Stev.llZ. ________ TUiMIaiil v petek, dne 20. mala mo.	Leto XXXVIII.
"	—i— M
S "r1: f S= W št^ W W mv H ^flfe
■	ni ■ ^^ Al ^^ ini	iS?
■	■ ■ II in ■■ L| ■
^m ^^H ^m	V reklamnih notloah stane
S V upravništvu: == ^^^ ■■ ^ ■■ MH HI	enostolpna garmondvrsta
Ka oelo leto naprej . K 22-40 H I H H W ■ ■ H H	večkratnem
: |J|lU W 11L Li	—
Za poUljanJe na dom 20 ».na ^HBBHNV W HBH ■■ E^HB89 1HHV	vsak dan, lsviemšl nedelje ln
mewe.-PoaameraeSter.IOT. ^^ W ^^MHP »B H ^■■■oP	prasnlke, ob 5. nrl popoldne.
1 oar Uredništvo j« v Kopitarjevi ollol štev. 8/m. i Rokopisi se ne vračajo; netrank Irana pisma u ne I =3 sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =		P	oiitičen list za slovenski narod	■	Upravništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6. Tt-0 = Sprejema naročnino, Inserat e tn reklamaoije. = Upravniškega telefona štev. 188. ■■
Današnja številka obsega 4 strani. '•C
IV. avstrijski dobrodelni shod na Dunaju.
Na biiikoštni ponedeljek se je na dunajskem starem rotovžu sešel IV. avstrijski dobrodelni shod k otvoritvenemu zborovanju. Navzoči so bili med drugimi: nadškof-koadjutor dr. Nagel, župan Neumayer, zastopniki škofov iz Budjejevic, Brna, Linca in Trsta, dalje zastopnika, notranjega in naučnega ministrstva, magistrata, raznih dobrodelnih društev, zvez itd.
Shod je otvoril za katoliško stvar v Avstriji velezaslužni baron Vitting-hoff-Schell ter prebral pozdravno pismo knezonadškofa dr. Grusche, ki je, kaJior pred desetimi leti, tako tudi za letošnji shod prevzel pokroviteljstvo, za kar mu gre iskrena hvala. Nato je bilo voljeno predsedstvo: Grof Nostiz (predsednik osrednjega sveta Vincen-cijevih družb na Češkem) kot predsednik in več podpredsednikov, med njimi vseučiliški profesor dvor. svet. Franc Schindler, grofica Alojzija Fiinfkir-chen in g. J. Roger iz Ljubljane. Po pozdravnem govoru predsednika, je govoril dr. Nagel ter podelil shodu papežev in nadpastirski blagoslov.
Posvetovanja so se pričela v torek zjutraj v katoliškem domu za delavke ter je imel prvo poročilo asistent na vseučiliški otroški kliniki dr. Bernard Spork o
vzrokih ln omejevanja otroške umrljivosti.
Poročevalec je povdarjal veliki pomen. umrljivosti otrok za ljudstvo in državo ter na podlagi statistike dokazal, da je ravno nasprotno res, kakor bi imelo biti: da. so namreč smrti ravno med mlajšimi zemljani najbolj pogoste. Vsako človeško življenje predstavlja za državo in ljudstvo gotovo glavnico, ki je s smrtjo uničena. Tako izgubi Avstrija vsako leto vsled smrti 200.000 dojenčkov 47 milijonov kron ljudskega premoženja. Glavni vzrok tako silne umrljivosti jc pred vsem iskati v nepravilni hranitvi dojencev. Vedno manj je mater, ki same doje svoje otroke, in vendar je to edina naravna, edino prava odgoja otrok. Z vsemi silami se mora delati na. varstvo mater pred in po porodu, ker je to obenem najvspešncjše varstvo dojencev. Treba je tudi strogega nadzorstva za. otroke, ki sc nahajajo v reji, zlasti nezakonskih. Veliko zlo je nezavednost in nerazsodnost delavskih gospodinj, ki ne vedo prav uravnati in voditi hranitve družine; zato se morajo ustanavljati kuharske in gospodinjske šole, umerjene za delavske družine. Bolnišnice hi se morale izpopolniti z rlomovi za prebolele, da bodo otroci Eim preje prišli ven iz škodljivih bolniških vplivov. Velikega pomena so počitniške kolonije, igrališča ild. Opozarja na. društvo »Varstvo dojencev«, ki pod pokroviteljstvom nadvojvodinje Izabele izvrstno uspeva ter jc med revnim ljudstvom zelo priljubljeno. Med rlojenci, ki so pod varstvom tega fl rušiva, jc le 8 odstotkov smrti. — Po tem poročilu in daljši debati jo shod sprejel resolucijo za, izpopolnitev privatnega in javnega, varstva olrok, in sicer z razširjanjem znanja o pametni od-goji in hranitvi dojencev po posvetovalnicah in šolah za matere ter z ustanovitvijo kuhinj, v katerih bi se popolnoma pravilno prirejeno mleko za, takojšno uporabo oddajalo za. revne dojence, ki iz tega ali drugega vzroka ne dobe pri materi naravne hrane. Prirede naj se tudi tečaji za izobrazbo žensk, ki bi potem delovale pri ustanovitvi bolnišnic za dojence, otroških zavetiščih, počitniških kolonijah, igrivih Ud.
O deških zavetiščih in zavodih za zaposlenje dečkov
je poročal ravnatelj dr. Hornich. Socialna beda in njene posledice na dušnem in nravnem polju so zlasti pogubno za nedolžno mladino. V velemestih in industrijskih središčih je brez števila otrok prepuščenih samim sebi, ker vsled socialnih razmer, ki tirajo očeta in mater z doma za kruhom, družinsko življenje vedno bolj propada in razpada. Ni čuda, da med temi zapuščenimi otroci izginja vernost, pokorščina, spoštovanje do predpostavljenih ter sploh vsa, dobra čustva. Temu bi se dalo odpomoči z ustanavljanjem zavetišč, v katerih dobe dečki razven hrane in ponavljavnega pouka v šolskih predmetih primerno dušno in telesno vzgojo, da se razvijejo v krepke voljo in značaje. Nuditi se jim mora primerno ročno delo, poleg tega pa tudi razvedrilo in zabavo: igre, petje, godba, izleti. Ti zavodi se ne smejo voditi po ozkosrčni šolski nia-niri, marveč življenje, in narava morata imeti tu svojo veljavo. Da bodi temelj versko-nraven, se samo po sobi razume. Na Dunaju jc Vincencijeva družba ustanovila 17 takih zavetišč, v katerih je tokom 10 let nudila nad 12.000 dečkom gmotno in moralno varstvo ter porabila za to skoro en milijon kron. Pa tudi vojni krogi so so. v novejšem času začeli zanimati za, varstvo ogrožene mladine in misliti na sredstva, da se jo obvaruje propada. Mnogo je v tem oziru storila zlasti Italija. — Po živahni debati je shod sprejel resolucijo za ustanavljanje deških zavetišč in mladinsko-obrambnih zavodov v smislu poročila. Red in disciplina v zavodu naj sc vpelje po vojaškem zgledu: skupen nastop, poveljevanje itd. bo gotovo ugajalo dečkom ter pokorščine ne bodo občutili kot neljubega pritiska. Ti zavodi naj bodo kot priprava za vstop v razne mladinske organizacijo. Sodelovati morajo stari Si, šola, Šolske oblasti in duhovščina, vzgojo v zavodih pa morajo imeti v rokah duhovniki in svetni učitelji ter vojaško popolnoma, izobraženi možje. Dokler ne bo mogoče postaviti povsod lastnih mladinskih domov, naj se v to svrho, kjer le mogoče, prepuščajo šolski prostori.
Popoldne je prva poročala grofica Elizabeta Romer o
stanovanjskem vprašanju za vajenke in delavke.
Risala ie, v kako strašnih razmerah prebivajo navadno vajenke in delavke.. ki so brez sta riše v ali so z dežele prišle v mesto. Dostikrat spe v enem in istem prostoru tesno skupaj osebe oboli spolov, dekle mnogokrat niti lastne postelje nima in mora s tovarišico spati. Lahko si je misliti, kako pogubno mora, lo vplivati na mlado dekliško dušo. Nadzorstva nima nobenega in v prostem času se potika, po sprehajališčih in plesiščih. In to so bodoče matere in gospodinje! Kakšen izgled! Go-vornica priporoča ustanavljanje zavetišč in domov, ki sc naj v vsakem posameznem kraju okoliščinam primerno urede. Shod je, sprejel resolucijo, ki priporoča ustanavljanje majhnih, skromnih zavetišč za. vajenke in delavke, kjer naj bo prostora kvečjemu za 20 deklet in ki naj jih vodi v vsakem oziru zmožna in sposobna, ženska pod nadzorstvom kakega društva. Oskrbovalnimi. no sme presegati cen v drugih zasebnih prenočiščih.
Prva pomoč zapuščenim otrokom.
O tem je poročal ministerijalni tajnik Ladislav Miiller. V današnjih socialnih razmerah ne zadostujejo več zgolj karitativne ustanovo za sirote in druge revne iu zapuščene otroke, ki so tako stare kakor krščanstvo samo. Danes razumemo pod otroškim varstvom in mladinsko oskrbo nekaj več: gre se za varstvo pravic in koristi novega rodu, ki v svoji mladinski dohj še ni zmožen sam zastouuti svoio stvar.
Polje jo ogromno, delo na njem se deli v številne panoge in ena teh je tudi prva pomoč otrokom in mladostnim, ki so ostali brez strehe ali pa se nahajajo v okoliščinah, ki so nevarne njih telesni ali n ravni dobrobiti ter je nujna, takojšna pomoč neobhodna. V tem oziru bi morali sodelovati državni in občinski činitelji ter socialne organizacijo; doslej je edino Dunaj nekaj storil v tej stvari, a potreba je povsod velika. Govornik je končal: »Detinstvo je presveto in mladost je preclragocona last splošnosti, nego da bi ju brez najhujšo sile smeli izročati nevanostini zaporov in odgonstva«. Po temeljiti razpravi jo shod sprejel resolucijo za ustanovitev posebnih domov, zavetišč in opazovališč za zapuščene otroke iu mladostne, v katere naj so jih do na-daljnih ukrepov začasno spravi. V manjših mestih in krajih so v to svrho lahko dobi prostor v sirotišnicah ali drugih zavetiščih — seveda primerno oddoljeno od ostalih prostorov.
Naslednji referat o
domači bolniški oskrbi za revne
je podal dr. Morie Haas. V mnogih slučajih so razmere take, da se bolnika ne more spraviti v bolnišnico ali pa družinske okoliščine zahtevajo, da, ostane doma. Ti reveži dostikrat nimajo najpotrebnejšega in v svoji zapuščenosti stotero občutijo nesrečo bolezni. Tem se mora preskrbeti brezplačno pomoč in postrežbo. Sprejme se resolucija za i ustanovitev društev, ki bodo oskrbovala brezplačno domačo nego in postrežbo revnih bolnikov na ta način, da se bo obenem oskrbovalo, če treba, tudi njihovo gospodinjstvo. Društva naj podpirajo vsi rnerodajni činitelji.
S tem je bilo torkovo zborovanje končano.
V sredo je podal prvo poročilo duhovnik profesor Friderik Konarik o
potrebi zdravilišč za alkoholike.
Govornik je odkrival strašne rano, ki jih družbi zadajo alkoholizem. 40'/o zločinov gre na račun alkohola, ne vštevši dejanj, ki so jih pijanci zagrešili v popolni pijanosti in radi tega niso bili kaznovani, 50r/o je v blaznicah alkoholikov, ki tako jemljo prostor drugim na živcih bolnim revežem; kdo pa, prešteje gorje v družinah, ki ga povzroča pijanstvo. To zlo pa ni neozdravljivo, marveč je pijanca pod gotovimi pogoji mogoče, poboljšati. Ne seveda, s policijskimi odredbami, marveč v posebnih zdraviliščih, ki jih naj vodita zdravnik in duhovnik, kajti pijanstvo ni samo telesna bolezen, temveč tudi grešna, strast. K besedi se je oglasil vsoučiliščni profesor dr. Alcks. Pilz ter poudarjal, da je alkoholike delili v dve vrsti: v tako, ki so postali pij a nci vsled .zunanjih okoliščin, milje-ja, in pa v nfprai insanes, ki so nepoboljšljivi. i i! nl^M?1 jih zato no sprejema v zdravilišča za alkoholike. Pijance se mora staviti pod varuštvo in jih, če treba, s silo spraviti in pridržati v zdravilišču. Odprta zdravilišča, v katerih bolnik pride in gre, kadar sam hoče, nimajo uspehov. Govorilo jo še, več strokovnjakov, nakar jo shod sprejel resolucijo, ki poživlja, vsa protialkohol-na društva v državi, da, delujejo ti a ustanovitev zdravilišč za pijance. Vlado se. poživlja, da alkoholizma ne za-tira le. s kazenskega stališča, marveč tudi z ozirom na socialne in zdravstvene koristi ljudstva. Država in dežela, ki vlečeta v davkih svoj dobiček iz alkoholizma, naj primemo prispevata k stroškom za zdravljenje pijancev. Državni zbornici pa se naprošati, da skloneti zakon za, event,uolno prisilno pridržanje pijancev v zdraviliščih.
Cos. svetnik dr. Alojzij Gruber je poročal o
skrbi za vajence.
Vos bodoči razvoj obrtniškega stanu je odvisen od tega, da so zagotovi nravno čvrst in strokovno izboron naraščaj. Zato je nujno treba, da si učenec izbere svoiim dušnim iu telesnim
zmožnostim in nagnenjem odgovarja-* jočo stroko, stroko, ki ima bodočnost, in pa pravega mojstra, to je mojstra, ki ni le strokovno izboren, marveč ima tudi sposobnost v vzgojnem oziru vršiti svojo dolžnost nasproti vajencu. V ta svrho naj bi sc združila vsa krščanska delavska, pomočniška in društva moj-^ strov ter zasnovala skupno posredovalnico za. delo in vajeniška mesta. Za vajeniško stvar naj se zavzamejo državno, deželne in šolske oblasti ter krščanske organizacije. Duhovnik Fran Stadler je v isti stvari priporočal domove za, vajence, kjer hi so zbirali v prostem času, zlasti ob nedeljeh popoldne, pod vodstvom duhovnika. Tu naj so fantom nudi, kar jim služi k zdravju in kar jim napravlja, veselje, vmes naj se neprisiljeno vplete plemenite opomine. Vsako dolgočasno šomašterstva mora. biti izključeno, ker z vsega počet k ubija, vsak uspeh. Že v šoli naj bi se pred odhodom fante opozorilo na vajeniški dom, obenem pa. obveščalo voditelja o vajencih, ki imajo priti v mesto. Sprejeta je bila resolucija v smislu poročil; zahteva so tudi, da šolske oblasti pazijo na to, da. morejo vajenci ob nedeljah in praznikih vršiti svoje verske dolžnosti, kakor tudi, da se v vso. obrtne in nada.ljevavnc šole uvede krščanski nauk.
Popoldne je prvi poročal vitez pl« Findenigg o
pomoči onim, ki so brez strehe.
Marsikdaj se tudi poštenemu delavcu pripeti, da ostane brez sredstev na cesti, bodisi vsled bolezni ali izgube službe. Dostikrat zadene to cele dru^ žine. Tu treba plemenite pomoči, ne samo z začasnim prenočiščem, nego tudi na ta, način, da se nesrečnikom zopet pomore do zaslužka in rednih razmer. Za. hirale« in pijance naj primerno poskrbi država, vsem drugim pohajačem pa naj sq strogo stopi na prste. Sprejeta je bila resolucija v enakem smislu.
Nato je poročal Henrik Fiseher o
skrbi za odseljence in izseljence.
Vsled izpremenjenih gospodarskih razmer in silnega, razvoja prometnih sredstev se povsod, zlasti pa v Evropi vrši gibanje, ki po svoji obsežnosti pušča daleč za sabo zgodovinsko preseljevanje. narodov. No lo, da se ljudstvo trumoma izseljuje v drugo dele sveta, marveč tudi v notranjosti s« vrši to gibanje: z dežele v mesta, in industrijske kraje in tu iz enega, kraja in mesta v drugega. Da pri tej nestanovitnosti, pri tem semintja ni posebno ugodno za versko-nravno dobrobit in gmotno korist ljudstva, je jasno na prvi pogled. Zlasti so pri tem prizadeto ženske in mladostne osebe obojega spola. Pomoč je nujna. Prvo delo jc na, tem polju vršila in š« vrši Rafaelova družba, njena organizacija se mora 1« še izpopolniti, njeno delo razširiti. Za dekleta,, ki prihajajo v mesta, skrbe društva za dekliško varstvo. V dekliških društvih na deželi naj sc s predavanji opozarja nanje. Debate o tem po-ročilu so je zlasti udeleževal g. dr. J. Krek ter navedel poti. za, uspešno varstvo odseljenccv in izseljencev. Sprejeta je bila resolucija, ki 1. opozarja izseljence na versko-nravno in gmotno pomoč Rafaelovo družbe; 2. priporoča, da se že v domačem kraju izseljence opozori na vse nevarnosti tujine, kakor tudi na katoliška društva in organizacije, katerim naj se v novem kraju priklopi jo; 3. da vsa katoliška društva podpirajo delo Rafaelove družbo in ■i. da, isto družbo vsi katoličani gmotno podpirajo.
Pri slavnostnem zborovanju je govoril profesor Jožef Pascher o
pomenu laiške kateheze za dušno skrb v mestih.
V mestih kateh«t,u ni. mogočo doseči, da bi vsak posamezen otrok pridno sledil krščanskemu nauku in no zaostajal; sploh onih par ur v šoli nikakor ne zadostuje, ako utrok ud doma
nima podlago in pomoči. Posebno velja to z ozirom na pripravo na prvo sveto spoved in prvo sveto obhajilo; otroci, ki zaostanejo v prvih dveh razredih, sploh ne slišijo pouka o spovedi in obhajilu in stopijo iz šole, ne da bi ta dva zakramenta prejeli. Kje naj potem slišijo božjo besedo in se zlasti pripravijo na sprejem sv. zakramentov? V cerkev seveda ne hodijo in bi to tudi pri njih zaostalosti v znanju verskih resnic ne zadostovalo. Duhovniki pa tudi nimajo časa iskati posameznih ovčic. Da se tej potrebi odpomore, se je po prizadevanju barona Vittinghoff-Schella organizirala na Dunaju ženska družba, ki zbira mladino in jo poučuje v verskih resnicah. Samo letos poučujejo te dame 1262 otrok. Da se za katehezo usposobijo, prirede tečaj, na katerem jim duhovnik poda praktična in metodična navodila. Sicer je pa laiška katelieza bila od davna v navadi pri kristjanih (uvedena je tudi v naši škofiji) in je za povzdigo verskega življenja med kristjani nedvomno velikega pomena. Naj bi se tudi to delo krščanske ljubezni razcvetelo!
Drugi slavnostni govornik je bil šolski svetnik s Poznanja, Jožef Ra-domsky, ki je na splošno govoril o skrbi in dolžnosti za nravno ogroženo in zanemarjeno mladino. Povedal je, da je na Pruskem med mladostnimi kriminalistika silno narasla ter je bilo leta 1905. nad 30.000 mladostnih oseb kaznovanih, letos bo število znašalo pač 60.000. Vsi poklicani Činitelji in vsa javnost bi morala sodelovati, da se propadanje mladine prepreči ali vsaj kolikor mogoče omeji. Smrt za mladega človeka je ječa, zato se mora vse poizkusiti, da se mladostnih oseb pod 18 leti sploh ne bo vtikalo v navadne ječe. Vrste katoličanov naj se sklenejo za rešitev mladine.
V četrtek so si udeleženci shoda ogledali razne vzorne dobrodelne zavode za. otroke na Dunaju.
Državni zbor.
Včeraj so zborovali odseki. Zanimiva je bila pred vsem razprava v odseku za poslovnikovo izpremembo. kjer je predlagal odsekov načelnik Fuchs, naj se izvoli za posvetovanje o poslovnikovi izpremembi poseben pododsek. Pernerstorfer se je zavzel za to, da se določi poročevalec, ki naj občuje s strankami. Dr. Lewieki in Choc sta zahtevala glavno razpravo, nasprotovala sta dr. Šusteršič in dr. Adler. Dr. Le-,wicki in Choc sta zahtevala, naj se vladni predlog o poslovnikovi izpremembi črta. z dnevnega reda. Predlog je bil odklonjen. Končno se odobri sledeči dr. Šusteršičev predlog: Ker smatra odsek vladno predlogo v vseh bistvenih delih za nesprejemljivo, se sklene, da se izvoli poročevalec, ki naj v 14. dneh izdela samostojno poročilo o novi postavi o poslovniku in o novem poslovniku. Za poročevalca je bil nato izvoljen dr. Steinwender, nakar se je seja zaključila. Kakor se trdi, nameravajo odsekova posvetovanja o poslovnikovi izpremembi pospešiti. Dr. Stein-wender napravi kratek načrt, o katerem se bo posvetoval z voditelji posameznih strank. Z novim poslovnikom nameravajo pospešiti parlamentarno delovanje, novih disciplinarnih sredstev ne nameravajo uvesti.
V	finančnem odseku so nadaljevali razpravo o novih davkih. Dr. Renner jc predlagal, naj sc razprava toliko časa sistira, dokler ne poda finančni minister zodostnih pojasnil o finančnih potrebah v bodočih letih. Govornik graja, osobito postopanje pri zgradbi dreadnoughtov. Predlaga, naj finančni odsek toliko časa prekine posvetovanje, dokler ne dobi natančnih podatkov o zahtevah vojne mornarice za leti 1911. in 1912. Dr. Gessmann izjavi, da »Stabilimento Tecnico« res gradi dre-adnougthe. a le zasebno in se ne boji jih prodati neki inozemski državi, če bi jih ne kupila naša vlada. Dr. Licht. predlaga pozvati vlado, naj poizve, kaj da zahteva voj. uprava in naj o tem poroča parlamentu. Bilinski izjavi, da vlada sama. ne p onza-,-tmz-rybfskpz vlada sama ne pozna zahtev vojne uprave za leto 1911 in 1912. Pri glasovanju bi bila vlada propadla, če bi se ne bili odstranili Čehi, dr. Ivčevič in dr. Ploj sta glasovala proti dr. Renner-jevemu predlogu, ki je bil odklonjen s 16 proti 12 glasovom.
V	proračunskem odseku je pri razpravi o proračunu notranjega ministrstva zahteval dr. Kramaf, naj se vrši prihodnje ljudsko štetje po narodnosti. Govori nato o galiških in bukovinskih razmerah. Wasilko je nastopil proti ruski propagandi, Nemec se je pritoževal zaradi postopanja proti socialni demokraciji na Češkem. Govorili ^o še Malik, Vukovič, Kotlaf, Baliaglia, Stu-
nek, Schillinger, Markhl, Sylvester in Romanczuk.
Draginjski odsek je odobril zakonski načrt o stanovanjski preskrbi.
V industrijskem svetu je dr. Wois-kirehner naglašal, da ogrska vlada najbrže v najkrajšem času ugotovi balkanske pogodbe.
Halley]ev komet.
Ravnatelj meteorološkega centralnega zavoda na Dunaju, profesor dr. Trabert, poroča, da ob prehodu zemlje skozi Halleyev komet ni bilo nobenih meteoroloških pojavov. Opazili niso s teleskopi nobenih utrinkov. Zemlja je plula samo skozi skrajni del kometove-ga repa. V noči od 18. do 19. t. m., kakor tudi proti jutru so se videle na nebu ozke, svetle proge, ki so jih marsikje spravljali v zvezo s kometom, a so bili samo razsveljeni oblaki. Iz dunajske zvezdarne se poroča, da so nekatere fotografije solnca že izgotovili. Na njih pa ni nobenega sledu kometovega jedra, kar dokazuje, cla jedro ni tako gosto, da bi se moglo o njem napraviti sliko. Poroča se tudi, da do včeraj opoldne še ni bilo ničesar znanega o zrakoplovu, s katerim se je dvignil na Dunaju dr. Jaschke v zrak, da bi opazoval komet. Na Sonmvendsteinu so v presledkih potom aneroidičnih aparatov skušali v kometovi noči dognati, če bo pritisk zraka večji, ko bo plula zemlja skozi kometov rep. Ako bi bil kometov rep gost, bi se moral opaziti večji pritisk zraka. Opazovanja pa so dokazala ravno nasprotno.
Iz Berolina se poroča o vesteh iz cele nemške države in od drugod, da se ob prehodu zemlje skozi Halleyev komet ni opazilo nobenih izrednih pojavov, s čemur so potrjena »prerokovanja« strokovnjakov. Uspeh opazovanj je bil povsod negativen. Na tempelhof-skem polju v Berolinu se je zbralo več tisočev ljudi, cla bi videli komet. Gostilne so bile v bližini odprte do jutra ter so se v njih razveseljevali ljudje pri vinu. Pravega kometa seveda niso videli.
Iz Monakovega se poroča, da je po celi Bavarski, zlasti pa med kmečkim prebivalstvom, vladal velikansk strah pred kometom. Mnogo jih je kometovo noč premolilo pod milim nebom. Nekateri so celo iz samega strahu noreli, v pravem pomenu besede.
Iz New Yorka se poroča, da je vladal zlasti med črnci velik strah zaradi kometa. Duhovniki vseh verstev so se trudili, da bi pomirili ljudi. Rudarji so izjavljali, da. ne gredo v rudnike, temveč hočejo čakati konec sveta na površju zemlje. Najbolj grozen strah je vladal med črnci v južnih državah. Mnoge se jih jc poskrilo v kleti. Pravzaprav pa je vladala po celi Ameriki kometova bolezen. Premožni ljudje so se veselili na. veselicah, drugi pa so uganjali zopet. druge neumnosti vsled svoje razgrete domišljije. Marsikje so zamašili ključavnice, okna, vrata, da bi ne prišla v sobe kometova pruska kislina in jih zastrupila.
Da pa se ne bo mislilo, da so samo črnci in v Ameriki bedasti ljudje, povemo, da so tudi v nemškem Gradcu. Listi poročajo, da v Gradcu še ni bilo tako nemirne noči, kakor je bila kometova. Požarno brambo so alarmirali razni gostilniški in kavarniški gostje nič manj kot enaintridesetkrat, seveda brez potrebe, v pijanosti. Javljalo se je, da, gore gledišča, zastavljalnica in deželna palača. Vedno so se odpeljali og-njegasci na omenjeno mesto, kjer se je pa izkazalo, da so bili potegnjeni za nos. Aretovali so deset osumljenih oseb. Pri eni so našli tudi ključ od av tomatov, potom katerih se pozove po žarno brambo. Prebivalstvo samo, pa. je bilo zaradi vodnih požarnih signalov zelo razburjeno, k čemur je veliko pripomogel tudi strah pred kometom. Nemška »izobrazba« je pač vedno na prvem mestu!
X X ^
A
Ha.lleyiev komet je prešel srečno mimo naše zemlje, ne da bi ji bil kako znatno škodo provzročil. Kolikor se je opazovati moglo, ni bilo na nebu nobenega sledu o kakem nenavadnem pojavu, niti kako svetlikanjc, niti zvezdni utrinki se niso pokazali. Bržčas tudi dolžina repa ni bila tolika, da bi bila zemljo dosegla. Prehod kometa preko solnca so na zvezdama h skrbno opazovali in tudi fotografične slike napravili, tedaj do 3. ure ni Še znan kak uspeh. Pač javlja brzojavka iz Kiela, da so z velikim daljnogledom (70 cm. objekt, premer) sicer solnce opazovali, da pa baje jedro ni bilo tako gosto, da bi se na solncu videlo. Vendar pa to opazovanje v Kielu kakor tudi v vseh naših srednjeevropskih zvezdarnah ni merodajno, ker se je hi o moralo vršiti zjutraj med pol 4. in pol 5. uro 2ju-I trn j, torej v zelo »cueodncm času, ko
se je solnce ravno vdigalo nad horizontom. Vsekako bolj zanesljive podatke nam prinesejo bolj iztočne azijske zvezdarne.
Kdaj se bode komet videl?
Danes, 20. maja, se bode komet dal že opazovati na večernem nobu. Komet zahaja eno uro in 40 minut kasneje kot solnce. Ker je njegova svetloba sedaj približno enaka zvezdi prve vrste, se bode pri ugodnem vremenu že zvečer po osmi uri zamogel opaziti.
Dne 21. maja zahaja komet že dve uri 40 minut pozneje kakor solnce, dne 22. maja zahaja tri ure 20 minut za solncem. Dne 23. maja zahaja komet štiri ure pozneje kot solnce in bi se zamogel prav krasno opazovati, ako no bo mesečina preveč motila. Vendar bo svetloba njegova naglo pojemala, in bo imel komet ta dan le še polovico svoje svetlobe od dne 20. maja.
Dne 24. maja zahaja komet štiri ure 20 minut za solncem in dne 25. in 26. maja zahaja komet proti 12. uri ponoči. Svetloba njegova bo pa enaka le še zvezde druge do tretje vrste.
Po 26. maju bode kometova svetlo ba še bolj hitro ponehala in utegne koncem maja Ie komaj za prosto oko viden biti.
Berolinska zvezdama (Treptov) sporoča, da se je ponoči 19. maja ob 2. uri 10 minut opazilo nekako lahko svetlikati je v obliki dolgega pasu nizko ob horizontu. Tudi trdijo, da jo jutranja zarja baje imela neko bolj nenavadno intenzivno barvo. Je li to res vpliv kometovega repa ali ne, danes še ne moremo dognati.
AVSTRO - OGRSKA. Mornariške zahteve.
Za mornarico se namerava letos zahtevati 22 do 26 milijonov kron več kakor lani in se bo zahtevalo zanjo 80 do 90 milijonov kron.
Krvave ogrske volitve.
V	Rabu je 19. t. m. govoril Tisza kot, kandidat. Sprejet je bil Tisza na kolodvoru z gnjilimi jajci. Pot mu je morala delati policija. Aretirali so dvanajst, oseb. pri katerih so našli kamenje. Še hujši je pa bilo v Halmiju, kjer so bile med govorom vladnega kandidata Gyorgyja velike demonstracije. Orožniki so nastopili z bajoneti. Ranjenih je bilo več oseb. V tunpoški občini so se spopadli Justhovci s Košutovci. Streljali so z revolverji. Več oseb je ranjenih. Orožniki sc zabodli kmeta A. Kondorja.
POGREB KRALJA EDVARDA.
V	London je došel avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand, nemški cesar Viljem in bolgarski car.
EDVARDOVA POLITIČNA OPOROKA.
Edvard je zapustil politično oporoko, ki obsega natančna navodila, kako politiko naj zasledujejo Angleži po njegovi smrti. Priporoča, naj čislajo sklenjene zveze, a. korektni naj bodo tudi nasproti trozvezi.
SRBI STRELJAJO NA TURKE.
V	prepola. ki okolici so streljali Srbi na neko turško patruljo. Ustreljen je bil neki turški korporal, ranjen pa neki turški vojak.
Dnevne novice.
-f Slov. katol. akad. društvo »Dan«
v Pragi si je na svojem ustanovnem občnem zboru dne 15. maja izvolilo sledeči odbor: Predsednik tov. diplom, eksp. akad. in pravnik Josip Dular; podpredsednik in blagajnik tov. pravnik Ivan Perne; tajnik tov. pravnik A. Leskovec; knjižničar in gospodar tov. pravnik Janko Koser.
+ Vsi in vse za mladino. To nedeljo ustanovo v Gorici socialni demokra-tje mladeniško organizacijo, ki se zanjo najbolj zavzemata dr. Turna in Dr-mota. V tozadevnem oklicu pravijo socialni demokrati, da sokol mladino s plesi in sistematičnim pijančevanjem demoralizuje in da mora vsak, ki mu je kaj za narodno bodočnost, t,o zajeziti, da liberalci ne bodo zastrupili vseh narodovih kali. Najbolj pa socialiste nagiba k ustanovitvi mladeniško. organizacije Orel, ki mu v svojem oklicu ničesar drugega ne vedo očitati, kakor da hoče napraviti iz slovenskega naraščaja »rimske sužnje«. Orla se socialisti hudo boje, saj na Goriškem zadnji čas ne. mine tedna, da ne bi se ustanovil nov Orel. Strah in skrb socialistov jasno kaže, kolikega pomena je Orel in koliko je vredna zlasti tista železna disciplina, ki jo jc dodanes vzdrževala v njem Zveza Orlov. Na tej podlagi smo do danes izvojevali svoje zmage in pa s svojim izobraževalnim delom ter z enotnim vodstvom. Du je Orel •s oliko I napravil, !u spričujeju zdui 'udi soci-
alisti, ki hite ustanavljat mladinsko organizacijo, da ne bi Orel vse mladine združil v svojem okrilju in bi socialistom nič ne ostalo. Za Orla bo to nov nagib za neumorno delo, pa za izpopolnitev posebnega načina njegove stroge po vojaško izvedene organizacije, ki je najboljše jamstvo in porok za njegov nadaljni napredek.
-f Orlovski dan na Goriškem. Na binkoštni ponedejek so priredili goriški Orli zlet na Dobrovo v zapadnih Br-dih, kjer meji slovenstvo na Lahe. Telovadbo in veselico je obiskalo na pro-stem nad 800 ljudi. Govoril je br. Krem-žar o načelih naše organizacije. Želeti je, da bi sc misel organizacije krščanske mladine razširila tudi po doslej v tem oziru zanemarjenih zapadnih Br-dih.
+ Krasna laška mornarica. Te dni
bo velika argentinska republika slavila stoletnico osvobojenja izpod španskega jarma. K tej slavnosti so vse vele-vlasti poslale po več bojnih ladij in tu-di Italija se je hotela postaviti. Pokazalo se je pa, da laške križarke niso za viseko morje sposobne. Opremljali so križarko »Pisa«, pa jo tako pozno usposobili za daljno pot, da bi slavnosti zamudila, ako bi zdaj odplula. Vsled tega je ministrstvo odredilo, da odpluje nemudoma v Buenos Aires mala 3000 ton velika ladja »Etruira«, ki je itak vedno stacionirana v južno ameriških vodah. Avstrija pa bo zastopana po 6300 ton veliki, zelo reprezentativni križarki »Cesar Karol VI.« in bo Lahe daleč posekala. Ta značilni dogodek kaže, da laška mornarica ni tako (imenitna, kakor vedno pojejo.
+ Nemški načrti. Znani nemški narodnoobrambni strokovnjak dr. Sa-massa predlaga ob priliki 301etnega jubileja Schulvereina, naj avstrijski Nemci po zgledu v rajhu osnujejo »Centralni urad za ljudsko blagostanje«. Ta urad naj preiskuje in zaznamuje zlo, ki ga napravi alkohol, slabost mater, epidemične bolezni, naj vodi statistiko o rojstvih in umrljivosti, se briga za stanovanjsko vprašanje, šolsko higijerio, ljudsko izobrazbo, ve-likomest.no mizerijo itd. in naj se sploh peča s problemom ljudskega zdravja in pomnoževa.nja. Vlada bi seveda takega urada ne smela in ne mogla ustanoviti, ker bi se okoli njega razvil narodnosten boj, ki bi vsako pozitivno delo onemogočil. Urad za ljudsko blagostanje naj bi postal resort nemškega ministra krajana, za Nemce seveda. Moral bi pa v to svrho dobiti dohodkov. Odkod te dobiti? Iz povišanega dohodninskega davka! Vsaki narodnosti naj se v razmerju, koliko je prispevala k temu davku, odkaže gotov odstotek za ta namen; s tem denarjem naj bi razpolagal potem minister krajan v imenovane svrhe. Beležimo.
—	O izletu »Ljubljane« na Reko itt Sušak obširno poroča, tudi »Riečki Glasnik«. O koncertu »Ljubljane« piše: »Točno u 8% započeo je koncert pod ravnanjem g. Svetcka. Odpjevaše nekoliko p je srnama od kojih su nekoje morali ponoviti i to takovem preciznošcu, kako to samo Slovenci znadu. No vr-hunac iznenadjenja bio je, kad se pojavila na pozomici operna pjevačica gdjica Micika Peršlova. i odpjevala Gregorčičevu »Človeka nikar« i »Zaostali ptič«. Slušateljstvo ostalo je fra-pirano, neznajuči ima li pred sobom a.l-tisticu ili bariton. Kad je svršila, pljes-kanju ni je bilo ni kraja ni konca, te je na obče zahtjovanje morala ponoviti.« —■ Ko konstatira »Riečki Glasnik« velik uspeh koncerta, opisuje tudi dogodke po koncertu: »Iza koncerta u 11 sati od-putiše se na parobrod, koji ih je imao povest, u Veneciju, pračeni velikim mnoštvom naroda, koje je putem pjc-valo rodoljubne pjesme i klicalo Slo-vencima. Ncšto prije pol noči rastaše se Slovenci težka, srca od svoje brače, po-nesav sa sobom najljepšc uspomene na ovaj bratski boravak. I tako smo opet. jednom dokumentirali, da smo jedno i po krvi i po osječaju, da jedan drugoga, razumimo i da smo jedan na drugog upučeni. »Slovenae i Hrvat brat i brat!« Taj lijepi akord našeg bratskog jedinstva ostat če trajan i nepomičan, te nema sile, koja bi kadra bila porušit ga, kako sc je to pokazalo i ovom zgo-dom. Nemočni, da ga pomute, blamira-ni i postidjeni povukoše sc u kut. Tamo im i jest mjest.o.«
—	V spomin cesarjevega prihoda v Mostar jc občinski svet sklonil vpeljavo električne razsveljave s proračunom eninpol milijona kron in zgradbo ine-slne parne kopelji s stroškom 60.000 K. Za sprejem in olepšavo mesta se je dovolil neomejen kredit.
—	Hrvatje v Argentiniji izdado o priliki stoletnico krason ilustriran almanah v hrvaškem in španskem jeziku, Knjigo v kratkem razpošljejo.
-- Slovenec utonil v Ameriki. Iz Ifudsonu, Wio.„ se poroča, da sc jc An-
drej Prosen peljal 18. aprila s Fran Pavličem na neko, 30 milj od Iiudsona oddaljeno posestvo. Ker nista poznala pravega pota in se nista ravnala po nasvetih rojakov, sta šla po nepotrebnem čez veliko vodb, ki je konje in voz začela odnašati. Uvidela sta, da je položaj za nju jako nevaren in da se morata rešiti s plavanjem. Andrej je prvi skočil v vodo in začel plavati proti nasprotnemu bregu, a voda jc plavanja neveščega Prosena pogoltnila in odnesla seboj. Ko je Fran Pavlič videl izginiti svojega tovariša v valovih, je takoj skočil za njim, da bi ga rešil, a ni mogel več pomagati, ker ga v kalni vodi ni mogel videti. Prosena še danes niso dobili iz vode. Ranjki, ki je tako žalostno končal, je bil samec, star 24 let in obče priljubljen med tamošnjimi rojaki. Sorodnike zapušča v Ameriki in stari domovini.
—	Železnica Kranj • Tržič je imela v poldrugem letu svojega obstoja do konca leta 1909 dohodkov 132.117 K, izdatkov 111.920 K, tako da je ostalo 38.461 K. Ker pa je treba za obrestova-nje in amortizacijo 111.174 K, se mora Dokriti iz državne garancije 72.712 K.
—	501etnico v spomin 1000 Garibal-dincev bodo v Italiji na najslovesnejši način praznovali. Sodelovala bo tudi vlada in se slavnost! udeleži najbrže tudi kralj.
—	četrti svetovni shod krščanskih dekliških društev je bil 18. t. m. otvor-jen v Berolinu.
—	Drava je izstopila v Osjeku. Mesto in okolica je deloma pod vodo. Voda še vedno narašča in sc v vsi naglici dela jezove; vojaštvo je pripravljeno, da v sili priskoči na pomoč.
—	Nova cerkev v Gorici, čč. oo. kapucini v Gorici so začeli prenavljati svojo cerkev. Po načrtih bo cerkev znatno povečana, zvišana in bo po svoji notranjosti in zunanjosti ena najlepših cerkva v Gorici.
—	Iz Tržiča se nam piše: Mnogo ljudi je pričakovalo po raznih gričih v noči od 18. do 19. t. m. Halleyjevega kometa, pa ni hotel priti. Na stotine jih je šlo opolnoči na gore, pa so se zjutraj zaspani vračali domov. Tu in tam so bili prižgani veliki kresovi. — Na maj-nikov izlet so prihitele k nam učenke IV. razreda c. kr. vadnice v Ljubljani z gdč. učiteljico Štupca 19. t. m. — SI. deželni odbor je podelil naši splošni delavski bolniški blagajni podporo 200 kron. Delavstvo je zelo hvaležno za velikodušno podporo.
—	Za doktorico filozofije je bila promovirana na dunajskem vseučilišču gdčna, Marta Furlani, hči g. Ivana Furlanija, učitelja na tržaški državni ljudski šoli.
—	Eliza pl. Orzeszko, znamenita poljska pisateljica, je umrla v Grodnu, v čegar bližinj je bila rojena na nekem DOsestvu leta 1842.
—	Vročina. Včeraj, dne 19. maja je bilo v Novem mestu ob 2. uri popoldne solnčne toplote (na solncu) 32 stopinj R. Pred par dnevi so bili še preveč hladni dnevi ter mrzle noči, sedaj oakrat pa taka toplota!
—	Vrhniška železnica je leta 1909 nazadovala v primeri z letom 1908. Dohodkov je imela leta 1909 — 52.943 K (leta 1908 pa 62.713 K). — Zlasti občuten je nazadek pri blagovnem prometu, ki je znašal leta 1909 K 20.206 (leta 1908 pa K 27.875). Obratni stroški so pa bili leta 1909 večji od dohodkov za 29.063 K (leta 1908 za 27.616 K). Ker pridejo zraven še obresti in amortizacija, mora državna garancija pokriti 67.118 K.
—	Umrl je v Kastvu umirovljeni nadučitelj Slovenec Miroslav Gross-mann, star 65 let, doma iz Sežane. Služil je v Kastvu 40 let.
—	Osmina po pokojnem župnika g. Antonu Antončiču bo v Ihanu v ponedeljek, dne 23. maja, ob 9. uri dopoldne.
—	Neznan samoumorilec. Dne
28. sušca so našli v gozdu pri Bazovici nekega obe^enca, katerega identitete dosedaj še niso mogli dognati. Pri njem so našli razen nekega francoskega. koledarja, nobenih izkazov. Samoumorilec je bil okoli 35 let star, 157 cm velik, sicer močan, a izgleda slabo. Obraza je bil suhega in bledega in svet-lorjavili oči. Obešenca je tržaška policija dala fotografirati. Komur bi bilo o njem kaj znanega, naj to sporoči policiji v Trstu.
—	Slovenec ponesrečil v ameriškem rudniku. V Iromvoodu, Mich., se je v začetku tega meseca ponesrečil rojak Mihael Mavrin, popravljajoč z drugimi delavci vspenjačo v rovu. Izpodrknilo mu je, ter je padel tako nesrečno, da si je stri nogo.
—	»Narodnoobrambnemu Vestni« ku« namonjene dopise naj se nam pošlje do prihodnjega torka.
Štajerske novice.
š Hofrata Ploja ne marajo. Celjski »N. D.« od 11. t. m. je priporočal na prvem mestu dr. Ploja kot kandidata v načelstvo celjske Zadružne zveze. Pa smola! »Dnevnik« od 12. t. m. prinaša novo načelstvo in nadzorstvo, a med raznimi imeni smo zastonj iskali častivrednega hofrata. Vse ljubimkovanje osamelega hofrata z mlado - liberalci, vse njegovo rovarjenje proti K. Z. in njenim poslancem, ki so ga gospodje okoli »Dnevnika« s takim veseljem in užitkom zasledovali, ni nič pomagalo. Agitacija mladih je ostala brezuspešna, general brez armade dr. Ploj je ostal na cedilu. Oni gospodje, ki mu ne zaupajo, in so mu dali to moralno zaušnico, bodo že vedeli zakaj so to storili. Mi tudi vemo.
š Sestanek duhovnikov abstinentov, ki bi se imel vršiti dne 23. t. mes., v Poličanah, se preloži na poznejši čas.
š Nezgoda na železnici pri Celju.
Posestnik Jakob Sitar iz Št. Janža no Vinski gori je imel včeraj opravka pri Steinklauberju na Pragerskem. Plačal je tam nek račun v znesku nad 250 K. Peljal se je nato domu čez Celje. V vlaku pa je menda zaspal in se je odpeljal mimo kolodvora. Onkraj mosta čez Savinjo je najbrž opazil, da je že mimo Celja in je skočil z vlaka. Padel je z glavo naprej in se je hudo poškodoval. Spravili so ga v celjsko bolnišnico. Na licu mesta je tudi že bila sodnijska komisija.
š Pretep med slovenskimi in nemškimi delavci. Iz Ivapfenberga, 19. maja: Včeraj zvečer so insultirali nekateri nemški delavci svoje slovenske tovariše, vsled česar je prišlo do hudega pretepa. Nemci so bili tako hudo tepeni, da se nekateri bore s smrtjo. Štiri Slovence so zaprli.
š Vojak 47. pešpolka Ivan Lepenik, obsojen na štiri leta ječe. Svoj čas smo poročali obširneje, kako je bil zaboden na Stolnem trgu pred kavarno »Armo-r.ia« laški delavec Lovrenc Mareschi. Zabodel ga je vojak 47. pešpolka 22 let stari Ivan Lepenik iz Maribora. Takrat so ga takoj aretirali, seda j pa ga je obsodilo vojaško sodišče na štiri leta ječe.
SNEG V RIMU.
Rim, 19. maja. V Rimu in okolici je včeraj močno snežilo. Mraz je zelo škodovai nasadom, zlasti sadnemu drevju. Našli so velike množine mrtvih ptičev, zlasti lastovic, ki so poginile vsled mraza.
KoroSke novice.
k Cirilmetodar <— narodni »značaj«. Dne 18. t. m. je bila volitev člana v okrajni šolski svet Velikovec, kjer so ostali Slovenci za tri glasove v manjšini. Prevaljski župan Pristov, cirilmetodar in posebni ljubljenec velenarod-nega »Narodnega Dnevnika« in »Slovenskega Naroda«, je ostal doma ter poslal kot svojega zastopnika zagrizenega nemčurja nadučitelja Jurkoviča, ki je volil seveda, nemčurskega kandidata. Živela torej cirilmetodarska narodna zavednost!
Ljubljanske novice.
1 j Razstava cerkvenih oblek. Kakor vsako leto, tako priredi tudi letos bratovščina vednega češčenja sv. Rešnjega Telesa razstavo oblek, ki so namenjene posameznim cerkvam in kapelam naše škofije. Paramenti bodo razstavljeni v II. nadstropju kn. šk. palače (na desno) in sicer od nedelje (22. t. m.) na-prej do vštetega četrtka (26. t. m.).
lj šentpetersko prosvetno društvo
v Ljubljani ima drugo nedeljo, dno 29. majnika t. 1. ob osmih zjutraj društveni izlet združen s sveto mašo na Rožniku, (mesto 22. t. in. ker se je moralo vsled raznih ovir preložiti). Pri sveti maši bo pel društveni pevski zbor, nakar že zdaj opozarjamo vse člane in prijatelje društva, da se tega izleta v obilnem številu udeleže. V nedeljo, 22. t. m. se pa društvo udeleži s pevskim zborom javne telovadbe telovadnega odseka bratskega, društva pri D. M. v Polju. Odhod za člane Šentpeterskega prosvetnega društva točno po krščanskem nauku pri sv. Petru (ob treh popoldne) iz gostilniškega, vrta gospoda Cotiča, (nasproti deželne bolnice), kjer bodo pripravljeni vozovi. Kdor se želi udeležiti tega izleta, naj sc oglasi v društveni sobi od šeste do pol osme ure vsak dan do sobote zvečer. Ker je spored ondotne prireditve zelo zanimiv in obsežen, želimo mnogobrojne udeležbe.
lj Turški križ so nedeljo igrali igralci In igralke S. k. izobraževalnega društva Moste Selo v OražnoVem salonu ob velikanski udeležbi. Dramatični od-
sek mošansko selškega društva; je z uprizoritvijo težke igre prestopil iz lažjih igrokazov na polje težavnih iger. Igralo se je dobro, osobito je ugajal Ribničan, ki ga je predstavljal Ravni-har; junakinjo Uršulo jc z zanosom predstavljala ga. Elza Premrou, teto prav dobro gospica Cundrova. Tudi manjše vloge so bile dobro naštudirane. Pelo se je prav dobro. Dramatični odsek N. k. izobraževalnega društva Mo-ste-Selo lahko mirno uvrščamo med naše najboljše dramatične odseke in le čestitamo g. Ravniharju, odsekovemu ustanovitelju i. voditelju, ker je v primerno zelo kratkem času vzbudil celo vrsto dobrih igralskih talentov. Veseli nas tembolj, ker kaže igralsko osobje popolnoma demokratično lice: igralci in igralke iz delavskih vrst, voditelj g. Ravnihar sam, delavec, pečarski pomočnik, a za vodstvo dramatičnih odsekov naravnost genialen. Pri igri jo bilo poleg domačinov zelo veliko Ljubljančanov, Vevčanov in Brezovčanov. Turški križ bodo predstavljali v kratkem času na Brezovici.
lj Zaročil se je mornariški poročnik g. Alojzij Poljanec v Splitu z gdč. Ano Poljanec iz Ljubljane.
lj Kolezijsko kopališče se otvori v soboto. Opozarjamo ljubljansko občinstvo na kopališče. Kopališče se otvori vsak dan zjutraj ob 9. in je otvor-jeno do osmih zvečer. Bazen je razven nedelj dopoldne odprt le ženskam. Cene so: bazen: brez perila 10, s perilom do 32 h. Kabine stanejo 20 h brez perila, s perilom do 32 h.
lj Promoviran je bil danes na. dunajski univerji cand. phil. Alfonz Klemene iz Ljubljane za doktorja filozofije.
lj Poljanski most preko Gruberje-vega kanala podirajo. Mestni magistrat razglaša, da so danes, 20. t. mes., pričeli podirati obstoječi poljanski most preko Gruberjevega, kanala in da bo od tega dne nadalje promet po tem mostu do otvoritve novega mostu zaprt. Vozniki iz Hradeckega vasi in Stopanje vasi se še posebej opozarjajo, da naj vozijo ta čas v Ljubljano preko Karlovškega mostu, vozniki iz Spodnje in Zgornje Ilrušice, Bizovika ter ostalih pod temi vasmi ob desnem bregu Ljubljanice ležečih vasi dobrunjske občine pa naj vozijo ta čas preko fužinskega mostu v Ljubljano.
lj Na Rakovniku ima jutri, v soboto, v pripravo na praznik Marije Pomočnice ob pol 7. uri zvečer govor vč. g. prof. dr. Mihael Opeka.
lj Nepreviden kolesar. Predvčerajšnjem popoldne je na frančiškanskem mostu nek kolesar podrl služkinjo Uršulo Čmetovo, katera se je pri padcu na nogah telesno poškodovala. Kolesar je znan.
lj Roko zlomil si je včeraj v Zagorju rudniški inženir g. Glasner, katerega so prepeljali v deželno bolnišnico.
lj Izgulbjeni in najdeni ključi. Našli so danes zjutraj v Zgornji šiški na glavni cesti v bližini kilom. kamna št. 2 ključe in žepni nož. Kdor je to izgubil, naj se oglasi v upravništvu »Slovenca«.
Telefonska in brzojavna poročila.
ŽUPNIK BONCELJ UMRL.
Železniki, 20. maja. Župnik Bon-celj je umrl. Pogreb bo v soboto ob 10. uri dopoldne.	o
NEMCI PROTI ITALIJANSKI PRAVNI FAKULTETI NA DUNAJU IN V TRSTU.
Dunaj, 20. maja. Vseučiliški odbor nemško - nacionalne parlamentarne zveze je imel danes sejo, katere so se udeležili tudi zastopniki nemških viso-košolcev. Odbor sc je izrekel proti Dunaju kot sedežu laške pravne fakultete. Dvorni svetnik profesor Wettstein je izjavljal, da bi se Dunaju lahko uti-snil pečat dvojezičnosti, ako bi bila laška pravna fakulteta na Dunaju ter da bi bili spori med dijaštvom neizogibni. Tega mnenja da je tudi večina, dunajskih vseučiliških profesorjev. Poslanec Iloffmann Wellenbof se je izrekel proti Trstu kot sedežu laške pravne fakultete ter preda Iga 1 Rovereto. Temu nazo ru pritrja tudi nemško - nacionalno parlamentarno zastopstvo.
ZA HITREJŠE, PRIPROSTEJŠE DELOVANJE POLITIČNIH OBLASTI.
Dunaj, 20. maja. Danes je proračunski odsek obravnaval o proračunu notranjega ministrstva. Posl. dr. Žitnik je zahteval zakon v varstvo izseljencev. Notranji minister Haerdtl je imel daljši govor ter je napovedal reformo v upravi političnih oblasti, in sicer v manipulacijsko - tehniški in administrativni stroki, kjer so bo delo uredilo hit rej Se In priprostejše. Napovedoval ic zakonsko prcdloffo o uoiirij-
skili in političnih akiuarijev, od katere si mnogo obeta.
SKLEP ČEŠKIH AGRARCEV O JEZIKOVNIH PREDLOGAH.
Praga, 20. maja. Izvrševalni odbor češke agrarno stranke jo imel včeraj dopoldne sejo, ki sc je nadaljevala tudi popoldne. Načrt poslanca Bukvaja o jezikovnem zakonu se je sprejel kot strankin predlog. O sporazumnostnih konferencah se je sklenilo, da sc uvodna, pogajanja lahko vrše na Dunaju, a o podrobnostih naj se vrše v Pragi. — Sklenilo se je, da se sporoči o tem stališču stranke v današnji seji parlamentarne zveze čeških poslancev.
ČEŠKI RADIKALCI IN JEZIKOVNE KONFERENCE.
Praga, 20. maja. Na nekem shodu volivcev je poslanec Sokol izjavil, da vztrajajo češki radikalci na stališču narodnega sveta, ki jo označilo jezikovno predlogo ministrskega predsednika barona Bienertha kot nesprejemljivo«
USTANOVITEV VSESLOVANSKE
SLIKARSKE ORGANIZACIJE.
Brno, 20. maja. Češki listi poročajo, da se jo pretekle dni vršilo pri slikarju Uprka v Ogrskem Gradišču posvetovanje o ustanovitvi vseslovanske slikarske organizacije. Posvetovanja so se udeležili slikarji iz vseh slovanskih dežel. Sklenilo se jc ustanoviti vseslovansko slikarsko organizacijo in prirediti vseslovansko umetniško razstavo.
DEŽELNOZBORSKE VOLITVE V
BOSNI IN HERCEGOVINI.
Sarajevo, 20. maja. Definitivni rezultati o predvčerajšnjih volitvah v kmečki skupini še niso znani. Gotovo je, cla jo večinoma, mohamedanskih mandatov dobila narodna organizacija, ker je število glasov samostojne stranke zelo majhno. Srbski narodni kandidati so skoro soglasno izvoljeni. Disciplina srbske narodne stranke je bila občudovanja vredna, ker jo skoro 90 do 95 odstotkov volivcev oddalo na voliščih glasove. Katoliki so zmagali, kakor so poroča od zasebnih strani, sa-i nio v sarajevskem okraju, kjer je zmagal kanonik Pajič kot kandidat Kato-ličke Udruge proti predsedniku Hrvat-t ske Narodno Zajednice dr. Mandiču. Pač pa je dr. Mandič izvoljen v dveh drugih okrajih. Drugod so povsodi zmagali kandidati Hrvatske Narodne Zajednice, to pa zato, kor so jo podpirali frančiškani. Volitve so se mirno vin šile.
RUSINSKI DIJAKI ZOPET NA LVOV-
SKEM VSEUČILIŠČU.
Lvov, 20. maja. Rusinski dijaki so danes zopet, prišli k predavanjem na lvovsko vseučilišče.
HALLEYJEV KOMET.
Dunaj, 20. maja. Na dvome, ako je zemlja res žo šla skozi rop Halloyjeve-ga kometa, javljajo danes zvezdarne, da so bili računi zvezdoslovcev pravilni in da so današnja opazovanja dognala, da je zemlja res danes zjutraj šla skozi rep Halleyjevega kometa.
NAŠLA DVA MILIJONA MARK.
Dunaj, 20. maja. »Fremdenblattu« poročajo iz Hamburga: V sosednem Moorflehtu sta dva moža na. cesti našla listnico, v kateri je bilo državnih obveznic in drugih vrednostnih predmetov v skupni vrednosti dva milijona mark. — Oseba., ki je to izgubila, bržkone kak avtomobilist, se ni še prijavila.
ŠPANSKI KRALJ DOBI NASLEDNIKA.
London, 20. maja. Kralju Alfonzu se je brzojavilo, da pričakuje španska kraljica vsak čas poroda.. Kralja se prosi, naj skrajša svoje bivanje v Lon-* donu.
DOGODKI NA KRETI.
Kanea, 20. maja. Narodna skupščina jc sklenila, da se moslimov ne pripusti v narodno skupščino ter se jc na to odgodila za 40 dni.
Atene, 20. maja. Vesti s Kvote javljajo. da ondi turške grožnje niso napravile niti najmanjšega vtiska. Vso prebivalstvo soglaša s priklopljenjem Kreto Grški.
Carigrad, 20. maja. Turško, vojne ladjo so pripravljene za odhod ter od-plovejo jutri v Arhipel.
VELIKANSKA PONEVERJENJA NA PORTUGALSKEM.
Lizabona, 20. maja. Prišlo se je na sled velikanskim poneverjenjem, ki bodo imela za. posledico ministrsko krizo. Samo pri zemljiškem kreditnem zavodu, ki je pod kontrolo vlade znašajo poneverjenja okoli lti milijonov frankov.
GROZNA EKSPLOZIJA.
Havana, 20. maja. V Pinar del Rio je eksplodiral v neki policijski vojašnici u marali. 100 oseb ie ubitih, a ,j(i ranjenih,
VELIKI POŽAR V HOČJU.
O velikem požaru v lločju pri Ma riboru se nam šo poroča o posameznostih. Bilo je pred 4. uro popoldne, ko je nastal močan viharen veter, ki je trajal okoli dve uri. Ob istem času jc nastal požar. Petletni deček Ludovik Kočnik jc bil v skednju, ki je bil do polovice napolnjen s slamo. Tamkaj se jo bržkone igral z vžigalicami in tako prov-zročil požar. Pozneje so našli otroka popolnoma, zogljenelega. Oče otrokov jc popravljal z nekim delavcem v bližini plot. Začul jc otrokovo vpitje, a ko se je ozrl, jc bil skedenj žc v plamenu. Mati, ki jc plela v vrtu, je prihitela ter iskala z možem otroka. — brezuspešno. Ta čas je bil bržkone žc v nezavesti ali pa zadušen. Med tem ko sta uboga star ša iskala otroka, sta pozabila, na živino. Omenjeni delavec, Soršak, je govedo rešil iz hleva. Devet velikih prešičev je pa zgorelo. Ko je Soršak planil v hlev, da bi tam morebiti našel otroka, se je podrla nad njim goreča streha ter ga pokopala v ognju. Le s težavo je mogel nesrečnež pobegniti na prosto, kjer se je ves opečen zgrudil na tla. Vihar, ki jo razsajal z veliko močjo, je prenesel plamen na 30 korakov oddaljeno hišo Ivana Juriča. V trenotku je bila hiša, kakor tudi gospodarsko poslopje v plamenu. Sedaj je prenesel veter ogenj v mogočnih plamenih od gorečih poslopij na okoli 100 metrov oddaljeno gospodarsko poslopje Antona VVerniga. Dva poslopja kakor tudi hiša sta takoj gorela. Od tu sc je razširil ogenj čez potok in cesto na hišo in go spodarska poslopja Ivana Serneca. Nato so se vneli tudi hlevi Franca Rečni-ka in Franca Hergoutha.. Na vsa ta poslopja se je. razširil požar v par minu tah. — Mariborska požarna hramba jc bila brzojavno poklicana. Pripeljala je s seboj veliko parno brizgalno. Prihitele pa so tudi požarne hrambe iz Rad vanja, Razvinc, Pivol, Bohove, Rogo ze, Poberša in Račja. Ognjegasci so delali neutrudljivo. Vsa poslopja, ki se. jih je lotil ogenj, so popolnoma pogorela. Pri pomožnem delu se jih je mno go težko ali lahko ranilo. Nadlivar .To žef Brulc iz Pfeifferjeve tovarne strojev ;je rešil iz goreče hiše Ivana Serneca, papirje, denar in i-aznc dokumente. Ko se je vračal iz hiše, se je podrl nad njim del goreče strehe ter ga pokopal pod seboj. Rešil ga je orožniški stražmoj-ster, ki pa je tudi sam dobil opekline na obrazu in rokah. Brulca in Soršaka so prepeljali v mariborsko bolnico. Franc Ilergouth je padel raz strehe in se težko poškodoval. Več ognjegascev je dobilo opekline, kakor tudi tovarniških delavcev. Pri gašenju jo marljivo pomagalo delavstvo impregnacijske tovarne in tovarne za stroje. Pogorela vas nudi žalosten prizor. Pogorelci imajo zolo veliko škodo, ker jim je pogorelo vso, in so bili poleg tega zavarovani le za majhne vsote.
TRZJfE ORNE.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta 20. maja. Pšenica za maj 1910. Pšenica za okt. 1910 Rž za okt. 1910 . . Oves za oktober 1910 Koruza za maj 1910 . Koruza za julij 1910 .
Efektiv: —.
leteorologično poročilo.
Višina n. moriem 30frim, sred zračni tlak 736-0 mm
11 48
987 7-54 6-43 5 53 5-61
Brezbarvno, rumeno In rnlaoo za parkefe ali pollkane tla priporoča o Skatljah po en, pol In četrt kg ali prosto
= HDOLF HHUPTMlinn =
prva kranjska tovarna oljnatih barv. firneža. laka In stok. klela
1443 16
Cas opazovanja
19| 9 z več. 7. zjutr. 2. pop Srednia
20
Slanic barometra
v mm
7317
Tempe-raiura po
Celziju
Velrovi
18 2 j' czvetr.
732-0 13-2 „ 730 8 26 7 J si ju* včerajšnja leinp. 19 6
N«bo
jasno
del. obl norm 14 5
M ~
11* s = E
00
$ $
m $
tfi
m m m m m m m m
m
$
m m
m *
m
■p*	ry»	Tip?,
O/erravafloz
m
železnafo J{ina-Ymo
Hiifijonična razstava na Dunaj n 1008: Državno odlikovanja in čartni diplom k Blati kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izborni okus.
Večkrat odlikovano. Nad 6000 zdravniških spričeval.
i. SERRAVALLO, t. is kr. dvorni dobavitelj
TRST-BarkovlJc.
m
m
m
m m m m
m m
m *
m *

■mranmai
Zahvala.
1462
Za vse neštevilne dokaze globokega sočutja ob kruti bolezni in nenadni izgubi nepo-zabljene narn mamice, gospe
....JC foi.
gostilnicarke
izreka najiskrenejšo zahvalo
žalujoča rodbina HlUavec.
Ljubljana dne 19. maja 1910.
U slilstene m prej* it-le ;
ittr W £
je zdravniško priporočano SSlMf1,
črno dalmatinsko vino najboljše sredstvo 4 steklenice ( o iig) franko K 4 —
BE. NOVilKOVIC, Ljubljani;.
čJemeso
1469
f
3-1
po nizci cen':
I. vrste kilogram i K 70 vinarjev M* >i » 1 K 60 vinarjev HI- »i >i 1 K 50 vinarjev prodaja samo od najboljših ieiet.
Stanovanje
z dvema sobama se odda za avgust-termin v Ilirski ulici štev. 22. Adolf Hauptmann.	1453 3_j

1441
slov. filbarnoniie
9 uuiaii!
Kdor prodaja ceneje, nima finih telet.

v hotelu »Tivoli«.
Začetek ob nedeljah in praznikih ob i/210. uri dop., ob 3. uri pop. in ob 7. uri zvečer. Ob delavnikih ob 3. uri pop. in ob 7. uri zv.
Vstop vedno orost.
Ant. Bajec
cvetlični salon
Pod Trančo št. 2, poleg čevljar, mostu
Izdeluje šopke, vence, trakove. Velika zaloga nagrobnih ven-,, cev. Zunanja naročila točno. n- Cene zmerne.
ii
3662 52-1
islzbl ceni:
00 ulnarjeu
99 99
prodaja s So..skem drevoredu 1471 pri jniriiejnem mos^u 2-1
SLaufižar,
Sprejmem več spretnih 1443
kijueavn^čarsk h
rnočnikov
proti do'?ri plači in sicer takoj.
Ivan Rebek
ključavničarski mojster v Celfu. Mt »Ttflij« Serlim. Pirfi, Bim »t^
sprejme v par mlin M. Vrenk- Iškavas
pošta Ig-Studenec. — Plača po dogovoru.



!|i m asplrant
se sprejme takoj. Ponudbe naj
se pošljejo: pošta Kokra. 1456 —-
»Mlekarske zadruge v Rovfah pri Logatcu"
roglstrovane zadruga z omejeno zavezo
ki se bo vršil
dne 5. junija 1910 ob 3. uri popoldne v prostorih ..Kmetijskega društva".
Dnevni red:
1.	Poročilo o delovanju v pretečenem letu
2.	Odobritev računskega zaključka za 1.1909.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4.	Volitev predstojništva in nadzorništva.
5.	Slučajnosti.
1457	Načelstvo.
Proda se hiša
s hlevom, svinjakom, dva in pol mernika posetve, ki leži na prijaznem kraju med Dev. Mar. v Polju in Vevčami blizu cerkve. Več se izve pri g. Bleiweix, Mestni tro 21,1. nadstr.
rp ■ v i ■
Tri žlice

železnatega vina lekarja Piccolija v Ljubljani, c. in
kr. dvornega založnika, vsebujejo množino železa, ki jo mora zavžiti odrasli človek vsak dan, ako njegov organizem potrebuje železa, v nasprotju z drugimi izdelki, ki vsebujejo le tako množino železa, ki sc dokazano nahaja v vsakem namiznem vinu, in torej nimajo nikake medici-niške vrednosti. Polliter-ska steklenica 2 K.
Razglas dražbe.
V zapuščinski reči po zamrlem gospodu kanoniku Fettich Frankheim-u vršila se bode vsled dovoljenja c. kr. okrajne kot zapuščinske sodnije v Ljubljani z dne 10. majnika 1910 št. R I ~
prostovoljna javna dražba
dragocenosti, korarske verižice, 2 velikih prstanov, hišne oprave v ccnilni vrednosti 634 K in 540 K
dne 21. majnika 1910 ob 10. uri dopoldne
v hiši št. 6 Pred škofijo I. nadstropje.
Dotični predmeti prodali se bodo le za ali nad cenilno vrednost, kupnino imajo kupci takoj v roke sodnega komisarja vplačati in kupljene stvari odstraniti. V Ljubljani, dne 14. majnika 1910.
1437 i-i	pla«tan
___C. kr. notar kot sodni komisar.
Nihče naj ne zamudi priti in čuditi se!
Po tovarniških cenah sc prodajajo zaradi opustitve naše tovarniške zaloge
samo še 8-10 * *
rr
Govorilni aparati od K 15*00 naprej. Plošče, ki so doslej veljale K 4'—, sedaj K 2*00 in K 2*50. Orkestrioni od K 300 naprej.
1442 5 1
Ljubljana, Sodnijska ulica 3
Josip Droll, zastopnik tvrdke:
F. Machinek & sinovi, Dunaj-Lipsko-Proga-Brno,

Izdajatelj: Dr. lenaci) Zltnilu
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odzovorni urednik; Ivan Štele.