Izhajajo 1. in 15. vsac«i?a meseca. Cena jim je za Kdor žeJi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I gld,, za pol leta 50 kr. — Naročnino sprejema tisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa uredništvo. enkrat, dvakrat 12 kr,, trikrat 15 kr. Odlomek iz govoi-a H- J* <> 1 " . kateiej^a Je j^^ovoril pri hIhkIu „doleiij. Icîitol. iK)lit. (lru>itv;i pri Ticli Fiimli." Govor, katerega odlomek danes řaslitini íi-tatťljťm podajamo, zasluži paí pi» svoji vseliini, da bi ^'a celega tiakiili tudi v iiašfiiii liatu. Ker bi |ia vendar [)revei prostora potreboval, posnamemo iz „Slovenca, kateri je v f^tev. ^0<î, 207 in '208 ves g'ovor prijavil, le tisti de), kateri ni le za Jielokranjsko, ampak za vse vii orodne kraje kranjske, sploh slovstiske, in reči st* sme, cele Avstrije velikega, da celó velikatiskega gospodarskega pomena, ako v njem razvila misel istinito do izvedlie pride. Go.ipod vodja R. Oolénc govoril je med drugim takole; Kakor je iz vsega do zdaj navedenega razvidno, je prizadevanje države, kakor tudi dežele se precejšno, ter meri na to, da bi se naše po trtni uSi in peronoaperi uniŽeno vinarstvo s pomočjo saditve ameriških trt zopet oživelo. Posebno se ne sme prezirati tudi to, da se dele vsako leto državne oziroma deželne deiiHrne nagrade vsem tistim vinogradnikom, kateri se iiovib zasaditev lotijo, in da so novi z am'^riikimi trtami zasajeni vinogradi skozi celih 12 let davka prosti. Vendar pa hočem in moram popolnoma odkritosrčno pripoinati, da se mi vidi od driave, od nase visoke vlade, za zopetno oživitev nažega viiiarstva Ře vse premalo storjenega, dosti preveá pa opuščenega. Opuščeno vidim namreč Se najpoglavitnejàe sredstvo, s katerim je mogoče uničenemu vinarstvu najliitrejie zopet na noge pomagati, opuščeno najdem Še pri nas sredstvo, katerega se na Ogerskem vlada že več let z najboljšim uspehom poslužiye. In to sredstvo obstoji V tem, da vlada že cepljene in vkoreničene ameriške trte iz svojili velikanskih državnih trtnic vinogradnikom oddaje, Ito pa se pri nas le necepljeoi ameriški ključi, alt v najboljšem slučaju necepljene ukoreničene ameriške trte oddajajo. Pa Se te je težava dobiti, in dobi ae jih le za previsoko ceno, tako da je skoro vidno, kakor da bi se hotelo s trtami se dobro ku[»čijo delati. Toraj že cepljene in vkoreničeiie ameriške trte [liij bi se iz državn.h trtnic oddajale in te, ako že ne zastonj, pii vsaj po ir/ki ceni, katera bi vsak dobiček izključila. Očitanje ali predbacivanje, da bi to vlado preveč stalo, je po mojem mnenju Čisto neopravičeno, kajti kar more vlada na Ogerskem v prid nesrečnih svojih denarni in krvni davek plačujoóih vinogradnikov storiti, more in mora gotovo tudi naea storiti. Ako je mogoče, da imamo državna gozdarske sejalince, v kaierih se vsako leto na milijone gozdnarskih ra.-itlin pridobava, ter po jako nizki ceni oddaje, ali pa se celo brezplačno, to je, na državne stroske po Krasu zasaja, zakaj neki bi ne bilo ravno lako mogoče velikih državnih trtnic ustanoviti, iz katerih bi se ie cepljene ameriške trte, ako ne že prav brezplačno, pa vsaj po jako nizki ceni oddajale. Ali je mar vinarstvo v državi manjšega pomena nego je gozdarstvo? Ali plačuje znabiti posestnik vinograda manjši davek od jednake parcele vinograda, kakor posestnik hoste? Dalje, ako je mogoče, da se v Bosni iu Hercegovini, toraj v deželah, kateri sta po Avstriji le zasedeni, in o katerih se dandanes áe čisto nič gotovega ne ve, ali bosta kedaj istinito avstrijski posesti ali ne, ako je mogoče, pravim, v teh dveh deželah cele takozvane kulturne štacije na državne stroáke ustanavljati ter vzdržavati, zakaj bi ne bilo mogoče, da bi se po naših sturodaviiih, presvitlemu cesarju najzvestejših, najudanejsih vinorodnih deželah na državne stroške take trtnice ne ustanovile, kakorŠne imamo v misli? V državnih kulturnih gtacijah y Bosni in Hercegovini izgojujejo sadno drevje, trte, pridelujejo se razna semena, katera se večinoma brezplačno med kmetisko ljudstvo razdelé. Razdeljujejo še celo orodje, stroje, živino. Zakaj bi se tako pri nas a trtami ne godilo ? In konečno, ako je mogoče, da se v nasi slavni Avstriji za vojaštvo na leto celih 130 milijonov goldinarjev potroši, zakaj bi ne bilo mogoče za kmetijstvo v zvezi z go/>darstvom iii ruiiaratvom "Več kakor le 12 tnilijoiiov iia leto potrositi? Tukaj je pai iiii mestu, da iiaíi častiti deželni in posehiio državni poslanci svojo dolžnost do volik'ev do dobrega spoznajo ter iiepreneliomii )ia to silijo, da drSiiiva za. povz'ligo na.Vga kmetijstva, osobito pa za nase uničeno vinarálvo već, veliko veí stori, kakor je pa do zdaj storila. Siimo za iiaio deželo potrebujemo odločno tri velike državne trtiiice, jedno za Vipavo, driig"0 za Belokranjsko, tretjo pa za ostalo Dolenjsko. [ji v tem snaisln usodil si bodem na koncu svojega govora resolucijo stavili Oospotlarske stvnri. O izdelovanji sladkorja iz pese, z ozirom na Kranjsko, leta I860. (Konec,) Na Avstrijskem je še veliko dežel, koder bi pesa za sladkor dobro obrodila, in dal bi se iz domačega pridelka sladkor narediti, za kterega se zdaj veliko denarja pošilja v tuje dežele. Da ima to obrtnijstvo veliko prihodnost pred seboj, kaže nam vsakdanja skušnja, ker čedalji; več sladkorja potrebujemo. Po statističnih zapisnikih se šteje na Angleškem na enega clovt-ka v enem letu '25 funtov sladkoija, na Francoskem 5Vđ fuDtov, na Avstrijskem 2 funta, na Ruskem ] funt; za Turčijo do zdaj ěe nič prav ne vemo. Iz tega se vidi, da se tam največ sladkorju povžije, kjer je najcenejši. Vidi se pa iz teg'a tudi to, koliko zaslužka še čaka avatrijskih fabrik, ko se bode sčasoma povzdignilo to obrtnijstvo. Koliko planjav je še na Ogrskem, v Slavoniji, na HrvaŠkem i. t. d,, kjer ni zemlja obdelovana, ali pa le slabo? Veliko bi se ondi moglo v močni, rodovitni zemlji pese za sladkor aH cikorijo pridelati, kar se do zdaj ni Še zgodilo. Pa indi v naših majhnih deželah sJovenskih, na Kranjskem, Štajerskem i t. d bi se dalo ustanoviti to obrtnijstvo, Če prav ne v veliki men, pa vendar le z dobičkom, da bi le denarni možje z napravo fabrik zemljiškim posestnikom roko podali. Ka r se tiče zemlje, moram mimogrede opomniti, da zemlja na ljubljanskem močvirji zdiij ni, kakor iiekteri mislijo, sladkorni pesi primerna; res, da zelo debela in velika zraste, ali preveč vode in pa premalo sladkorja ima v sebi. Utegnilo bi se reČi, da bolj koristno je žito sejati kakor peso. Res Je to, dokler ni bilo fabrik. Ali sicer pa je tudi to resnica, da na enem oralu (johu) dobro obdelane zemlje se pridela po primeri 300 centov bele Šlezke sladkorne pese. ktera je po najnižji ceni čez 100 gld. vredna. Razuii tega se pri izdelovanji sladkorja iz pese dobivajo ostanki, s katerimi se more prav dobro rediti živina. Kako pa je z žitno ceno v tistih naših krajih, kamor nam navozijo banaškega in druzega žita in celč žita iz Odese? Ker je ])ri izdelovanji sladkorja niika cena pri kurjavi poglavitna reč, in ker pri nas razen drv še premoga (kamnenega oglja) in Šote (Torf), iivala iïogu, dovolj imamo, bi bilo to obrtnijstvo, namreč sladkor in cikorija iz pese, gotovo vspeSno, Najbolja pesa za sladkor je šlezka bela pfsa (sladkorna pesa, beta cicla), ktero zdaj sploli na Avstrijskem in na Nemškem v la namen sejejo. (Je se dobra pesa kemično razkroji, kaže v 100 delih: vode 80 do 82 odstotkov, kristalnega sladkorja 12 do 10, lakneea 4, beljaka 1*5, rastlinske masti, rastlinskega barvila, kalija, natrona, apna i. t. li. 2 5 odstotkov. Kdor hoče doko opraviti, mor;i skuhati, da na malem prostoru veliko in najbolje sladkorne pese pridela; zatorej mora zemljo, na kteri hoče peso za sladkor pridelovati, dobro jio/.nati, ker iz slabe pese nobena fabrika ne more z dobičkom delati sladkorja, kakor se iz slabe železne rude ne dá [larediti dobro ji'k o. Pred dvema letoma sem seme več plemen sladkorne pese na vrtu tukajšnje c. kr. kmetijske družbe sejati dal, in sem takega semena tudi na kmete za poskušnjo poslal. Gospod dr. Pohl, učenik kemije na Dunaji, je razkrojil (analizira!) nekoliko tega pridtdka. Tudi jaz sem se tega dela poprijel, da bi zvedel, koliko odstotkov sladkorja ima na Kranjskem pridelana pesa v sebi. Skušnja je učila, da po preiskavi dr. Poiilovi ima šlezka sladkorna pesa, ki je na nanesnini (Geriillboden) tukajšnjega vrta c. kr. kmetijske družbe izrastla, 7 in odsiotkov sladkorja; ogrska sladkorna pesa pa 7 in -Vioo odstotkov, Po moji preiskavi pa ima šlezka sladkorna pesa, ki je na nanesnini izrastla, 7 in "Ao odstotkov sladkorja, ogrska jia 7 in Vio odstotkuv sladkorja. Šlezka sladkorna pesa, ki je na peščeni ilovici na Dolenjskem izrastla, ima ÍJ Vio odstotkov sladkorja, ogrska sladkorna pesa v isii zemlji pa 8 in ®/io- Ker je predlansko leto bilo vreme na Kranjskem pesi zelo neugodno, je gotovo, da hode druga leta pri boljem vremenu sladkorna pesa na isti zemlji več sladkorja imela, kakor lansko leto. Prav bi bilo, da bi se tudi letos tia več krajih na Kranjskem za poskušnjo sadila sladkorna pesa, posebno pa je želeti, da bi jo na Hrvaškem in v Slavoniji poskusili, ker ti deželi imata veliko dobre, pa malo obdelane zemlje. Ljubljana, 10. novembra 1865. Edvard Pour. i Kaj jo novega po avstrijskem ceHarstvu ? Te (lili se je dokonifalo zijorovaiije delegacij, ki sta vei: tednov zborovali v Biidim-Pešti. Pn tem se posvetujejo odpo.^iaisci obeli državnih zbornic, avstrijske iii ogerske, o skupnib zadevah, n. pr, o vojaški!) potrebs/iiiiali, o Bosni iii llercei^oviiii itd. Letos se je to zborovanje prav mirno in g'ladko zvršiio. Minister za vnanje stvari Kalno k y je fiorořal, da Avstrija z vsemi druifiriii vladami živi v najlepšem miru, le z liumiinijo so razmere nekoliko napete Ako pomislimo, kako Maî:ari o^erske Rumune zatirajo, ni 6u(la, da v Humuiiiji ne |:flediijo prijazno na mažarsko vlado. Delegacija je iziekla Kabioky-ju zaupnico ter odobrila proraêua za voja.^tvo, 7a katero se bo zopet par milijonov vei potrosilo. Mažarska g-osposka zbornica je zavrgla vladni predlog o svobodnem bogoslu/ju in o Jednako-pravnosti Židov. Po teh predlogih bi židje in framasoni vso oblast dobili. Kristijani bi smeli postajati židje. Ko bi se to liresniíilo, zanikalo bi se 8 teiti vse krSianstvo. Židje imajo že sedaj vse pravice, a še niso zadovoljni. Hrepené se po tem, da bi lo/je zatirali krščanstvo, da bi židovstvo podjarmilo vse. V to se jim pai nikdo ne sme ukloniti, kdor ima le količkaj krsčanskega duha ie v sebi. Čeprav je ministerstvo že večkrat 8 takimi in jednakimi predlogi propadlo, vendar ie ne odstopi. [Jbog narod rnažarski ! Na Češkem je vse sprto, ne le Nemci in Čehi med seltoj, temveč oboji imajo zopet dve fïtranki. Nemci bo razcepljeni v liberalne in na-cijonalne, Čehi pa v Mlado- in Staročehe. Tak obieii razpor gotovo ne more koristiti deželi. Kaj je novega po širokem svetu? Ruski car je nevarno bolan. Pravijo, da ima neozdravljivo bolezen, katera ga je v kratkem iasu zelo sliiiji^ala. NajboljiSe zdravnike kličejo, da bi mu pomagali, a kakor se cuje, niti dobro ne vedo, za katero boleznijo boieha. Oar je jako miroljuben in blag vladar, zato bi ga bilo res ěkoda. Njegova smrt bi utegnila marsikake zmešnjave narediti v svetovni politiki. Nemákí cesar je govoril zoper Poljake samo zato, da ni zaostal za Bismarkom in da je s tem Vstregel vladohlepnim Nemcem. S tem je ponosni cesar oííitno priznal, da je zelo odvisen od Jîis-marka, íeprav ga je že davno odslovil iz službe. Poljaki pa vladarja gotovo ne bodo bolj ljubili, ako jim žuga z novim nasilstvom in zatiranjem, ko vendar niso niá zagrešili. V Švici se ljudstvo politično Jako giblje. Neka stranka bi zopet rada vpeljala kullumi boj 8 tem, da ovrže neko postavo, k! je že osem let v veljavi. Cpaii [>a smemo, da se to ne zgodi, ker katoliški in luteranski konservativci složno postopajo. Piše se nam: Iz Novega mesta. — Zadnjo nedeljo 7. oktohra, napravila je novomeška Čitalnica dve gledališki predstavi. Igrali so igrici: „Stara mesto mlade" in pa „Sam ne ve, kaj liofe". Igli na sebi nimata posebne veljave, zlasti še zadnja ne; ali igralo se je sploh prav dobro. Nekatere csebe So se istinito odlikovtile. Vsa čast g. režiserju! Obeinstvo, posebno še izmed uradništva je pokazalo, da vé ceniti dobri namen, koji je imela predstava — deloma tjodporo dijaške kiihinje — zbralo se e v prav obilnem številn, Istina pa je, da smo ne-iaiere pogrešali, od kojih bi bili jireii vsem pričakovali, da pridejo. Nekoliko je bilo gotovo vzrok tudi lepo, gnrko vreme. Iz novomeške okolice. — Leto se nam bliža li koncn. Kakovo je bilo? Sploh moramo biti Bogn jako hvaležni, kajti letina ni bila sUba, Oziitiiua nam je dobro obrodili), sena in otave je bilo dosti j tudi pomladanski sadeži so nam poplačali trud. Zal le, da pridelki nimajo prave cene. Nimajo prave cene, pravim, nlasti aito jih primerim z davki, katere moramo plačevati. Ako bi nam davkarija odmerila toliko manj davkov, kolikor ceneji so pridelki kakor pred leti, bi še bilo — dasi ne lahko, ker tudi posli stanejo sedaj več, nego je bilo pred kratkim časom. Amerika nam jili je požra, in pa v mesta ali na tuje hiti vse — le kmetu ne marajo delati. Vse bi bilo rado gosposko, [>a omaga, ali se postara, potlej pa vé, kje se je zlegel ; in če ne bi vedel sam, pa poišče gosposka. Ti domaĚa vas, soseska, pa redi človeka in njegove otroke, akoravno niso storili nič v tvoj dobiéek, marveč vse svoje moči izrabili na tujem, ves svoj zaslužek potratili na tujem! Kes ne vem, zakaj bi ravno rojstvo imelo toliko pravico? Mali črviček, ko dojde nasvet, vsaj ni taka zverina; zakaj nebi več veljal kraj, kjer je delal krepak mož, ali trudila se trdna žena? V tej reči mora biti postava drugačna, sicer bodo prišle kmetske občine na beraško palico. Kaj bode pa počela država s aamirai berači, tega ne vem jaz, in z menoj menda tudi ne drugi. Fa kamo sem zašel? — treba se kaj povedati o letiuji. Suša nam je meseca avgusta in septembra dosti škodovala. Korenje in repa ni, kakor bi bilo želeti. Trta, kjer je ni končala trtna uš ali strupena rosa, je rodila letos izvrsten sadež; toda maloga je. Vino bode prav dobro, mnogo l)olje, nego prejšnje leto, toda dobilo se ga je skoraj pol manj nego vlani. Cena bi bila visoka, ako bi nam ne škodilo titje vino, česar se nam je bati po pravici. Sadja je k večemu sredtye, čespelj, sliv, sploh malo, ker je vlaui bilo tega božjega daru jako veliko. Sploh pa bodi hvala Večnemu, da nas je vsaj toliko blagoslovil. Lakote ne bode, ali za denar nam bode dokaj trda. Iz Št Jerneja, [Revščina bije.] Vinogradi so vničeni, za sadje ntialo dobimo, ali eno upanje sa nam odpira; mnogo kmetov je začelo nove vinograde saditi in se več se jih na to pripravlja. Ako poprašamo, od kod je ta pogajnič prišel, moramo odgovoriti, da smo dolžni to reč pojasniti. Sreča je za vsaki okraj, kjer kdo z dobrim zgledom napreduje, in to je predsednik naše kmetiske podružnice, gospod Aleksander Wutscher iz Brezovice, izšolan T Klosteraeubiirgu. Gali&o je prvi on vpeljal, in svoje ■vnićene vinograde z ameriškimi trtami zasadil ter jib z najboljšimi domaéimi trtami požlalitnil. — Veselje me je obšlo, ko sem v jeseni pred trgntvijo v vinograd logledal; kraano je bilo grozdje, kar po en škaf ga ; e bilo na eni trti, in pridelal ga je že do 30 vedrov ; — ,0 je koristen in lep zgled. Naše mlade fante jemlje na delo, kjer se umno gospodarstvo pri vinogradih, sadjereji in gozdarstvu ucljo in tako tudi nekaj de* narja služijo. To je pot, po kateri se bo umno gospodarstvo razširjalo. Srdna zalivala temu gospodu Žal, ml je, da sem mogel že v časnikih čitati, da .se po.stoiiauju našega predsednika ugovarja radi tt-ga, ker je bil v neitiški šoli. On pa ni nikakor nasprotnik nit našemu niti svojemu maternemu jeziku, ker le pravi: „Naš poklic tli politiko vganjati, ampak umno, varčno, trezno delati, tiste dežele posnemati, katere nam napredujejo, potem [la ljubega Boga nad nami gospodaiiti imstiti, in zopet bo prišel nebeški blagoslov, da bode revnim dolenjskim kmetom boljše solnce sîjjtlo ko zdaj. Več udov kmet. podružnice. Domaće vesti. (Premeščenje.) G. Fr. Kaduiic, dolgoletni admini.strator na Dragi pri Kočevju, je dobil faro Krftšinjo na Gorenjskem. Vrli gospod se je vsa leta, odkar je služboval v Dragi, odločno u liral poneniče-vanju ondotnih slovenskih oti'ok. Zarad tega je moral mnogo pretrpeti, a ni se uklonil. Žal, da se bo poslovil ; Bog daj, da bi mu sledil kak jednako vnet in stanoviten narodnjak I (Papež) so nedavno izdali lepo okrožnico, a katero zojiet iJi-iporočajo vernikom molitev sv- rožnega venca, da se zboljšajo liudi in nevarni časi, (f Umrla) je 10. t. m. v Kaudiji poleg Novega mesta po petletni mučni bolezni gospa Jo.sipina Petrič, soproga pred poldru^iii mesecem umrlega davčnega uradnika Fran Petrié-a v 75. letu svoje dobe. Blaga ranjka je trpela voljno in ndana v božjo previdnost ter zapustila devet odrašenih otrok, katerim je bila dobra in skrbna mati. Naj v miru počival (Javna preskušnja) učencev deželne kmetijske šole na Grmu bode v torek dné 30. t. m. od 9. ure dopoludne naprej. Vsakemu, kdor se zanima za kmetijski napredek, e s tem dana prilika, da se prepriča o učnih vspehih tega našega zavoda, (Slavnost v Krškem.) Nedeljo 7. oktobra vršila se je v Krškem mestecu kaj imenitna slavnost. Odkrila se je spominska plošča slavnemu zgodovinarju Jane-zu Vajkbardu Valvazorju, kteri je svoje poslednje leto v Krškem preživel, in najbrže tudi tam pred 201 letom umrl. — Tudi se je odkril spoinenik velikemu dobrotniku krškega mesta in okolice, Martinu Hočevar-ju. Na lepem, z nasadi okrašenem prostoru pred cerkvijo in pred šolo post&yljen je precejšen spomin.((ki kamen z bronasto doprsno podobo Blavljenca, kateri je pred osmimi leti umrl. — Slavila se je slednjič tudi lepa slavnost ustanovitve fam (Poprej je namrei spadalo Krško mesto v Leskovako iaro; blaga gospa Hočevar pa je nstanoyila novo fero kisko.) — Z zastavami in slavoloki okrašeno mesto bilo je v soboto razsvetljeno; bakljađa se je po mestu sprehajala, pred hišo gospe Hočevarjeve se je pelo. V nedeljo qutraj mirozov. Ob desetih ilo- vesna sv. maša, pri kteri je pridigoval gospod dekan dr. Sterbenc. Po sveti maši vršilo se je slovesno odkritje spomenikov pred cerkvijo. Bilo je dokaj odlične gospode od blizu in daleč zbrane, prebivalstva in ljudstva iz okolice pa ogromno âtevilo, — Na odličnem mestu bil je pripravljen prostor za blago gospo in sorodnike ter odposlane zastopnike društev, kterim je bil rajni g, Hočevar član. Navzoče je pozdravil gosp. župan, slavnostni govor je Imel gosp. ravnatelj meščanske šole — Po odkritji ao omenjeni gg. zastopniki društev položili krasne vence tia podnožje spomenika, Na to zbrala se je gospoda k slavnostnemu obedu. Prva napitnica veljala je presvitlemu cesarju, druga blagi dobrotnici gospej Hočevarjevi, dalje drugim zaslužnim go.spodoni in društvom. Tombole se je udeležilo kaj mnogo gospode in občinstva, sijiijen iJes pa je zakbičil svečanost, ki je bila res velikanska po svojem povodu in po izvršitvi, k čemur 80 znatno pripomogli krška meščanska garda, 1er ognjegasci Krški in Leskovški. (O dolenjski železnici) se sploh toži, da je za tovorno blago veliko predt-Hga. Istina je, da radi tako visocib tariibv uovomeščani ne bomo mogli kuriti s trboveljskim premogom. Vagon, lOOmeturskih centov ~ premoga velja v Trbovljah 58 glil. Vožnja do Ljubljane Itaje 17 gold., od todi v Novo mesto pa 35 gld. — pet in trideset goldinarjev. Od kolodvora v mesto plačaš po 10 kr. od meterskega centa, torej od vagona Î0 gld. Vagon premoga v Mesto postavljen bi stal sku;'aj : 120 gld. Kje se bode našel človek. ki bi si upal napraviti tu zalogo ter premog prodajati? Ni mogoče, na drobno bi bil mnogo pi'edi'ag. Sploh trdijo, da so se male reči prej po iiašili voznikih dobivale ceneje nego sedaj po železni cesti. Tu naj vendar slavna uprava kaj sklene, da nam cene zniža. (Prašičja razstava v Novem mestu) Opozarjamo še enkrat vse gospodarje, da bode razstava na dan Lukeževega semnja, teilaj v torek dné 2Z. t. m., ne pa v pondeljek dne 22. t. m. kakor je bilo v naznanilih c. kr. kmetijiske dražbe po pomoti natisneno. — Da se je izbral sejmski dan za to razstavo, je toliko bolj opravičeno, ker mora biti razstava združena s prašičjim trgom. Tako upamo doseči pri tukaj obstoječih razmerah saj primeren vspeh. tíejmovi se tudi sicer sploh priporočajo za prireditev taitih in enakih razstav, že z ozirom na to, da se ob takih dnevih shajajo kmetovalci iz dežele, katerim ima razstava pred vsem koristiti in katerim je tudi v prvi vrsti namenjena. Ob séjmovib si hiliko ogledajo gospodarji tako razstavo brez posebnih stroškov, kar je v tem slučaju vpostevati. Prašičje razstave pa kaže že celo prirejati ob sejmovih, ďa se privabi s tem večje število kupcev za razstavljene živali. Kajti razstavljeni pitani prašiči so navadno godni za mesarja. In na to smo se morali v tem .slučaju tudi ozirati. Kar smo imeli pa posebno v Čislih, je pa to le. V Novem nieatu, kot središču Dolenjske, je treba trgovino s prašiči osredotočiti, posebno odkar imamo železnico. Treba je tedaj, da se naši prašičji sejmi povečajo, in da se saj enkrat v letu ustanovi velik prašičji sejm, na katerem bo mogoče dobiti n» prodaj poleg plemenih prašičev tudi pitane prašiíe, tako se bode splačalo tudi vuanjim kupcem po nje semkaj v Novo mesto prihajati. V dosego tega namena smatral se je za razstavo kot najprikladnejši dan — dan Lukeževega semnja, ker je to eden največ ih na Dolenjskem in ker je mogoče na tem semnju tud že pitane prašiče dobiti. Kdor ima tedaj pravi namen razstave v cialih iii kdor si ogleda še paznim očesom jeaenske sejmove v naši kranjski pratiki, iive-ril se bode do dobrega, da ni bilo dobiti ugodnejšega dneva za to razstavo, na kateri se imajo razstaviti in prodajati poleg iilemeuih prašičev tudi pitanci. — Za tekatere novmeške obrtnike je ta dan seveda v toliko neugoden, ker se ne morejo zlehka muditi pri razstavi. Komiir je pa na stvari in na vapeliu raz-sfave v resnici ležeče, mora priznati, da je dan razstave ugodno izbran. Toliko v prijazno pojasnilo! (Ogled živine na železniških postajah.) Prežvekovalci iii prašiči se sinejo iia železniških postajah samo takrat nalagati in odlagati, ako 80 bili od pristojnega e. ki', okrajnega živiiiozdravnika pregledani in nesumljivi spoznani, Da se pa ogled brez zamude vrši, morajo pošiljatelji skrbeti za to, da se prihod njih živuif. v vlaçaliii ali končni postai ogledniku pravoi^asnn nannanl. Izjemoma se smejo tudi na postajali dolenjske železnice, razini v Ljubljani, KoĚevji in Rudoifovem, po.-iaiHfutie. živali, toda ne več kot šest glav goveje živine in deset glav drobnice na jeden dan brez poprejšnjega ogleda tedaj naložiti ali odložiti, kadar je živina doh)čena za kakšno kranjsko železniško postajo. Ogledne pristojbine, Íii sicer za govejo živino od glave po 10 kr, za drobnico od glave po 3 kr., ter ako treba tudi pntne pristojbine in obstoječe pOBtajne dovozne odredbine mora plačati stranka živinozi\ravniku. Prevozi goveje živine in prašičev, kateri se uvažajo iz drugih dežel in iz inozemstva na Kranjsko, se brez poprejšnjega ogleda ne smejo odložiti. z,ivina, katera pride na železniške postaje za nalaganje ali odlaganje, mora imeti seboj živinske potne liste. (Grozen zločin.) Iz Koprivnika na Kočevskem se nam poroča; 23. sept. t. 1, okolu 1, in 2. itre po polnoči, krt je vse mirno počivalo, vstal je nenadoma tukajšni domačin Janez StoniČ (Št. 50.) iz postelje, pograbil sekiro in začel z njo pobijati svojo ženo in otroke, katerib ima deset. Pet otrok in ženo je smrtno ranil, ker vse je bil le po glavah. Otroci so stari od 1-13 let. Ko bi ne pritekli hitro drugi ljudje na pomoč, gotovo bi v.se pomoril. Oče sam se je potem obesil; a pravočasno še so ga našli ljudje, ki so vrv, na kateri je visel, prerezali in mu življenje oteli. Hudodelca je potem takoj načelnik ondotne postaje g, Jožef Štei-k prijel in daJ odvesti v Kočevje. Sedaj je zaprt v Novem Mestu. Ta nesreča je tem večja, ker je družina jako ubožna. Hudodelec je storil zločin, kakor pravijo, iz obiipnosti, ker se mu je slabo godilo. („Katoliško politično društvo") za kamniški okraj se bo ustanovilo v Kamniku 28. t m. Društvena pravila je vlada že potrdila. Nedavno se je ustanovilo jednako društvo v Vipavi za vipavski okraj. Jednaki društvi delujeta na Doleniskem in na Gorenjskem v radovljiškem okraju. V kratkem se ustanovi menda tudi za loški okraj. Vsa ta društva imajo smoter, da ljudstvo slovensko poučujejo v vseh stvareh, katere treba vedeti v sedanjih časih. Bog daj vsem tem in novim društvom obilo blagoslova in mnogo udov ! (Socijalisti na Kranjskem) ne mirujejo. 7. t, m. so priredili shod v nemški kazini v Ljubljani. Na sliod pa je prišlo toliko katoliških delavcev, da 80 le-ti v načelnistvo shodu le svoje može izvolili. To je socijaliste silno razkačilo. Naredili so strašen bnip, zato je vladni zastopnik .shod takoj zaključil. — Tako so socijalisti povsod pobiti. V Kamniku so že trikrat bili tako rekoč zapodeni, v Tržič jih niti pustili niao priti, v Ljubljani so že dvakrat bili poraženi, le v Zagorju za Savo imajo nekaj pristašev. Upamo, da se tudi tu kmalu obrne na bolje. Ko bi socijalistični vodje ne bili tako dobro plačani za te škandale, katere prirejajo, gotovo bi se jim več ne zljubilo oglasiti se, A mastna plača jim daje srčnost, čeprav nič ne dosežejo, (Na Koroškem) je pri volitvah za deželni zbor ZLiiagala krščanska stranka. Izvoljen je Janez Huber, ki je dobil Si glasov; iimed teb jih je bilo 28 slovenskih. Liberalni Nemec je dobil le 26 glasov. Slovenska poslanca Einspieler in Muri dobita torej v deželnem zboru dobrega tovariša, ki se bo z njima vred upiral liberalnemu nasilstvu in pomagal Slovencem do jednakopravnosti Kdo bi si mogel misliti, da se bo na Koroškem tako hitro tok časa zaobrnil? V jednem letu toliko uspeha; Bog daj tudi napredek! Za koroške Nemce se je ustanovilo „društvo sv, Jožefa", ki izdaja knjige, kak ji Mohorjeva družba. To društvo ima letos že fiOOO udov. Kmalu bo tudi na Koroškem liberalizmu odklenkalo. (Cvetje v jeseni), kakoršno se kaže letos mnogokje na drevesih, pravijo, da pomeni mnogo snega, katerega letos dobimo. Bodo U vremenski preroki uganili, videli bomo kmalu! (Iz Amerike) se nam poroča, da je bil v Minnessoti in v sosednji provinciji, kjer prebiva tudi mnogo Slovencev, strašen požar od 31. avgusta do 1. septembiti Unela se je visoka trava, ki je bila vsa osušena. Več mest, vasi in gojzdov je popolno pokončanih; na tisoče ljudij je pomrio. Nekateri so se re.4ili s tem, da so hitro v vodo poskakali. (Trgatev) na Dolenjskem jeza letos večinoma dokončana. Pridelalo se je sicer mnogo manj vina nego liini, toda to, kar ga bo letos, bo jako dobro. Ker je bilo zadnje dni deževno vreme, je grozdje zelo razpokato, kar je marsikoiim naredilo precej škode. V nekaterih krajih niso pridelali nič, ker za vinograde niao nič loskrbeli med letom. Sedaj se tudi tem oči odpirajo n uvidevajo, da je vendar-le dobro, ako se človek ravna po najnovejših vinarskih navodilih. (Za IV. letno zasedanje porotnih obravnav v Novem mestu), katere se bodo vršile dné 5, novembra 1894, izžrebani so glavnim porotnikom naslednji gospodje: Frančič Mart,, klob, iz Ornomlja; Knez Leop., po.s, h št. Jurja; Furlan Franc, pos, in gost. iz Metlike; Leitgeb Vinko, pos. in pek 'iz Črnomlja; Planinšek Ant,, iios. in usnjar iz Mirne; Kra-kar Mili,, pos. Jernejavas; Slivnik Viuc,. poa, in trg, iz Št, Vida; Piškur Jos,. posest, iz Škovca; Mavsar Ant., pos iz Praproč; Vuhčič Jan,, pos. in trg. iz Cirkelj; Gregorič Fr,, pos, s Krškega ; Fink Franc, mizar iz Goričice; Majzelj Anton, pos. [n mesar iz St. Jerneja; Pehani Fr., pos. in goat, iz Žužemberka; èircelj Jos., trg, iz Mokronoga; Omalien Mih., trg. iz Starega trga; Jutraš Fr,, pos in klepar iz Metlike; Majzelj Fr., pos, in gost, iz Bele cerkve; Šteli Josip, pos. iz Male vasi; Repovš Jan., pos. in trg, iz Dvora; Dereani Jak., pos. ÍD trg, iz Žužemberka; Zevnik Fr,, pos, iz Čateža; Činkole Ant., pos. iz Dobroške vasi; Bajuk Jan., pos. in gost. iz Metlike; Kjžnar Jak,, miza]' iz Kadeč; Kure Marka, pos. in gost. iz Brezovice; Štarcar Fr,, pos. iz Višnje gore; Zupančič Fr., gos. in usnjar iz Trebnjega; Vrtačnik Jan., pos. iz St. Jnrja; Gnidovec Jernej, pos. in obč. predst. iz Ajdovca; Vrtin Mat., pos. in trg. iz Doblič; Tomič Flor., poa. iz Kočevja; Krive Jos., poa. in obč. predst iz Dobja; Konda Jak., pos. iz Gradnika; Zavrl Ant., pos. iz Svibnjei^R; Frfole Jan., pos, in gost. iz Rnžera-pila. — Nadomestnim porotnikom naslednji gospodje: Smola Eud., velei)os. na Grabnu; Mogoliř Jos., pes. in gost., Krajec Jan., pos. in tiskar, A^nič Ami, pos. in klepar, Medved Ant. ml,, pos., Mikolift Jak., krojač, pHUaer Ad., pos. in trg. iz Novega mesta; Šali Franc, pos. iz Česče vasi. Nagelj Franc, pos. in kolar iz Novega mesta in Brsljina. Bflznc vesti. * (Največji bogatin na svetu) je menda židovski baron Rotšild. Njegov blagajnik je preračuni!, da ima vsega imetja okoln pet tisoč milijonov goldinarjev. Pred osemnajstimi ieti je imel le polovico toliko; torej je v teli letih pridobil dvatisoc petsto milijonov goldinarjev. Vse te ogromne denarje si je napravi] — ,s ki'ščanskimi žulji! Eotšildi so bili ]. 1800 se ubogi krošujarji. Seveda tako znajo le židje denar vkupe grabiti! * (Na Kuskeni) so začeli pijančevanje s tem zatirati, da policijski list objavlja imena zasačenih pijancev. Časih je teh imen toliko, da napolnijo 14—17 strani. Bo-li to kaj pomaklo? Ali bi se miši pijand kaj zmenili zato, ko bi njih imena časnik prinašal? Prošnja. Ni bil iiepremiSljen korak, fla arm se poprijel grajenja in oprave dijaSke kuhinje, niurveá le nasledek večletiieg^a prcv-larianja in razgovarjaiija. Najbolj pa me je spoiiluidiio k temu upanje, ila najdem za tako plemenit namen zdatno jîodporo jiri iiiesřanilt, sost*liIi novomeških in sploh prijateljih naše mladine. Nisom se vurjti; po(l[)ora je bila vž^ doslej jako veJika — zlasti ako [»remíslim, da se dandanes daje im vse strani. I-'rejel sem iloslej darov, kakor so kazali i/kazi dosli'j in priia daiiasni v „Dol. Novicah" vže blizo 2000 gold. Ali ker razširjanje l)i>e rokodelske družbe stiuie jako mno^o, jtí se nekaj slotakov pri rokodelcih nrpokritih. Čakajo dobrih src in odprle roke. Dijaki naši — 28 jih jé v dijaški obednici — imajo pa kaj dober apeiit; treba je kuhati in variti v fjrecf.'jS:iji jiiiiožiiii. — Pa kje naj dobim? Sam nimam; dobri ljudje naj dajo, nje prosim najprisrčniSe. Skorej brez iyeme, tako smem reéi, so mi vhitii obetali vsi, ki so dajali hrano po hišah, mesečne ali letne doneske, ako se osjiuje skupna kuhin'a za dijake. Prosim je tem pofom, naj blag-ovole naznaniti mi, kakovo podporo hoiejo dajati vsaki mesec ali koliko skupno za celo ali polleia, Oe pa kedo pozabi, povedati mi, kako dobrotno je njegovo srce, predrzni) se bom sam, da ga povprašam. Nadejam ee pa, da bodo tudi dragi dobrotniki obljubili male doneske, kakor so nekateri vže storili. Pri obilih daiiašnih tro.5kih se ne drznf^m nadlegovati jili osebno po stanovanjih. Nekateri ao mi vže obljubili siroje darove, prepriian sem, da jih tudi drugi ne bodo odrekli. Prav posebno draga pa bi mi bila podpora v živilih, v jestvinali Letino je Bog dal dobro, pridelki niso dragi, prijatelji mladine, pošljite, pripeljite v rokodelsko hi.^o bo/jdi darov za lačne dijake! Krompir, zelje, repa, fi?.ol, žilo ali karkoli pnde prav in se bode hvaležno sprejelo. Go.spod vsegamogoi^ni Vam bode platil s .svojim blagoslovom, vsaj ga pro-iijo podp rani dij:ikl vsaki d ni v skupni molitvi, naj povnie dobroinikoni njiliovo ljubezen; moli se namreč pr. molitvi [)0 kosilu .Ae eden „ofena-" za dobrotnike. Tudi v tem so se ska^^li v/.e doslej nektari blagi gospodje. Prejel sem dostlej naturalne darove od sledečih; Iv. Meliora, Ji-nkcer, Jos. WíiKÍiscIícr, Jos. 7urc, žiipn. Jakob Poreiiia, ka,d. Fr. Ovsec, dr. Aihin I'o/:nik, Anio:i Jarc, Jos. Marolt s Tr/ke gore pri Krskem, g. prof Ig Fajdiga je poklonil lepo posodo XI kislino, žiipn. Iv. 1'íevanií, žup. Ant, Korbič. Bog p'ati tem i vsem bodoiim plemenitim darovalcem hr. Jos. Mtiriiiko. Darovi za dijaško kuhinjo v Novem Mestu: v 2ft(liijem izkazu je po jiûintJti izostalo: GoKpa Vojulia 'i gltl. Util, gši), iiïi>it F, Uril pollfit-ui iluiiesfik 12 "O kr. Zli iikttiliňr: Aim Siiliai I gtJ., g. ilr. l'amer BU kr., í(. lir. rniui' DiiLfila 2 yid 50 kr„ g. prut'. Fuii 1 1^1(1. — Drngi darovi: Slaviiû luHtiiljfiku lirufitvi» za imvtitiieski okraj Ď [jUl., Staks Mruiiuer 3 g d., g. Amlrej Kalan 5 gM, guBpiiia Gapp in gosjift Tome tO gld., g. kaplan A. Bi)jaLec 5 ,gM., gospa pl Lftngťr El çM., neíiii ono vana 8 irM., g. A. Žgur, žiipuik 'J «1(1., g. Anton Čiliaíek. íiipnik v p. S gld., g, dr. Josip ňiírn 'J gld„ g.^J. .Inlcíe, Kiiiinik v p. li gld., t'. Fr. .Inri', žnpnik 5 gUl., g. .1. ňtaiiii ar. ifnpnik r> gld., gospa M. Zftlíir 3 girt., ;. 'Matija Kniliniii H i^ld.. g. t.. Puhegula polleiri d v Boboto ilné 7. oktobra ob a, uri 1) ((po hi line. Svete [iiaSe zadiiJiiiiie fie bodo brale v BLetliki in v Pnilzenilji. Preiňuo umrli bodi bing siiDiiiiiil Primostek pri Metliki, ilná 5, oktobra 189-1, povodom prebridke izgube naše neiiozabne, v Gospodu poĚivajoĚe suproge, iiziroma matere in tftsĚe, gospe ane Premer roj. Skrem, izrekamo tuinega srca imjtoplejšj zahvalo vsem so-rudiiikDm, jirijatcljein in znaueem, kateri so nam z miiosolirojiiiini doîîa/i srèuega soéutja med boleznijo in ob smrti olajinli globoko bol. l'usobiio pa se So zahvaljujemo vaem darovateljem krásnili vem-eí, slavnemu urailiiiátvii in ineîèanstvii, kakor splob vsem onim, kateri bi v tolikem številu blagi pokojnici izkazali poslednjo Ćast, spremivši jo im njeni zadnji poti, PrimostEk pri Metliki, dné 7. oktobra 1894- (iOO) Žalujoči ostali. F. S. Murgelj v Rudolfovem tia Ljubljanski cesti liriporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega sukneiiega blaga, Jagenitlorf-skih, Brnskih tkanin, lodna, modercov, mufov in kožuhovin. Dalje ima veliko zbiiko berlinskih robcev, kakor tudi mnogovrstnega manufakturnega, iii vae k oblekam potrebne oprave. Priporočnjem se vsem, kateri hočejo dobro, trpežno blago po nizki ceni imeti. Ziiini se Itližji! rj: řř r* g štev. 422 V splošno znanje, d;v je na prodaj veleposestvo Črnembihof v bližini mesta Črnomlja, ki je lastnina prve dolenjske posojilnice v Metliki (poprej Bajiik Jožeta iz Ćrniiuija) pod najugodnejšimi pogoji; isto obstoji iz 38 oralov njiv, stelnikov, vrtov, hiše, hleva, supe, kozolca i. t. d. Prodalo se hode skupaj ali na kose, kakor bode kdo hotel, in tudi na počak. — Kupci oglasijo se naj 18, in 19. oktobra 1894 pri majariji pri Črnomlji, kjer bode takrat prodaja se vršila, Metlika, 1. oktobra 1894. ^ , (IM)_ Poročilo o imovinskem pcložaju okrajne bolnisne blagajno v Novem mestu dné 30. sept. 1894. Od zdaj naprej bode podpisana blagajna vsacega J 5. prihodnjega meseca v „Dol. Novicah" poročala o blagajniškem gibanju preteklega meseca in o imovinskem položaju z dnem 1. vsacega tekočega meseca. V tem pervem poročilu naj bode omenjeno, da je sedanje načelniátvo o nastopu pred poldrugim letom prevzelo primanjkljaja okoli 1200 gld. — Dne 31. decembra 1893 imela je pa blagajna: Denarja v got. in vrednost pis, oprave 2112 gld. 82 kr. Tirjatve za boln. doneske so iznašale 525 „ 89 „ Brntto imovina . . 2638 gld. 71 ki'. Dolgovi na zdravnike, lekarje, bolnîâ- nice i. dr. iznašali so tisti Čaa . 1038 gld. 88 kr. Čista imovina iznašala je tisti čas . 159» gld. 83 kr. Blagajna bi se bila hihko izdatno bolj okrepčila, ako bi žalibcg ne bilu med bolno zglaáenimi člani toliko število sinmlantov (bolnikov, kateri bolezen le iilinijo), kateri vže za najneznatnejšo bolezen bolnišno podporo zahtevajo in tak6 blagajniško imovino za fta» izrednih bolezni slabijo, ko bode vsiiki po nepotrebnem izdani novčič prišel na veliko škodo potrebnim bolnikom. Dné 30. sept, 1894 imela je blag. brutto imovine: V gotovini......... 1440 gld. 56 kr. V neizplačanih bolniških doneskih za III. kvartal........ 1437 „ 98 „ V nepovrnjenih bolniških podporah po del. zavarovalnici prou nezgodam v Trstu......... V pisarniške oprave vrednosti . . Skupna brutto imovina (activa) 151 50 3079 gld. 54 kr Blagajniški dolgovi na zdravnike, bolnišnice, lekarje i. dr okoli (passiva) 538 gld. — kr Čista imovina je iznašala toraj dne 30. septembra t. I. okoli . . . 2541 gld. 54 kr, Ta imovina je pa le približna, ker še nekateri računi od zdravnikov in lekarjev niso dolli, in so se za tiste dozdaj navadni zneski vračunjevali, Proti okoli 100 delodajalcev pred poldrugim letom, narastlo je njih število zdaj nad 320, in v temu razmerju tndi število njih delavcev. Prihodnje mesečno poročilo o gibanju in denarnem stanju blagajniškem izide v temu listu dné 15. novembra t. 1. Okr. boliiišiia blui^^iijna v Novom iitCistR, (202) dné 11, oktobra 1894, Josip Lorber-jeva ^ ivarnazaielezoibiejntovaffiazastroe, i • i vliva iz želeja in kovin vsaktere zmesi, vse {" predmete za žage, mline in druge potrebe; y napravlja cele transmisije [lo najnovejših ,, sistemih itd. — Posebno jia [niporota svoje trimiiške brano, í katere do sedaj v [jraktiini rnbIjivosti in T ni/ki ceni (mala braiiit stane saitio 26 gld., velika pa 32 gld ), âe noben izdelek te vrste tj ni prekosil, (l R—2) •C t. 9 rt Jt^ " /> j-vm ff fl^ jt^j fa jfrmA Na grajáčini Pleterje pri Št. Jerneju se sprejme 1 konjski hlapec in 1 volar; prvi z letno plačo 72 gld., dnigi 60 gld. in dobro hrano. — Prosilci oglasijo naj ne osobno. (203) S,. z 2 sobama, kletjo, kuhinjo, ur J shrambo (S|>eisekaiiimer) iii leI I f I pini vrtom, katero je .še v naj-LUUUTUIIJU boljSem staiiu, se da v najem na Logu nasproti Sevnice. - - Ugodne pogoje stavi J. Gospodaric, mlinar na Logu, poâta Radna. Med, vosek in vošine kupuje vedno po najvišji ceni Franc Murn, <204—1) lec(:«r jji svflřnr v Kaiiiiiji jiri Nuveiti Mestu. Hii^a ua prodaj, v Vajtenstainu pri Celju obstoječa iz 3 sob, I kuhinje, 2 kleti in 1 hleva; poleg je tndi vrt, na katerem je 1 vrtnu bišicH. — Već pove lastnica Maria Kotlu, (192-2) v Gradiicu §t, U (Dolenjsko). išče vodstvo deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu. Hišnik mora biti oženjen, ker btjde njeg^ova žena prala proti plaéilu perilo učencev. Prednost imajo taki proj^ilcl. ki so doslužili \ ojHŠčino, ki so krojiiskej^a ali čevljarskega stanu in kateri nimajo otrok. Hišnik ima prosto stanovanje, prosto kurjavo in svečavo ter 10 gld. mesečne plače. Prosilci naj se do konca tekočega meseca osebno oglasijo [iri podpisaneiiin vodstvu, kjer se zvedň natančnejši .službeni pogoji. A odstvo