka je Zogovich tistega dne s svojim motorjem «morini» čelno trčil v fiat 850 TS 86612, ki ga je upravljal 33-letni Livio Chi-riaco iz Ul. De Amicis 2. Trčenje je bilo tako silno, da je nesrečnega fanta vrglo v zrak in je nato hudo ranjen padel na cestišče. Povzročil si je hude rane po obrazu, levi rami in levi nogi ter si zlomil čeljust. Zogovicha so tedaj nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje s pridržano pro-ngozo. Kasneje so nastopile komplikacije in sinoči je nesrečni mladenič podlegel poškodbam. Pri igri je padel Včeraj popoldne je 9-letni Karel Ražem iz Bazovice 37 odšel z očetom na obisk k stricu Silvestru. Medtem ko se je oče pogovarjal z bratom, je mali Karel odšel na dvorišče in se začel igrati s svojimi vrstniki. Med igro na stričevem dvorišču pa je tako nerodno padel, da si je zlomil desni nadlaket. Malega ponesrečenca so z zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja od 30 do 60 dni. Fanta je v bolnišnico spremljal oče. Danes v Dolini začetek festivala «DeIa» Danes, od 19. do 24. ure: predvajanje filma Ivensa in Heming-waya: «španska zemlja« in ples s «The Roblesi«. Sobota, 1. julija od 19. do 24. ure: glasbeni ansambel lz Podlonjerja, predvajanje slovenskega filma »Gorenjsko ohcet«, ples s «The Ro-blessi«. Nedelja, 2. julija od 16. do 24. ure: nastop pevskih zborov p.d. »Vodnik« iz Doline, «Prešeren» iz Bo-ljunca in »Slovenec« Iz Boršta, nastop domače godbe na pihala, nastop znanega sovjetskega pevca Vladimira, govor dolinskega župana Dušana Lovrihe in tajnika federacije KPI prof. Seme, zvečer ples s «The Roblesi«. Poslovali bodo kioski za Jedačo in pijačo ter kiosk s knjigami. Odprta bo tudi razstava o Vietnamu. Danes stavka uslužbencev podjetja Acna v Miljah Uslužbenci in delavci občinskega podjetja ACNA v Miljah bodo stavkah danes od 8,30 do 10,30 ter od 14. do 16. ure. Stavko je proglasila sindikalna organizacija FIAI-CGIL v znak protesta proti sklepu pokrajinskega nadzornega odbora (bivša GPA), ki je sklenil, da se razveljavi sklep miljskega občinskega odbora s katerim je ta sprejel pogodbene obveznosti, ki izvirajo iz vsedržavnih sporazumov v zvezi z ureditvijo mezdnih in normativnih pogojev uslužbencev in delavcev, ki so zaposleni pri občinskih prevoznih podjetjih. Pokrajinski nadzorni odbor Je odbil sklep miljskega občinskega sveta, ker bi ta še bolj obremenil finančno poslovanje miljske občine, če ne bi priskočila na pomoč prefektoma u-prava, kar pa so odgovorni krogi gladko odbili. Miljski občinski :vet bo v prihodnjin dneh ponovno o-bravnaval to vprašanje. Obvestilo sindikata slovenske šole v Trstu Sindikat slovenske šole v Trstu obvešča vse slovenske učitelje, M so se prijavili k posebnemu natečaju, da bo predaval prof. Egidij Košuta o učnem načrtu v dneh 3., 5„ 7. in 10. julija v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9/1. Predavanja bodo trajala dnevno poldrugo uro s pričetkom ob 17.30. Z omenjenimi predavanji želi Sindikat slovenske šole dopolniti tečaj, ki ga je že svoj čas organiziral. Tajništvo Miramarski park. Predstave «Lu6i in zvoki«. Danes ob 21.30 «Der Kai-sertraum von Miramare« v nemščini ob 22.45 »Massimiliano e Car. lotta« v italijanščini. Avtobus «M» z zvezo v Barkovljah s tramvajem št. «6». Nazionale. 16.00 »Cordura« Technlco-lor. Gary Cooper, Rita Haywort. Excelslor 16.00 »Dossier Marocco 7» Technicolor. Genne Barry, Elsa MartineUi. Fenice 16.00 «11 moralista«. Alberto Sordi, Franca Valeri. Prepovedano mladini pod 16. letom. Eden 16.00 »Benlino 1945 (La cadu-ta detle afjuie)». Kirk Douglas. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.30 «Un dollaro tra t denti« Technicolor. Tony Anthony. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz (Ulica San Francesco 10) — 16.00 «Agente 4K2« chiama ahito* Technicolor. David Janssen. Alabarda 16.30 »Interno a Caracas* Technicolor. Luciana Angelino« George Ardisson. Zadnji dan. Filodrammatico 16,30 «7 donne per i Mac Gregor« Colorscope, David Bayley, Agata Flory. Moderno 16.30 »La truffa che piace a Scotland Yard» Technicolor. Warren Beaty, Susannah York. Zadnji dan. Cristallo 16.30 «Alfie» Technicolor. Aurora 16.00 #A qualcuno piace cal-do». Garibaldi 16.00 «La roccia d’argen-to». Edmond 0'Brien, Yvonne D* Carlo. Capitol 16.30 »Agente segreto 777 m-vito ad uccidere« Technicolor Claude Lange. Impero 16.00 »Piu micidiale del ma-schio«. Prepovedano mladini pod 14. letom, Vittorio Veneto 16.30 »Come imparai ad amare le donne«. Elsa Martinem. Ideale 16.30 »Agente segreto 777 o-perazione mistero« Technicolor. Mark Damon, Mary Young. Astoria (Ulica Zorutti, filobus št. D Zaprto. Astra 17.00 »La pattuglia invisibile*- Abbazia 15.30 «11 sipario strappato* Technicolor. Julie Andrevvs i" Paul Nevvman. Prepovedano ml*' dini pod 14. letom. LETNI KINO Satellite (Borgo S. Sergio avt. 2l, fil. 20, 29) Blagajna ob 20.15 začetek ob 21.00 «1 4 figli di Katie El- niso vedno enaka Tako imenovana prehodna leta je doba med 45. in 55. letom življenja, ki ji pravimo klimak-terij. Beseda je grškega izvira in pomeni stopnico. Astrologi ~so dali temu pojmu drugačen pomen ter govorijo o «klimakteričnem letu,), kar se ne nanaša na človeka, ampak na pojem «sedem let*. V astrologiji, ki so jo nekoč smatrali za znanost, je imelo število sedem izredno velik pomen. Po mnenju astrologov se človek vsakih sedem let spreminja in se povzpne za eno novo stopnico, npr. 2-krat 7 — doba pubertete, 3-krat 7 = 21, je doba polnoletnosti, 7-krat = 49 — vrhunec. Tak način izražanja je pozneje dobil prizvok o nesrečnih sedmi-cah, ki ga ima ponekod še danes. Govorijo tudi o kritičnih letih, ki se pojmujejo kot nekakšna kriza, kar pa ni pravilno. Najbolj bi še ustrezal naziv «pre-hodna leta«, pa čeprav hte' gre za nagle spremembe v vsebini in načinu življenja. Fiziološko so tako imenovana «prehodna letaš, ki trajajo včasih krajši, včasih daljši čas, rezultat počasnega prenehanja delovanja jajčnikov. Jajčniki, ki začenjajo s svojim delovanjem v puberteti, prenehajo s svojo funkcijo in žena ne more več roditi. To se pa ne dogaja naglo in naenkrat. S počasnim prenehava-njem žlez, ki ne preide vedno brez težav, ne ugasne ženino spolno izživljanje, kot nekateri napačno mislijo. Zdravniki morajo v ordinacijah pobijati mnenje pacientk, češ da s prenehanjem delovanja jajčnikov, preneha tudi ženina seksualnost. Biologi so s tem v zvezi dokazali, da se organizem (strast spolnega užitka) v enaki meri pojav-lja pri ženah med 15. in 60. letom starosti ter nato polagoma ugaša. To dejstvo ne sloni samo na statističnih podatkih, zdravnik se z njim srečuje v praksi vsak dan. Niso redke starejše pacientke, ki po operaciji zaradi povešene maternice, prosijo, da naj zdravnik ukrene vse potrebno, da bodo mogle obdržati normalno seksualne odnose. Temu se pogosto čudimo, saj take in podobne želje izražajo tudi ženske med 65. do 70. letom. Vidimo torej, da lahko žene kljub prenehanju delovanja jajčnikov in izgubi rodnosti normalno seksualno doživljajo. To je možno zaradi tega. ker plodilna funkcija in spolnost nista med seboj povezani. Mnogo žensk tega ne ve, in sicer zato, ker niso bile pravilno poučene v vseh vprašanjih seksualne problematike. Zaradi tega niso redki primeri tistih žensk, ki po 45. letu starosti resignirajo. K vsemu temu je treba še prištevati staranje žensk v tej dobi, za kar žene nimajo pravega razumevanja, še manj pa seveda moški. Se danes obstajajo stari, preživeli nazori na moralnem področju, po katerih se žena presoja po mladosti in letih. Moški navadno ne vrednotijo svoje starosti po trebuhu in pleši, temveč po svoji partnerici tako, da. skušajo svoja leta skrivati z mlajšo partnerico. Takšna površna presoja žene je večkrat vzrok za zakonske ločitve v prehodnih letih. In prav zaradi tega so v teh letih žene zaskrbljene za svoj položaj žene, soproge in partnerice. Obstaja zakon, ki pravi, da vsako mnogocelično bitje stari od prvih početkov življenja pa do konca. Ta proces se razvija zaradi načina življenja v raznih odsekih. Poznamo otroško dobo, potem mladost, zrelo dobo starost z vsemi prehodi *"’■ in telesno in duševno zorenje. Vsaka življenjska doba ima svojo važnost in pomen. Vedeti moramo, da so prehodna leta bolj sociološkega kot pa medicinskega značaja. Razen šarma, ki ga more imeti tudi starejša ženska (je pa seveda drugačen kot pri mladih) je taka ženska tudi bolj samozavestna .globlja in bolj modra. V teh letih ni več bojazni pred nosečnostjo in ženska je v spolnem pogledu napram partnerju bolj svobodna. Vse preveč se piše o problemu najrazličnejših težav, ki nastopajo v prehodni dobi, premalo se pa naglašuje, da večina žensk v klimakteriju sploh nima težav, če pa so, so v večini primerov neznatne. Statistike evropskih klinik za ženske bolezni dokazujejo, da je 70 odst. žensk v klimakteriju brez težav. Znani ameriški ginekolog E. Novak je ugotovil, da ima samo 20 odst. ž&ffi£^v;!rneni manjše težave, katerih', navadno sploh ni treba zdraviti. Te težave se sučejo okrog navala krvi v glavo, motenj v krvnem obtoku itd., kar pa danes ne predstavlja ni-kakega problema v zdravljenju. Toda prehodna doba ženske zavzema centralno mesto v drugem pogledu: v teh letih je velika nevarnost za raka na spolovilih. V ta namen je priporočljivo, da se dajo ženske v prehodni dobi ginekološko pregledati vsakega pol leta; seveda pa ne smemo spremeniti nevarnosti za rak v paniko. Znani nemški zdravnik za ženske bolezni je nekoč zapisal, da preživlja komplicirana ženska kompliciran klimakterij, nekom-plicirana ženska pa da nima v tej dobi nikakih težav. To je točno, vendar pa je potrebno, da vsaka ženska z odprtimi očmi gleda v realnost in tako omogoča zdrav prehod iz ene dobe v drugo, ki ni nič manj zanimiva, kot so bile prejšnje. Dr. S. B. KER SE O NAPALM BOMBAH TOLIKO GOVORI Razmeroma ceneno orožje s strašnimi posledicami Če «želatini» dodajo beli fosfor, se rane nikoli ne zacelijo - Napalm bombe spadajo med tista orožja, ki so prepovedana Menda bo že tri leta, odkar se omenja «umazana vojna». 2e vsakomur je znano, da pomeni «u-mazana vojna« vojno, ki jo A-meričani vodijo v Vietnamu. A-meriška vojna v Vietnamu je dobila vzdevek «umazana vojna« tudi zato, ker uporabljajo Američani neprimerno hujša orožja kot jih uporabljajo borci južno-vietnamske osvobodilne vojske. Predvsem pa spadajo v to vrsto orožja ameriške napalm — bombe. V kratkotrajni zato pa nič manj surovi vojni med Izraelom in arabskimi državami, ki mejijo z Izraelom, so se tudi omenjale napalm bombe, ko so jih Izraelci na veliko uporabljali. Skratka, se napalm orožje, vedno pogosteje omenja, kar pomeni, da se to orožje vedno pogosteje uporablja. In kaj so napalm bombe, kaj je napalm orožje? Napalm orožje se pretežno o-mejuje na večje ali manjše napalm bombe. Napalm bomba je vrsta bombe, ki ima učinek požiganja in se meče po navadi na »objekt« z letala. To se pravi, da gre dejansko za letalsko bombo, ki pa nima toliko rušilnega dejstva pač pa je njen učinek izključno — požar. Pri tem pa moramo ločiti napalm bombo od navadne zažigalne bombe, ki je bila v rabi že dolgo pred napalm bombo in katere naloga je bila dejansko podnetiti požar, dočim je posledica napalm bombe vse kaj hujšega. Napalm orožje se pretežno o-bistveno iz dveh delov in sicer iz aerodinamične «posode» ter iz njene ((vsebine«, to se pravi iz neke zmesi, ki se ob padcu in razstrelitvi «posode» razprši po večji ali manjši površini, po navadi v obliki elipse. Površina, ki jo zajame vsebina napalm bombe, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii Prvi koraki na poti indijske televizije Za sedaj le za področje prestolnice in ožje okolica NOVI DELHI, 29. — Za nas, ki nam je televizija že tako domača, da spada že v normalno življenje, se nam to ne bo zdelo pomembno. Za Indijo, za velikanski ocean 480 milijonov ljudi, kolikor jih šteje Indija, pa so prvi poskusi v indijski prestolnici pomembni. Prebivalstvo indijske prestolnice in bližnje okolice že more slediti televizijskemu programu, ki so ga začeli uvajati, toda za ostala področja Indije je televizija še daljni sen. Dva indijska TV studia nudita gledalcem televizije eno uro in pol programa na dan, predvsem dnevne vesti in nekaj kulturnih rubrik. Toda na področju, do koder sega program, torej le na področju s premerom 30 km, je komaj 5000 TV sprejemnikov, pred ....................n.....................m.................................................................................. Izboljšali si boste delovne pogoje. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Prišlo bo do trdega spopada z nekim tekmecem. Vsaj toliko se zadržite, da bi vseh ne žalili. BIK (od 21.4. do 20.5.) Uredite si Svoje delo tako, da bi si lahko privoščili vsaj nekaj ur počitka. Če ste preveč napeti, omejite svoje stike z ljudmi. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Obnovite stike s poslovnimi partnerji, od katerih lahko pričakujete vsaj nekaj. Skušajte preusmeriti svoje duhovno življenje. RAK (od 22.6. do 22.7.) Uspelo Vam bo reorganizirati svoje podjetje in povečati dohodke. Ne nasedajte provokacijam. LEV (od 23.7. do 22.B.) V svojem delu ste vsekakor premalo natanč- ni. Skušajte se čimprej prilagoditi novemu okolju. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zavrnite sleherno poslovno ponudbo, ki ne temelji na resnih osnovah. Primorani boste odločno zavrniti nekega neslanega šaljivca. TEHTNICA (od 23.8. do 22.10.) Noben čudež vam ne more posredovati energij, ki si jih želite, raje pozdravite svoje živce. Sreča v ljubezni. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ljubezen vas bo umetniško navdihnila. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Nikakor ne upajte, da bi vam danes uspelo karkoli z lahkoto rešiti. Preveč ste pesimistični glede ljubezni. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Odlične pobude na področju trgovinskih poslov. Izboljšali se bodo odnosi med vami in drago osebo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Odločno zavrnite neko težavno nalogo, ki bi vam jo hoteli naložiti. Tudi v ljubezni se večkrat klin izbija s klinom. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dan bo zanimiv predvsem zaradi nekaterih gospodarskih prednosti, ki si jih boste zagotovili. Veselo srečanje. katerimi se zvrsti na dan do pol milijona gledalcev. Pet tisoč TV sprejemnikov, ki jih imajo v indijski prestolnici, so izključno uvoženi sprejemniki. Kaže pa, da bodo v kratkem začeli izdelovati domače televizijske sprejemnike in da bo proizvodnja tovarne, ki jo bodo postavili, izdelala na leto 30.000 sprejemnikov. Naprave za sedanje oddaje in tudi opremo studiov je Indiji posredovala Zahodna Nemčija. Direktor indijskega televizijskega centra Murti je glede nadaljnjega razvoja televizije v Indiji optimist. Toda ni lahko biti optimist v deželi z zelo nizko ekonomsko ravnijo, v deželi, ki ima malo manj kot pol milijarde prebivalcev in kjer so razmere, v zvezi z velikanskimi gorskimi pasovi, za nadaljnji razvoj televizije zelo težavne, rekli bi skoraj nemogoče. Kot prvi nadaljnji korak v razvoju indijske televizije je gradnja nove antene, ki bo omogočila, da bo premer področja, kjer bo možno slediti programu, znašal 70 kilometrov. Poleg tega se bo program, ki danes traja v povprečju eno uro ali eno uro in pol, podaljšal na tri ure. Morda bodo oblasti tudi nekoliko bolj velikodušne glede uvoza TV sprejemnikov. Kot smo že rekli, so doslej uvozili 5000 sprejemnikov, računajo pa, da jih bo Indija v bližnji bodočnosti uvozila še več, pa čeprav spada TV sprejemnik med tiste artikle, ki jih v zvezi z ekonomskim stanjem dežele smatrajo še za razkošje in je njihov uvoz omejen. je različna, vedno odvisna od velikosti bombe. Velike obsežejo tudi 1000 kvadratnih metrov. In kaj je njena «vsebina»? To je lahko vnetljiva zmes, sestavljena iz bencina in aluminijevih soli, ki jih v vojaškem izrazoslovju pogosto imenujejo »kovinsko milo*. Nekateri pravijo mešanici teh soli tudi »milni prašek« ali z bolj mednarodnim izrazom «detergentski prašek«, pač v smislu sodobne tehnike detergentov. Prve letalske bombe za povzročanje požarov so polnili z bencinom, naftenatom in palmi-katom ali točneje z raznimi derivati poslednjih dveh soli. Napalm je v bistvu skrajšan naziv za naftenate in palmikate. Napalmska zmes se sestavlja na zelo enostaven način. Količini 90 do 95 odst. bencina dodajo še 10 odnosno 5 odst. praška aluminijevih soli. To se nato meša in gnete, dokler ne dobimo prozorno želatinasto maso. Ko tako dobimo to »mešanico«, enostavno napolnemo z njo «posodo», to je bombo, ki je opremljena tudi z vžigačem, ki ob dotiku z zemljo eksplodira. Kapljice želatine napalm pa ustvarijo ob eksploziji nekakšen plameneč oblak, ki prekrije vso okolico in v hipu zažge vse, saj imamo v tem trenutku temperaturo, ki doseže najmanj 1700 stopinj C. Na srečo prvotne napalm bombe, ki so sestavljene po že prej omenjenem »receptu«, naglo zgorijo, saj traja izgorevanje želatine komaj 1 do 2 minuti. Novejše napalm bombe pa so še bolj izpolnjene, da je njihov u-činek še hujši, da namreč povzroči izgorevanje še višjo temperaturo in da se izgorevanje zavleče. Da bi dosegli to, dodajajo želatini še razne druge dodatke, kot na primer asfaltni prah, ža-govino in neke druge smole, ki prepojene z osnovno zmesjo bencina in aluminijskih soli, bolj počasi izgorevajo. Ker pa temperatura ostane ista, ali celo še večja, je učinek podaljšanega izgorevanja še strahotnejši. So pa tudi posebne napalm bombe, ki imajo še strahotnej-še posledice. Ce osnoipi zmesi napalm bomb dodajo bfeli fosfor in ogenj teh bomb le oplazi človeka se opekline nikoli ne za-zdravijo. Takšen človek je obsojen na počasno in hkrati strahotno hiranje in mu ni pomoči. Kadar osnovni napalm želatini dodajo hiperoksid, ima eksplozija napalm bombe večjo rušilno moč. Kadar pa dodajo osnovni želatini natrium, more imeti napalm bomba tudi to posledico, da gori tudi na vodi. To je še posebej pomembno na primer za riževa področja Južnega Vietnama, ki so dejansko dolgo dobo prekrita z vodo in tovrstne napalmske bombe morejo imeti strahotne posledice na ljudeh in na vsem živem tudi na z vodo prekritih poljih. Najhujše pa so tiste napalm bombe, katerim dodajo določeno količino magnezija. Te bombe dosežejo tudi 2000 ali celo več stopinj Celzija, tako da za njimi ne ostane nič živega. In kakšne so napalm bombe po svoji velikosti? Po navadi so najmanjše napalm bombe težke kakih sto kilogramov, največje pa vsebujejo 600 kilogramov želatine, to se pravi, da v tem primeru se v težo bombe ne prišteva teža «posode», pač pa le količina vnetljive snovi, želatine. Pravijo, da napalm bomba, ki bi vsebovala več kot 600 kilogramov želatine, ni več »koristna«, rekli bi raje, da ni več njena vsebina — želatina — gospodarno uporabljana. Gre namreč za to, da se pri razstrelitvi bombe more njena vsebina razpršiti le na določeno površino, to se pravi, da bi ena tona želatine prekrila površina kot jo prekrije 600 litrov želatine in bi v tem primeru del želatine ostal ((neizkoriščen«. Američani, ki s tolikšnim pridom in s tolikšno vnemo uporabljajo to strahotno orožje v Vietnamu, jih nosijo «na cilj« ali z letali ali helikopterji. Po navadi nese helikopter pa 2 ali 4 bombe. Te bombe spuščajo «na cilj« z višine 100 ali celo 30 metrov, štiri manjše bombe takoj po eksploziji prekrijejo s svojim ognjem površino, ki je 20 metrov široka in 80 metrov dolga, ker pač padajo manjše bombe v določenem zaporedju druga za drugo. In čemu služijo te bombe? Teoretično morejo z njimi uničevati pehoto pa tudi artiljerijske baterije, to se pravi moštva topniških posadk, pa tudi tanke in, kar se je izkazalo v zadnjem izraelsko-egiptovskem primeru, — letališča. Seveda se Američani z napalm bombami ((uveljavljajo« tudi ,v Vietnamskih naseljih, ko zasujejo vas z napalm bombami in je vas, včasih z vsemi prebivalci, v nekaj minutah uničena. Obstajajo pa tudi »recepti«, kako si proti požarom napalm bomb pomagamo. Najbolje služi za gašenje požara pesek ali suha zemlja. Pa tudi gasilska pena pride glede tega v poštev. Ko smo tako »strokovno« prikazali napalm bombe, bomo povedali, da so z njimi oskrbljene ali opremljene že mnoge armade. To je tudi razumljivo, ker je izdelovanje teh. bomb sorazmerno poceni, hkrati pa je njihov učinek strahoten. Kljub temu pa bomo dodali, da so jih doslej uporabljali le Američani in Izraelci in to kljub temu, da je njihova uporaba v smislu mednarodnih konvencij prepovedana. Pravzaprav bi ne smeli kategorično trditi, da so napalm bombe precizno omenjene, toda na mnogih mednarodnih konferencah so bile sprejete in podpisane konvecije, da se «ne smejo uporabljati kemična in biološka orožja, ki morejo povzročiti množično smrt«. Menda se ne bomo zlagali, če rečemo, da je napalm bomba kemično orožje z grozotnimi posledicami množične smrti. Toda ljudi v Pentagonu, kot kaže, to ne moti, pa čeprav je tudi washing-tonska vlada omenjene konvencije ne le zagovarjala, ampak tudi podpisala. So'Iške razsime UL JSLIiSit h irw I par JZ 'mmesms maagas: —a iSsšSiMSS HK Zelo bogata je bila šolska razstava na Opčinah, kot nam kažeta gornja in spodnja slika, ki prikazujeta le dva oddelka razstave Slika z razstave na slovenski šoli na Katinari 1 m Razstava ročnih del in risb slovenske šole v Križu REJ g V/////A % V/SS//A /,s,sss,rs. O Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih - 11.50 Vokalni ansambli -12.10 Med tržaškimi stojnicami - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasbeno potovanje - 17.00 «Teen Agers« - 17.20 Zabavali vas bodo - 18.00 Ne vse, toda o vsem - 18.15 Umetnost - 18.30 Na lepi modri Donavi - 19.00 Skladbe davnih dob - 19.10 Slov. znanstveni delavci - 19.25 Plošče, ki so mladim všeč - 20.00 Šport - 20.35 Gospodarstvo in delo - 20.50 Veseli utrinki - 21.00 Operna glasba - 21.50 Zvočna paleta - 22.30 R. Vlad: Variacije na Chopinovo Mazurko - 22.45 Magija glasbil. 12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 13.40 Literarna oddaja -13.50 Operna glasba - 14.40 Orkester Safred. Koper 7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 14.30, 15.30, 16.30, 20.15 - Poročila - 8.15 Jutranja glasba - 9.00 Popevke - 9.30 Polke - 9.45 Pod senčnikom - 11.00 Ansambel Chambs - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 13.05 Glasba po željah - 14.15 Za tiste, ki gredo na počitnice - 14.40 Melodije - 15.00 Popularne skladbe - 16.00 Ukrajinski zbor - 16.45 Nove pesmi - 17.00 Kulturni zapiski - 17.30 Pesnik Dane Zajc - 17.45 O-perna glasba - 18.40 Pevci - 19.00 in 20.30 Prenos RL - 20.00 Orkester Swan - 23.15 Kvintet Hambre - 23.35 Nočni recital. PETEK, 30. JUNIJA 1967 Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Jutranje pesmi -9.07 Zvočni trak - 10.30 Neapeljske pesmi - 11.30 Pogovorimo se o glasbi - 12.05 Kontrapunkt - 13.33 Orkester in petje - 14.40 Ital. popevke - 16.00 Program za mladino 17.20 Jazz - 17.45 Tribuna mladih - 18.15 Glasba za mladino - 19.35 Luna park - 20.20 Simf. koncert - 22.30 Ital. folklorna glasba. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman v nadaljevanjih - 10.15 Pet celin - 10.40 Glasbeni profili - 11.42 Pesmi desetletja 14.05 Juke box -15.15 Dirigent D. Mitropulos - 16.00 Mednarodna lahka glasba - 17.35 Iz Straussovih operet - 19.50 Tour de France - 21.15 Cantagiro - 22.15 Kronike z ital. Juga. UL program 10.00 Bach in Prokofjev - 11.00 Martinujeva balada - 12.10 Sličice iz angleškega življenja - 12.45 Simf. koncert 14.30 Baritonist L. Warren - 16.15 Martinujeva sonata št. 1 - 17.10 Mozartove skladbe - 18.30 Izredna lahka glasba -18.45 Kulturni pregled - 19.15 Koncert - 20.30 Znanstvena oddaja - 21.00 Mozartova opera «Don Juan». Slovenija 7.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 — Poročila - 8.05 Telesna vzgoja - 9.05 Operna matineja - 10.00 Pionirski tednik - 10.30 Melodije - 11.15 Pri skladatelju J. Gregorcu - 11.35 S. Lagerlof: Stric Ruben - 12.00 Turistični napotki -12.20 V plesnem ritmu - 13.00 Na današnji dan - 13.10 Strauss: Burleska - 13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 Pihalni orkestri - 14.30 Pri: poročaj" vam... - 15.05 Operetni napevi - 16.20 Turistični napotki - 16.40 Veliki zabavni orkestri - 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Koncert po željah - 19.00 Aktualnosti - 19.15 Zvočni razgledi - 19.45 Kulturni globus - 20. 5 Glasbene razglednice - 21.00 Lahko noč, otroci! -21.10 Zbor berlinskega radia - 21.40 Plesna glasba - 22.15 Oddaja o morju 23.10 Iz sodobne ustvarjalnosti - 24.05 P. Karvaš: Velika lasulja - 24.15 Ples za mlade. Ital. televizija 17.30 Dnevnik 17.45 Program za mladino - 18.45 Tour de France - 19.15 Znanstvena oddaja -19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 T. Rattigan - M. Ducceschi: «La versione Brow-nings - 22.10 Saul Steinberg - 23.00 Dnevnik. II. kanal 18.30 Angleščina - 21.00 Dnevnik - 21.15 Cantagiro - 22.15 Detektivka: «Adams 27399*. Jug. televizija 18.05, 21.00, 23.10 Poročila - 18.10 Vaša križanka — oddaja za otroke - 18.55 Obzornik - 19.35 V pasti — sovj. film - 21.30 Pesem poletja - 21.41 Svobodno mesto Gdansk — poljski film - 23.30 Rokomet: Ju-goslavija-Poljska - 24.30 Rokomet: Jugoslavija-Zah. Nemčija. Goriško-beneški dnevnik ipr®-.. S SEJE POKRAJINSKEGA ODBORA Deželni prispevek 1426 milijonov razna javna dela na Goriškem V glavnem gre za 6-odstotni letni prispevek za dobo 20 let za cestna dela, vodovode, kanalizacijo, itd. ■ Danes seja pokrajinskega svita Na svoji običajni tedenski seji v sredo zvečer je pokrajinski odbor vzel na znanje sklep deželne uprave z dne 30. maja letos, ki se tiče razdelitve razpoložljivih sredstev za 1966 in 1967 na izdatke, ki so bili odobreni v okviru deželnega zakona št 23 iz leta 1966 Kar se tiče goriške pokrajine bo deležnih deželnega prispevka vrsta javnih del za skupni znesek nekaj nad 1.426 milijonov lir, od r’ rPOr' & od-govori javno, zakaj Je prišlo do tega postopka na občnem zboru. To na še neraz-ooioženle do sedanje, ea stanja v Primorju ne pomeni, da smo vaščani Proseka in Konto-vela nasprotni športnemu društvu. Nasprotno: ravno zato. ker nam i« zelo or) srcu nam ne more biti vseeno, kaj se z njim dogaja. Zato v pričakovanju, da bo znalo vodstvo proseškpea športnega društva po'skati pravilno pot za svoje na-rialinie delovanje, kj bo v skladu z pafimi tradicijami tn pravicami, pričaka'emo, da bomo že v kratkem dobili noleg odeovora na na*e vnraSan*e tudi potrdilo, da se take stvari ne bodo več dodajale, ampak, da bo bodilo po Isti poti. M «o jo začrtali n,»wwd ustanovitelji. pt-nsvrinn d rtlMvo Prosek-Kontovel „„„„„„„„„„„....................................................................................................................................................................................................................n.....iiiiiiiiimiiiiiiiimi...............iiiiiiiim