UVELJAVLJANJE DELEGATSKEGA SISTEMA
Pred dnevi smo z uredništvom tadia Ljubljana organizirali okroglo mizo o uveljavljanju dele-gatskega sistema v naši občini. Želeli stno ooeniti dosedanji razvoj skupščinskega sistema in vlogo ter prizadevanja subiektivnih sil pri uveljavljanju samoupravne demokracije.
Objavljamo kratek izvleček iz celotne razprave, ki sta jo vodila Ateš Katdelj in Marjan Grapovčaa
VPRAŠANJE: Na eni prejS-njih sej občinske skupščine je bil govor tudi o uveljavijanju delegatskega sistema in defegat-skih odnosov. Katere so osnov-ne ugotovitve te seje in kaj bo potrebno še dopolniti oz. po-praviti pri dehi skupščine?
MARJAN MOŠKRIČ (pred-sednik občinske skupščine): Povedati je treba, da je bila pot do gradiva, ki smo ga pripiavfli za to sejo zelo dolgotrajna. Na-stajalo je na osnovi posebnih anket v delegacijah in predlogov v konferencah delegacij, tako da — lahko zatrdim — je gradivo dejansko plod široke javne raz-prave. S sedanjimi rezultati in uspehi pri delu degatskih odno-sov še nismo povsem zado-voljni, omenil pa bi le tri bistve-na vprašanja: slabosti pri delu delegatov samih, zunanje vzro-ke (sodelovanja samoupravnih organov s krajevnimi skupnost-. mi in TOZD ali držbenopolitič-nimi organizacijami) in napake v naši dosedanji organiziranosti, oziroma pri tenničnemu delova-nju delegacij.
VPRAŠANJE: Pomemben člen v verigi našega sistema, oz. njegov temelj, so delegacije. Kako so z njimi povezane druž-benopotične organizacije, še posebno pa frontovsko organi-zitana SZDL?
VLADO CERNE (predsed-nik OK SZDL): Trudimo se, da delegadjam in delegatom zago-tovimo praktičen prikaz, kako naj se pravzaprav v skupščini obnašajo. Imamo veliko nepo-trebnih pogovorov v KS, kjer so prisotni in tudi aktivno sodelu-jejo vsi aktivisti socialistične zveze. Tu rešujemo konkretne dileme ali vprašanja in poskuša-mo odpravljati pomankljivosti, ki se odražajo na sejah skupšči-ne.Ugotovili smo, da se je krog tistih, ki žele aktivno sodelovati pri delu skupščine, močno raz-širil in to mu je še zlasti po-membno — pretežno z mladimi ljudmi. Nadalje naj poudarim, da bi morali dnevni redi skup-ščinskih sej vsebovati le obrav-navo tistin vprašanj, ki so aktualni za delovne ljudi in ob-čane. Tako pa se srečujemo še s številninri druginii točkami dnevnega reda in je preobširen.
VPRAŠANJE: Večkrat govo-ripio o neustreznem obnašanju delegatov na sejah. Kako naj se delegati delegatsko obnašajo in splon nastopajo na sejah skup-ščine?
ANTON URBIC (delegat v zboru KS): Delegacija ni sama sebi namen, zato moramo po iskati poti, da bomo občana z njo čimtesneje povezali, da bodo občani delegatom dajali svoja stališča. Smo pa že na tej poti, saj se že veliko govori o uličnih in naseljnih odborih SZDL Preveč pa smo zanema-rili delo konference delegacij, prav tako dobijo delgacije y KS
premalo stališč od dmgih druž-benopolitičnih organizacij. Na-slednje, na kar bi rad opozorfl, je to, da bi naj družbenopoli-tični zbor zasedal pred našim, tako da bi mi dobili že neko na-čelno usmeritev za razpravo ali za oceno posameznih vprašanj. Ne moremo se strinjati z ugoto vitvijo, da so dnevni redi pre-obširni, kajti reči moram, da jih delegati zelo površno prebirajo, če jih sploh. Dobro bi bilo tudi dopolnilno izobraževati naše delegate, da bi odgovorneje de-lali.
VPRAŠANJE: 0 nekaterih najvažnejših vprašanjih sociali-stična zveza razpravlja že pred sejo skupščine in do njih zavze-ma svoja statišča. Kaj menite o predlogu tovariša Urbiča, da bi DPZ zavzetnal stališča na sejah skupščine nekaj dni pred drugi-ma dvema zboroma?
SLAVKO GERLICA (druž-benopolitični zbor): Pri prvih korakih našega dela smo se ne-koliko lovili, saj nismo imeli baze, kjer bi se predhodno do-govarjali, tako kot delegati dru-gih zborov. S frontnim obliko-vanjem socialistične zveze (predsedstvo) pa smo tudi mi dobili svojo bazo. Menim, da gremo tudi mi po poti, ki je za-črtana v delegatskem sistemu.' Na sejo skupščine prihajamo z dokaj enotnimi stališči, saj jih predhodno usklajujemo na se-jah predsedstva SZDL Tu daje-jo svoje predloge vse družbeno-politične organizacije. Mi raz-pravljamo predvsem o zadevah, ki so splošnega pomena za raz-voj socialističnih samoupravnih odnosov, ali pa o zadevah, ki govore o dolgorožnejši poti raz-voja na posameznih področjih.
VPRAŠANJE: Družbenopo-litični zbor je in ni obremenjen z vsemi problemi in zadevami, ki sodijo v pristojnost drugih zborov. V statutih delegacij in poslovnikih o delitvi pristoj-nosti te meje niso povsem toč-no začrtane. Zapisano pa je to v priporočilih republiške skupšči-ne, ki so usmerjena predvsem v to, da se statuti ustrezno popta-vijo"
FRANC REJC: (sekretar OK ZKS) Težko se je opredeliti, ali je zadeva pomembna ali ne za obravnavo na DPZ. Veliko stva-ri ta zbor obravnava premalo poglobljeno, predvsem tistih ključnih, ki so pomembna za vso občino. Včasih pa pr°več razpravlja o zadevah, ko pravza-prav ne bi bilo nič hudega, če o njih sploh ne bi razpravljaL Do-bro pa bi bilo, da bi delegati DPZ tudi bolj seznanjali druž-benopolitične organizacije in jih bogatili s spoznanji s svojih • zasedanj in nastalo bi koristno medsebojno sodelovanje.
VPRASANJE: Kaj pa pove-zava KS in TOZD z družbeno-političnimi organizacijami, predvsem: kakšno funkcijo le-te
opravljajo, če jih gledamo kot sestavnidelSZDL?
FRANC REJC: Ta povezava seveda je, vendar je še premalo dodelena. Tovariš Černe je omenil razgovore na katerih so sodelovali ne le predstavniki ali delegati družbenopolitičnih organizacij, pač pa vsi aktivni delavci v posamezni KS. Drugo: življenje v občini se je močno spremenilo. Obstaja neka po vsem nova živahnost, tako na primer na kulturnem področju, dalje zelo pomembno je tudi delo mladih, ki s svojo dejav-nostjo in organiziranostjo ter krepkimi koraki naprej pred-stavljajo novo živahnost v pri-merjavi s preteklimi obdobjL Potem na primer povezava šol s krajani. Konkretno vse šolske telovadnice v občini so do 11. ure zvečer polno zasedene, pa delo mladih v krajevni skup-nosti, številne manifestativne prireditve, delo ZB, rezervnih starešin, RK in še lahko našte-vam. Vse to daje nov odraz živ-ljenju v občini. Vse to se med seboj hote ali nehote tudi pove-zuje. Premalo vemo, da to doga-janje zajema tudi delegate in sploh vse dnižbenopolitične de-javnike. Naredili smo velik ko-rak naprej in to ne na forma-len načia Naslednje, kar velja poudariti, pa je boj, da se dele-gati in delegacije obnašajo pre-več z lastnimi interesi in jih bolj malo zanimajo interesi npr. dru-ge delegacije. Ne vključujejo se v razprave širšega zornega kota. Poglejte: kadar komunist-dele-gat preraste samega sebe in vza-me kot platformo program, sklepe ZK, potem je nanje ve-zan in je vseeno iz katere KS ali TOZD je. In žal delegati-komu-nisti prepogosto pozabljajo, da morajo kljub temu, ko so dele-gati, komunisti ostati še naprej. Delegati-komunisti ne smejo biti povsem pod pritiskom kra-jevnih dejavnikov.
MARJAN MOŠKRIČ: V pri-pravah, ki sem jih omenil uvo-doma, sem pozabil povedati, da so bili prisotni vsi družbenopo-litični dejavniki. Delegatski si-stem v naši občini smo utrdili do take mere, kot je zapisano v raznih dokumentih ZK ali SZDL. S stanjem pa nismo za-dovoljni, ker bolehamo na raz-nih dabostih, ki pa so plod objektivnih in subjektivnih oko-liščin, še največkrat pa plod ne-znanja. Pri nas imamo 1700 de-legatov in ti predstavljajo osno-vo za skupščinsko delovanje. Večkrat smo nestrpni in hoče-mo vse urediti čez noč, pa po-tem ugotovimo, da za posa-mezno delo nismo sposobni.
VPRAŠANJE: Kakšne so iz-kušnje pri delu zbora združe-nega dela ter zakaj delegati iz vrst gospodarstva na sejah skup-ščine tako malo razpravljajo o vprašanjih ali sporazumih in do-govorih, ki jih včasih obreme-
njujejo tudi za posamezne ob-veznosti? Tudi nekatere samo-upravne sporazume v občini zelo počasi podpisujejo.
FRANC MATJAŠIC (delgat ZZD): Delovanje delegacij in konference delegacij v posamez-nih statutih in samoupravnih aktih v TOZD še ni urejeno. Ta pomanjkljivost se seveda potem odraža tudi pri našem delu. Konkretno prav pri podpisova-nju samoupravnih sporazumov. Dalje: delegati se obnašajo pre-več lokalno, v svojih infoimaci-jah izhajajo le iz svoje delovne sredine in se vse premalo vklju-
sploh urejujejo, Kaksne oovez-nosti z njihovim sprejemom de-lovni ljudje sprejemjo in po-dobno.
Aktivnost delegacij in dele-gatov je pogojena z razvitostjo v samoupravni sredini, kjer delu-jejo, naj bodo to TOZD ali KS. Tam znajo prisluhniti željam in hotenjem širšega kroga ljudi. Važno je dalje imeti programe. Sedaj bomo na podlagi dela re-publiške in mestne skupščine in iz programov dela SIS, naredili svoj delovni program. S tem bomo delegate dovolj zgodaj opozorili, o čem bomo razprav-
Pogovor ,,za okroglo mizo" o uveljavljanju delegatskega sistema (Foto: SG)
čujejo v širši družbeni interes. Ugotavljamo tudi, da delegati v zboru združenega dela ne izko-riščajo vseh možnosti. Zato bi v prvi vrsti morali priti do tega, da bi bile konference delegacij med sestavljavci dnevnih redov za skupščinske seje.
VPRASANJE: Poglejmo pri-pravo gradiv in dnevnih redov še z očmi občinske skupščine!
ZVONE TUŠAK (sekretar skupščine): Sama priprava je tesno povezana z aktivnostjo upravnih organov, izvršnega sve-ta, SIS, skratka od predlaga-teljev. Zaradi časovne stiske gradiva vse prevečkrat hitro se-stavljamo, to pa pomeni, da tudi delegacijam ne dajemo do-volj meneverskega prostora za opredeljevanje. Zgodi se, da do-bimo gradivo, ki zanj preneka-teri sploh ne povedo, zakaj naj bi jih obravnavali ali kaj naj
ljali na naslednjih sejah skup-ščine in lahko se bodo v miru in pravočasno pripravili, obenem pa bomo tudi mi lahko kvalitet-neje pripravljali gradiva. In ko bomo uspeli z dopolnitvami sta-tutov opredeliti še pristojnosti zborov, bo manj skupnih zase-danj in tudi dnevni redi bodo krajši, prav tako pa tudi skup-ščinske seje.
VPRAŠANJE: Kako zgoto-viti, da bodo delovni ljudje in občani res odločali o pomemb-nih vprašanjih?
VLADO CERNE: Občinska skupščina bi morala zasedati na ločenih sqah zborov. Delegati ZZD iz delovnih organizacij se naj med seboj tudi posvetujejo in dogovarjajo o ppsameznih vprašanjih. Prav tako naj dele-gati zbora KS dobe stališča od uličnih ali vaških odborov in se potem spet skupaj dogovore za
staliSča. Za dnižbenopolitični zbor pa naj bi stališča dobili v družbenopolitičnih oiganizaci-jah, ki predstavljajo konferenco teh delegacij.
VPRAŠANJE: Kakojeiazvit informacijski sistem v občini?
SLAVKO GERUCA: Prav delegatski sistem zahteva, da smo se lotili c*sežnejšega in kvalitetnejšega infonniranja v občini. Imamo posebno prilogo občinskega časopisa (Delegat-ska tribuna). Tu objavljamo čimveč gradiva za seje skup-ščine in SIS. Do sedaj smo izda-li 12 prilog na 152 straneh ča-sopisnega formata. To tribuno prejmejo ne le delegati, pač pa - skupaj z občinskim časopi-som — tudi vsaka družina. Ne-kateri žele, da objavljamo vse gradivo, drugi naj bo krajše in razumljivejše. Menim, da bomo morali na tem področju še ve-liko storiti predvsem pa bi bilo dobro, da bi delegate usposobili do stopnje, ko jim gradiva lah-ko približamo. Omeniti velja še nekaj: premalo izkoriščamo gla-sila delovnih oiganizacij, saj vemo, da jih delavci radi in ve-liko prebiiajo.
VPRAŠANJE: Kdajboskup-ščina postala delovno telo? Gre za tisto stopnjo, ko naj bi dele-gacije in delegati sodelovali pri pripravljanju tez za konkretne rešitve.
MARJANMOŠKRIC: Dobro leto in pol smo se ukvarjali z vrsto organizacijskih vprašanj, predvsem z organiziranjem dele-gacij in konferenc delegacij. Na-slednje obdobje pa moramo bolj posvetiti vsebini delegat-skega sistema. To delo moramo opraviti do konca našega man-data. Ko bomo predali štafetno palico, naj bo delegatski sistem tudi vsebinsko dosledno uve-ljavljen. Potrebno bo sprejeti §e nekaj predpisov, spremeniti našo zakonodajo. Danes v skup-ščini obravnavamo tudi povsem formalne zadeve, ki bi jin lahko " uredil izvršni svet. Sploh je po-trebno konkretneje razmejiti pristojnosti. Naj navedem dva primera. Skupščina je morala sprejeti odlok o fluorografi-ranju, ki je že tako obvezno. Gre samo za izvedbo nekega za-kona. Lani pa je izvršni svet podpisal dogovor o splošni po-
rabl              ALEŠ KARDELJ