nserati se sprejemajo io veljA tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat,
i >>	o
11 ii h 1» 1 »i
ii ii ii ii 3 „ Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Roko pi si
«e ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (atlminiHtracija) in eksp edicija na Starem trgu h. št. 16,
Ptlltltn list za slovenski u a r o d.
Po pošti prejemati velja :
Za celo leto	. . 10 gl. — kr -,
ca polleta	. . 5 „ — ,,
za četrt leta	. . 2 „ 50 „
V administraciji velja: Za celo leto . , 8 gl. 40 kr za pol leta. . . 4 ,, 20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 „
V Ljubljani na dom pošiljan veljA 60 kr. več na leto.
Vredništvo v Ililšerjovi ulici štev. 6.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Obnašanje naših nasprotnikov.
Na drugem mestu poročamo o viharni seji deželnega zbora v pondeljek, ko so se volitve potrjevale. Tukaj pa hočemo obnašanje naših nasprotnikov nekoliko osvetiti. V prvi vrsti zazluži najostrejšo grajo g. vitez Vesteneck, okrajni glavar Litijski. Ko mu je g. dr. I31ei\veis rekel, kako da se more predrzniti, očitno prelomiti postavo in voliti še v velikem posestvu, potem ko je volil že v kmečkih občinah, mislilo se je vendar, da se bo g. Vestenek zagovarjal, in da na svoji časti ne bo pustil madeža, da je on kot e. kr. okrajni glavar postavo prelomil; — mislilo bc je, če tega ne, se bo vsaj zagovarjal , da postave ni poznal, kar bi bilo se ve da Bramotno, pa vendar ne toliko sramotno, ko to, kar je Vesteneck storil, — on se je smejali Prašamo tu: je li možko, je dostojno za človeka, ki ima čast v sebi, je li dostojno za okrajnega glavarja in deželnega poslanca, da ne brani svoje časti nasproti takim napadom, kakor jih je moral Vesteneck slišati V Pa ne samo, da je na dr. Bleiweisovo očitanje čisto molčal, tudi na druge breštevilne pritožbe ki Vestenecka v jako čudno luč postavijo, ki smo jih slišali iz ust poslancev Svetca, Vošnjaka in Navratila, — imel je tisti cinični smeh, ki ga nahajamo pri porednih pobalinih , ki so kako burkljarijo naredili, pa srečno pete odnesli in se čutijo na varnem. Prav površno je sicer nekoliko odgovoril, pa vse njegovo zagovarjanje je bilo ničevo, prazno. Ni se mu zdelo vredno, svojo čast oprati, in hotel je vsa očitanja s tistim ciničnim smehom pobiti, katerega seje predrznil posluževati se celo med svojim govorom. Tako obnašanje se samo sodi,
in najmilejša sodba je ta. da je deželnega zbora nevredno.
Predrzno in nedostojno bilo je tudi obnašanje poslanca Dežmana. Njemu so bila vsa očitanja denuncijacije in vsa navedena fakta dvomljive resničnosti. Dvomiti nad resnicoljubnostjo poštenega moža, izvoljenega poslanca, je razžaljenje, kakor mu je dr. Vošnjak tudi povedal. Predrzno je tudi narodni, stranki očitati denunciranje , ker opravičena pritožba o krivičnem postopanji pri volitvah v javnem zboru — ni denuncijacija ; nasprotno dcnun-cijacija cvete v nasprotnem taboru, kakor bi vedeli povedati oni narodni uradniki, ki so bili iz Ljubljane pregnani, ali drngod prestavljeni, in še muogo drugih slučajev. Prav ne-povoljen vtis naredili so tudi Dežmanovi so-fizmi, s katerimi je skuhal resnično pritožbe narodne stranke oslabiti in osmešiti. Nasprotovanje na vsak način in zanikavanje jasno dokazane resnice je moža poštenjaka nevredno.
Pošteuo in dostojno se je obnašal od na sprotne stranke le g. Dollhof1, kateri je rekel, da sam želi, da bi se njegova volitev preiskala, ker sam neče, da bi po krivici sedel v deželnem zboru. Nasprotno pa je vitez Gariboldi molčal na vse, kar je g. Svetec o idrijski volitvi povedal, kar gotovo ni bilo častno za njega.
Kavno tako je molčal Kamniški g. Kecelj, ko je bil govor o kupovanji volilcev. Tudi Krški Hočevar ni vedel nič povedati in svojo I čast oprati, ko mu je poslanec Navratil našteli celo vrsto nepostavnosti pri Novomeški volitvi, in vsa imena tistih naštel, ki so denar sprejeli, da no Kočevarja volili, in tudi naštel vse zneske, koliko so dobili , hišne številke, kje da
Iz deželnih zborov.
Ilcžcliii ar,lior kranjski.
Druga seja 10. sept. Po obljubi poslanca dr, Vošnjaka, ki je še le ta dan vstopil, so se volili odseki tako-le :
Vfinančniodsek 11 udov: dr. Po-klukar, dr. Vošnjak, Pfeifer, Robič, baron Ap-faltrern, Dežman, Langer , vit. dr. Savinšek, dr. Schaffer, dr. Schrei in Vesteneck.
V	gospodarski odsek 9 udov: Potočnik, Detelja, Navratil, Koblar, Dežman, dr. Deu, Dreo, Lukman in baron Taufferer.
V	p e t i c i j s k i odsek 5 udov : dr. Zarnik, Navratil, Kecelj, Lašau in grof Thurn.
V	odsek za pretresovanje poročila deželnega odbora o svojem delovanji 7 udov : Svetec,
O inkviziciji.
(Po Ilefelu pr. P. Chrya6gon M.)
(Dalje.)
5. Še bolje so se papeži potegovali za otroke obsojencev, zahtevaje, da ne bodo ti z očeti vred kaznovani, premoženja oropani in z znamenjem sramote označeni. Žalibog, da je bilo prav veliko tacih papeških ukazov na kraljevo povelje preziranih. V vrsto papeških olajšanj spada tudi to, da so inkvisitorjem velevali, naj skesane krivoverce na tihem odve-žejo, jih rešijo kazni in javne sramote. Tako je bilo na papeževo povelje od 11. februarja 1486 odvezanih 50 krivovercev, na povelje od 30. maja istega leta 50 drugih, dan na to ravno toliko in na četrto pismo od 30. junija istega leta zopet 50. Mesec pozneje, 30. julija 1486 izda papež zopet ukaz, odvezovanje zadevajoč; Llorcnte pa ne pove, kolikim je papež to milost podelil, pristavi pa, da Spanjska vlada se na-nje dostikrat ozirala ni.
G. Pod Julijem II. in Leonom X. hodile so pritožbe še zmerom v Rim. Llorente nam navaja celo vrsto slučajev, v kojih so papeži
imenovali posebne sodnike za take pritožbe, v katerih naj obsojence izvlečejo iz rok inkvi-sicije. Prav velikrat se je tudi zgodilo, da so papeži v posebnih pisanjih do inkvisitorjev odločno in določno se izrekli za to, da se manj vkrivičeni izpuste. Druge je papež oprostil saubenita, dal je tudi to kazensko znamenje z grobov umrlih odpraviti, kamor jim je bilo v poostrenje postavljano in tako so rešili spomin prav mnogih umrlencev. Mnogo tacih olajšanj se je res izvedlo, veliko se jih pa tudi ni, kajti Fernando in Karlo sta ali žugala sodnikom ali pa zaprečila objavljenje ukazov. Pomilostivni ukazi so bili dostikrat odstranjeni, ali pa se je obsodba tako hitro izvršila, da so bili zapozneli, ali pa so inkvi-sitorji kar na ravnost pokorščino odrekli papežu. Vselej so bili vladarji, ki so posredovanje papežev zavirali, pritožbe zadrževali in inkvisicijo popolnoma od cerkve neodvisno storiti hoteli.
7. Velikrat se je zgodilo, da je papež ali njegov delegat inkvisitorje na opravičenje klical in z izobčenjem pretil, če so kterega v
Rimu pomoči iskajočega še dalej preganjali; in večkrat so bili res izobčeni n. pr. od papeža Leona X. toledanski inkvisitoriji 1. 1519, kar mu je zelo zameril Kari V.
8.	Pa že izrečene in že na pol izvršene obsodbe so papeži uničili, tako n. pr. obsodbo zoper Viruesa, dvornega pridgarja Karla V., katerega so sumili nekojih luterskih nazorov; ta je imel v nekem samostanu zaprt biti, od papeža Paula III. pa je bil 1. 1538 za nedolžnega in za vse cerkvene službe sposobnega spoznan. Pozneje postal je škof na kanarskih otocih.
9.	Da se zabrani krivo pričanje, zapovc-dal je Leon X. 14. decembra 1518 , da se morajo na življenju kaznovati krivi svedoki.
10.	Popolno preuredbo je sklenil papež Leon X. 1. 1519 zarad tega, ker mnogo njegovih pomilostenj ni doseglo svojega namena. Vse dosedanje velike inkvisitorje je hotel odstaviti zahteval je, da domači škof inkvizi-torju imenuje dva kanonika, katerih eden naj se postavi za okrajnega iukvisitorja. A tudi to postavljenje da je podvrženo potrditvi sv.
stanujejo. Tako kupovanje glasov je ne samo nepostavno , ampak tudi protipostavno in za-pada kazni. Ali ni bil tu čas, oprati svojo čast pred svetom, pred celo deželo? Pa g. Hočevar je celo molčal, ko je dr. Vošnjak rekel, da je treba tacega poslanca iz zbora izbacniti, ki si je svoj sedež z denarjem kupil.
Novomeška volitev in nje verifikacija vrgla je tudi neko čudno senco na poslauca Tauf-fererja, ki je bojda z Višnjani neko manipulacijo naredil, pa tudi on je molčal.
Qui tacet, cousentire videtur — molčanje nasprotnikov izvira menda iz tega, ker na očitanja narodne stranke nič odgovoriti ne vedo ; potem pa naj si vsakdo sam naredi sodbo o tem, kako je prišel deželni zbor nemškutarjem v roke, in kake vrste možje da so to, ki niti svoje časti braniti za potrebno ne spoznavajo.
Klun, Navratil, grof Blagaj, vit. Gariboldi, Lašan in Vesteneck.
Toraj so odseki vsi tako sostavljeni, da imajo v njih večino nemškutarji. Vestenecka so v vsak odsek silili, pa naših mu ni nobeden dal glasu, rajši so volili Keceljna.
Po volitvah objavlja predsednik zbora došle peticije, kterih je veliko število, in jih oddaja odsekom. Te peticije Be, kakor vsako leto, tičejo večidel podpor iz deželnega zaklada dijaškim zavodom, posamezuim dijakom in drugim osebam.
Na to se izroče 18 poročila deželnega odbora raznim odsekom; ta poročila so o stanji raznih deželnih in ustanovnih zakladov in o gospodarstvu deželnega odbora ; nekaj predlogov je o uovih napravah, o postavi za iztirje-vauje deželnih dolgov od občin in družeb, o cestah itd. Vse to bo v obravnavo prišlo, ko bo po odsekih pretresauo.
Dozdaj je šlo vse mirno in tiho naprej, tako misli deželni glavar, da bode tudi p o-ročilo o zadnjih volitvah skoz zbornico smuknilo.
A tu se oglasi dr. B 1 e i \v e i s s predlogom , naj bi se za pretresauje volitev izbral odsek 7 udov, ker je vsega današjega dnevnega reda ta točka najvažnejša. Saj je obče znano, da so pri volitvah ni povsod ravnalo pravično.
Poročevalec D e ž m a n se vstavlja temu predlogu, češ, da, če bi se ne bile povsod pravilno vršile volitve, bi bil že dozdaj po večini narodni deželni odbor stavil uusvete v tem smislu. Ker pa tega ni storil, naj se dr. Blei-vveisov predlog zavrže.
To se tudi zgodi, ker nemškutarji vsi zo-perno glasujejo. Predsednik hoče zdaj končati debato o tem , a oglasi se dr. V o š n j a k , rekši, da je bil predlog dr. Blehveisov lo oseben, ter da s tem, da je propadel, nikakor ni še splošna debata o tej važni reči končana. Če bi pa hotela uemčurska stranka strahovati narodnjake na ta način, potem bodo ti že vedeli, kaj jim je storiti.
Predsednik potem vkljub nasprotovanju stranke njegove dovoli iz svoje moči (menda po želji nazočega deželnega predsednika vit. Kaline) nadaljevanje splošne debate in prične se zelo živahna razprava, ktero moramo tu le posneti — pridrževaje si priobčeuje govorov
stola in da novi iukvizitorji morajo biti vsake dve leti pregledani. Kari V. si je vse prizadel, da papeževo namero spodbije, ker je pa Kari takrat bil za rimsko - nemškega cesarja izvoljeu, si papež ni upal stvari preveč napeti. Karlov poslanec je svojemu gospodu celo svetoval, naj papeža straši s tem, da se na videz k Lutru nagiba, a vender se Leon ni dal motiti, da se nebi določno izjavil: španjska in-kvisicija je velika nezgoda.
11. Tudi v poznejih časih papeži niso
opustili poskusov, da nebi strogosti iz inkvi-sicij odpravljali. Posebno Pavel III. se je bil britko pritožil o španjskih inkvisitorjih in je tiste varoval, ki so se ustavljali uvedbi inkvi-sicije v Neapoli. Enako je ravnal papež Pij
IV. in njegov sveti stričnik veliki Kari Boro-mejski, ki sta se upirala vredbi španjske iu-kvisicije v Milanu, in Llorente brez ovinka trdi, da si je špaujska vlada to opravilo dajala, da je staV j. strani inkvisitorjev, kolikrat so papr ukrenili, da jim ni bilo po godi.
m stoji rimski stol v zgodovini ; , 'i*	ai.-,r ie zares častno in kot varuh
j - gi;.; b, k .r vselej bil. (Dalje sledi.)
naših vrlih poslancev o svojem času po steno-grafičnem zapisniku.
Prvi se oglasi dr. Vošnjak, rekši, da je po vseh zborih navada ta, da se volilni akt izroči v pretres posebnemu odseku (oho ! nem-škutarjev), ker ga je dozdaj imel v rokah le deželni odbor. Potem se spusti v kritiko našega krivičnega deželnega volilnega [reda, po kterem je mogoče, da 30.000 Nemcev v deželnem zboru zadobi večino čez več ko 400.000 Slovencev; kmet mora že v II. davčnem razredu biti, da sme voliti volilnega moža, po mestih pa sme vsak voliti že poslanca, ki ima pravico volitve v srenjski zastop; to velja tudi o uradnikih; isto tako voli 120 velikih posestnikov celo 10 poslancev. — Kranjski deželni zbor je bil razpuačeu, še predno mu je iztekla doba, iu razpisane nove volitve; zakaj to V Kaj tacega, kakor pri nas, se je godilo le še v Kauchovi dobi na Hrvaškem. Okrajni glavarji so samovoljno popravljali po županijah jim podane zapisnike volilcev, Kočevarji so dobili 10 volilnih mož več, ko jim jih gre po številu prebivalcev. Vladna stranka je posebno po mestih samovoljno ravnala pri oddajenji volilnih legitimacij. Govornik našteje več nepravilnosti po raznih mestih. Vlada ni pritiskala samo na svoje uradnike, ampak tudi na druge , n. pr. ua poštarje. Tako je po mest h bilo mogoče , da je zmagala nenaravna reč in da je tudi sedanji deželni zbor kranjski nenaraven. Vsega tega je po večem kriv prejšnji deželni predsednik, zarad kterega obžaluje, da ga nima več pred sabo; gotovo je boječ se napadov od-teguil pete o pravem času. Nenaravno je tako ravnanje s slovenskim narodom posebno zdaj, ko njegovi vrli sinovi v Bosni krvave. Če bomo mi taki tlačani, kaj bodo rekli oni naši slovanski sosedje, ktere ravno zdaj hočemo anek-tirati ? Sicer pa je vas (nemškutarjev) dosti premalo, da bi uas Slovence pouemčili.
Z a njim se oglasi dr. Bleiweis. Kakor se je pri glasovanji pokazalo, je pri nemškutarski stranki ustavovernost le fraza. Volilni red je pri uas Schmerlingovo delo, umetno zato, ker je mogoče manjšini priti do večine. Naši urad-uiki so pritiskali ua volilce tako, kakor Turki ua Bošnjake. Sklicavanje Dežinanovo na poročilo deželnega odbora ne velja, ker je on (govornik) sploh bil zoper te volitve, a se mu protestiranje zoper nje v deželnem odboru ni primerno zdelo; svoje ugovore si je prihranil za deželui zbor. Da so volitve po mestih tako nenaravno izvršile se, temu je kriva največ tretjiuska priklada, s ktero so okrajni glavarji ravnali prav po svoji volji; o tem, ali se ima vračuniti pravemu davku, je bil vsak druzega mnenja, kakor mu je kazalo. Na vsak način moramo vedeti, pri čem da smo: ali se všteva tretjiuska priklada pravim davkom, ali ne. — Zoper volitev kupčijske zbornice je došlo cele gromade pritožeb, on (govornik) se je zarad tega obrnil celo do ministra Banhanaa, kaj j« s preiskavo, a \se je v vodo padlo. Volitve velikih posestnikov so tudi nepostavne, ker stu Vesteneck in baron Taulferer prej že volila v kmetijskih občinah, po postavi jia ne gre voliti enemu dvakrat. Sploh je bila birokracija „regens chori" vseh volitev, struhovanje volilcev grozno. Poštarju Čošu je bilo zažugano, da bo zgubil pošto če ne gre volit nemškutarja, in ker ui šel, jo je res zgubil. V več mestih so volitev odloČili sploh uradniki; vit. Gariboldi je v Idriji dobil od 1)8 glasov samo uradniških nič manj ko 41, Kecelj 45, Kočevar v Novo-mestu CO. Nikakor no moremo toraj mirno gledati, da bi iz nepostavnega zbora postal postaven.
Poslanec S v e t e c pravi, da je bila zadnja volitev vojska ljudstva proti uradnikom. Ne le pritiskalo se je na volilce , marveč tudi goljufalo. Volilnih aktov do zdaj nihče ni videl, vsakako toraj treba, da se obravnava o volitvah preloži do prihodnje seje , da bo mogoče pregledati te zanimive akte. Stavi predlog v tem smislu.
Ta predlog se podpira.
O formalnih rečeh se oglasi še dr. Po-klukar, baron Apfaltrern, ki pravi, da sedanja večina ne bo stopila v kolovoz prejšnje, Klun, ki trdi, da se po deželnega zbora redu vsako poročilo deželnega odbora ima izročiti poseb-uemu odseku, — iu dr. Zaruik. Zadnji potrdi, da poročila o volitvah ni naredila večina deželnega odbora, temveč odbornik gosp. Murnik; on (Zarnik) iu dr. Bleiweis pa sta si svoje ugovore prihranila za primernejši kraj, za deželni zbor.
I) e ž m a n na vse to odgovarja jako zmedeno, da je ves volilni akt že v deželnem odboru dognau, da so bile prejšnje volitve, a ne zadnje, pristranske, se pritožuje, o tem, da narodnjaki meščane tako zaničujejo zavoljo njihovega obnašanja pri volitvah in da „usta-voverna" stranka nikdar tako ne obdeluje kmetov, kakor slovenska po svojih časnikih. (Dr. Bleiweis vmes: kaj pa z Vašo brošuro „pazite Kranjci?") Slednjič se jezi nad slovenskimi časnikarji, češ, da ne bi imeli za svoje liste nič gradiva, če ne bi veduo in vedno le po možakih nasprotne stranke blata metali. Saj se to pogosto bere. (Dr. Poklukar vmes: Ni res, ker se taki listi konfiscirajo). Posebno hud je Dežman na gosp. Svetca in mu očita, da je danes tak, a jutri drugačen.
Poslanec S v e t e c : ,,Ni reB I Tak, kakor g. Dežiuau, pa vendar nisem."
Svetčev predlog o preložitvi te obravnave do prihodnje seje po tem nemčurska večina zavrže.
Dežman bere poročila deželnega odbora najprej o volitvah po kmetijskih občinah, ki se enoglasno potrjujejo.
Pri poročilu o volitvi v Trebnjem se oglasi poslanec S v e t e c , ker se mu potrebno zdi nekoliko spregovoriti o tem, kako se je že pred njo in o nji obnašal litijski okrajni glavar vit. Vesteneck. Ta se je namreč že brž, ko je prišel v Litijo, lotil okrajnega cestnega odbora, ker je hotel dobiti župaue v pest. Pri prvi voiitvi mu je to spodletelo, zato je d e-želna vlada brž razpustila ta odbor, ker je bila večina v njem narodna; bila je nova volitev, a tudi ta se ni izvršila po Vesteneckovi volji. Potem se je Vesteneck spravil nad župana litijskega, a ko se mu ni hotel podati, maščeval se je nad njim s tem , da je vsem svojim uradnikom prepovedal zahajati v njegovo gostilnico. Po volitvi je začel strahovati „neubogljive" uradnike, začela so se prestavljanja in disciplinarne preiskave. Ena zadnjih je šla celo do ministerstva in končala se je s tem, da je bila pobita zavoljo tega, ker ni bilo nobenih dejanj postavi nasprotuih dokazanih. Vesteneck je tožil toraj brez vzroka. — Dr. Eržen je — kakor znano — pretepel nekega narodnjaka ter rekel, da ue bo nobenega zdravil, ki ue voli nemčurjev, Vesteneck je pred volitvijo nekemu volilcu obetal denarja iu celo kočijo, Čoš je po Vesteuecku prišel ob pošto. V volilni zapisnik je hotel Vesteneck imeti tudi železničarje, ki so pa na levem bregu Save, tedaj ne spadajo več pod litijsko občino, in ko je zoper to prišla pritožba, je okrajno glavarstvo potrdilo očitno 1 a ž ,| da so uam. reč ti svoj prihoduinski davek že naprej pla-
čali, — ker ga namreč plačujejo vsak mesec sproti. — Poštar v Litiji ne plačuje davka, tedaj tudi ne voli. Vesteneck pa bi ga bil rad imel med svojimi volilci, toraj mu reče, naj se „fatira", saj ne bo nič plačal. To mož res Btori, po volitvi pa mu reko, naj prosi, da se mu naloženi davek odpusti , iu — odpustil se mu je. Pritožbe o vsem tem do deželne vlade bo bile zastonj. Pri komisijah je dr. Eržen hodil z briči in cesarsko kapico na glavi povsod okoli in udrihal po „farjih" ter jih insultiral tudi v obraz. To je gotovo „Missbrauch der Amtsge\valt." Po volitvah se je začela maščevalna vojska. Dr. Eržen je pretepel občinskega tajnika, „ustavovernim" volilcem se je prizanašalo z iztirjevanjem davka, če pa je kak naroden volilec prišel prosit za podaljšanje obroka, se mu je reklo: „pojdi k Segaču (narodnemu županu) ali k notarju." Vlada je na take „zasluge" uradnikov tudi ozir jemala, Vesteneck je za svoje ,,zasluge" pri volitvah kupčijske zbornice postal okrajni glavar še predno je imel za to potrebno skušnjo; umak niti se mu je moral vseskoz pošteni prejšnji glavar g. Pajk, kterega bo vsi prebivalci spoštovali in ljublji kot svojega očetu. Sploh ni bila volitev nič druzega kakor boj.
(Konec te seje prihodnjič.)
Na Šlajarskcm javkajo in ternajo nemškutarji, da je joj , ker so bili od naših štajarskih slovenskih bratov tako tepeni. Um stilles Beileid wird gebeten.
Na Čc*kciii so kmečke občine včeraj volile. Izvoljeni so bili vsi od češke stranke priporočani kandidati. I)o zmage v velikem posestvu ui dosti upanja, ker uradna „Bohe-mija" pravi, da se ministerstvo zelo zanima za volitve, velik del giajščakov pa voli vedno po migljejih iz Dunaja.
V ssuliškcm 7.1»«ru mahnil je deželni maršal v svojem nagovoru našo zunanjo politiko iu rekel, da se je storilo na vzhodu polovičarsko delo. Poljaki bi po vsej sili radi, da bi Avstrija llusom vojsko napovedala, in Poljake osvobodila. Bodo morali že še počakati.
Iz Ilosilft.
Pri Šamcu se je bilo zbralo okoli 0000 turških vstajnikov. Vsled tega šla je divizija fml. Bie-nerta čez Savo in je začela streljati na turški Šamac. Precej prvi strel zadel je. stolpič (mi-naret) mošeje (turške cerkve), ki se je razdrobil. Vstajniki so začeli nekoliko streljati na naše, potem pa so pobegnili iz mesta proti goram. Prebivalci pa so nataknili belo zastavo in eden izmed njih prišel je k poveljniku ter mu rekel, da s svojim življenjem dober stoji za mir mesta, kamor bo smejo naši brez skrbi podati. Komaj so pa vojaki začeli korakati v mesto, začeli so Turki iz hiš nanje streljati. Vsled tega so naši topničarji zopet sprožili topove in turški del veroloninega mesta hudo razdejali. Krščanski del primeroma ni bil zelo poškodovan. V soboto popoludne so naši zasuli Šamac, kjer so se bili kristjani iz strahu pred turškim fanatizmom poskrili po kletih in podzemeljskih hramih. Tudi ua Brčko so naši 13. in 14. t. m. streljali, ter jo hudo poškodovali. Vstajniki so se vsled tega umaknili od savskega pobrežja ter pobegnili na polje, ki je s turšico obsajeno.
Politični, pregled.
Avstrijske deiele.
V Ljubljani, 18. septembra.
itliiiistci*skc#-AHvHalG t. m. vde-Icžili so se po naznanilu dunajskih listov samo
skupni pa ogerBki ministri s hrvatskim banom tfažurauičem. TakraljitavBki ministri boje niso bili povabljeni k posvetovanju. Sploh se nanje dosti ne ozirajo več. Tudi Andrassy je zgubil mnogo nekdanje veljave in po Dunaju prav zelo govore o njegovi odpovedi. Za naslednika njegovega se imenujejo grof Potočki , Trautt-maunsdoriT, baron Sennyey in fml. Beck. Železnica iz Siska v Novi se ne bo delala.
Hrvaški deželni zbor se snide še le 28 t. m. ter bode precej voli svoje poslance za ogerski državni zbor, ki se tedaj pred mesecem oktobrom ne bode sošel, da bi ropotal zoper osvojitev Bosne.
Vitanje države. Turčija in Anglija ste po naznanilu „Fant'ulle", sklenile pogodbo, vsled ktere Anglija dobi pokroviteljstvo čez Egipt. Francoski minister \Vaddingtou se je iz prva temu ustavljal, naposled pa je v to privolil s pogojo, la Francoska zasede Tuuis. „Agence Ilavas" pa piše, da to ni res in da obravnave med Francijo in Anglijo veljajo le sostavi novega ministerstva egiptovskega, kteremu je načelnik Nubar paša, iu v kterem imajo enako veljati francoske in angleške koristi.
ffirrcija se pripravlja naboj. Od vseh Grkov najboljši možaki so pa Kretenci. Na celem otoku vlada že ustaja, iu Turki so ob vso veljavo; vse grško moštvo je pod orožjem. Morda bo pa Mithat paša Kreto zopet pridobil Turčiji, ker se naznanja, da so ga poklicali iz pregnanstva domu in da ga hočejo narediti za guvernerja na Kreti.
An^ležki listi pišejo jako ojstro proti Rusiji in pravijo, da je boj med obema velesilama neizogiben. Posebno Angleže peče, da imajo azijatski kani in 4vladarji različnih barbarskih državic več zaupanja do Rusije, nego do Anglije. To pa izvira iz tega, ker Rusi znajo bolj politično ravnati z divjaki, nego Angleži, ter jih pridobivajo z lepa, med tem ko Angleži hočejo vse s silo doseči, ter narode v Aziji grozovito slačijo v gospodarskem oziru, ker se ve da doma na Angležkem malo kruha raste; Rusija ima pa doma živeža še preveč, tako da ga lahko še v zapadno Evropo prodaja. ltu»i tedaj, kamor pridejo, pridejo siti, in niso tako sevni iu lakomni, ko Augleži ali pa Nemci. V enem oziru je Bog Slovane posebno ljubil, da jim jo dal lepe, rodovitne dežele, da lahko živijo svojemu poslu poljedelstvu.
Ifiimi bodo celo vojsko preustrojilo tako, da bo ruska armada štela 2 000.000 mož redno vojske. S tem postane Rusija najmočnejša država, da se je bo vsak bal, razun ljubljanskega „Tagblatta", ki je že večkrat zoper Srbe in Ruse »mobiliziral", pa nazadnje zmirom od-jenjal iz usmiljenja. — Caru seje sultan pritožil, da Rusi v Bulgariji trdo ravnajo z mo-hatnedanci. Car mu je odgovoril, daje to, kar se jo sultanu o zatiranju mohamedauov poročalo, gotovo pretirano. Sicer pa car tega ne bode trpel in je dal višjim poveljnikom strogo povelje ostro kaznovati vsako krivico.
ISiNiiiark hoče s Turčijo ojstro po-stojiati, ker se ustavlja sklepom berlinskega kongresa. On je vse vlade povabil, naj store skupen korak pri Turčiji, da bo ta naredila svojo dolžnost. Na konec bodo še Nemci večinom prijatelji Turkov — primorani, razrušiti in razdrobiti zadnje ostanke turške države. Svetovna zgodovina ima tudi humor; tako vidimo zdaj Madjare , iskrene brate turške, v boji, srditem iu krvavem boji s Turki pri Doboju !
Nemški državni zbor je pričel obravnavo socijalističue postave. Središče hoče pri
trditi temu, da se postava izroči posebni komisiji v pretres.
Izvirni dopisi.
Ix št. Ejorcnca na Temenici, 17. septembra. (Zlata maša.) V nedeljo 15. t. m. je v St. Lovrencu na Temenici g. župnik Janez Prokelj obhajal svojo zlato mašo. V svoji ponižnosti je sklenil 501etnico svojega pasti-rovanja prav na tihem sam za se obhajati, djal je: „Kaj bom nosil palico, saj lahko brez nje ležem v cerkev?" IJasi bi tedaj ta svečanost ostati imela tajna, vendar so bližnji zvedeli za to že v soboto in pok možnarjev je v nedeljo nenavadno množico privabil v malo, a v naglici v prav lično ozaljšano cerkev, kjer je prav ginjena poslušala spodbudno besedo častitega starčeka, ki že nad 36 let pastiruje med njo, ko jim je prav po domaČe razlagal: Sem li jaz Vam potreben , ali vi meni." Popoludne je prišlo še vkljub ne-vgodnemu vremenu 10 duhovnih tovarišev, ki so mu izrekali prav prisrčne vošila svoje.
■k KfiijurMkcft-a, 15. septembra. (P o volitvi v Mariboru.) Bilo je 12. kimovca 1683, ko so združeni kristjani premagali v krvavem boju grozovitega Turka pri Dunaju ter ga v beg zapodili; — in glej osode I ravno 12. septembra 1878 so zmagali združeni in složni slovenski volilci v Mariboru, se ve da v nekrvavi vojski — krutega svojega uemčur-skega nasprotnika. Kolikor je poturčenec gro-zovitniši od Turka samega — toliko in še sedemkrat hujši in predrzniši je oslepljeni nem-čur, ki divja zoper svojo lastno kri, zoper svoj lasten rod. Kako so divjali pred volitvijo — skrivno iu očitno dražili, zapeljevali slovenske volilce, od tega nimate nobenega zapopadka, ki ne živite v naših krajih. Krono blamaže so si pa postavili s svojim pamllet-programom, ki je pravi paškvil na naše volilce iu naša dva kandidata. Nimam ravno pri rokah tega pam-tleta, da bi Vam ga poslal in bi sami čitali kojih goropadnih laži iu zvijač se ti nemčurji poslužiti ue sramujejo , da bi le svoj črni namen dosegli. Ko sem ta pamllet bral, mislil sem si: ti ljudje so pri kraji, njih polom ali krah, kakor v svojem pamfletu žlobodrajo —• bo popolen — in nisem se zmotil. Da je ta pamilet podpisala — lepa ti je ta trojica — Fohrmacher, \Vretzel, Sorschak — se ni čuditi; ker takih možev inteligenca ni od daleč sem; ali da je to nemščino podpisal tudi c. k. okr. glavar g. Seeder, olikan iu študiran mož — kaže malo takta in razumnosti od njega za nas Slovence in je s tem pri zavednih Slovencih še tisti mal del rešpekta in zaupanja, ki ga je imel, za zmirom zgubil.
Gospod vreduik 1 Vi ste mogli za nekaj časa med preroke iti, da ste bili tako dobro podučeni iu sto že naprej v ,.Slovencu" prerokovali žalosten in gotov propad starega kandidata Seidla in novega za silo postavljenega g. Seeder-ja. Izid volitve je Vaše prerokovanje potrdil.
Naši vrli slovenski volilci sicer ne morejo reči: venimus, vidimus, vicimus — kakor nekdaj ošabni Rimljan: ali vsakako reči smemo: borba je bila trda — vojska huda; toliko častniši, imenitniši, sladkejši naša zmaga!
Če je res sladko — umreti za domovino; je še sladkejši nasprotnika domovine premagati, za ljubo domovino živeti iu delati. In to so slovenski volilci Mariborski storili iu dosegli — njih zmaga je sijajna, neizrečeno vesela in sladka, kajti je — pjpoluomu ! Nasprotnik je do celega potrt!
Pripoveduje se, da ves Maribor je bil po koncu tisti dan — prijatelj in neprijatelj— je strmel in se čudil slovenski hrabrosti. Take zmage se Mar ibor ni nadjal, je ui pričakoval Ne čudi se Maribor I saj je naravno, kar se je zgodilo 12. septembra na volišči — počakaj le eno leto še in bodeš, če že hočeš, še veča čuda gledal. Črez leto dni bodo volitve za dr žavni zbor, takrat se bodo naši krepki volilci zopet merili z nemškutarji ter zmagali, če bodo le tako složni in stanovitni, kakor so leto bili.
Slovenec je junak, bodisi tam doli v Bosni ali tu doma na volišči, če le hoče. Sicer se da nemčurjem pregovoriti in prekaniti enkrat dvakrat in če ravno hočete, še večkrat, to j njegova slaba stran. Ali enkrat se le zave spozna ter nemčurjem hrbet obrne, kar so 12. septembra britko čutili. Ali to je čisto naravno. Naravna, pravična reč mora ua zadnje zmagati. Kako bi bilo mogoče, da bi za dolgo časa mala peščica ptujcev in nemčurjev impo nirala ogromni večini Slovencev v Mariborskem okraju! To je nemogoče — ker zopernarav no. Naturam si furca expellas — iterum re-curret, — če naturo z vilami izženeš, se ven dar zopet povrne, je stari latinec rekel. Za tirajte slovensko naturo, in jo dušite — oh svojem času se bo le zdramila, vstala in prišla Ne hote jo dolgo teptali. Zastonj je vaše pe banje — zastonj vaše rogoviljenje — nem čurji — vaša ura je dotekla, položite orožje s kterim se vojskujete za zopernaravno, krivično reč ; sprijaznite se s slovenskim, narav nim napredkom, in kmalo bote tudi vi na naši strani ; če ne, slovenska zavest bo šla tudi v prihodnje črez vas na dnevni red, kakor se je to zgodilo 12. septembra, na dan vašega po bitja in naše slovenske slavne zmage. 12. sep tember 1878 si bo Mariborska slovenska kronika zapisala z zlatimi pismenkami v svoje listine: Bog živi slovenske volilce, ki so volili g. dr. Radaja iu g. Fluheral
I/ Slovenjetfniške okolic«'.
13. sept. (Volitve.) Včeraj je bil vesel dan za slovcnjegraški in šoštanjski okraj. Zakaj neki ? Zato, ker so vrli narodni in verni slovenski možje močne korenine ob tla vrgli izrod Sloven cev, renegate — nemčurje z njih kandidatom g. Schmitt-oin (ne Šmid-om) vred. — Kdo pa so ti ljudje, namreč nemčurji ? To so tiste sprhnele sobe, ki so na dan volitve v Slovenje gradcu sledeči paskvil razširjevale: „Blagi vo lilci slovenjegraškiga okrajnega glavarstva! Ka kor Vam je znano, imamo 12. kimovca 1878 u Slovenigracu volitvo za deželniga poslanca, in močnu se sliši, da se en gvišni gospod dr. Šuc te volitve nadja, gotovo izvolen biti! *) — Volilci I bodi Vam v svarilo da se družite in zedinite, in ne volite duhovnika gor imenova-niga gosp. dr. Šuca, ki se tako močno u deželne reči sili in truca , ako Vam ni za gospoda Šmidta, ki je sam veliki kincf, in se je kar je znano dosehmal dobro obnesu, si pa zberite iz svoje srede slovenca, moža ki pozna kmetovske potrebe, in dobro vej, kako so kmetam godi, in kjo nas trdi jarm žuli. Pristavim še zravno; da se nam čudno zdi, da se en duhovski gospod tako u deželne ali posvetne reči sili in truca, dobro bi mo bilo povedati, naj se svojiga duhovniga poklica ahta in drži. Od enega Vam udaniga kmeta. Natisnil Janez Rakusch v Celji." (Vidi se, da pi-sač — mazač marljivo čita švabskega „L)orl-boto-ja"!) —
i še so ti ljudje? To so oni (samo do
C njih), ki so tako rekoč brezsramno prišli v gostilno, kjer smo bili narodni volilci, in kateri so (2 do 3 iz mahrenberškega okraja), ko je poštenjak mož uas opomnil slovenske lepe navade, rekoč: „Slovenci pred jedjo molijo, tedaj tudi mi", zapustili sobo in so v lopi krohotali s klobuki na glavi (menda so imeli mahrenberške coklje pod klobuki?)
Kdo še so zopet ti ljudje? To so tisti ljudje, ki pri besedi ,, nemškutar" jezo zeleni postanejo, ker menijo, da so „Nemci" na slo-venskih tleh. Zato je tudi nekov M. strašno se jezil, ko je Bližal gori omenjenega sturoste napitnico: „Bog živi našega novega poslanca ki bode zagovarjal Slovence, nikakor pa ue nemčurjev!" M. je rekel: „>vas? ein nemškutar ist so viel als ein deutscher hund;" no sčasoma ga je neki naroden mož opomnil in podučil, da „nemčur" ni „deutscher hund", ampak „ein \vindiseher hund", ki v svojo lastno skledo brodi. —
Kdo še so zopet ti ljudje, s katerimi bi mi narodnjaki boje skujmo morali glasovati za g. Schmitta? Ne morem več odgovoriti, ker pred menoj na mizi vidim ,,S1. G." od 5. t. m., in — rudečica me je takoj oblila. —
Quid fabula docet — kaj ta basen uči? — 1. Slovenski pošten naroden kmet, ki ima možgane na pravem mestu, in kateremu beseda „robota'- še zmiraj v ušesih doni, graj-ščaka ne mara za svojega poslanca; 2. veren Slovenec prezira „liberalca" po nemškem kolutu ; 3. naroden slovenski mož zaničuje renegate, in ako bi mu nemčurji prav narodnega k a n d i d a t a priporočali, on bi ga ne volil, ker v<3, da je z nemčurji nečastno pakti-ranje. — česa naj se pa mi iz tega učimo ? Za voljo ene ali dveh oseb ni treba takoj dveh okrajev siliti, naj tulijo v nemčurski rog; in ko bi nam sedaj sam Bog, na katerega pomoč smo se največ zanesli, ne bil pomagal, ne vemo kaj bi se z našim okrajem že v par letih za moglo zgoditi ? —
Zato: nobeden centralen volilen odbor, si bode v Budimpešti ali v Baujiluki, nam naj nikdar več ne ponuja takega kandidata, za katerega so tudi nemčurji. Kakor sedaj nismo g. Schmitta volili, tako tudi nikdar nobenega drugega nočemo. Na slovenski zemlji je Slovenec gospodar, in treba je, da nemčur njega uboga, ne pa narobe! V Slovenjegradcu nimamo zastonj „katoliško-političnega društva!"
Narodnim volilcem pa kličem: „Bog Vas živi hrabri slovenski možaki 11
Do s ta ve k: Mariborski nemčurji imajo že dolgo „baverskega kmeta;" cokelburžanoin m so velenjski nemčurji še krstili „velikega kmeta;" — dobor tek vsem in ,,napotit". —
j llvala Rogu! du ni zastonj upal! 1'is.
Domače novice.
V Ljubljani lt), septembra. (Podrla) se je v nedeljo med veliko mašo ob 9tih na št. jakopskem trgu z velikim tru-šem tista koliba, ki je postavljena za znam-njem Matere Božje, kjer bo že več mescev na-ineHto starega nov vodnjak brezvspcšno koplje. Še zdaj se ni prišlo do prave žile čiste vode. Sreča, da se ni to kteri delavni dan zgodilo, ter bi bilo gotovo kacega delavca poškodovalo. Provzročil je pa to stari veliki kanal, ki tam mimo pelje i ho je zbog vlažnosti porušil.
(Srednje in ljudske šole) ljubljanske so Be 10. t. m. začele po kerščanski navadi 8 sv. mašo k bv. Duhu. Deške in dekliške ljudske šole polovica mesta na št. jakobski strani so ob 8smih imele sv. mašo pri sv. Jakopu, ktero jo z asistenco služil katehet g. Rozman. Srednje
pa v stolnici ob 10. uri, kjer je celebriral p^ n. g. kanouik dr. pl. Pavker.
(Valvazorjeve kronike) prišel je ravnokar na svitlo 41. t. j. VIII. knjige 4. snopič ki obsega popis redov, far, svetnikov patriarhov in škofov na Kranjskem. Podob nima razun grbov nekterih škofov ljubljanskih.
(Roparske zveri) se je od novega leta 1877 do konca meseca junija 1878 na Kranjskem ustrelilo: 6 medvedov (1 v postojnskem, 1 v Logaškem, 2 v kočevskem in 2 v novomeškem okraji), volkov pa 40 (iti sicer (> v črnomeJj-skern, 0 v kočevskem, 2 v krškem, 15 v logaškem, 8 v novomeškem okraji. Darila (taglia) so znašala 7(i0 gld.
(Na bojišče) je še le te dni poklican bil tudi glasoviti tretji profesor gimnazijski g. dr. Gartenauer namesto v šolo; una dva sta gg. Zeehe pa Adamek. Privzeti so se morali namesto vseh treh pomočni učitelji ali suplenti.
(Deželni zbor) ima jutri 20. t. m. ob 10. uri sejo; nadaljevala se hode potrditev volitev 2 poslancev kupčijske zbornice in 10 poslancev velikega posestva , tudi se bode volil po-verjevalni odsek 7 udov.
Eksekutivne dražbe.
19. sept. 3. Dime iz Dol, 3. Rregarjevo ]>os. pravice, iz Višnjo gore, 3. Slak iz Biča, 2. Pekol iz Malih Dol, 2. Schroi iz Dobravico, 3. Oatonk iz Zagorice, vsi v Zatičini. 3. Klanear iz Koinpolj in 2. Klanear z Vrha, 3, Strah z Rove goro, vsi v Lašičah. 2. Com h Hriba na Vrhniki. 2. l'irc iz Idrijskega loga in 3. Suk iz Loma v Idriji. Ceanik iz Puleja v Postojni,
20 sept. 3. Zalaznik i/. Oirkovako vasi v Logatcu. 3. 1'ttjk iz Fužin v Žužemberku. 3. Ruko-vec z Brezovega rebra, 3. Vorvifičar iz Galirovcn, 3. Gerdežid iz Dobravico, vsi v Metliki. 3. Sajn iz 1'alčija, v Postojni. 2. Mam iz Vrba v Mokronogu, 2. Klaiidalifir s Prcdgrada, 2. Mamin iz Gorenje Podgore, 2. Bolite iz Tuševega Dola, 2. Judrič iz Kota, vsi v Ornomlji, 2. Koroaic iz Lip-nice v Rudolici. 1. Gregore iz Terzina v Kamniku.
Umrli ho:
Od 13 do 17 sept.: Marija (Jopič, vrad. v. 90 1., vhIccI starosti. Marija Poderžaj, polic. o. za davieo. llrša Moskore, gost. ž. 00 I., za jctiko. Jožefu Klopčie, časnik, razo. o. 2 1., za susico. Alojzija Kotar, konduk. o. 2 1., za vtriplj. možganov. Neža Vidic, posestniea HI 1., za mrtudom.
Telenrnllčn«' ilcntrnv cen«* 18. Beptembra.
Papirna renta (30.35 — Hreherua renta 62.— — Zlata renta 7135 — 18601etno državno posojilo 110 75 Haiikiii« akciji-7 81 — Krudit.no akcije 230.60— London 117.45 — Hrelir«. 100 30,— Os. kr cekini 5 62.-20-(ranhov 'J.40.
Št. 313.
Ilazpis iicHHJskili služb.
Izpraznjeni učiteljski službi na ljudski šoli v Ospu za 11. razred ui Boljuncu za 111. razred s slovenskim učnim jezikom ste razpisani.
Plače so vravnane po deželni postavi za Istro od noveieilira IM}:|,
Prosilci naj svoje prošnje s potrebnimi prilogami po Bvojih šolskih vradih v 14 dneh po 1. objavljenji tega razglasa sini pošljejo.
C. kr. okrajni šolski svet v Kopru (Cupo-distria) 7. sept. 1878.
(3)	llouflioii m. p.,
predsednik.
Dočka v poduk
vzame pek za sladkarij e.	(3)
Rudolf Kirbisch
nn narodnem (kongresnem) trgu-
Izdajatelj in odgovorni vrednik: Filip iladcrlap.
d, l. iain i - /i naslo iniki v Ljunijam.