398
Naši dopisi.
Z Dunaja 10. dec. — Dunajčani začeli so pozabljati cestnih delavskih nemirov, volitve Kronawetterjeve, slavnega bega poslancev srednjega mesta pred svojimi volilci in tudi žrtev lanskega požara v ^„Ringteatru", spominjali so se samo na dan obletnice. Caa vse zaceli polagoma, gledišča „Ringteatra" ni več , razkopano je bilo uže v poletnem času do zadnjega kamna, in ako zdaj gre popotnik memo onega mesta, vidi, da je položen temelj novi hiši, v kateri se ne bo bati nikdar veo enake nesreče, temveč, katere dohodki imajo po velikodušnosti cesarjevi namen, pomagati nesrečnim vsake vrste, pred vsemi pa onim, katerim so ljubi stariši ia reditelji bili odtrgani po požaru one nesrečne hiše, in pa v molitvi spominjati se onih nesrečnih vsako leto.
Tudi nova češka šola , katero snuje društvo „Ko-menskyu v predmestji „Favoriten" pri južne železnice kolodvoru, ni videti Dunajčanom več tako grozovita, kakor bi bil moral po pravici misliti tujec prebirajoč še pred tednom časnike tukajšnjih nemških narodnjakov in judov. Vsaj Dunajčani tako in tako vedo, da ne morejo braniti tujcem, da prihajajo na Dunaj, vsaj jim to le nese, in snuje se leto in dan uže društvo pospeševati to, da bi dohajalo več tujcev. Kedar pa tujcev prihaja na Dunaj, ni več v človeški moči zapovedovati jim, kako naj govore. Vsak bo govoril po svoje, Rus ruski, Francoz francoski, Turk turški, in ako je znano, da na Dunaji biva vsaj 240.000 Cehov, ni drugače, in tega ne more zabraniti človeška moč, da bi Cehi ne govorili po češki. Češko čuješ govoriti med delavci, med vojaci, med gospodi, Češki govorč ženske in moški, in niže-avstrijski deželni šolski svet in mestni odbor dunajski prej bo obrnil Donavo, da zapusti svoj vodo-toč, kakor da bi zabranil tujcem na Dunaji, da bi ne govorili po svoje. S svojimi sklepi so se po vsem tem grozovito opekli dunajski nemški gospodje, in prav po zasluženji norčujejo se s teh sklepov cel6 njihovi lastni strankarski listi. Danes teden pi3al je na pr. „Neues „Wiener Tagblatt" v svojem podlistku: „V predmestji „Favoriten" od veselja ponosni po ulicah skačejo ia vriskajo češki fantalini rekoč:   „Nemci se nas boje!"
In tako je v resnici, zato pa je slediti zadnje dni, da so se vendar nekateri začeli sramovati in si na tihem mislijo: profesor Gugler, ki je samo z enim tovarišem v mestnem zboru glasoval zoper Cehom sovražni predlog, boljše in dostojneje brani naše nemštvo, kakor mi v onemoglem strahu pred dejansko resnico , da je Dunaj gostoljubno mesto za vse delavne ali denarne ljudi, kar jih živi na naši okrogli zemlji.
Krško 1. dec. (Vabilo k popularno-znanstvenim predavanjem v korist narav oslovskim učnim sredstvom) na tukajšnji meščanski šoli. V nedeljo 10. dec. t. 1.: Mož-jani človeški, s posebnim obzirom na ženske možjane; govor meščanskega in izprašanega gimnazijalnega učitelja Ferd. Seidl-a — z razkazovanjem.    17. dec. t. 1.:
399
Zgodovina krškega mesta; govor šolskega ravnatelja J. Lapajne ta. 11. febr. 1883: Elektrika v službi človekovi; govor Perd. Seidl-a — s poskusi. 18. februarja 1883: O kamnu modrijanov; govor meščanskega učitelja Joa. Bezlaj-a — s poskusi. 25. febr. 1883: Reformacija in protireformacija na Kranjskem in otajar-skem; govor J. Lapajne ta. 4. marcija 1883: O fizični podlogi življenju; govor F. Seidl a. — Začetek vselej ob 11. uri dopoludne v risarski dvorani. Pri poslednjem govoru se bodo sprejemali prostovoljni darovi. — Vabilo je ob enem vstopnica.
Iz Komende 30. nov. — Pri nas stoji sadjereja sedaj še jako na slabi stopinji. Naši posestniki le preslabo razumejo kitico, ki pravi:
„Jablane, hruške In druge čepe Cepi v mladosti Za stare zobe. Mnogo je še pri nas neobsajenega sveta.   Tam, kjer bi lahko stala sadunosna drevesa, stoji grmovje.   Tu in tam raste   kak pritlikovec  z osusenimi vejami ter spri-čuje zanikrnost gospodarja in žalostni stan sadjereje.
Da bi se pa pri nas sadjereja povzdignila, treba bi bilo pri naši farni učilnici napraviti drevesnico in vrt. kjer bi se drevesca izrejevala in cepila ter bi se deca dejansko o sadjereji podučevala. Kaj pomaga se učiti iz knjig, a o tem ne imeti dejanskih skušenj. Naj se jim še tako trobi in ubija v glavo, vse ni nič, ako nima človek lastnih skušenj in prepričanja.
Akoravno je gosp. učitelj pred svojim stanovanjem napravil malo drevesnico, ki komaj 2 kvadratna metra meri, ni to vse nič, ker je premajhno. Naj bi se vendar našel kak dobrotljiv človek, da bi par sežnjev zemlje blizo učilnice kje prodal, da bi se osnovala drevesnica in mali vrt, kjer bi se sejale razne zeienjadi učencem v poduk!
Letina je letos v našem kraji zadosti dobra, žita je več nego lani. Ajda je bila polna. Tudi pri nas so nekateri posestniki v ,,Novicah*' priporočano ajdo „japonsko" sejali. Nekdo imel je sejaoe 3 kilogr., bilo je je 1 štant, a omlačene bilo je samo 1 mernik. Nekdo drug vsejal je je 2 kilogr. na bolj peščeno njivo in bilo je je 6 mernikov.
Iz tega se vidi, da ji ugajajo bolj peščena tla, kakor pa težka zemlja.                                      Eomenčan.
Iz Ljubljane. (Novi deželni šolski svet kranjski) je tedaj sostavijen, in je, vsaj upamo, po svoji večini naroden, recimo bolj prav: narodnim zahtevam našim pravičen. Da smo prišli do tega , zahvaliti se imamo narodni večini v mestnem zboru in premembi ene osebe od dveh udov predlaganih po ljubljanskem škofijstvu. — Deželni odbor ostal je vkljub opravičenim prošnjam vsega našega naroda, da naj se vendar enkrat razpusti po nezaslišanem postopanji vsiljeni nenaravni deželni zbor, do zdaj še stari in pošlje tedaj stare sovražnike našega naroda v šolski svet in tudi gospod minister Conrad ostal nam je stari nasprotoik pustivši nam v šolskem svetu dobro znana Mrhala in Pir ker j a.
Iznenadilo nas to ni, ker ministra Oonrada uže predolgo in predobro poznamo, tedaj kaj boljšega nismo pričakovali iz njegovih rok. — Toda pri vsem tem radostni pozdravljamo novi deželni šolski svet pred vsem zato, ker smemo računati, da nam bo uže zdaj večina njegova pravična, svesti smo si pa tudi, da se bolj in bolj bliža dan, ki nas reši zopernaravnega deželnega zbora, da pa tudi ni več daleč dan , ki nas reši anomalije v sredi naše sedanje vlade, to je, naučnega ministra Conrada, ki ne zgreši z lepo prilike, sovražnega se pokazati nenemškim   avstrijskim narodom,   nasprot-
nega večini državnega zbora. — Potrpimo tedaj še nekoliko, in zravnana bo pot narodnemu razvitku na naravni in na postavni podlagi, potem bodemo še le čutili, da živimo doma.
—   (Sv. Miklavž v Čitalnici ljubljanski.) Kakor uže 17 let prej , so se tudi letos v ljubljanski čitalnici razdelili lepi darovi za našo ubogo šolsko mladino. Iz rok prečastite dobrotnice gospe Emilije Winkler, soproge deželnega predsednika, katero ste spremljevali dve gospici hčerki Marija in Andreja, prejelo je 80 šolskih otrok popolno obleko, štruce kruha in medenih štrukljev. Pred razdelitvijo nagovoril je navzoče v primernem govoru šoli in narodu zmiraj zvesti vodja g. Andrej Praprotnik in se tudi v imenu šolske mladine zahvalil vsem dobrotnikom, posebno pašegospem, ki uže leta in leta prosijo in zbirajo darove in preskrbe z velikim trudom in neprijetnostmi vse potrebno, tako primerno in izdatno pomoči revni šolski mladini. Go-spem odbora namreč: Karolini pl. Bleiweis-Trsteniški, Murnikovi, Robičevi in pa gospicama L. Orlovi in Premk-ovi gre pred vsemi hvala za vsakoletni lep praznik. Kruha za otroke poslali so, kakor zmiraj tudi Iet03, dobrotljivi mestni peki zastonj , pa gosp. Oroslav Dolenec medenih štrukljev.
— {Na Vrhniki) so pri novih občinskih volitvah zmagali narodnjaki v vseh treh razredih. Živeli! Več prihodnjič.
—  (Razglas živinorejcem.) Nekaj, da se da kmetovalcem bistriške doline (Pusterthal) na Tirolskem prilika, tisto živino, ki zavoljo povodnje mora iti na prodaj, še o pravem času prodati, nekaj pa tudi, da se . domačim in tujim kupcem da priložnost, v najkratkej-šem času in s kolikor moč malimi stroški kakoršno koli število živine (kćnj, govedi in ovac) nakupiti si, je ukrenilo c. k. namestništvo tirolsko, v bistriški dolini v mesecih decembru in januari j i po štiri izvanredne živinske sejme napraviti, in to ravnaje se po krajih sedanji železnični zvezi najbolj ugodnih. Taki sejmi bodo: 15. decembra in januarija v Lienzu; 16. dec. in jan. v Siilianu; 18. dec. in jan. v Brunecku; 19. dec. v Briksenu; 19. jan. v Kiensu in 20. jan. v Briksenu — in to vselej pričenši z 8. uro zjutraj.