Leto V.v štev. 277
LTuDifana, torek, 25. novembra 1924
Poštnina pavšallrana
cena z Dfn
bha|» ob 4 zjutraj.
Stane mesečne 20*— Din za inozemstvo 30*— , neobvezno
Oglasi po tarifa.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št. 16/1 Telefon št. 72.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Upravništvo: LJubljana, Prešernova ul. št 54. Telef. št SS.
Podružnici:
Maribor, Barvarska nI. 1 Celje. Aleksandrova e.
Račun pri poštn. čekoi zavodu štev. 11.342.
Za narodno in državno edlnstvo, za kulturno svobodo in socialni naprei
i
Naš atenski poslanik odpoklican
NJEGOV ODKOD NE ZNAČI PREKINJENJA DIPLOMATSKIH ODNOŠA-JEV. — GRŠKI POSLANIK V BEOGRADU OSTANE.
Afone, 24. novembra, s. Jugoslovenska j namerava poslati v Atene novega posla-vlada je odpoklicala svojega poslanika, uika. Nato bi se zopet pričela pogajanja
tmpozantno manifestaciisko zborovanje samostalnik dem okra' ov v Beogradu vf2ri'i i® jugosiovenski po-^aik Marko- o novi zvezni pogodbi medobema drža-
<,..r,	_	f..,., . -	v» j »	j *	» •	'i.j.1 _ vic poselil ministrskega prr-dsednika ter vama. Grška vlada je sklenila, da ne od-
Sijajen govor Svetozar Fribicevsca - Navdušeno odobravanje njegove pobtake, nu< kakor pravi urfdno obves;ilo< v pri. i pokli5e svojega poslanika v Beogradu, ter
3. novembra.! ces« in kar je za njim sledilo, žalostno 1 Droning Street. Pri nas pa bi narod, ki	formi izrazij svoje obžalovanje, da, mu je poslala brzojavko, naj ostane na
je. da se vse pozabi in da se želi spo- I bi videl, da so radičevci stopili v vlado	Grčijo. Bil ,e odpoklican le svojem mestu,
ni ljudmi, ki eo takrat slu- j takšni, kakršni so, vprašal, zakaj sc jc	« službenih ozirov. Jugoslovenska vlada] za priče proii nam, odbija j tedaj sploh boril za državo, ako jo sedaj
Beograd,
Današnja ceiika skupščina samostojne	■	, . .
a , . , . . . .	,., .	razum s takimi
demokratske stranke, prirejena v velik; .	.
^ rvhnocl« nn/1 ,-fin	Zll> AVStrijl, Za
dvorani Kazine, se ie obnesla nad vse - -	.- . ,T	... „ • . . .	____
.« , . . v . , ... •	na ee	sporazum z	onimi Hrvati Ki. so vladajo destruktivne sne.
pričakovan-« impozantno, tako po stevi-	' .	,' .
*	'	1	'	1	i n/. I n ,	11,
tn udeležencev, kakor tudi po silnem mo-
vedno bili za narodno in državno edin- 1 V tej volilni fcerbi gre za biti ali ne
Skrajna poostritev konflikta med
i stvo Srlxiv. Hrvatov in Slovencev.
: biti, gre za obstoj dižave in za uso:;o
V političnem življenju poedinih strank državne politike za nekoliko desetletij, se dopušča evolucija naziranj: toda do-. Volitve 8. februarja bodo zgodovinske, slej ni bilo stranke, ki bi bila v tako ! Dolžnost demokratske stranke v Srhi* kratkem času izvršila tako kardinalen po- ji jc, da raztrga okove, v katere so io
An?liio in
raličnem učinku. Dvorana in prostrano galerije so ae začele polniti že davno pred deseto uro. Osobito pozornost številnih beograjskih posetnikov pa je vz
bujalo veliko število došlecev z vseh	, . , , . _„, . , . , , , , .	,,
strani države; posebno mnogo je bilo Li- ht,če'? p™kJet\ .kkak°' demokratska, vkovale nekdanje propadle veačine, in htevaaa denarne kazcn pci m;Iijo3a fun,
' r __ . _. ° - _	cfronlro Vo lnivclrih vAiitvnii	nn n a <in	nruirtv/i nirnr nrmn h n.vii. Ici hn
EGiPT SPRE.TEL LE DEL ANGLEŠKEGA ULTIMATA — DEMISIJA
VLADE. — PRVE ANGLEŠKE REPRESALIJE. Kairo, 24. novembra, s. Od Anglije za, j 1809. Obedovati ss mora, da je bila taka
kcija potrebna. Storiti pa se mora to v
in Sudan-
Popoldne se se posvetuje
ki bili docela n-iooljeni Zborovanje ie teIiica idei nekdan^e Demokratske stran- j zmago na dan 8. februarja, ko bo nacio« i Obenem ko je vlada izplačala zahteva. j o egipčanskem odgovoru na dve angleški otvoril beo-raiski"zdravnik dr Draeutin i ke st?j* na Pr05rramu- ki Je bl1 ustvarjen j nalni blok zbral okrog sebe, kar jc na. no odškodnino, je izročila londonski vla« ! noti. V političnih krogih vlada splošno
.	• O . ninTijiTn ..^n.iim VnnnTMti 7ntn	..: ., Tn	t ..	. .	....!.	. .	..........
Radišič in po kratkem pozdravnem nagovoru podal besedo glavnemu govorniku, prosvetnemu ministru Svctozarju Pri-bičeviču, ki ga je dvorana pozdravila t dolgotrajnimi ovacijami
na njenem zadnjem kongresu. Zato, če cionalno.
di noto proti zahtevi po umaknitvi e-^ip« j največje zanimanje za instrukcije, ki jih
vas bodo med narodom vprašali, kdo ste.: Ko je g. Pribičcvič zaključil fiovor, so ; "Canskih čet iz Sudana ter proti zahtevi, bo dobil general Alenby. Nastoo angleške odgovorite: Demokrati! (Dolgo burno zborovalci navdušeno ploskali ter vzkli. | da se opusti vsak odpor g!ede žc]j ang'cš, j v]r,ds se spj0-n0 odobrava v krogih v odobravanje).	j ka! i Pribičcviču, narodnemu edinstvu. I kc v]adc v vp-aga,,;,, varstva inozemskih Egiptu živečih Evropejcev, ker so prepri-
JDS vztraja na stališču, da moremo kralju in demokratski stranki. Nadaljni jntercsov v Eciptu. Tc zahteve sc srna. čani. da je pravica absolutno na strani asom zaključkov kongresa sodelovatij govorniki so bili gg. dr. Lu jo Vojnovič, tra jo kot neupravičene.	I Anglije. Pričnkujo se. da sc bo mogel
glasom
samo z onimi strankami, ki imajo nam dr. Albert Kramer. dr. Janko Baričevič
GOVOR S. PRIBICEVIČA.
Minister Pribičevič je govoril nad eno
n J *1	1	• •	UCi tlil OVCIV 1'IOlllU. I
t t	;	naj bi verniki slepo verovali. Ako! čevemu govoru so zapored izzivaj odo,
sličen program. Vidovdanska ustava si- j ter seljak Jovanovič iz Bajmoka. Njiho« cer res ni sveto pismo, niti dogma, v i va kratka, dodatna izvajanja k Prihičevi*
Btojna demokratska stranka in on z njo za taktični sporazum, dočim drugi, ki
se zares hoče stvarna revizija ustave ln i bravanja in dviga'a navdušenje. Ko je I citj nc;i0g!c^rie pos'edicc. Nato jc p.-e«
neupravičene.
Na včera-šnii se ii parlamenta je rnis spor med Anglijo in Egiptom reSiti, no nistrski predsednik Ca;<lul paša prosil po» da bi prišel pred Zvezo narodov, slance, naj bodo etrpljivi in previdni, ker bi mo'4'a najman ša neprevidnost povzro«
PREVOZ ANGLEŠKIH ČET. London, 24. rcvembra. j. Vojni ladji
temveč le zato, da bi se omajala današ- ! nasprotnikih pa dovolj porazen, nja ureditev države, da bi se ustvaril kaos.
lo za vstop radidevcev v vlado. To nicgo» vo trditev so najočitneje demontirali do= godki sami. HRSS je sicer res hotela v vlado, toda brez garancij; in nato se ni moglo pristati. Radičevci bi za svoj vstop v vlado bili morali spremeniti svoje sta« lišče naprim državi, česar pa niso sto*
Obrazujoč vlado je g. Davidovič trdil, i pcriaU vršila državna konfcrcnca JDS, ki zmojnost Egipta, da «e vlada. Bila je j Kai da ima «carte blanchc», polno pooblasti« ji je prisostvovalo 200 de'cjatov. Glavni nrisil Tena dn si nri že objavljene korake, vlada
'......*---J"...........govor je zopet imel Svetozar Pribičevič j Xo~pa ne'pomeni nobene izp^membe re-! prošnjo, da hi prevzela odloči!:v
o politični situaciji, nakar so poedini re= 5ilva jz leta ig:2_ cli dogovora iz leta : glesko » egipčanskem sporu, ferenti poročali o tehničnih vprašanjih. (
Končno je bi! izvoljen začisni glavni ods {	-~-
bor stranke. Predsednikom <e bil izvo« Ijcn Svetozar Pribičevič, v ocbor pa vsi štirje ministri, predsedniki oblastnih in
rili, ker je njihov glavni cilj bi\ da z : okrožnih odborov, predsedniki central, vstopom v vlado samo pojačajo svoje po, j nih odborov v Beogradu, Zagrebu in Lju<
Proglas Lovrekovičeve stranke
gas icev
Beograd, 24. novembra, p. V vladi se'
AiTost senata proti Musso^nim
Rim. 24. novembra, a. Na sinočnji
zicije proti državi. Na Angleškem bi j bljani ter vsi dosedanji člani ožjega od, pripravlja predlog, da se za zaslužne 'seji sonetnega verifikacijskega cdborz predsednik vlade, ki bi dopuščal zboro, | bora. Konferenca se ie zaključila ob 18. csrnjejrasce pripravi o posebna odlikova- je bilo zavrnjenih pet po vladi predla-vanja, na katerih se narod poziva k ru, ; Zvečer pa sc ie v isti dvorani vršil sku, nia, katera nai bl dobili pred vsem iunk- ganih in po kralju potrjenih novih se-šenju države moral v 24 urah zapustiti pen banket delegatov.	j cionarji jugoslovenske zasilne zveze v natorjev, med katerimi se nahaja tudi
' Ljubljani. Ker ta predlo? ?e ni mogel biti' znani publicist U;:o O j-t ti. Ta dogo-: formalno sprejet, ic kralj, da bi jim izka- dek je v vsej italijanski javnosti vzbu-i zal svoje posebno priznanje, odlikoval dii velikansko senzacijo, ker se dose-LOVREKOVIČ IN TOVARIŠI UNIČUJOČE ORSOJ * JO POGUBNOST RA- člane jugoslovenske gasilske zveze z zla- daj še ni zgodilo, da bi senatorski veri-DIČEVE POLITIKE. — PRIZNAVA.iO ENOTNO LN NEDELJIVO JUGO- to medalio za civilne zasluge in sicer, fikacijski odsek odklonil novoimeno-
SLAVIJO.
priznal
stvo kakor tudi monarhijo. Kaj pomaga to, če bi tudi bilo re«, ko pa niti malo ni izpremenil programa, niti svoje taktike, niti ni iz naslova svoje stranke črtal »R« (republike).
Danes se ne vodi borba s separatizmom, temveč borba s internacionalnim boljševizmom. Radič ni smel javno nastopiti za komunizem, zato ga je ovil s hrvatskimi barvami. Seljaška internaciona-h je navadna sekcija tretje bol j še viške internacionale.
alede na zunanji Davidovičev govor kritizira Pribičevič najostreje poedine njegove navedbe, cmes burno prekinja z vzkliki odobravanja in obenem obsojanja blokaške politike. Koliko so govorili o potrebi invalidskega zakona! Toda za invalide ni dovolj ustvariti samo zakon, temveč je potreben tudi denar. Govorili so proti korupciji, a se niso poslužili nobenega obstoječega zakona, četudi bi tn bili lahko storili. Glede invalidskega vprašanaja je bilo doslej pripravljenih več zakonskih osnutkov, med njimi je po mnenju samega invalidskega udruženja najboljši načrt dr. Gregorja Žerjava. Toda tega načrta blok ni maral predložiti parlamentu, temveč je raztrobil urbi et orbi. da je z razpustom narodne skupščine bil storjen greli proti invalidom. Davidovičeva vlada je sicer prinravila nekak zakonski načrt o invalidih, a ni re-šiia najpotrebnejšega, ni pripravila denarnih sredstev, da bi zakon mocla oži-votvoriti. Zato mora narod v parlament poslati Ihidi. ki bodo zalcon ustvarili in tudi našli sredstev, a istotako tudi l;u-di, ki se bodo zares lotili borbe proti korupciji. Prva dolžnost novih narodnih poslancev bo. da čimprej rešijo teh dvoje najvažnejših vprašanj. Ako pa tudi novi poslanci ne bodo delovali v duhu programa, na katerem bodo izvoljeni, jim bo L a rod prav hitro izrekel nezaupanje.
Program samost. demokratske stranke je:
kulturni liberalizem, socijalni napredek, ter narodno in državno edlnstvo.
Proti temu so se združili ostanki bivših srbijanskih strank s prečanskimi re-»kcionarci. da porušijo ta načela narodnega in dr/,avne?a profjresa. Krlor pa se » programom samostojnih demokratov strinja- se jim bo pridružil. Radič napada , samostojne demokrate, kot batinaše in da ter odtujila od sebe šolane ljudi in jih v ostalem vodstvo H. Z. že davno npu- j so proti sporazumu. Toda kolikokrat je proglasila za neprijatelle naroda, dasi je \ stilo s popolno navezanostjo na Radiča. j
komentarju egipčanski vladi pripominja Reuterjev urad: V splošv.pm se more reči, da je Popoldne se ie v dvorani hote'a «Im, Anglija preveč optimistično presojala vrSila državnn konfcrcnca JDS. ki ____-___t r-_- ,.„ .,„ -----
EGIPČANSKI A PET. NA ZVEZO NA* RODOV.
Kairo, 23. novembra, j. Egipčanska se ie obrnila ca Zvezo narodov s
an.
Gdllkovaira slovenskih
i predsednika Jugoslovenske gasilske zve- i vane senatorje.
Beograd, 24. novembra, p. Lovrekovič j menski nadvladi in zahtevajo enakoprav- Frana Barleta, I. podpredsednika dr.	_ - r,.PIT6(«., pni itico
in tovariši so povodom svoiega izstopa j nost za vse državljane. Za hrvatske po- K horda Bcrgmar.a, II. podpredsednika SEM BhN^LLi zapušča
*	T—v 1.«	«	....	.	I..	..........	V «	.	.	.. 'M' mm - f< t 4m !l/ a f /l»t /i/«	t* n	T) 2 — O i	- f.	« DaTV1 ti* X m
iz Radičeve stranke izdali na narod pro- i trebe morajo delati izključno Hrvati, da Josipa Turka, tajnika Janka Mojima, na
glas, v katerem se navaja, da je hrvatski narod 1. 1918. soglasno pristopil k sestavi enotne nedeljive države s kraljevino Srbijo, za kar so glasovale vse stranke brez razlike, tudi člani Hrv. pučke (klerikalne) sel ačke stranke. Na ta način je bila ustvarjena država in odobrena v mirovnih pogodbah ter so v tej državi Hrvati in Slovenci enakopravni s Srbi. Dogodki so se potem razvili tako, da voditelji hrvatskega naroda niso postali se-Uaki, marveč gospoda, ki je začela trditi, da se je ta država ustvarila brez seljakov, dasi so oni pristali nanjo. V proglasu se trdi, da je to laž in da je ta pokret škodljiv za hrvatski narod, ker so ga predstavljali zastopniki gospoda kakor je Radič. Proglas obsoja Radiča, da je begajoč po svetu prosjačil podpore od inozemstva.
Proglas obsoja HRSS, ker je izjavila.
bi prišla do pravega izraza samostojna odločba naroda. Podpirati se mora na-
mestnika Frana Pristavško. urednika službenega glasila .Gr.*i!ec» Janka Sajo-
rodno gospodarstvo. Stoječ na temelju v/ca v Kranju, dalje Ivana K ?a na Blc-definitivne rešitve mednarodnega položa- du in dr. Edvarda Šavnika v Kranju.
ja naše države, more stranka sodelovati z vsako stranko, slovensko in srbsko, ker je briga za edlnstvo države prva briga vsake narodne stranke. V naši držav! so vse vere enakopravne ter se mora
Rim, 24. novembra, j. Pesnik Sem Be« nelli, organizator Zveze za edinost in mi;«, jc odložil svoj pos'aniški mindar, ko jc ministrskemu predsedniku izrazil svoje zaupanje. Izjavil je. da sc hoče od, tegniti političnemu življenju ter sc posvc< titi edinole pesništvu.
POVRATEK KAPETANA ECKENER, JA.
KANDIDATURE SAMOSTOJNIH DEMOKRATOV V SRUUI. Beograd, 23 novembra, p. Danes dopol-s tem zmislu z njimi postopati. Stranka dne je bila seja izvrševalnega odbora Da-; Bremen. 24. novembra, j. Dr. Eckcner, je v prvi vrsti gospodarska ter zahteva,: vidovičeve stranke. Na seji so razprav ] iali jUj kapetanu zrakoplova «Z. R. ili.c, ki da se v temeljnih državnih zakonih iz- ' o razdvojenosti stranke v vsej državi. Po- (je prispel semkaj, jc mnogobrojna mno premenijo vse one ustanove, ki b! po- ' sebno veliko konsternacijo je povzročilo žica pri njegovem prihodu priredila na.-vzdignile naše gospodarstvo in koristi j Pribičevičevo zborovanje. V sme-derev- vdušene ovacijc Sele policiji na konjih
skem okrožju bo na listi samostojnih de-' se je posrečilo, da je napravila vozu, v mokratov kandidiral Miloj^vič, naš posla- katerem se je dr. Eckencr peljal v hotel, nik na Dunaju. Danes je poselila dr. Lu- prostor. Ovacije kar niso bolele prener kiniča deputacija iz Niša in ga prosila, da sprejme mandat kot nosilec liste v Nišu. Dr. Lukinič je !o sprejel. Depuiarija iz Šabca je prosila Pribičevič.".. da bi bi! no-odrinjskem okrežju. Pribi-edlog sprejel.
naroda.
KAPITULACIJA HZ PRED RADIČEM. Trumbič in Lorkovic republikanca za mandate.
Zagreb, 24. novembra, r. Hrvatska Za
: hati
, jednica. je na včerajšnjem zborovanju zada priznava monarhijo, toda samo na od- ' ključiia. da se proglasi ra republikansko s',ec liste v pc poved; ker je demagogično trdila, da jc 5tJanko in v tem formalno spremeni svoj tevie je ta pred v državi treba samo seljakov in delavcev dosedanji monarhističui program, ki ga je
24. novembra: ČIRIH: Beograd 7.50, New-York DEM ANTI LJUBE JOVANOVIČA. 518.125, London 24.05, Pariz 27.43, .Milan
eograd, 23. novembra, p. Ljuba Jova«
samostojni
demokrati, ako Radič r. n'iml noče sporazuma, temveč fe kriva ta država, za katero oni delajo, a Radič ne mara. Na davidovtfevskem zborovanju .ie stari po spod. Radiču za volio. celo dejal, da se je v tej državi šast let vodila politika na-silja. Ni ga bilo sram izustiti kaj ta-kfsga, četudi dobro ve, da V notranjo politika Tseh šest let vodila n'e£rova stranka in njegovi politični prijatelji. Na čelu notranjega ministrstva doslej ni bi! samo Scetozar Pribičevič. temveč tudi Kosta Timotijevič. Voja Marinkovič in pokojni Milorad Drafkovič. (Slava mu!). Po tem takem so nasilja vršili tudi oni, in 7, niimi Davidovič.
Velika borba hrvatsko-srbske koalicvo s Avstrijo je dokaz, da se je vedno hotelo sporazum med Srbi in Hrvati. To je naibolie dokazal tudi »velelzdainiški rro-
o vprašanju, ali so sprejeli pomoč od ; jima. da ne da mandata, ako se jasno in sovjetske govor bila s
v kateri se trdi, da Ljuba Jovanovič so
22.45, Praga 15.65, Budimpešta 0.00695, Bukarešta 2.70, Sofija 3.80, Dunaj 0.0073.
Beograd 33.45 do 3-3 65, Praga 50, London 106.70 do 106.90. 23 do 5310, Curih 444 do 447: dinar 33.30 do 33.63, aK 0.C315, 0.0.325.
ske Rusije; daii so aroganten od-'glasno ue deklarirata za republiko. Glav- j g!»Sa s tem. da imajo poslanci imuniteto 'joIr(r ; to je pokvarilo kombinacijo in je ! i,i govor je v.;, .aj imel dr. Trumbič in tudi po razpustu r.arour.c skupščine. Jo« ( d°WJad. tem zapečatena usoda vlade, ker » pledir. f za republiko, kakor jo med vanovič tr.li, ua tega ni rekel, ter da ost.:« i Du NAJ:
. . : * .r	.. . ...	. " . .. ■ _ • ....... ....j. . 1_______:.. 1.: I nfhjla <UH|
iteto -0,rr 22.03, 23.<J5, 20 frankov v zlatu S9.5r
Beograd 107T- do 1031, Budim-
sc ni več moglo računati s stranko, ki! voinc v emigraciji slavil in oboževal di- j j* pn svoj-m prejšnjem tolmačenju, ki je P^ta 94.80 do 95^.60, Bularesta iJ73 do
i 37 j. Milan 3C69 do ounl, ->ev, i or.^ /u.joo
I do 71.185. Pariz S7C4 do 3780. Praga 2133
V A SNA ZUNANJEPOLITIČNA 1 do 2153. Solija 515 do 519, Curih 13.7«;
KONFERENCA.	j do ,5.750, dinarji 1023 do 10-9. dolarji
Beograd, 23. novembra, p. Nocoi od 7U.4GO do Tu.S00, lire 3035 do 3055.
dobiva svojo pomoč od inozemstva. Ta- \ nastijo. Iz užaljenega ponosa je končno znano, ko delo se ne more tolerirati. zato gre [dr. Trumbič zape.~-atil svojo diplomatsko Lovrekovičcva skupina na volitve s pa-' karije-o. da dobi- matKlat. Za našo notm-rc-Io, da lioče red, c!j hoče pravico, da j njo politiko n ma zajeuničarski akt pač hoče enakost vseh državljanov pred za-jnikakeea v.ižpo" t:a pomena. Ni pa Se
konom, da se vendar enkrat napravi ko-j niti trotovo, cli bo Radič napram dr.! _18- d° je ti! na dvoru minister Trif-nec razdiranju naše domovine.
Lovrekovič sprejema temelj, na kate- [ bo rem so vse hrvatske stranke pred šestimi j leti ustvarile to državo, ter hoče na tem : temelju stopiti v volilno borbo. Temelje njegovega deia je nastopni: Kot Hrvati bodo čuvali vedno hrvatske svetinje, varujoč in pojačujoč hrvatsko narodno zavest; »roti vi jo pa se odločno vsaki Dle-
PKAGA: Beograd 49.30. Dtuu;j 4.705.
Trumbieu in dr. Lukoviču držal oblju- ;-ovi,;- Opoldne je bila konferenca, katere Bvrlia 8X».6, R.m 147.1 5 Curm 655«)
so se udeležili Tašič. Ninčič, Trif.iovič in j BF.BLIN: Beograd 6 085, Milan 18.14. Marko Gjuričič Konferenca sc jc p?čala ! Praga 12.03, Curili 80.85. 7. važnim" voraSanjem naše zunanjo poli-1 LONDON: Beograd 320, Pariz 87.30, Mi-tike, ki so na dnevnem redil. Aktnlno lan 106.^. Dunaj 328.000. Praga 154. je vprašanje sestanka Male antante mese- | NEVV-VORK: Beograd 145 50, Milan ministrstvo jc sklenilo v raznih krajih ea januarja v Bukarešti, vprašanje pogod- 433.50, Pirz 529.50, Dunaj 0.1412, Prag« države otvoriti večje število tečajev za be naše države z Grfijo in vprašanje na- 30150. vinogradništvo in Jdetarstvo.	1 ših pogajanj z Italijo v Benetkah	v J	' ■ '
TEČAJI ZA VINOGRADNIŠTVO. Beograd; novembra, r. Poljedelsko
Krasno demokratsko zborovanje v Mariboru
VAŽEN TN UČINKUJOČ REFERAT MINISTRA ŽERJAVA. — PROFESOR PIVKO DESIGNIRAN ZA NOSILCA LISTE V MARIBORSKEM OKROŽJU
Maribor, 23. novembra.) Rekurea proti glavnim linijam naSe Pod skromnim naslovom razširjene se- državne ureditve ni več! Državo, in to
--______n I, ilt,0/.lr, a m Arn m n
fe načclstva JDS za mariborsko oblast se je vršilo danes dopoldne in popoldne v Narodnem domu krasno uspelo demokrat sko zborovanje, ki je naredilo po stvarnosti razprav, po splošno vladajoči harmoniji nazorov in stremljenj in po doseženih rezultatih na vse navzoče neizbrisen utis. Blagodejne posledice ne bodo Izostale, kajti vsak izmed udeležencev — zastopani so bili po odposlancih prav vsi
predvsem narodno skupščino moramo oprostiti separatistične sabotaže. Kdor noče iti zraven in delati na obstoječem temelju, bo žalostno pogini! v kotu.
Volitve imajo prinesti in sigurno prinesejo
delovno večino Narodnega bloka. V vseh velikih državah je skrahiral sistem treh ali celo še mnogobrojnejšth strank. Anglija se s trostrankarstva
okraji mariborske oblasti — bo ponesel: vr;l{ia na sistem dveh velikih front vero in voljo, ki se ju je načrpal na zbo- j 'fU(y m; ge hočemo ostati parlamen-ru, domu med svojo okolico.	I tarna država, moramo računati s tem
Zborovanje je otvoril oblastni predsed- j neminovnim pogojem. V nadaljnih po-nlk JDS dr. Lipold, ki je pozdravil zbra-	se to pravi: Plemenske in
ne delegate in izrazil svoje veselje nad konfesijonalne stranke morajo likvidi-Bepričakovano veliko udeležbo.	ratf
Prva točka dnevnega reda je bil	Narodni blok je ustvarjen. Dane »o
politični rererat ministra dr. Žerjava, m„ VSp garancije, da prodere. Komur ki je izvajal:	i je na srcu interes kulturnega in gospo-
Leta 1918. je bila vsled uspehov na darsk^ga razvoja Slovencev, bo uvi-bojiSčih in ob pritrditvi celega naroda fle] da se z enim poslancem niti v osnovana unitarlstična Jugoslavija. ffli-'?nem bioku čudežev delati no da. Pod svežim utisom preteklosti ni niko- pa£ pa
mur na misel prišlo zahtevati federa-	Slovencem pamet veli,
listično ureditev države, k. bi pospeše-	, hhc.
vala razdiralne si e in spreta vala kon-.'-3. v_;ri,KI •	... . .
solidacijo naroda. Ustavk je bila spre- ^jo č;m vec m čim ;ačje Mar e m fcta v pravilno izbrani ustavotvUi .	skrahirano m z vse. sta!
skupščini z večino, kakor je predvide-!	' "t«nlnno zas avo SLS. SLs
vala krfska konvencija S tem je gle- Jj
.de glavnih Im,., nstrojstva države	Ve se m£da radi posebne hrvat-
padla odločitev.	__	zgodovino da ra7nmeti Radiča. za
Proti njej so se tik pred izvršitvijo nedosledne skoke in manevre naše SLS
ustave dvignili zakasneli reknrzi separatistov, predstavljajoč ostanke zaMa relih idej in struj, ki so se boljp počutile v Avst-':;. Zahtevki pritožiteljcv «o bili ra?' a končno je
vse vodstvo prešlo na g. Radiča. Politika SLS je izgubila vso samostojnost. Čast Zagrebu, ki kot najbogatejše mesto in velik kulturni center more igrati najvočjo ulogo v naši državi, a SLS se je podvrgla slabim stranem nesrečne politične orijentacije današnjega Zagreba,
SLS je postala dekla Radičeva,
v zadnjih šestih letih zaman iščemo kakšnih pametnih nagibov, pač pa le nečuveno slepoto in domRl^vo nepremišljenost vodstva SLS.
Narodni blok radikalov in snmostal-nih demokratov je gotova stvar. A mi vabimo k sebi I
vse drage narodne In napredne elemente.
Sistem treh front je nemogoč v državi. še manj pa je mogoč v slovenskem selu. ki se jeuva izvija iz dušev-
mžnosti.
ne ----------
. .	, Z žalostjo čnjemo, da je večina od-
fri to v trenutku. ko je zagrebška bo- j bo-a = KS v mariborski oblasti že skle-lezen stonila v krizo. Na zunaj se je niia iti v volitve na po llagi cepljenja, ponujal kot politični cilj HRSS nekak ki je tako dobrodošlo SLS. Terazijski hrvatsko-srhski dualizem prav po zemljoradniki so lepo idejo kmečke vzorcu Avstro - Ogrske. Kakšno ulo-j stanovske organizacije že dolgo časa go bi v tej tudi sicer nemogoči ure-1 upropastili. Na izločen ju jalovih drža v-aitvi igrali Slovenci, tega SLS ni niti nopravnih sporov je predvsem iutere-vprašala. Obenem pa je HRSS sklenila siran
revolucljonarnl dogovor z Moskvo, I	kmečki stan,
ki bi neminovno propadanje boljševiz-' ki bi mora! vsled tega stati v prvih m? hotela preprečiti s tem. da dobi vrstah Narodnega bloka, ki hoče po-
mn,ft na Rnika„„. izzove nai se boli- mesti s »tesnivo saro prerekanj avto- ................... __
S !;^ k	l ,c a v Ru- nomistifalih pismoukov, da se dobi bil osrednji propagandni odbor za celo
»im i Vo S Arnv i i pc- časa in prostora za gospodarsko delo, mariborsko volilno tkrožje, v Celju pa
to «vrho fe u« vSje™ n- izenačenje plemen, za izenačenje' se osnuje z celjski okoliš pododbor, mmkn .seluička. stranka - Lunu, zakonov in za izvedbo samouprave. | Zaupniki so z obžalovanjem vzeli na
S fe tfriše vl^ videla i Se.laj so terazijski »seljaci' naenkratj znanje, da je vodstvo SKS proti volji veki je pnžtl v £a„r<n. io je viaeia | (^niki žeIja in a„onfi razcepa čine svojih najodličnejših somišljenikov vsa Evropa	1	.......... i ... .. . -----—
in tudi naša SLS. Kljub temu je sto
ustrojiti po srbljanskem strankarskem
kopitu, ki je vrh tega tako poš vedra-no, da ga srbski seljak odločno odklanja!
Naš iskreni apel gre v poslednjem trenutku i na druge nacijonalne strujc v Sloveniji. Kdor hoče videti ta danes dobro vidi, kam gre razvoj. Naža roka je ponudena.
Govornik se je nato bavit z notranjimi strankarskimi vprašanji. Poslušalci so ves govor spremljali z gromo-
vitim odobravanjem.
•
Dr. Lipold je otvoril nato debato ki se je takoj zasukala v smer radi katere je bilo zborovanje sklicano:
določitev volilne taktike.
Vsi govorniki so pozdraljali ustanovitev narodnega bloka, čeprav s! n;so prikrival!, da zahteva to od nas tudi žrtev. Vendar pa gre pr! feh volitvah za živ-Ijerske interese naroda in države, zato moralo stopiti vsi drugi oziri v ozadje. Ko bo odstranjena nevarnost za mir in red v državi, pridejo na vrsto tudi druga pereča vprašanja. Potem bo tudi čas za razne obračune.
Za sedaj pa — to je bilo soglasno mnenje na zboru — Je nujno potrebno da sc strne v enotno fronto vse, kar Je norod-nega ln državnega. Zato vabi demokratska strunka k skupnrmn boja vse nekle-rikalne stranke in skupine in se hoče tudi sama odzvati vsakemu tnkcmn vabilu.
Na razgovor je prišlo vprašanje nosilca narodne liste v mariborskem okrožju. Ker ne more biti dvoma, da pripade nosilec liste demokratski stranki, ki je od vseh v poštev prihajajočih strank najmočnejša, ie zbor sklenil razpravljati konkretno že tudi v I tem vprašanju in izbrati osebo, ki se predloži glavnemu volilnemu odboru narodnega bloka kot nosilec li*te v mariborskem okrožju. Izvoljen je bil v ta namen ožil odbor, v katerem ie bil zastopan vsak okraj po dveh delegatih.
Po kratkem posvetovanju je odbor delegatov dovršil svojo nalogo. Ko je g. Lovro Pctovar v imenu izbranih delegatov sporočil, da ie bil soglasno določen za nosilen liste
DR. LJUDEVIT PIVKO
znani narodni in sokolski delavec, profesor na mariborskem učiteljišču, je nastalo v dvorani uprav frenetično in resnično nepopisno navdušenje ter ploskanje, ki se kar ni hotelo poleči, ampak je vedno in vedno naraščalo in dajalo duška neobičajnemu notranjemu zadoščen.u vseh navzočih.
Dr. Pivko se ie ginjen zahvalil za zaupanje in v kratkem jedrnatem govoru, kakor zna govoriti pač on, pozval navzoče k podvojenemu podrobnemu delu, katero je tudi njemu priborilo danes tako sijajno zaupanje in zadoščenje.
Pri popoldanskem zborovanju so se določile smernice glede postavljanja kan- j didatov in volilne agitaci e. Izvoljen je ■
I zavezniki zelja o.-s in agenti razcepa unc svujim »uj^u..«....-^...	.......
i naprednih sil v Sloveniji! Kdaj bodo 1 odklonilo skupen nastop naprednih strank
pila v službo IIRSS. kar je gotovo ne-©dpustljiva pogreška tudi s stališča slovenstva in katoličanstva!
Gosp. Davidovič ima stare partijske račune z gosp. Pašičem. Za ta mali cilj so že mnogi srbijanski državniki iskali zavezništva v Zagrobu. Teorija gosp. Davidoviča napram boljše viški opasnosti HRSS je bila. da vse to ni resno, in če je resno, da bo izgubile ©pašni značaj, ako se separatistom iz-
LJubijana, 24. novembra. Kakor smo že poročali, jc stranka srbskih zemljoradnikov v Beogradu sklenila,
14...V..J. o* ------------... ~ da postavi po vsej državi svoje kandida-
roči vlada. Levičarske struje mnogo- ; te ter da ne stopi z nobeno drugo stran-krat izgube revolucionarni značaj, ko ko v volilno koalicijo. Na ta sklep srb-prevzemajo odgovornost, ter postanejo skih zemljoradnikov ie pristal tudi g. Pu-
merodaini uvideli, da naših sloven-! in sklenilo postaviti svoje separatne kan-skih strankarskih prilik ne moremo didatne liste.___
Težave gospoda Pucl?a
NEZADOVOLJSTVO SAMOSTOJNIH KMETOV S POLITIKO G. PUCLJA. ZNAČILEN ODPOR V MARIBORU IN NA BLEDU.
stališče tudi zmagalo, mariborsko in ljubljansko vodstvo SKS pa jc znalo glasovanje urediti tako, da je bil g. Pucclj z malo večino vendarle določen za nosilca
konservativne A v našim slučaju je bilo drugače: Šlo je za to,
da bi prišla na krmilo druga državna ideja.
Iri se veže z boljševizmom, da bi mogla nspeti. In res: dasi v vladni večini, so s©i»aratisti zaostrili in pomnožili plemensko gonjo. Potovali so na Dunaj na tajne dogovore z boljševiki. ob enem pa nastavljrji svoje ljudi na vsa mesta od velikih županov do orožnikov in policistov v Zagrebu. Tudi SLS In katoliška cerkev je to morala dobro videti, a pridno je pri tem delu pomagala in škofje so celo izdali pastirski list. llvalabogu pa drugi niso bili slepi in
papirna zgradba Radičevega pollrja goep. Korošca se je zrušila.
Pozivanje današnje opozicije na do-tdevno večino v bivši skupščini, je prazno: to je bila
večina malkontentstva io demagogije broi pozitivnega programa. Kajti davi-dovičevci še danos stoje na stališču sedanje ustave, ki je imela za s«1 boj torej tadi aritmetično večino te skupščine. Čakali smo in čakali na sprejemljivo ponudbo za sporazum,
celj, ne da bi preje vprašal za mnenje svoje organizacije in pristaše v Sloveniji. SJe zadnji čas jc začelo vodstvo SKS sklicevati sestanke svojih organizacij, katerih so se udeleževali tudi odposlanci g. Puclja, da bi dosegli naknadno potrditev tega, kar je g. Pucelj v Beogradu žc sam sklenil.
Z nastopom vodstva SKS v Ljubl.ani pa so postali samostojni kmetje na deželi silno nezadovoljni. Eni obsojajo, da jih je postavil g. Pucelj že pred izvršeno dejstvo, na katerem nihče več ničesar iz-premeniti ne more in ne sme, drugi pa povdarjajo, da so interesi slovenskih kme tov drugi, kakor interesi g. Laziča. Srbski zemljoradniki zlasti nimajo za svojega nasprotnika klerikalcev, kar jih je že zadnjič zavedlo, da so glasovali za tigrovsko vlado. Tudi g. Pucelj je glasoval za zaupnico Korcščevi vladi, ki je nato v znak hvaležnosti delala s slovenskim kmetom, kakor svinja z mehom. Mesto. da bi g. Pucelj to usodno napako popravil in se pravočasno postavil v skupno fronto proti klerikalcem, hoče nadaljevati za slovenskega kmeta nesrečno politiko srbskih zemljoradnikov, ki so že iz principa vedno v opoziciji in vedno na strani onih, ki nočejo na zgradbi države sodelovati. Tako bi se slovenski
samostojne liste SKS v mariborskem volilnem okrožju.
Včeraj se ie vršil sestanek krajevne organizacije SKS na Bledu, ki je bil tudi značilen za razpoloženje med samostojnimi kmeti. Navzlic prizadevanju g. Ko- I smača. ki ga je poslal g. Pucelj na ta da pregovori pristaše SKS za
torlo Emanuele Orlando, ki je bil Izvoljen na fašistovski listi in je dosedaj vedno podpiral vlado, pri glasovanju tokrat že zapušča dvorano. Fašist Viola, ki Je na kongresu bojevnikov ostro napadal vlado, je bil izgnan iz stranke. Za njim je sam izstopil iz stranke Ponzio di San Sebastiano, predsednik rimskih bojevnikov. Pecejšnje število bojevnikov in tudi vo.nih pohabljencev, ki so bili vsi izvoljeni v zbornico na vladni listi, se je vzdržalo glasovanja o proračunu zunanjega ministrstva, pri obravnavanju no-tran e politike pa jih je že nekaj glasovalo proti vladi.
Da preidemo preko ostalih opozlcijo-nalnih strank, demokratov, popolarov, republikancev, socijalistov. ki že dalj časa ne sodelujejo v parlamentu in hočejo s svojo odsotnostjo pred deželo in pred vsem svetom naglasiti moralno osamljenost in dekadenco današnjega italijanskega parlamenta. Ta opozicija je zavzela jasno negativno stališče in Izjavlja, da se ne vrne prei na Mcntecitorio, dokler se ne razpusti fašistovska milica in se deželi ne vrnejo ustavne svobodščinc.
Nedvomno najgotovejši znak. da gre s fašističnim režimom navzdol, je najnovejša orijentacija izkušenega državnika, ki je desetletja vodil krmilo Italije, 83-letnega Giolittija. Giovanni Giolitti, ki sicer ni hotel sprejeti Mussolinijeve ponudbe da kandidira na vladni listi, je doslej neprenehoma podpira! vlado. Lani ;e pomagal izvesti volilno reformo, ki je zagotovila fašistom absolutno večino, letos je celo po Matteottijevem umoru vsaj na videz ostal na strani Mussollnijevi. 15. t m. pa je ta isti Giolitti naenkrat začel v svojem govoru v zbornici braniti demokracijo In dober glas, ki ga je Italija vživala v svetu prejšnje čase zavoljo svojih svobodščin. «Danes po zmagoviti vojni., je vzkliknil, obrn en proti Musso-liniju, «se ne sme z italijanskim narodom postopati, kut da ni vreden teh svobodščin.. in ga je rotil, da iz ljubezni do domovine povrne Italiji tiskovno in zborovalno svobodo, da razpusti oboroženo strankarsko gardo in da opusti svoje načrte za izpremembo ustave.
Giolitti seveda ni računal s tem, da bo s svojim prehodom v cpczicijo takoj strmoglavi! fašistovski kabinet in nagnal večino, da sama sebi podpiše smrtno obsodbo. Toda on je hotel enkrat za vselej loč!ti svojo usodo od usode fašizma. Njegov nastop ne pomeni nič manj. kot da se tako v zbornici kot v deželi vedno močneje pojavljajo sile, ki pripravljajo konec strahovladi tašistov. Giovanni Giolitti, ki ima navzlic visoki starosti še zelo tenek političen sluh in oster pogled, je opazil to pokanje v temeljih režima in si je začel pripravljati za bodočo kon-štelacijo primeren kotiček ki po njegovem mnenju ne sme in ne more biti nikjer drugje kot ravno v predsedništvu vlade.
Da se je fašizem res že »umaknil v zadn.il rov., kot piše eGiornalc d' !talia», potrjuje neverjetna okolnost, da je zbornica sklenila nabiti po celi deželi govor vojnega slepca poslanca Carla Dc!croix ki je sicer res glasoval za zaupnico vladi in je povedal par laskavih besed na račun Mussoliniia. drugače pa je čisto jasno obsodil fašistovske izgrede, poslal •gorjačo v podstrešje, delat družbo Karlu Marksu. in zahteval spoštovanje zakona in zasiguranje miru.
Tudi iz govora bivšega ministrskega predsednika Salandre, ki je s svojimi •nacijonalnimi liberalci, član vladne večine. se jasno vidi. da bo mož tisti trenutek zapustil Mussoliniia. ko bo smatral, da ni več nevaren. Kaj naj sicer pomenijo njegove besede, izgovorjene v proračunski debati: cMussoliniji je prišel na vlado s silo. V državi z evropsko kulturo se lahko kdo polasti vlade s silo. obdržati pa se more na krmilu le s privoljenjem naroda?.
Položaj je danes v Italiji tak. kot ga Je označil Giolittijanec posl. Solcri: .Fašizem je ohranil vse svoje orožje, toda iz-I eubil je mnogo duš. Do pohoda na Rim je b:l fašizem Izraz odpora narodne vesti proti rdečemu nasilju. Po svoji zmagi
sestanek, da pregovori pristaše 5K5 " I on " ne smel zamen ati nasilja, ampak to, na kar jc g. Pucelj v Beogradu že i K.	„,tillA llSiti Ker teea ni storil,
sam pristal, je bil z večino glasov odklo-
- -	. . . kmetje, tudi če bi g. Pucelj dobil mandat
a sejiaratisti niso prišli s takšno be^e- j kaf pa skoro lzkljuCeno> sami izklju_ do na dan, pafi pa so z govon m deja- čjlj ^ vpljva jn de,a M izboUanje g0_ utrjevali naše prepričanje, da sporazuma nočejo. Zato smo mi morali preiti v ofenzivo. Država ne moro mimo gledati, kako jo razdirajo, pa tudi na kaprice se ne more ozirati. Nadčloveška je bila po-tr|>el!jivost nacijonalnih elementov. Z Radičevo državno idejo in njegovo ljubljansko klerikalno filijalko ni kompromisa. Podlegla ie i* danes.
spodarstva v državi.
V soboto jc iinelo vodstvo SKS za mariborsko oblast v Mariboru sejo, na kateri je prišlo gori omenjeno naziranje samostojnih kmetov do krepkega izraza. Odlični strankini člani so se pri tem posvetovanju odločno zavzeli za enoten nastop vseh naprednih strank v Sloveniji
njen beograjski in Pucljev sklep za samostojen nastop, ter t večino glasov sklcn/cno, da naj SKS gre pri voltvah skupaj z narodnim blokom.
Kakor nain javljajo, je tudi po drugih okrajih krepko razpoloženje za to, da se pri bodočih volitvah vsi napredni I udje strnejo v krepko bojno fronto proti kle-rikalcem. Izgleda pa. da sta vendarle
bi motal nasilje ubiti. Ker tega ni storil, je v velikem delu zgrešil svoje zgodovinsko poslanstvo..
Navzlic vedno hujšemu odporu v narodu se vendar ne da zamisliti, kako in kdaj se bo strmoglavil fašizem. Mussolini se opira na 300.000 črnih srajc, dočim so nasprotniki brez orožja. Zanj govore tudi nedvomni uspehi na gospodarskem, zlasti r.a finančnem polju. V opo-
, . ro	mu ie končno »strah pred bodočnost-
voija g. Laziča ter voija in spretnost,	^jazen. da bi Italijo padec fašizma
ljubljanskega vodstva SKS jačji, kakor , y	y anarhijo ,„ držav|jansko vo no. pa želja in prepričanje podeželskih pri-
stašev SKS. G. Pucelj se je že danes hvalil, da ima na iutrišnjem zboru zaupnikov v Ljubl.ani večino že zagotovljeno.
Politični položaj v Italiji
Rimski parlament je odobri! notranjo politiko Mussolinijevega kabineta s 337 glasovi proti 17. 16 navzočih poslancev se je vzdržalo glasovanja. Ta večina je na videz ogromna. Če pa vpoštevamo, da opozicija, ki se je umaknila »na aven-tinski hrib. in sploh ne sodelu e v zbornici skupaj s komunisti šteje 130 glasov in če končno pomislimo, da znaša število vseli poslancev 535 tedaj Mussolinije-va vladna večina ne more več tako im-ponirati.
Mogočna stavba italijanskega fašizma se polagoma krha. Pravilnost tc trditve potrjuje vse polno značilnih pojavov. Predvsem so začeli Mussolinijcvo ladjo zapuščati dosedanji simpatizerji, tako-
Zdi se, da ie ta zadnji argument zgubil važnost s prestopom Giol ltija v opozicijo. Kandidat za Mussolinljevo nasledstvo je tu. Anarhije se tudi ni več bati. saj socijalisti na usta svojega voditelja Turatija izjavi ajo, da so pripravljeni podpirati zmirno vlado. Doslej so dosledno odklanjali sleherno podporo vsaki »meščanski vl3di». Italiji več ne preti komunistična revolucija, zato je tudi fašizem kot protisila izgubil svoj raison d' etre.
aii//' vacti	fcMiH.. — • • ~ .	'—-i- —-------- ------------- - .
proti klerikalcem. Ako bi glasovali samo zvani filofašisti. Eden liberalnih vodite-deleeali podeželskih organizacij, bi io'Ucv, nekdanji ministrski predsednik VU-
Preden
kuprte
Miklavžev dar
oglejte si Tekstiibazar! 6153»
Politične beležke
-f- Zakaj se »Slovenec« toliko razburja radi aretacije Pernarja? Nedeljski »Slovenec« je dal duška svoji in svojih poslancev slabi vesti. S ceczacionalnimi črkami priobčuje na prvi Etrani iz Beograda poročilo o »kršitvi poslanske imunitete.« Škofov list piše, da ;e v Beogradu »soglasno mišljenje, da je s tem (da so zaprli bivšega poslanca Pernarja) dan nevaren precedent in da je parlamentarizmu zadan velik udarec « Precedent je res tu. a samo za zločinske bivše poslance. ki bi radi tudi Se po raz|mstu. ko so nehali biti poslanci, uživali predpravice, ki gredo z imuniteto samo poslancem. Očividno bi tigri radi vlekli še do nove skupščine, ali pa vsaj do 8. februarja tudi dijete. Mislijo si pač: Če imamo imuni-teto. potem moramo dobiti tudi dijete! Imuniteta pa je potrebna zlati tudi za tiste klerikalne poslance, ki so zlorabljajoč svoje poslanstvo, kot odgovorni uredniki posurovelih škofovih listov kradli čast :n poštenje l'udem. Sedaj morajo pred sodišče, kakor vsak drug državljan, ki žali in obrekuje. To je pa seveda za klerikalne gospode poslance silno neprijetno, še bolj neprretno pa za škofove liste, katere bo vaa.j do volitev vsakdo lahko za jezik prijel, ako bodo preveč grdo lajali. Ce se torej »Slovenec« zgraža nad kršitvijo poslanske imunitete, ima za to dovolj vzroka. Slaba vest za zločine v preteklosti in slaba vest za zločine, ki jih namerava delati v »olilni kampanj!, povzročajo »Slovencu« opravičeno skrb in strah.
-f Podgane zapn&ajo potapljajočo se ladjo. Dr. Mate Drinkovič je dal novinarjem obsežne izjave. O narodnem edin-stvu, hrvatstvu, Radiču in takih refeh Dr. Drinkovič uvideva, kako neizmerna škoda je narastla z dosedanjo pasivnosljc Hrvatov i zanje i za državo. Dr. Drinkovič poudarja, da mora separatističnega sleparstva biti koneo, zakaj nepobitna dogma našega narodnega edinstva zahteva enotnega dela, enotnih stremljenj, ne razdvajanja, temveč konsolidacije. Doktor Drinkovič obsoja Radiča in z njim vred njegove ^zaveznike*. Dr. Drinkovič je bil pred letom z drugo hrvatsko Inteligenco vred omamljen od radičevskega an-1 tagonizma proti Beogradu; toda letos je še predvsem Hrvat; dober Hrvat, tega mu nI oporekati; in ravno zato ga spoznanje Radiftevih zločinstev nad hrvatskim rodom vodi k dobremu jugosloven-stvu. — Sušaški (Tomljenovičev) <Novi list», ki je doslej gorefe lomil kopje za sporrzumaštvo ter izpada! proti samostal-nim demokratom silneje. kakor Radičevi organi, je v soboto naenkrat o! rail ost. Prinaša strahovit uvodnik na naslov Radi-čeve ^najnovejše nelojalnosti*. Radiča označuje za fzahrbtnega laškega bandlta>, njegovo politiko za clopovsko* ter napoveduje. da se bo odslej radi hrvatske časi i, radi pošt en ia in lepše bodočnosti hrvatskega in vn^fe ftigoslovenskega selja-: šiva, radi pacifikacije tega od Roga pro-i klelega Balkana in radi visokih idealov flovečanstva boril z vso energijo proti Ra-i dlčevi tšpekulantsko-banditski politiki..* i Tako zapuščajo potapljajočo se- ladjo blo | kašpv podgane. Trimesečni proviznrij blo-j kaških varallc je izšolal vse. naibolj pa ' one, ki nam niso pred meseci in že pred leti hoteli verjeti, da je Rad'č nesreča za državo in tudi za Hrvate. Nas le veseli, da se sedaj no tolikih bridkih nrelzkuS-njah vendarle vsepovsod vrača prave spoznanje.
-f- Slaba volilna parola. Vsa volilna gesla, ki so jih klerikalci rabili pri zad> njih volitvah, so sc izkazala za lažniva in goljufiva. Niti ene stvari, ki jo ie volil« cem obetala, ni SLS izpolnila. Tigri so priinorani iti med slovensko ljudstvo kot prevaranti. Sedaj iščejo klerikalci novih parol in novega lima, da hi nanj zopet sedalo siovensko ljudstvo. Kot eno glav« nih parol so si namenili izdati geslo: »Za tatove in plenilce ljudskega premožen ia ali pa za pošteno in čisto upravo«. To vo!i'no neslo pa so pripravili ie koncem julija, ko je nastopila tigrovska vlada «pravice» pošten ia, zakonitosti in sporaz« uma». V zadnjih treh mesecih pa se je vse obrnilo na g'avo. Kar so klerikalci prej ljudstvu lahko še slikali kot «z!at grad», je danes za SLS samo še razvall* na. Pred tremi meseci je marsikdo klerl« kalcem še verjel, da jim je za pravico, poštenje, zakonitost, da resno misliio boj proti korupciji, resno akcijo za spo» razum. Vladno tromesečje tigrov je raz» krinkalo SLS In njene voditelje do gole« ga. Z dejanji so ovrgli vse. kar so prej govorili. Danes ve vsakdo, da so k!erika'ci koritarji, nasilneži, korupcioni« sti in ljudski sleparji, katerim ni nič vera jeti. Sporazum in enotni nastop, o kate« Tem so toliko govorili, je še! enako v franže, tako, da so si že ožji blokaši med seboj v laseh. Radič zmerja SLS s popov^ko stranko in ji obeta, da ji bo vzel 10 mandatov; k!erika'ni kolovodje pa psu:ejo Radiča po shodih z vermutom kakor žganiarja. Od julija pa do danes se je vse obrni'o narobe. Klcrikalci tega še seda i ne moreio razumeti. Zato so neprevidni dovolj, da še danes ostuj«jo pri volilnih parolah, ki so jih postavili po'cti. Vedeti bi morali, ako danes raz« Mašijo, nai ljudstvo gre v volitve proti »tatovom in proti plcnilccm ljudskega premoženja«, da s tem poživljajo ves na« rod proti SLS. Tračnice, vozni listi, pšcnica in moka so dovolj vidna /n»n»e« nja, s katerimi so žigosani klcrikalci kot tatovi državnih kas in roparji liudskegs nremoženjs.
• © •
JI 1
Zaklfuček slavnostne otvoritve
prekmurske železnice
SLAVNOSTNI BANKET S POMEMBNIMI NARODNIMI IN GOSPODARSKIMI GOVORI.
Ljutomer, 22. novembra, j prelepi bodočnosti. Ta korak je siguren, Ofieijelni del otvoritvene sla vnos ti
fiave železnice jo bil danes zaključen z banketom, ki so ga priredili slavnostnim gostom gospodarski činiteiji iz krajev o'e ;;ovi progi. Banketa so je udeležilo okrog 150 ljudi, ki jih je v imenu prirediteljev pozdravil ljutomerski župan dr. Ivan Stojan. S splošnim odobravanjem so navzoči sprejeli njegov predlog, da se pošlje pozdravna brzojavka kralju, ki se je tudi sam tako zanimal za dograditev ravnokar otvorjene proge.
Za županom je govoril
minister saobračaja Aadra Stanič, ki se je zahvalil za prisrčne pozdrave in poudarjal 'la je ravnokar tako fre-netično odobrena pozdravna brzojavka kralju nov dokaz, kako globoko je v srcu slovenskega ljudstva vkoren in jena ljuliezcn do osvobojene in ujedinjc-rse domovine ter njenega vladarja. Zlasti tu ob meji je važno, da se ta pojav čim bolj podčrta, tako da vidijo vsi notranji in zunanji sovražniki, da je naše državne ujedinjenje izvršeno za večne čase.
Da se čim bolj ukrep; tudi narodno ujedinjenje, za tem mora stremeti vsaka vlada. Eno najvažnejših sredstev v tem praven tvorijo baš železnice, ki vežejo kraj s krajem, p krajino s po-
a lahko bi bil nagkjši. Govornik odklanja vsako strankarsko opazko na takem zberu, a dvoje mu bo vsak patriot priznal: Prvič, da zdrav in življenja zmožen državni organizem niti v notran.i ureditvi države ne prenese koraka nazaj, on ne prenese umikov, on potrebuje samo poti naprej, ki dovoljuje pravilen razvoj. Ce bi to prepričanje bilo uvaževano in bi brezplodnih državnih prepirov ne bilo, ki z ono energijo, ki smo jo že sami Slovenci vložili v ta mrtvi tir zgradili že najmanl deset prekmurskih železnic. (Gromovito odobravanje.)
Veliki trenotek nam devoliuje, da damo danes duška tudi čustvom. Govornik priznava, da ga danes obvladuje sentimentalnost. Njegov resor je prozaičen, a morda niti politiku ne škoduje, da se uda sentimentalnosti. V tej zvezi bi rad povedal, kar mu polni srce: Slovenci se za nekaj bojimo, kar ni v opasnosti.
Zgodovina nam priča, da je vedno takrat, kadar ie bilo Srbstvo slabotno, bilo tudi Slovenstvo na tleh. Če propade Srbstvo, propade nam svoboda. To je neovržna istina, ki nam obenem obvladuje pamet in srce.
S Srbi in Hrvati se čutimo eno narodno celoto. Ne morem si misliti, da je ta srbski inženjer, ki je s toliko požrtvovalnostjo skupno s slovenskim in hrvatskim gradil prekmursko progo, bil član morda
Samo še danes dne 26. novembpi
bistorijat danes otvorjene železnice, omenjal, kako so vse vlade smatrale za svojo častno dolžnost, da omogoči- j a jo njeno dovršitev, in kako se je za- j *** vzemal za njo zlasti tudi sivolasi mi- j SB nistrski predsednik Pašič. Zaključil je j ^ z željo, da naj prinese železnica Or- fš= mož - Ljutomer - Murska Sobota po-1 =s leg gospodarskih koristi vsej državi in j ;=g vsemu narodu tudi splošnonarodne in moralne koristi.
Murskosoboški gerent dr. Soemen je zaključil vrsto govorov, ki sta jih harmonično dopolnjevala izborni De-vov kvartet in umetniški godalni oddelek železničarske godbe iz Maribora. Ob številnem spremstvu
POLET ZEPPELINA R. Ul. |
Zanimiv naraven posnetek.	==
Danes nepreklicno zadnjikrat I. del S
Maharadia iz Baradžistana |
v glavni vlogi HARtfV PIEL.	=
= Kino
Predstave: ob '/,5., '/.8. in 9. uri.	6479a
»LJUBLJANSKI DVOR".
bi se ne mogle enake letne karte zopet i glede vojakov pa se prepriča v župnem
uradu. Gospod Kristan je dal, kot se mi poroča, izjavo klicati pred cerkvijo s pri«
uvesti za vse jugoslovenske železnice bodisi za vse omrežje ali pa za posamezne
proge, kakor kdo želi in potrebuje? Želeti pombo, da bo vsakega, ki drugače govori, bi bilo, da merodajni krogi tudi glede iz- ■ tožil. S tem mu je dana ta prilika in g. domačega . daje takih kart do prihodnjega leta ukre- i Trček mu bo v tem oziru rad šel na
krajino. Mnogo jedilo pri nas v tem kakega drugega tujega naroda. On ,e
naš in mi smo njegovi, ena duša ln eno
ozira že storjeno. In v vsem tem delu je sistem, ki ga narekujeta narodno edinstvo in državna moč.
Danes otvorjena pro?a ima v prvi vrsti narodni pomen. S tega vidika smo tako pospeševali njeno dograditev. Imamo v naši državi kraje, ki so mno-70 bolj oddaljeni od železnic, kakor
srce. Tako je in pri tem ostanemo, pa nam bog pomagaj, in če me pritlikavci tisočkrat proglase za Judeža Iškarijota in izdajico.
Resnica v oči kolje. Nam Slovencem manjka državljanske zavesti in čuta odgovornosti. Ko bomo v tem dohiteli Sr-
občinstva so se podali gostje proti 9. i nejo vse potrebno, ker bi se s tem osebni na kolodvor, odkoder jih je slavnostni promet gotovo znatno povzdignil. F. G. vlak odpeljal zopet proti njihovim domom, preko Ormoža na Maribor aii na Ljubljano.
Dopisi
RADOVLJICA. Sokolsko gledališče v Radovljici uprizori na predvečer sokol« skega praznika dne 30. t. m. ob 20. uri izvirno Spicarjevo mladinsko igro <Tri« glav«. V igri nastopa deca, gojenke, na« raščajniki in članstvo. Ples vešč v dru« gem dejanju izvajajo članice, proste vaje v tretjem moška deca. Vaje je sestavil br. L. Horvat, godbo po različnih moti« vih br. Leo Patik ml., novo scenerijo tri« glavskega pogorja je napravil br. SI. Ven« gar.
roko. Druge izjave g. Kristana pridejo še pravočasno pred javnost. Javnost pa lahko iz tega sodi, koliko je verjeti uracU nim izjavam klerikalnih učiteljev. Ljub* ljana, 21. novembra. I. B.
BRE2ICE. V soboto je prišel k nam predavat ravnatelj trgovske akademije v Ljubljani, g. dr. Bohm, »O Jadranski Straži in njenih ciljihu. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je predavanje privabilo toliko slušalstva iz vseh brežiških slojev, da sc je do dobra napolnila dvorana Na« rodnega doma. G. ravnatelju Biihmu se moremo za interesantna izvajanja, ki so ogrela vse prisotne iz poeetne pozorne« sti k navdušenju za našo jadransko stvar, oddolžiti le s prisrčno zahvalo, želeč, da bi njegovo predavanje tudi šj drugod
METLIKA. Podružnica Jugoslovenske	po. Sovenjii vzb"tJil° enak «?1tcres kikoT Matice v Metliki sc na j tople je zahvalju« pn °a ,K" "topn.ne n> ^ilo se je ,z
• . . i ___ ,„.,.. . __ ... ,.	prostovoljnih prispevkov nabrala za «Ja«
ie soisKcmu vodstvu in gg. učiteljem,'. , i	* ,. ,„,, ....
/•:„.™\ .„.„___i,- - . ... .	dransko stražo« vsotica ->00 'Jin.
(icam) in vsem onim, ki so pri prireditvi	c.. „,,„., DDI .. ,
dinarskega dne pripomogli do tako čast«	PAVEL PRI PRf*OLDU. Vsak
kraji, ki so dane« dobi'i železniško j be, bo dobro za vse, najbolje pa za nas. zvezo. Toda v!v1 a j? 7rla na prekmur-: v to nam bo lažja pot, če postane naša skflr progo z višjeag državnega in na- ljubezen do domoavine še globlja, še bolj rodneca stališča in je to propo poseb-' požrtvovalna in strastna, no favorizirala. In to vsaka vlada, saj
nega uspeha.
SLIV NO NAD LAŠKIM. Kakor mar« sik je, tako se tudi pri nas hudujemo nad tigrovskim nesposobnim gospodarjenjem Naše ljudstvo zna čimdalie trezneje mi« sli ti in presojevati. Zato odklanja naših FRAN BARLE	j ni klerikalizem in prihaja do spoznanja,
Jugoslovenske gasilske zveze, da je napravil edini poslanec samostoj«
starosta
načelnik mestnega vojaškega urada, čast ni občan ljublian. občine itd., je slavil te diu svojo 60 letnico.
je izpolnjevala s tem želio kralvi samega. ki ga ie ravno tako vodila misel. čim beli pospešiti in utrditi narodno nfedinjenje.
Svoj govor je končal minister ?. burno sprejetim vzklikom: «Dn živi na veke ujediniena kraljevimi Srbov, Hrvatov in Slovencev!® Središče in višek večera ie bil pač I
GOVOR MINISTRA DR
ki ga je seveda težko reproducirati
Govornik e nato v izrazih globoke udanosti in ljubezni napil veliki naši domovini navzoči pa so burno vzklikali »Živela Jugoslavija« in prirejali tudi govorniku prisrčne ov-acije.
«
Sledila je nato cela vrsta govorni-i kov. Vsa izvajanja so bila tehtna in 'stvarna, da si dobil vtis. kakor da se nahajaš na strokovnjaški anketi. 2ai
Zeiezn ške permanentne karte
Najnovejši pravilnik bivšega ministra Sušaika glede želez.iiškij vozuih ugodnosti za državne uradnike, dijake, delavce, društva itd. je močno razburil osobito uradniške kroge višjih kategorij. Od 1. januarja prihodnjega leta bodo uživali namreč vsi državni nameščenci polovično
:. ŽERJAVA, ! vsled jiomanjkanja prostora ne moremo ijeviai, toda višji uradniki se roducirati brez navajati obširnejše vsebine. V imenu voziti g to ugodnostjo le v I
ne demokratske stranke mnogo več kot 21 klerikalnih. Možje! ali bomo še za naprej volili klerikalce? Ne bomo jih in ne smemo, sicer postanemo mi ubogi Slo« venci čisto navadni srednjeveški sužnji!
BEVKE PRI VRHNIKI. Svojega pri« jatelja A. T., posestnika v Bcvkah, sem opozoril na sledečo uradno izjavo, ki je bila priobčena v »Slovencu« dne 18. t. m.: «Z ozirom na dopis iz Bevk pri Vrhniki v «Jutru» z dne 14. t. m. se uradno iz« javlja, da vodstvo osnovne šo;e ni moglo okrasiti grobov v vojni padlih vojakov iz enostavnega razloga, ker takih grobov na tukajšnjem pokopa'išču sploh ni. Do« pisnik je, heteč oblatiti tukajšnje učno
vožnjo na vseh državnih železni ah v kra-
bodo smeli; osobje, s svojim podlim dopisom oblatil in II. raz- samega sebe in dokumentiral, da je na«
dan čitamo, da praznuje ta ali oni kak« šen jubilej. Tudi pri nas imamo jubilan« ta v osebi Valentina Ternovška. Mož ob« haja v par mesecih 50dctnico nepretrga« nega in vestnega izvrševanja svoje služ* be v tukajšnji predilnici, odnosno sedanji tkalnici, kot učenec, pozneje predilni mojster ter sedaj tkalni mojster. Kdor je bii v kaki tovarni zaposlen, bo vedel ceniti ta redek jubilej. Poleg tega pa ob= haja Ternovšck letos še drugi jubilej, in sicer 42;'etnico, odkar je član prostov. gasil, društva v Preboldu. Ob tej priliki ga je imenovano društvo od.ikovalo s častnim članstvom ter je bi! predlagan tudi v višje od;ikovanje. Mimogrede bo« di še omenjeno, da naš Ternovšck vkljub svoji precej visoki starosti še vedno opravlja gasilsko službo. — Žal tudi nje« mu usoda s svojimi udarci ni prizanaša« la ter smo pred kratkim spremili njego« vo ženo k večnemu počitku. Udarec je bil zanj tem silnejši, ker je živel z njo v naj'epši slogi in ljubezni ter ga jc za« del povsem nepričakovano. Jubilantu in ; njegovi obitelji izrekam iskreno sožalje.
ppolne slike celokupnega obeležja, v ko- i mariborskih gosjiodarskih krogov je i redUi do£ira bo niora] plačati, če pojde v laden — denuncijant. —Vodstvo šole v ; o]lr3nj mnooo !et čiloa :n zdravega jem je bil Izgovorjen v trenotkih, ki so 1 govoril dr. PipuS, ki je razvil naš že-; m. razred, celo vožnjo.	j Bcvkah dne 15. novembra 1024. Šolski : našemu dc;avstyU -n gasilstvu za vzgled
stali pod utisi velikega dogodka na naši lezniški program za bližnjo in daljšo j Kaj je ministrstvo gnalo do takega j upravitelj: S. F. Kristan.. Tako uradna ,	"	V
severni granici. Govornik je najprej sli- bodočnost, v imenu mariborske občine : sklepa, ni jasno. Ali je hotelo izkazati p j izjava šolskega upravitelja. Gospod A.
do poslednjega diha drži na delu je sijajno potrjena v šestletni zgodovini Jugoslavije. Govornik je nato plastično slikal velikanski napredek naše države od
najceneje in nazhitreje gradili prekmur- j
jam, da doprir vaze s podpisom, drugače ga sma« podlega lažnika in obrckovalca.
. u ... „ t x	, . . glede tega iste ugodnosti kot glede j Žrch°vi v naši zemlji pokopanih padlih , <j>orej na Jan s podpisom, da si pogleda«
in ljubezni, ki vežeta nas narod in ; j. in n. razreda.	vojakov. V ta namen naj bi solska m!a« ^ „ Sfi	n!,iinn
osvobojenja dalje in napredek Slovenstva | našo narodno vojsko, o njunem skup- j Kako je pn z zopetno uvedbo letnih per-'dina zbrala zc'cnje in cvetje, ga spletla posebej. Cela naša administracija, ki Jo: nem delu. medsebojni podpori. Med manentnih krrt za vse potovalce sploh? jv vence in po!oži'a na grobove. O uspehu tako kritikujerno, je na potu izboljšanja j burnimi ovaeijami in vzkliki je napil gvoj ^ pre(j vojno so železniške direkcije j pričakuje okrajni šolski svet ugodnih po« in ureditve. Sijajni način, kako so kar j kralju in kraljevskemu dvoru.	i izdajale posebne letne karte za različne' Predsednik dr. Ferjančič, s. r.» —
Cljski župan dr. Hrašovec je dal du-! pr0ge proti gotovi pavšalni vsoti, katerih'
sko progo naši inžen erji, med njimi naj-iška čuvstvom. ki prevzemajo presku-več srbijanskih. je dvignil ugled admini-! šenaga narodnega borca ob narodnem stracije in je simbol, kako lepo bodo lah- triumfu. kakršnega pomenja današnji ko kombinirane upravne sposobnosti vseh; dan, v imenu Ptuja je govoril župan
treh plemen uredile državo.
,dr, Senčar, v imenu napredne Ljubija-
Kdor z visoke perspektive opazuje na- • ne posl. Josip Reisner, župan iz Ra predek našega gospodarstva, naše valute, | dencev I. Zemljič je obžaloval, da ni prometa in kulturnih zavodov, bo lahko bilo dano dočakati današnjega dogod-premagal dnevne težave. Ce danes grmi ka vrlemu Jošku Rajhu. ki se je toliko mimo Ljutomera železni stroj, je to sa-j trudil za dosego železnice. »Slava mo odmev železnega koraka, s katerim Rajhu!i. je odmevalo po dvorani. maršira mogočna Jugoslavija k svoji i Minister n. r. dr. Kukovec je očrtal
so se posluževali zlasti trgovski krogi. Ali
Gospod Kristan, tako se glasi pa uradni odlok, ki ima na drugi strani s črnilom napisano: .Došlo 30. 10. 1025. Štev. 26. Vzamem v znanje 30. 10. 1924. za pred« sednikn K. (nečitljiv podpis) ter žig. Dal ie Fasc. (z rdečim svinčnikom) 18. aa. Vojaka, ki sta v iievkah umrla in po« • kopana, se pa pišeta: Va entin Škre', |
va v oči in primerjava najino ceiovanje. — Gvidcn Kaiscr, treovcc.
MURSKA SOHOTA. Nepopisen je vtis otvoritve prekmurske žcle/nice na ce-okupni narod v Prekmurju. Svečanost ob otvoritvi ostane narodu v trajnem spominu. Najgloblji vtis pa gotovo za« pusti zgodovinski govor ministra dr. Žer« i java v Murski Soboti, ki jc z eno besedo ! označil občutke nas vseh v trenutku, ko ! je prispel prvi jugos'ovenski vlak v Mur« sko Soboto. Reke! ie, da mu je ta hip
Padec Troje
Kopana, se pa pišeta: va entin Mere,;	_ . . , . p„i._„,:_ „„
1-1' C Li • u . c/U J pnsla	samo misel, da je 1'rckmurje na«
' kk. Schlachtviehdepot 5./II, rodom v ,,	, , , . ,
. _ , , . ',., , ' , . še na vse večr.e čase. I o dejstvo mora I Črnučah, drugi pj Nikola Oomboč Ut. j
i IV./58. I. Stafel.» Kdor se za to zar.ima,
| Črnučah, drugi pa Nikola Gomboč Ut j ^To8tev>t| vsakdo v vseh svojih mis;ih
, , , , , , . „ , .	, in dejanjih. Kakor pa je Prekmur je na«
;'ahko pogleda uradni odlok pn gospodu : ^ Jugtls,avija njegova. Dr. žers
I A. T., kojega imam sedaj v rokah jaz, | jav je y iskrenih top!ih hesC(lah pozdra,
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama.
Torek, 25.: Zaprto. Sreda, 26.: «Zora, dan, noč.s F. Četrtek, 27.: aSestero oseb išče avtorja*, C.
Petek, 28.: Zaprto. (Glavna vaja.) Sobota, 29.: Zaprto. (Generalna vaia.) Nedelja, 30.: »Sumljiva oseba*. Izv. Pondeljek, 1.: »Veronika Desenlška*. Slavnostna predstava v proslavo Narodnega praznika.
Ljubljanska opera. Torek, 25.: »Netopir*. A. Sreda, 26.: Zaprto. Četrtek. 27.: »Carjeva nevesta*. D. Petek, 28.: Zaprto (Generalna vaja.) Sobota, 29.: »Jenuia*. E. Nedelja, 30. ob 3.: »Netopir*. Izv. Pondeljek, I.: Zaprto.
Mariborsko gledališče: Torek, 25.: »Ponoč* (»Opolnočis). Gostovanje članov varaždinskega intimne- j ga gledališča. Sreda, 26.: Zaprto. Četrtek. 27.: »Trubadur*. Premijera. Petek, 28.: »Apolonov hrams. A. Sobota, 29.: »Trubadur*. D. Nedelja, 30.: »Apolonov hram». C.
i vil naš marljiv dobri narod v Prekmur«
jčeve» oblike, za mešani zbor brez sprem-	dijevih oper tudi jako romantično deja- j ju, ki želi mirnega dela, da more uživati
Ijevanja. Pesmi ne sinejo biti pisane	nje, ki l»o v okviru novo nabavljenih h'.- sad svojega truda; želi opore in sc ne
: lastnoročno, temveč v prepisih, tudi ne	gtoričnih kostumov mnogo pripomoglo k hrani vršiti dolžnosti Pozval jc vse in
• smejo nositi lastnega imena, temveč mo-	privlačnosti te prekrasne in meLudijoz- i vsakogar, da deluje na združenju naših
: to, ki naj bo napisan tudi na priloženem	u« opere.	j src. Naj bi se mu ta želja izpo'ni1a, to
j zaprtem pismu; v tem pa naj bo označe-	j Strossmayerjev muzej v Zagrebu. je!e gotovo vsi zavedni prekmurski do«
no natanko ime in naslov skladatelja.	Jugoslovenska akademija znanosti in
Rok do novega leta 1925. Pošljite na:	umetnosti v Zagrebu je sklenila, da uredi ;
artistični odsek Pevske zveze, Ljubljana,	posebno dvorano v svoji palači kot
Miklošičeva 1. Pazite na naslov radi z?.-	»Strossmaverjev muzej«, v katerem bodo
menav! — Odbor pevske zveze.	nameščeni vsi spominki na velikega po-
Premijera Verdijevega <Tr:ila.lurja>	kojnika. Z ureditvijo tega muzeja bo
tor Zarnik, šef vodstva naše prosvetne »gorskem »f.™ se b°	5e 'e	ohranila akademija trajen spomin svoje-;
uprave Engelbert Gangl in še nekateri so! ^ .;'°Vf Verd'^ve	T™m*	mu ""anovitelju.
prisostvovali otvoritvenemu aktu, ki je bil!	v	dfJ?' -B°rls f0P°V'	I
r	nje, novo nabavljeni historični kostumi m	poučuje solo-petje. Sprejema stranke od
pa nad vse vestna priprava te opere v	17. novembra od 14. do 1P,. ure v prosto-
XXXI. umetnostna razstava v Jak^: čevem paviljonu v Ljubljani se je otvorl-la v nedeljo dopoldne ob običajni ua-vzočnosti uglednih r rdstavnikov. Gospod češkoslovaški generalni konzul dr. Beneš. naklonjen vsaki naši kulturni prireditvi, vseuč. pro?. dr. Ivan Prijatelj kot zastjp-ni1' univerze, magistratni ravnatelj iok-
kratek. Pokretnik razstave, g. Matija : Jama, je v imenu razstavljalcev pozdravil { goste, nakar se je vršil skupen obhod iu
priznanih in veščih rokah našega oparce- rili pevskega društva »Ljubljanski Zvon*.
ga ravnatelja g. Mitroviča so nam porok,! Narodni dom. I. nadstr. desno. PreizkuJ
3110
na dunajski operu
v mariborskem gledali- V zadnjem ča=u ne vršijo pogajanja
1
ogled številnih '"el. Slopetdeset esem lih „„„ _____. . ,;,,.„„ , , .	,	r>-
. ». , . , , . _ , , 1	da nas raka	zopet	gledahško-muzikalni n. i rrln-u 50 Din.
beleži katalog pod imeni: Bulovceva. Ja- __,„,______, ,,	, ,. .
, ., , b... , , ' .	dogodek- prve	vrste.	1 Maseagnl — dirijert
kopic, Jama, Klemencic, Kobilca. Napot-	-
I mačini, pa tudi »prišleki«, ki so globoko ! vzljubili prekmursko ljudstvo.
Ža plesne tečaje
več'me zabave, kino, gledališče je krasen Evll»n j amper od imše odlične dobaviteljice jnmperjev, trrdke
Fran Luk?<5. Predžfeofljol9
neobhodno potreben.
pa reči lom.
mo opozarjan na prokleto dolžnost, ca si bodo Mnin)iro Rulundžičevo dramo »Po-i operi. Pogajanja bodo. kakor zatrjujejo jo Ljubljančani ogledajo. S svoje strani nočl (,0 poiaoči«).	Usti. v kratkem ugodno zaključena.
čim pre, oddolžimo s podrobnim po- Verdijev »Trubadur« na martbor- i Smrt Aleksandra Arhangelskega. - Te
skem odru. Mariborska opera vprizori te dni je umrl v Pr?gi ruski glasbenik Ale-Pevska zveza v Ljubljani razpisuje dni eno najpopularnejših oper sretovne- ksander Arhangelskij. Pokojnik j(> bil ro-! tri nagrad»>: eno za 300. dve po 250 Din ga re,)ertoarja Verdijevega »Trubadurja«, jen 23. oktobra 1. 1846. v Rusiji in se j za izvirne pesmi za mešani zbor. Pesmi Kakor je imela Verdijeva opera »Travi- je ie v zgodnji mladosti posvetil glas-| smejo biti srednje teike, da jih zamorejo ata« v Mariboru tako ogromen uspeh, da benomu študiju. Bil je tudi izvrsten pe-
j tudi naši podeželski zbori.morajo biti iz-! vime, po vsebini in , obliki neoporečno 'pravilne, po ob6egu S do 5 strani »Pee-
so jo igraii v dveh sezonah 20 krat, tako 1 vovodja, ki je slovel v celi Rusiji. Po je usojen »Trubadurju* gotovo še »ečji; svetovni vojni je odšel v Praeo, kjer uspeh, ker ima oolec vseh »rednosti Ver-, je ustanovil svoj pevski zbor,	1
IC
Podpisani Jernej Primožič, posestnik * Laporju št. 28. obžalujem, da sem dne 5. oktobra 3924. p-ed občinsko komisijo v Laporju žalil pospoda Antona Sagidina, posestnika v HoSnici. Zahvaljujem se me, da je odr4opil od tožbe in s tem svojo i obžalovanje javno razglasim. | Laporje, dne 19. novembra 1924. ! 3160	Jernej Primožič.
n Ali ste le poslali na-H • ročnino za Jatro"!
Domače vesti
•	Jngesleveaski kontni ▼ Valparalsn.
Za našega konzula t Valparaisu je ime-novan dr. Andra Svilokos, ki je ie zadaja tri leta opravljal konzularne posle.
•	Izpremembe v poštni službi. Ravnatelj poŠte ln breojava v Ljubljani je premestil: poštno uradnico Marijo Arko iz Konjie k poštnemu uradu Ljubljana 1, aradnika Ivana Modrijana z Bleda k poštnemu uradu Ljubljana 1, uradnico Angelo BizeUovo iz Trbovelj k pošli in brzojavu * Somboru, uradnika Viktorja Zagorskega b Maribora k pošti in brzojavu Bosanski Petrovae in uradnico Lucijo Guderman iz Maribora k poštnemu uradu St. Vid.
•	Iz darine slažbe. Višji davčni upravitelj Lovro Kuharit je iz Maribora premeščen v Ljubljano.
•	Snrtna kosa. V nedeljo je umrl v Uplošni bolnici g. Albin Debevr, blagajnik cVzajemne posojilnice*. Pokojnik je bil Izredno ljubezniv družabnik Zgovo-ren, zabaven in vedno šegav je bil povsod dobrodošel gost. Bil je brez sovražnika. V mladih letih je bil tudi izboren pevee. Zadnje mesece je pričel bolehati ln legel pred tremi tedni v postelj. Smrt ga je odrešila sedaj težkega trpljenja, vdovi in otrokom pa odvzela skrbnega soproga in očeta. Pogreb bo danes ob 2. popoldne iz splošne bolnice. — V Spodnji Šiški je preminula včeraj ponoči gospa Adela Sehenik. blaga in skrbna mati. Pogreb bo danes iz Knezove ulice 220 na pokopališče k Sv. Križu. Blag jima spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
•	Leon Štnkelj na Finskem. Zmagovalec na pariški olimpijadi. Sokol Leon Stukelj, ki je bil od Fincev povabljen, da prisostvuje velikim telovadnim tekmam, je po6la! te dni v Ljubljano brzojavko, da je prispel srečno na cilj — v Viborg na Finskem.
•	»Hrvati zaplenjen. Sobotna številka zagrebškega »Hrvata* je bila zaplenjena zaradi komentarja o kronskem svetu, ki se je vršil dne 20. t. m., zlasti zaradi odstavka. ki pričenja z nekvalificiranimi besedami: »Pljačkaši bo se sestali, da poiščejo nove vire korupcije*.
•	Za popravo vagonov. Prometno ministrstvo je odobrilo kredit v znesku 100 tiso* dinarjev za povečanje obrala v sarajevski železniški delavnici. Delavnica bo popravila več sto vagonov, ki jih naša industrija nujno potrebuje.
•	Natečaj za kovanje drobiža. Kakor javljajo iz Beograda, je finančno ministrstvo razpisalo natečaj za model kovanega denarja po 1 Din. po 50 in 25 par.
•	Vozne olajšave državnih nameščencev. Pišejo nam: Kakor že omenjeno, bobo po novem pravilniku bivšega ministra Sušnika o voznih olajšavah mnogi uradniki na slabšem, kot so bili dosedaj. Kako se more zahtevati od uradnika 11. kategorije, pa naj si bo tudi najvišje grupe 2 okoli 2000 Din mesečnih prejemkov, da se bo vozil v I., oziroma »milostno* v II. razredu. Ker se je smel dosedaj peljati Bkral v letu za polovično eeno v III. razredu, je sedaj na slabšem kot je bil. Vidi se. da je vse to le znani klerikalni pesek v oči. Naše organizacije in Se posebej g. ministra Žerjava pa prosimo, da popravijo fo krivico tako, da se bo smel vsak uradnik peljati za polovično ceno v vsakem razredu, ki je nižji kakor oni, ki mu pripada.
•	Turistom. Za daljše jesenske izlete priporočamo vsem planincem Veliko Planino. Koča na Veliki Planini je temeljitG popravljena ter dobro oskrbovana. Pot na Veliko Planino je lahka zlasti, ker še ni zasnežena. Steza pod Pasjimi pečinami je tudi popravljena po Kamniški podružnici ter ja zaradi tega popolnoma varna Ker je koča v Kamniški Bistrici oskrbovana, je pač fudi priporočljiva parlija Velika Planina čez Dol v Kamniško Bistrico— Kamnik. Zlasti za prihodnje praznike bo ta pač eden najlepših zimskih izletov omogočen z rednim oskrbovanjem obeh gori emenjenih koi.
•	Žnpa <Saveza jugoslovenskih srednješolskih ndrnženj* ca Slovenijo v Ljubljani sklicuje za nedeljo dne 30. novembra zbor delegatov-pred«ednikov vseh nacijo-nalnih srednješolskih društev v Sloveniji. Župa je bila organizirana na VI. kongresu S. J. S U. v Beogradu z namenom, da razbremeni glavni savezni odbor in združi k čim tesnejšemu delovanju že obstoječa društva in na novo oživi ter organizira ona, ki radi raznih neugodnosti ne morejo delovati. Ker je radi neznanja naslovov ner-o~ če vsem obs'oječim društvom poslati posebna obvestila, naj dru-Stva to upoštevajo in pošljejo deletrate s potrebnimi pooblastili. Delegati naj se javijo v nedeljo dopoldne v sobi Centralne^ tajništva Jug. napr. omladinr v Ljubljani, v areni Narodnega doma. Delegati naj pridejo že s primernimi predlogi svo £h društev o sprovedbi organizacije x Sloveniji, o delovnem programu za bodoče Jf'o, o pre*?-!rnnju našega dosedanjegj programa. Sklepi sestanka bodo važni tudi z ozirom na dijaško zborovanie o bo-ličnih praznikih, ki bi ga priredili obenem s socijalno-rolitičnim tečajem za to leto. Sigurno naj pošljejo delerate ona društva, ki so se lansko leto udeležila s svojimi člani lanskega srednješolskega tečaja centralnega tajništva. Poskrbljeno je Oi delegate stanovanje ln hrana, potne stroške naj krijejo društva sama. — Začasni žiipni odbor S. J S. U v Ljubljani.
•	Biljo-ornik ■ andbennm pontnnkn. II. predelana izdaja, je pravkar izšla v založbi pisca g. Jovana Dimitrijeviča, predsednika fer. audbenoga atola a Zagreba.
Cena 20 Din, tisk Hrvatskega Stampaf-skega zavoda. Dobiva se pri tem zavodu in v knjigarnah. Biljegovnlk je jako pregleden in praktičen ter bo prav dobrodošel vsem praktikom po odvetniških ln notarskih pisarnah, na sodiščih Itd., pa tudi za privatnike je prav primeren in priporočljiv.
*	Ne odložite današnjega cJutra*, dokler niste prebrali oglasa knjigarne Tiskovne zadruge v Ljubljani!
*	»Gospodinjski koledar* Jugoslovenske Matice izide pričetkom meseca decembra t. 1.
*	Knjige Dražbe sv. Mohorja so, kakor nam poroča družbino vodstvo, dotiskane in se prično čimprej razpošiljati Nekoliko zakasnitve je povzročil koledar, ki je v dvobarvnem tisku.
*	Velik prnbrod za prekoeeeansko plovbo si je pred kratkim nabavila Paro-brodarska družba v Dubrovniku. Novi pa-robrod je velika moderna ladja, ki ima nad 9000 ton in stane 90.000 angleških funtov.
*	Sneg in promet Po poročilih, došlih ministrstvu saobrečaja. je sneg v Južni Srbiji v mnogih krajih popolnoma ukinil promet. Tako so bili v soboto na progi Negotin-Niš zadržani vsi vlaki na postajah. kjer so se ravno nahajali. Tudi v Bolgariji in na Rumunskem so veliki snežni zameti.
*	Železniška nesreča. Iz Višnje gore nam poročajo: Popoldanski osebni vlak št. 1015, ki odhaja ob 14 31 iz Višnje gore, je pokoril dne 23. t. m. pri km "«5 50 proge Ljubljana-Novo mesto, 60 letno kajžarico Marijo Markovič. p. d. Primože-vo, iz Virja št. 36 pri Stični. Poneerečen-ka, ki je gluha, je šla neposredno pred prihodom vlaka na javnem prehodu pri čuvajnici št. S preko proge. Nenadoma jo je zadel odbijač stroja, jo vrgel 20 m daleč na desno, pri čemer si je zlomila desno roko ter dobila tudi notranje poškodbe. katerim je kmalu podlegla. V vlaku se nahajajoči okrožni zdravnik dr. Jenko iz St. Vida je mogel konstntirsli le smrt. Pokojnica zapušča moža in Miri odrasle otroke.
*	Velik požar v Št. Petni pod Sv. gorami. Pišejo nam: Dne 20. 1. m. proti večeru je nastal v Kunšperku, v mali vasici ob hrvatsko-slovenski meji, v hlevu posestnika Antona Kideriča ogenj, katerega so zanetili domači otroci. Požar se je še razširil na hišo, hlev in svinjak soseda Janeza Bnbiča, kateremu so vse te stavbe pogorele do tal. Uničen mu je tudi ves živež. Nevarnost je bla zelo velika, da zgori vsa vas, ker so hiše večinoma lesene ter pokrite s slamo, zlasti ker je bril pri vladajoči suši hud vzhodni veter. Energičnemu in napornemu nastopu požarnih hramb iz št. Petra in Klanjca se je zahvaliti, da je bil ogenj omejen »amo na ta dva posestnika ler da ni vpepelil vso vasico. Nesrečneža nista bila zavarovana. Skoda je razmeroma velika, nfu usoda pri nastopu hude zime pomilovanja vredna.
*	Tovarna usnja v Beegradn pogorela.
Prošlo soboto o polnoči je na Čuknrici v tovarni usnja Petra Arambašiča izbruhnil požar, ki je skoraj popolnoma uničil tovarno. V tovarni stanujoči delavci so se pravočasno rešili in vsled tega ni bilo človeških žrtev. Skoda znaša nad dva mi-rijona dinarjev.
Iz Ljubljane
u— Prvi radio > koncert v Ljubljani
Prvi javni radio « koncert se vrši začet« kom meseca decembra, in sicer na korist Jugoslovenske Matice. Podrobnosti: čas in krai objavimo prihodn;e dni.
u— Strokovna šola za tiskarske vajence v Ljubljani. V nedeljo dop iidne sc je v telovadnici II. mest. deške osnovne šo'e vršila slovesna otvoritev nove stro« kovne (obrtno nadaljeva'ne) šole za tis« karski naraščaj. V imenu zadruge je go« vori! g. S-ečko Magolič za učiteljski zbor g. dr. Glonar in za ministrstvo trgovine in industrije g. vladni svetnik dr. Lubec. Šo'a ho štela 35 vajencev in je v Jugo« s'aviji prva te vrste. Otvoritve so se ude« le/ili zastopniki vlade, mest. magistrata, šol. odbora obrt. nadalj. šol, srednje teh« nične šole. tiskarn i. dr.
u— Zabavni večer aJadranske Straže«. Dne 12. decembra priredi »Jadranska Straža* zabavni večer, na katerem bodo sodelovali rszni priljubljeni komiki. Ker nas bo čisti dobiček privedel zopet korak bliže naši visoki ideji, je dolžnost vsake« ga prijatelja našega društva, da poseti to prireditev.
u— Zapoznela oznanjevalka pomladi. Gospica Meiiva, uradnica hnnke S'avije v Liub'jani, nas jc iznenadita z ljubko piko « polončico. Želimo ji, da ji princ« se čim večio srečo!
u— Plinska kuha. V soboto dne T), t. m. oh 4. uri popoldne se vrši drugo pre« davanje o uporabi plina v gospodini-stvu in sicer v kuhinji gospodinjske šole v Mladiki. Vstop prost.
u— Osmodi! se je. Dne 4. t. m. smo priobčili notico, da je mesarski pomoč« nik g. Ludovik Pust iz Ljubljane oškodo« val mesaria Domenisa na Sušaku za vso« to 40.000 Din, vsled česar je bil v Ljub« ljani aretiran. Kakor se nam poroča, je državno pravdništvo proti g. Pustu usta« vilo vsako postopanje, ker so se izkaza« Ii očitki kot neresnični. Toliko, da ne bi kdo po nepotrebnem delal g. Pustu kri« vice.
u— Policijske prijave. Od nedelje na pondeljek so bili prijavljeni policiji s!e» deči slučaji: 1 telesna poškodba, 2 pre«
Tarzan
Kino „ldeal".
Danes še I. del.
tepa v gostilni, 4 prestopki kaljenja noč« nega miru. 2 prestopka pijanosti, 2 pre« stopka nedostojnega vedenja. 1 zaplem« ba samokresa, 8 prestopkov cestnega po« licijskega reda, 1 prekoračenje policijske ure, 4 prireditve plesa brez dovoljenja in I prijava gostilničarja radi prekoračenja naredhe o omejitvi pijančevanja. Areta« cije so se izvršile tri in sicer: 1 radi po« neverhe in 2 radi nevarne grožnje.
u— Falzifikati 100-dolarskih bankov« cev. Pred kratkim so se pojavili na de« narnih trgih falzifikati 100'dolarskih han« kovcev. Falzifikati, ki naj bi veljali za bankovce, izdane od Federa'ne banke v St. Franciscu v Zedinjenih državah, ima« jo kontrolno hesedo check. Na prvi stra« ni ima falzifikat št. 4. na drugi št. 15. Na falzifikatu je tudi natisnjena slika Benia« mina Franklina in podpis Johna Durkeia. šefa zakladnega urada Zjcd. držav in D. F. Houstona, sekretarja tega urada, i Falzifikat je napravljen fotografskim po« i tom. Barv« pečata in številk je pravilna. Sploh je fa'zifikat izdelan zelo dobro.
u— Pri čiščenja sodov se je ponesre« čil dne 19. t. m. 14«ietni sod«rski vajenec Izidor Grosser. us'užhen pri sodir« ju Antonu Strniši na Selu. Pomivel je s součencem Ivan Rokavikom velik »od. na katerem je st«! in vlival iz 20di« terske steklenice v sod krop. Nenadoma ie Grosser izgubil ravnotežje in pade! vznak v krop. Pri tem se je močno ope« kel na hrbtu in po rokah. Reši'a sta g« šele tovariš in mojster. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico.
u— Nekaj denarja se je naglo na Ale« ksandrovi cesti; dobi se ravno tam štev. 10, II. nadstr.. Novak.
u— V žrehčarni na Sela se je dne 21. t. m. ponesrečil konjski strežaj Rus Mat« vej Pavjin. Ko ie tekel za opravkom v shrambo za vozove, se je zaletel s tre« huhom v ojnice voza tako močno, d« se je takoj onesvestil in dobil močne notra« nje poškodbe. Prepeljan je bil z rešilnim vozom v bolnico.
u— IV. javno predavanje ge. dr. Simc« čeve »O nalezljivih boleznih in njih po« vzročiteliih« se vrši danes, v torek oh 8. uri zvečer na šentjakobski šoli. Vstop prost.
i u— Vsakovrstne vožnje, preselitve, ku« rivo in drugo prevzame in oskrbi naihi« tre>e in po solidnih cenah Komar Loi» ze, Krakovska ulica št. 13.	20821
u— Splošnega ženskega društva (po« množeni odbor) seja je v sredo dne 26. novembra oh 5. uri popoldne. Udeležba obvezna. Članice jako dobrodošle!
u— Izgubila se je v nede';o zlata ovrat« na verižica. Pošten najditelj nai jo odds | proti primerni nagradi v upravi «Jutra».
315«
Tz Cel5 a
e— čiščenje in posipanje hodnikov. —
Mestni magistrat celjski razglaša: Lastniki hiš in zemljišč, odnosno njihovi zastopniki se kar najnujnejše opozarjajo na § 9 cestno-policijskega reda, po katerem morajo biti hodniki v zimskem času do 7. ure zjutraj očiščeni in posuti s pepelom, peskom in žagovino. Mnogi las'niki hiš in zemljišč so v pretečeni zimi sicer zadostili predpisu glede čiščenja hodnikov, zanemarjali so pa doiinosl, posuli hodnike tudi na ta način, da je vsaka nesreča vsled polzkih hodnikov izključena. Občinstvo se opozarja, da so lastniki hiš in zemljišč, odnosno njihovi namestniki odgovorni za vse poškodbe oseb in lastnine, nastale na hodnikih vsled zanemar-jenja zakonite dolžnosti, predp!sane s § 9 cestno policijskega reda po določilih kazenskega zakona in jamčijo tudi zasebno-pravno za posledice, ki so nastale vsled poškodb. Osebe, ki ne bodo upoštevale predmetnih določil cestno policijskega reda, bo mestni mr.gistrat kaznoval z vso strogostjo.
Iz Maribora
a— Veliki župan dr. Pirkmajer je služ« beno odpotoval v Beograd in do sobote dne 29. t. m. ne ho sprejemal strank.
a— Gospodarska kriza tudi v Mariho« ru pritiska z vedno enako intenzivnostjo. Doslej so prihajali v plačilne težave ve« činoma povojni denarni mogotci, ki so bili navajeni le lahkega zaslužka, ne pa težkega konkurenčnega boj«. Zad".ji čas pa je začelo pokati tudi v starih namških firmah. Pravkar je prijavil sodišču i-so!« ventnost nemški manufakturni veleirgo« vec \Varsche iz Gosposke udce. Pas>«'a znašajo več milijonov.
a— Govorniški ku-z so uved'i mari« borski socialisti v svojem »Ljudskem do« mu», da si vzgojijo za biižnji volilni boj govornike.
a— Božičnica revnim otrokom obnr.ei« nih šol. Zima je pritisnil« in naši malčki zmrzujejo. Hrana je nezadostna. ;SiOta« ko obleka in obuvalo, ker vseobče t-agi« nj« ne dovoljuje potrebne nabave. Zato je sklenila marihorsks moška podružnica
CMD, da priredi letos božičnico revnih otrok obmejnih šol, ki z zavistjo gledajo preko meje, kjer skrbijo Nemci za rev« no iolsko deco z bogatimi darovi. Da iz« vršimo tudi Slovenci svojo dolžnost na« pram revnemu narodnemu naraščaju, je določil« moška podružnica, da bo prvi teden v letošnjem decembru nabiralni te« den za božičnico, in prosi vse rodoljube, da odpro svoj« srca, ko bo po svojih nabiralcih potrkala na vrata.
a— 300 stanovanj v vojašnici. Nedelj« ska »Volksstimme« poroča, da je Slaven« ska banka kupila jezdarsko vojašnico, kjer bo napravila okrog 300 novih sta« novanj. Po'eg tega je baje vojaštvo iz« praznilo Dravsko vojašnico in vojaško bolnico, kjer se bodo tudi napravila sta« novanja. Vest žal ni točna. Predmetna kasarna je že davno last Slavenske ban« ke in so se vršila že par let po prevratu z erarjem pogajanja, da bi vojaštvo p~e» pustilo poslopje v svrho adaptacij v sta« novanja. Ogromno poslopje je namreč zadnji ča3 žc naravnost razpadlo, ker ie vojaška ob'ast kot najemnica čisto zanemarjala. Sedaj je poslopje končno vendarle izpraznjeno, toda sedaj zopet banka nima denarja za ogromne investi* cije, ki bi jih zahtevala adaptacija za stanovanja. 7ato se vrše pogajanj« za nekak aranžma z mestno občino, da bi »e poslopje vend«rle uporabilo v omilje« nje strašne stanovanjske bede.
«— Sorodstvo imen je včasih prav ne« prijetno. Tako nas n. pr. g. Davorin St»« cin, ravnatelj «Kristil«» prosi z« objavo, d« ni v nikakem sorodstvu in zvezi z D. Sfucinom. o katerem »mo poročali v ne« deljski številki, da pride v kratkem pred maribesko poroto.
a— Duhovščina zida in pobira. Kipu-cini so svoie poslopje samostana v Stu> dencih pri Mariboru dvignili za eno n«d» stropje z 18 novimi sobami. Istočisno razpisujejo zidavo nove cerkve pri Mag« da'eni, čeprav so še sedanje mariborske cerkve vedno do polovice prazne. Km« stovim naukom hi bi'o veliko bolj ust«-c» ženo. če bi duhovščina posvetil« '.sike milijone, ki jih bo stal« nov« cerkcv, za zgradbo stanovanjskih hiš za reveže ali vsaj za otroško bo'nico. za katero tudi že par let nabirajo po Mariboru. — Ra« zen za to cerkev p« nabirajo po mestu tudi frančiškani, ki hočejo imeti nove zvonove v svojih dveh stoipdi. Pi tudi razne mame si kar kliuke oodejajo po hišah. Cerkveni davek jc še hujši, kakor državni davčni vijak. Pater Pauius pa po« hira za katoliški dom, ki ga hoče posta« viti v Krčcvini pri Mnrihoru. Seveda, pri tej fehtariji klcrikalci prav nič ne igno« rirajo naprednjakov,
a— Nalezljive bolezni v Mariboru ostajajo na isti višini. Mestni fiziknt iz« '■{ >zuje za pretekli teden trebušni tifus griža 5, škrlati"1:« \ difterija 1 nori« ce 2
živimo? AH bi ne bilo važno, da zepet enkrat snidemo, kakor smo ee shajali poprej. da se prijateljski pognorimo o naših težkočab in bolestih. Vsak drig stan si zna boljše pomagati, kakor mi obrtniki! Čaka nas ogromno delo, a ključ, ki nam odklene vrata boljše in na lejolne bodočnosti, je v nas samih, v aaših st.vjenih vrstah in v trajnem skupnem pr..:itelj-skem, stanovsko-tovariškem ter organtza-toričnem delu. Zato proč ? trnačn istjo in brezbrižnostjo, v drušlvu pa naj z« .aguje samozavest, agilnost in sloga Kajti le \ edinosti je naša moč!
OB
OB OB
URI
£
ROKI
MESTNI TRO S CRNATOVIC
Svojo ženo umoril in obesil
Maribor, 24. novembra.
Na Selah pri Zgornji Poskari je imel posestnik Simon Mlaker. po domače Or-teg, krasno posestvo, katero pa je po prevratu v par letih pognal skozi grlo. Moral je nato s številno družino služiti v Kamnici pri Mariboru za viničarja. Od tam je vozil v Maribor mleko za svojega gospodarja. Alkohol pa je imel Mlaker-ja, očeta sedmero otrok, že tako v oblasti, da je izkupiček za mleko me«to, da bi ga izročil gospodarju, sproti zapil. S tem je zopet zgubil svojo službo. Z ženo, pridno in delavno življensko družico ter otroci, od katerih je najmlajši šele eno lete star. ee je Mlaker zatekal nato pod streho svojega brata, posestnika v Novi Vasi pri Slovenski Bistrici. A tudi tu ni neha.! pijančevati. Neprestano piančevanje je prineslo se/eda v Mlakerjevo rodbino stalne prepire, ki jih je v nedeljo usodno končal. Pri zopetnem prepiru je Mlaker svojo ženo umoril in rato še mrtvo obesil. Pn strašnem zločinu ie nernanokam izginil, domnevajo pa. daje končal tudi svoje nesrečno življenje.
Obrtništvo v Mariboru
Maribor, 23. novembra
Kmalu po prevra'u smo spoznali :u li rbrtniki. da se je treba lotiti dela na obrt-no-gos;^odarskem polju, da je treba ži" t.enja in razvoja tudi v obrtnem stano fato so se začele širili naše organizacij« in ustanavljati različna društva, za i i mo, »veze itd. Mariborski obrtniki so si u-«'s novili leta 1920. »Slovensko obrtno dru-štvo», ki se je jako lepo razvijali 'n imelo kmalu nad 300 članov. Vsled p-id nosti članov in »gilnosti odbora je d»««-g-lo društvo jako lepe uspehe Že leta "921 . torej eno leto po ustanovitvi, je priredilo »Slovensko obrtno drušlvo* obrtno stavo. čeprav bolj lokalnega pomena, na kateri »o bili razstavljeni krasni izJe;U domačih obrtnikov, ki so pokazali ia-Ti»v-«<i. da so naši domači obrtniki /.m trii konkurirati z inozemstvom. Leta 5.T22. je sledila »Pokrajinska obrtna razstavo, ki je imela že večji uspeh, leta 192*1 pa »Industrijsko-obrtna vzorčna izložb«'., ki je prav dobro uspela.
Ako preudarimo delovanje »Slovenskega obrtnega društva* v za-tnjih tr«h letih, moramo priznati, da je bilo društ"-« jakj agilno in da niso izostali 'udi uspch>. V veliki meri je bila to zattuea pr 1tdh in agilnih mož ki so brez "(takih sin ikar-skih nagibov posvetili vse svoje M«, pro-rvitu obrtnega stanu Nerasimljivo ;s. za kaj je sedaj nenadoma nastala stagrarlja, teko da ae moramo vprašati, ali aateb le
20 milijonski dar naši državi
Približno pred enim letom sta posa« tila našo državo dva odlična zastopnika Rockefellerieve ustanove za pobijanje nalezljivih bolezni: newyorški generalni direktor Kasel in direktor pariške podružnice, prof. C.an. Ustanova fKrdpira boj proti nalezljivim boleznim v vseh državah. Ravnatelja sta se pri svojem prihodu v našo državo živo internirala za zdravstveni položaj v vseh naših pokrajinah, kakor tudi za odredbe ministrstva za narodno zdravstvo za pobijanje nalezljivih bolezni.
Ravnateli pariške podružnice, prof. Gan. je prišel letošnjo spomlad vnovij v .lugoslnvro ter je v snremstvn ravnatelja hierijenskega oddelka ministrstva za narodno zdravstvo, dr. Štam-narja. prenotoval vse pokrajine od Maribora do Oi.->vgjeIije. Ravnatelj Oan se je izrazil jako pohvalno o delovanju naše vlade na zdravstvenem polju, ki Izkazuje izredno velike uspehe posebno v pohi;anju nalezljivih bolezni. V naši državi ie bilo namreč po prevratu ustanovljenih že veliko število zavodov za pobijanje malarije, dalje bakterioloških zavodov ter ambnlane. Ni8 manj kakor 126 postaj je bilo tekom zadnjih treh let ustanovljenih za pohl-ianie nalorliivih bolezni. Tudi v oddaljenem Stipu je bila pred kratkim otvorjena po«faia za pobijanje malarije. ki odgovarja najmodernejšim zahtevam hierijene in je opremljena 6 prvovrstnimi zdravili ter aparati. Ministrstvo za narodno zdravstvo razdeljn-»e v tamkajšnjih krajih, ki so najbolj izpostavi'eni nalezljiivm botez^m, brezplačno zdrs vila, posebno kinin, po-stelie. perilo itd.
Takrat je bila ministrstvu z4 narodno zdravstvo obljubljena iz Roeke-fellerjeve ustanove večja pod nora. Kakor nam poročajo iz Reorrrada, je dobil sodai ravr>af°lj hisvienske^a. oddelka mlni<tr«tva za narodno zdravstvo, !dr. Stampar. iz Xew Vorka brzojavka v kateri mu naznanja creneraln? direktor ustanove, da je bilo za prvo pomoč odnoslanih ministrstvu 5z Vow Yorka W miliionov dinarjev. Od t* vsote se bo porabilo ft mili:onov za ustanovitev hiiriienske "o'e v Ta grehu, v kateri «e bodo sneciinlHrali zdravnici. ki bi so hoteli posvetiti hltrijen-«ki stroki. Pelovan;e te šole ho usmerjeno predvsem na r«ov7digo hlrijene v m?i državi in prrhiiantp raznih nalez-pivih bolezni. Vi otrrožaio narodne zdravV. 7 Trajni.i šnl«'<e?a nostopla se prične že priholnto »pomlad. Putcri del v«ote se bo norabil za izrinontnifev j centralnega hlrij^nske-tra zavoda v ! Beogradu, ki bo otvorjeri že v kratkem, ostanek pa za r»c.H'inje nalezljivih boleznj v tužnj Srbiji.
Mraz • sne«? - zadeti
Beograd, 22. novembra.
Po Prbiii je pritisnil zadnje dni ne-nhičairio hr>d mraz. ks"ererr.n »o |M5 več kra;ih sleipj kmalu tndi snežni zameti. ki »o 7ametli vsa nota. Na i več trr«i seveda železniški promet. Skorc vsi vlaki iz Srbije pri''aiaio z velikimi T»ka«rvtvami. ker morejo po za'edene-. lih tračnicah le z velikimi težavami naprej Na nekaterih metrih pa je promet »n'oh no"o'ioma ustavljen
Najhujši je pohtžaj v skopllanskem okram. Tamkaj je fT ra več krniib prosro Rnka-evjic - Olišič portolnoma zamedel. Pri km 318 ,k- zapadel dva metra visoko. Med nostaiama Taha-novei in Prečero je \lak sredi pota obtičal v snej-n Enaka nezgoda se je zgodila vlaku št. 171 pri GHSidn. šele, ko to nrišla r.c pr.rnoč vojska, so vlak oo Ifinrnem r->-y-,rrrm delu re-Hi in ma odrirli pot. 130 vovtkov !n 70 železniških delavcev j<> delalo na Pečenju rvn<»e V velikj nevarnosti je tndi pro-<ra Cunriia . Seniki Rudnik Ako jutri ne preneha snežiti, bo promet r.emo toč. Dosedaj že nad 50 em na debelo snega. Burja, čeprav ne moj-na, i povzroča istočasno strašen mraz. Pri Ravni Reki je obtičal na progi neki pomožni vlak Snee ovi^n na vsej Prti promet. Danes sn p-epeljali « proge 15 vagonov nrremosra.
Pri Zaje*ar?ii so zamet! 200—.300 ra dolsri in do«e?raio na pr<v»; Para"'n-Taječar do dva metu višine. Vlak št. 6113 se le moral ir. Rnljevca vrniti v 7-aiečnr. ker ni mo?e' nsprei. Vlak ?t. 731. ki je odšel lz Tn.iefara v Ne-gotin. je pred Ke;rntinom zamedel snet« Poslana je bila sicer takoj j>o-moS. vendar r«a so hila reševalna dela močno otežkopena. ker sn hile trnč.niee na številnih krajih na debelo pokrite z ledom.
Tudi proga Niž - Knjaževao je pod snegom.
Galerija Umberto v Na-polju zgorela
V petek Je ves dan gorela v Napolju svetovno znana Galleria Umberto, stavba velike umetniške vrednosti.
Ogenj je nastal vsled eksplozije v zalogi tilmov in se je razširil še preden so mogle dospeti požarne brambe, na vsa štiri nadstropja. Krasna kupola pokrita z barvastim steklom, je v nevarnosti, da se podre. Ko so prišli gasilci, so obupno klicali skozi okna stanovalci hiše na pomoč, ker se niso mogli več rešiti preko stopnjic. Ljudje so poskakali z oken na tla, kjer jih je pa ujela požarna hramba na plaino, tako da se ni nihče poškodoval.
Razne elegantne trgovine in kavarne, ki se nahajajo v palači galerije so se morale izprazniti. Velike pisarne inserat-nega podjetja so popolnoma zgorele. Njihov vodja, Švicar, je bil smrtno-nevarno ranjen. Pri gašenju sta zadobila tudi en gasilec in en član iašistične milice hude opekline. Tri gasilce so morali prepeljati v bolnišnico, ker so se na njih pojavili znaki zastrupljenja.
Ves dan je gorela galerija in se le posrečilo šele proti večeru pogasiti požar. Na tisoče ljudi je oblegalo ves dan poslopje in pomagalo reševati.
Takozvana Galleria Umberto se nahaja med kraljevo palačo in magistratom in je javno poslopje naravnost impozant-ee velikosti. Sezidali so jo med leti 1887. m 1890. po načrtih rimskega arhitekta di Maura in je stala približno 22 milijonov lir. Galerija ima obliko latinskega kri ža in ne zaostaja mnogo, kar se tiče krasote in impozantnosti, za milansko Gal-lerio Vittorio Emanuele, od katere se raz likuje v glavnem v tem, da sta vzidani vanjo dve cerkvi in več zasebnih hiš. V osmerokotu, v katerem se križata obe ladji stavbe, se nahaja velika kavarna. Nad tem osmerokotom se dviga 57 metrov visoka krasna kupola iz železa in stekla, s krasnimi slikami, stukaturo in zlatimi ornamenti. Pod njo stoje štirje veliki angeli iz brona.
Od številnih dragocenosti, ki se nahajajo v tej galeriji ima posebno veliko umetniško vrednost slika, ki predstavi.a sveto družino s svetimi tremi kralji in raznimi ljudskimi prizori iz življenja Na-politancev, z drugimi besedami, jaslice, kakor jih vidimo v vsaki kinetski hiši. Ta slika se nahaja v prvem nadstropju in je bila nekdaj last kralja Karla III.
škoda je zelo velika in jo cenijo na več milijonov lir.
fa in sveta Tarzan
Kino »Ideal".
Danes še I. del.
DR. RUDOLF RAMEK novi avstrijski zvezni kancelar.
vidne solnčne polkrogle ter torej zavzemal a 40krat večto ploščino, nego je površina naše zemlje. Vsa ta pričakovanja niso za nas prav nič veRela, kajti s temi pegami sovisi cela vrsta katastrof tndi na naši zemH. Nadaljnja naraščanje solnčnih peg bo pomenilo tudi naraščanje elementarnih nezgod na našem planetu, in sicer v doslej neslišani meri. prav tako. kaknr nimajo sedanje nepričakovane solnčne ovire primerov v zgodovini , astronomije. Vendar pa ne preostaja drugega. kot mirno čakati na nadaljnji raz-coj ter se tolažiti z mislijo, da je sedanja solnčna stiska le izreden in prehoden
, da ne more razumeti, zakaj se niso pri-! javile ženske, ki bi bile za njegov načrt , bolj sposobne.
Brihtna trgovčeva glava pa se ni dala * oplašiti, ampak ;e zagrabila stvar z druge strani. Ker je računal, da ne bo hotela biti nobena grda ali celo najgrša. je oglasil v listih, da Išče za skromno plačo desetih dolarjev na teck n lepe mlade Jame ki bi pri modViih revijah razkazovale njegove modele klobukov. Prijavilo se je toliko žensk, mladih, pa tudi starejših letnikov, lepih, manj lepih, zno-sljivih, pa tudi grdih, izmed katerih si Je v splošno razočaranje onih, ki so mislile, da so lepe in so imele celo pravico do tega naziva, izbral baš najgrše. Tako Je prišel vendar na svoj račun.
Ali se mu je namera posrečila In so bile te naravnost grde ženske v n egovih oblačilih tudi res lepe, o tem molči naš vir.
čad, da manjkajo razni predmeti dra-lnjimi se nahaja krasen zlat diadem i« gocenega rodbinskega nakita in drugi ; svetovnoznani oklep Teodoriha Veli-žlahtni kamni. Del ukradenih predme- j kega, ki ima neprecenljivo zgodovia-tov se je že našel.	j sko vrednost Oklep so našli pri izko«
X Velika tatvina v kraljevem mu- pavanju leta 1854. in se je prvotno zeju v Ravenni. V noči od četrtka na (mislilo, da gre za oklep kralja Odoa-petek so vdrli tatovi v kraljevi muzej karja. šele kasneje se je ugotovilo, d« in so odnesli razne dragocenosti. Med , ga je nosil Teodorih.
m mladinsko numkalnn	Prav mal° °Pali1- Vendar P*
• miaainstio niuzmamo ,;uI(Men do tega mladfga oJrt
predavani e v Liabliani ^olino8t'da naP'*«m° ° posameznih p*c
"	*	' 1 opazk v najboljšem namenu.
Marija (gna Mihaelova) razpolaga ■ simpatičnim organom in je bila ree verjetna, skromna in trpeča ter je goto^ vo odličen talent. ki bi »e t lahkoto uv®. ljavil na poklicanem odru. Želeti bi bilo več barv v glasu in primernejše mask«
Z izkušenostjo poznavalca in okusom estra vodi g. prof. J e r a j mladino po zakladnici muzike. Od predavanja do predavanja edkriie novo glasbeno panogo in vedno najde veščega predavatelja, ki zna mladim poslušalcem označiti njeno bistvo ter razložiti pomen njenih	(namreč oči fn obrvi.)'— Mati (gna Mil-ustvariteljev in reprezentantov. Vedro	{j£eva) dovolj trpka in mrzJa, skoraj ma-pa tudi dobi sposobne interprete za iz-	i0 preveč, toda mora bolj živeti kot igm. brane skladbe. Ne samo. da »o ta pre-	ti. Vendar ponuja vse z nenavadno pro« davanja vzporedno z delom naših glas-	prostimi sredstvi, kar ji gre v hvalo. benih zavodov in šol krepka inici ativa	Gottfried (g. Mušič) je bil v vsakem o*i-za gojenje pevskega in inštrumental-	n, lare, odličen in če ima še kaj vlof nega študija ki naj nam ustvarja pev-	drugega žanra, naj se kar posveti odru. ski pomlndek in prepotrebni kontingent	Cevedn mu nrj verzih manjka še sočnosti domačih godbenikov. Z radostjo p-ičaku-	-,„ prisrčnosti, toda te bo že še dobil. MU jemo dobo. ko nam vzraste iz te mladine	m;ijS prvovrstna in doživetje resnično. — koncertna publika, oplojena izza mlad h	Oče (g. Karlus) zelo dober v vsakem ozU duš 7. estetskim in kritičnim mtizikalnim	ru, vendar naj pri reprizi izpreminja to-ra7umevan;em. j ne vsaj toliko, da ne bo monoton; v po-Nedeljsko predavanje je seznanilo mla-	govoru z Onttfriedom. ko trovorita O dino z vokalno (natančne*: zborovsko)	skupnih izprehodih, naj bo bolj prisrče« glasbo Plovenrev. V tej stroki je naše	jn naivno dober, v pogovoru • predstoj-kompo7itorno in koncertno delovanje naj-	nikom pa naj govori kakor v blateni X Umetno dnevno luč, kl naj b| sta- Bt*re-še in naijačje. Zato tra je težko ob-	inmnkniettosti tik pred smrtjo in ne ve« Ia malenkost, obeta francoski profesor delati T kratkem predavanju in verdir	real'stično kot bolnik. — Zdravnik (g. Risler, ki predava na Sorbonni. Skozi podati mladini njega razvoj, karakteriza	Rlažič) pravi tip, le pomlad v maski, dolge steklene cevi. iz katerih je prej c;-0 posameznih dob. omeniti v«e vnž-	govoru in eesti. — Predstojnik (g. OnK izsesal nekaj zraka, se spušča visoko ne;še skladatelje in njihova p- membeei-	dovec) čisto pravilen, dovolj »ajinstveno
napeti električni tok, vsled česar nastaja vijoličasto žarenje, ki pa ni pri pravno za razsvetljavo. Zato je zuna-
pojav, kajti sicer hi se morali sprijaz- . nJa stran teh steklenih cevi prevle
Solnce ugaša?
Veliko število letošnjih prirodnih katastrof na naši zemlji, katerih sovislost z izrednimi ovirami solnčnega delovanja je dokazana, vzbuja v astronomskih krogih tem resnejše skrbi, čim bolj vse kaže. da bodo te ovire še narastle. Ovire v solnč-aem delovanju se pojavljajo astronomno v obliki solnčnih peg, katerih število je doseglo že v letošnjih prvih devetih mesecih maksimum vseh, kar jih je splon zaznamenovanih. čeprav bi mora! biti ta maksimum dosežen šele leta 1928. ftte-rilo in razsežnost solnčnih peg se namreč menjava perijodično vedno po enajstih letih in enem mesecu. Zadnji maksimum solnčnih peg je bil zaznamovan leta 1917.. nakar se je man;ša!o njihovo število in velikost ter so dosegle lanskega leta svoj minimum, pokrivajoč le 55 milijoni-n solnčne površine. V normalnih okoliščinah bi morale te pege zopet stopniema rasti, dokler bi ne dosegle leta 19-28. zopet svojega maksima. Toda to naraščanje je biio tako naglo- da so že letos v septembru zaznamenovali. da pokrivajo pege 300 milijonin solnčne površine. Jasno je, da bo teh zloveščih peg do kritičnesra leta 1928. vedno več in re da se nsaniti, kakšen bo maksimum. Po dosedanjem raztroju je veretno. da bo maksimum leta 1928. daleko višji, nego je bil doslej najvišji leta 1905.. ko so opazovali ogromno solnčno pego. ki je pokrivala na dan svoje?.i največjega razvoja 2. marca eno tretjino procenta
niti g strašnim dejstvom, da solnce že dovršuje svoje životvonio poslovanje, da že peša v svo:em delovanju, odumira in ugaša ter prerokuje konec življenja in začetek večne smrti.
čena s posebnim fosforescirajočim materi jalom. Pod vplivom vijoličastih
•Grde

„v*. se iscejo
Da lepa obleka res lepo pristoja, se ne da težko dokazati, ako jo nosi lepa
ša dela in končno orisati Se koncertno de-	grozen. vendar naj po našem mnenju
lovanje naših pevovodij in zborov tako	koli ne govori niti proti Spullerju niti
jasno in precizno kaknr ie fo n-prnvil	p-ntj publiki. — Ooldsohn <s. Lavrenčič) nedeiieki predavatelj g. Zorko P r e 1 o -, 7.elo fin tid. samo da je lahko manj II-ffC, ' dovski. bolj miren, stvarem in proti konca
Koncertni spored ie izvajal mešani m	tudi dober ampak kljub temu Še skozi«,
žarkov nastane sedaj lepa. jasna, bela ženski zbor »Ljubi ;anske:ra Zvona« pod	skoz Žid. Seveda je to na;težjl tip cele
svetloba, ki stane veliko manj kot na vodstvom g. Prelovca. O dobri kvaliteti	drame. — Zastopnik pogrebnega zav®.
vadna električna luč. Zanimivo je. da tega solidnega koncertnega zbora smo se	da (g. Kocnitir) prav verjeten, le naj ima
se svetilo steklene cevi nekaj časa prepričali že na poslednjih njegovih kon.	prj naštevanju svo ih bivših poklicev mal-
tndi potem, ko nc gre več skozi nje certih. Mladini je zapel vzorno iz sporeda	ve? humorja. Oha štunetna c2. SkerlJ
električni tok. Luč. ki je gorela <>iio zadnjeca nnionskega koncert« šestem	;n Veldemarovič) «ta s svojimi kreacij*-
uro, se sveti, čeprav ne več tako moč- \ mešanih r-borov Adamiča. Lsjovica in	lahko pra* zadovoljna, no. še eno celo uro dalje. i Premria ter v ženskem 7born štiri otro-X Polet Pariz . Indija. Marshall \ »e P*»ml Adamiča in Laiovica. ki "m amrieške^a trtro- hit mojstrski spremUr-valec ra klavir-:n sr. Niko S t r i f o f. Mladina je sprejela
in je
žena. Da pa je v lepem oblačilu tudi grda ženska lepša, to bi bilo pač najboljše pri- Braucker, ravnatelj poročilo za trgovca.	I vinskega letalstva, je nastopil v sobo-
Ta misel je dovedla predsednika dru-!to d-poldne ob 10. polet v Indijo, ka-	,ofU" 7 živahnem aplavzom
štva oblačilne stroke v Newvorku Bern- mor misli dospeti najkasneje v treh naravnost hnmo izsil la ponnvl anje n»-:|„ „.tanovili oder. ki ho l/ubi ani v po-harda ki ima na Broadwavu veliko in tednih.	| katerih otroških pesmi. »L). Zvon« <« iz- nn8 jn ki ?n bo« o Irhko brez stra"-. po-
belimo našim St. JakoManom same le več jrlasovnp kulture. l.iž'P!ra premikanja več intimnosti. m*ni oderskega igranja. pa bodo — če bodo tako napredov». li. kakor so od lani do leto« - prav kma-
X Podpora Amundsenu.
vlada je naklonila raziskovalcu Amund-
eno najclegantnejšili trgovin v tem milijonskem mestu, do tega, da je oglasil v listu «New York Times«. V inseratu ob-Ijuhuje sto dolarjev najgrši izmed tekino- mu omr.foči polet preko Severne-ra valk. ki bi se javile, da hočejo nositi nje-1 tečaja. Amundsen namerava poleteti gove klobuke pri bodoči veliki modni re- bodočega junija na Severni tečaj s
j vršil s tem mladinskim koncertom hvala- pokazali pred svetom.
Norveška |vrs" «	, ,	...
vredno vztromo dMo cr. nror .l»raj'i pa
|1 ITOMUMIIU I n LI ' rtif IUILU niMUlIll- |	.	. ..
I senu 20 000 funtov kot podporo, daj*™	Pn;nan-e za fn,d m In-
1	1	1 I_____1.!	M inl.lrt MA«! no blnnin ni f i
'mu oinr.'-n5i [iolet preko
C. D.
viji. Najgrša ženska ima pravico, da si izbere najlepši klobuk.
Prebrisan trgovec, kl pa je moral biti zelo slab poznavalcc žensk, je pričakoval
velik naval. Bil pa je neljubo presenečen,'
hp7cn. ki jo v toliki meri poklanja naši mladini.
A. W'ld<rans; Rcla
(K sobotni premieri na St Jakobskem odru.)
St.
Spitzbergov.
X Belo podganje knno moderno.
Krzno belih podgan je seilaj zelo moderno za dnevne in večerne kožuhe • |mondenih lepotic. Podganji hermelin je , ko je moral ugotoviti, da se kljub visoki prav pripraven za obrobljanje roka-	(v
ceni ni nihče javil. Bil je že ves obupan, vnv in ,a nvratn;kp in M dame rado I wddgan«oyo »Redo« ko mu je na koncu tretjega dne prijavil sluga gospodično Morrisonovo ki je re-flektirala na nagrado za svojo nelepo zunanjost. Bernliard je hitro stopil k dami; ko si jo je pa ogledal, ie bil hudo razočaran. Tekmovalka je bila mlada, kosianjasta dama z velikimi sivimi očmi in lepo. kratko ostriženo glavo. Vse prej bi ji lahko rekel, samo ne, da je grda. Ko jo je trgovec vprašal zakaj se je prijavila za nagrado, ko vendar nima za to potrebnih pogojev, mu je dekle izjavilo, da je stavilo 25 dolar.ev, da bo sprejeta. Prišla je namreč do tega da se ji ni bati nobene konkurentinje, in je na to ckol-nost opirala svej načrt.
Bernliard je moral ugrizniti v kislo
Dve i!nira<H žalobni kcračnici
Slovenci, in kolikor je nam znanflt niti Hrvatje, niti Srbi doslej niso imeli domače žalobne koračnicc. izvajale so se vedno le nemške in večinoma vedno iste. lakobčani ro nam dali kot 1?«to'Zdaj pa je priredil Levoslav Pahor z« četrti sezoni ol..toift odra) »c1'1" <in ma!0 orkester na pihala dv« . .. .	.	. ;„„„».«,„, »Redo« v Rkrhinikovem |ž«'obni koračnici. Prvi je naalov: .BUgoc
vov m za ovratnike.n ga dame rado I -	^^	h |()ov mu., slovenska, drugi .Rodoljubu., jugo«
nosijo ob francoski Rivijen. Veliko pu-	it( k()t 0 ,,lHan.di. tem- slovenska žalobna koračnica. OSe smo
vpraševanje je tu.li po živo barvanem ^ o	kj co fe 7f,„ ,)li7„ čuli izvajati v poskusni dvorani od poU
podganjem krznu.	i	umetniškega podajanja. Kolikor i noštevi ne muzike dravske divizije. Uw
X Uničenje ameriških vojnih ladij, j Porom	^ pr\ds.avi. so ti ama- rili smo sc. d, zvenita pompozno. efekt.
V smislu določb vvashinctonske raz-'^.. hre?dv<)(|,^ 'j ,!nvPn?ki amater- ' no. svrhi povsem prikladno. Našim veli. orožitvene konference so Zedmjene dr- nder ki doživel r letošnji sezoni , kim in mi im orkestrom bo ž njimi tem žave doslej potopile ra»ne volne ladje ;histypni ' pniporo(1 p0(1 ^kovnm in ! bolj ustreženo, ker sta sestavljeni iz na.
sko^inskoz umetniškim vodstvom Intaiših najlepših, splošno znanih ialobaik vod:a je na svoje delo zares lahko po- Pesmi, nosen.
1'rcdstsva je bila jjodans. v znamep'" absolnfnn umetniške nmer5enost|. doj>i-vetia in ii«lvat'anla. Vsak nosarr,p7n;k jc
v skupni vrednosti 152,404.000 dolarjev.
X MiKjonska tatvina draguljev. Pariška policija je prijela grofa Gaela d' Abraea. starega francoskega plemiča, in njegovo ženo, ker sta osumljena.
da
sta ukradla prijatelju, čitrar g"s«a | nckai hote! in t0	močno izraf.al.
sta bila mesec dni na gradu Montau , Tn „)(,;((>. pnsrP,,i,0
se jim le. da «o ob-
bann. razne dragulje v vrednosti P"'" ; rfrfaiiohčlnstvo r napeti pazljivosti cele
jabolko in nroclasiti srčkano mlado da ; mfllionov frankov Dan po odhodu . f	,,i)e „ev„vtnn UrafV„v
i"	.	A grofovskega para je zapazila služ.n-jmn pri;ara,; ,„lno ^,0,ive,ie in ga
mo za «najgršo». Z njo ni bil ravno preveč vesel in je izjavil raznim ljudem,
Deistvo,
d* se oblačila vedno ua ceueje in najbolje kupi o pri
Drago Schwab v Ljubljani
posebno pa neprecenljive zimske ■ aknje, je imeti vedno pred očmt.
Pristan, na riste'še norveško mediciualno
ribje olje (Dorsch)
ia emaUijo za slabotno »troke — priporoča
lekarna Bahovec
Ljubljana (pri Ce»ljarskain m atu. — Razpošilja ee tudi po puiti. t'3'J8 »
V	koračnici .Blagor mu» so uporab«
I jeni odlomki iz slovenskih pesmi: A. Foerstcr »Ljubici«. A. Jc.en: »Usliši nas, Gospod!« in Davorina Jenka <Blagof mu« (vsa).
V	koračnici »Rodoljubu« so upor»S« Ijene Dav. Jenka srbska «Sto čutii.. js Iv. p!. Zaica hrvatska «Večer na SjvI», srbski žalobni motiv iz kola. sk.venska
snraviM do «olz. Nit? enc'jn trenutka ni | narodna pesem "Rožmarin« ter kot zj« | bilo. ki bi ne bil nezanimiv al; neresni- j ključek slovenska ponarodela «Vigred». | čcn. kajti režiser v> vsakemu posamezni- j L. Tahor je vse tc pesmi mogočno or» kti dal priliko, da je nstvarial iz svo!e- j kestriral in okusno zvezal v ha niooičnl 2a je podajal s svojimi doživetimi efekti i celoti.
popolno rcrjelnoet	' Ža ostinki »Blagor mu« in «Vigred»
Ve moremo rororiti o tem. kdo ie bil je prestavil iz tričetrtinskega takta v iti. hol'si ali slab:?, kajti regija je znala pričarati ono čudežno ubranost na odru. da so se igralci in n"hove osebe takore-koč sVrili za »vo;p jurakc
Kako prideš v posest hiše, pa to in ono
(Satira.)
Ker se med vojno in po vojni ni skoro nič zidalo, poglejmo, kako so pred vojno prišli ljudje do svojih hiš. Najlažje pač tisti, ki so jih podedovali, njih riziko je bil najmanjši: že težj" tisti, ki so jih kujiili ali zidali, kajti tu so skrbi in denar je treba dati, kar ne spada baš med najprijetnejše jvosle. Da povem svoj slučaj. Bil sem uradnik, ki sem imel poleg nizke uradniške plače kot edini kapital štiri živahne otroke. zaradi katerih se me je branil vsak hišni gospodar. Nekdo mi je nasveto-val: kupi si hišo. kajti država (ki je že takrat strašno skrbela za svoje uradnike) ti bo dala brez-obrestno posojilo.
Sel sem vase in prišel tako do stavbenika, ki je zidal prave hiše (o zlati časi!). oK sem mu povedal o svojih kaf»italih, se je nasmehnil pa deial: »V 20 letih jo lahko odplačate!« Pa sva se pomenila za skrom.no stanovanjsko hišo (prijatelji niso mogli razumeti, zakaj nisem kupil enodružinske vile z vrtom); na polovic« kujmine se je vknjižila mestna hranilnica, na na-daljno četrtino posojilnice, ostalo 6e-
ričetrtinski, kar zveni besedilu še priklad. neje. Obe sta postavljeni n« koncc ko« račnic, da ju lahko evcntualeo orkester, n da »i zalo j kier ni pevcev, ob grobu posebej zasvira
.	namesto petja.
trtino pa mi je na moj pošten obraz [carjev 2 kroni. Razen tega skusi od ; Ali ni to obenem lep kos socijalne Vse iujoslovenske orkestre in muzike in živliensko zavarovalnino posodil do- dati sobo in sicer tako. da ti podna- jo«krbeV Hiše popravljati tudi ne bo opozarjamo.
ber prijatelj. Ko sem s težavo plačal jemnik plača, če le mogoče, trikratno treba, vsak bo rekel: »Tako dolgo, še pristojbine, je bila hiša «moja». Z celo stanovanje. To seve ni noben.o dokler bom jaz tu n-tri. bo že še dr-brezobrestnim,posojilom pa ni bilo nič. odiranje, kajti pohištvo se sčasom ob- žalo. drugi pa naj sami «ledaj<>!« — V odloku so mi porogljivo rekli, da sem si sam kriv gmotni stiski. In tako sem ob isti plači kakor vsak drug Se nosil obresti in amortizacijo in jih (da te potolažim) še zdaj nosim, notabene lfi od sto! Kako som vse to zmagoval, se čudiš? Ne bom ti našteval, kajti od-
da založi skladatelj t>vojl koračnici sam. Žalibog ». .'n<-eč naši za« ložniki ne za'agajo skladb za pihala ia ni od njih dobiti danes niti enega slo* venskega komada za godbo s pihali. Pahorjevi žalobni koračnici izideta v krat kem v prirofnem nuicm formatu za malenkostno vsoto ?i Din (15 giannv), Naročnici naj se obračajo n« Ler. Pahorja, inšpektorju državnih icleznici
urtr.ruifM
rabi, pri hiši pa je stvar kakor z vio Ce bi se pa kar je sicer neverjetno, lina ki postane vsak dan boljša! Sicei j niti ta način ne obnemel, imam v zalogi pa je podnajemnik itak ali očiten ali hvala Bogu še zadnji trumf. ki ima do-prikrit kapitalist.	kazilno moč. ker se že v praksi izvr-
^	.-v _____j ....................... Ti pa, ki se šele boriš za tako sta- šuje v občno zadovoljnost. V nekem
lfi od sto' Kako sem vse to zmagoval, novanje. ti pa zahtevaj naj država in mestecu (nomina sunt odiosa) je ku- .	nit »
___________________________občina zidata hiše. kajti njima je treba pila država za svoje namene veliko re- j Ljubljana, Irj.ikova ui. t.
rekanje vsem tebi, nemara tako neob samo pipo odpreti, pa priteče denar v prezontativno poslopje, ki pa je «vsi«;J j hodnim užitkom in otepanje s pomanj- poljubnem eurkn. Morebitni tozadevni razmer« zasedeno s strankami. Upravi-1 kanjem ni baš — estetično. Zato mi davki naj te ne plašijo, jih liodo že telj. ki obenem tam stanuje, je soci-niti na misel ne pride, da bi te vprašal, i plačevali kapitalisti, recimo hišni po- jalen moj. zato se tam najemnino sploh ali nisi mogoče tndi ti že pred vojno sestniki, ti pa si uboga para. ki pro- ne povišuiejo in stane krasno stanova-živel. samo da v morebiti ugodnejših . vidno vse zaluži, kar zasluži (ob sebi nje s 3 sobami še sedaj dvesto papir razmerah. Tebi svetujem, ne brigaj se umevno velja to le za dobro plačane natih kron! Vidite, tako jc treba na-za hišo, temveč skrbi samo za pri- samce ali maločlanske rodbine, ki pa 1 praviti, pa so najemniki jako zado-merno in poceni stanovanje. Ce že imaŽ nikakor niso le izjeme!) Ce pa bi se voljni, država pa ima brez najmanj- , ugodno stanovanje po krščanski coni, j hišni posestniki le ne hoteli udati. pa šega dvoma pri tem masten dobiček, j teci in vpiši se hitro, če še nisi, v dru-1 ogorčeno zahtevaj socijalizacijo hišne In če bi končno poslopje enkrat raz-štvo najemnikov in z vso vchemenco posesti. Tača«ni najemniki so obenem padlo? Prava reč! Naša Jugoslavija je zahtevaj, da ostani sedanja najemnina hišni posestniki. Sami si bodo določali j priznano bogata država, pomislite sa-j za večno vzakonjena, kajti stanovanje ; najemnina, seve tako, da je ne bo mo na Banat in neizmerne gozdove! . je življenjska potrebščina in država j niliče čutil. Kdo bo pak tako neumen, : Kaj šole, če poetane lastnica vseh na , ima prokleto dolžnost, da oskrbi sv o- i da bi sebi poviševal? Tudi potrdi i ta način eoctjali žira nih hiš. kar jih je jim državljanom človeška stanovanja; bodo medsebojno, če bi kdo slučajno : v državi! Amerika bo v primeri z nami živila in obleka namreč niso življenjske i s plačilom zaostal. Eden pa bo hišni: prava reva! potrebščine, zato je čisto prav, da i administrator ali celo direktor in bo stane n. pr.: femlja namesto 2 kraj- i imel i tem lep »oetiMuki jaaluiek. I
Cotolfi&o CEYL0N HA
100 CroHimcs No. I
Lastnik in izdajatelj Kanzarrij sJatrma, Socijalizkan hiSnl potestnik. j IV:8«»«»rni ure-lnik F r. B t e i • • t«,
J___i liak DctattiM OTtara«, ± d. %
arstvo
Valovanje cen
Letos svetovne valute večinoma ne pokazujejo posebno razburkanega valo= vanja. Posledica tega je, da so tudi cene kazale manjše valovanje, kar jc razvidno iz indeksov cen, ki jih preračunavajo uradno ali privatno v večini držav.
Indeksi obstoje za za cene na drobno ter teden, pol meseca ali Glavna načela pri sestavljanju so navad-, no: da se ugotovijo povprečne cene v gotovem času za en predmet ali za sku. pine sorodnega blaga s pravilnim med. iebojnim uvaževanjem količine, k; jo potrebuje za preživljanje v tem času
Narodna banka SHS
Stanje 15. novembra 1924.
Aktiva (v tisočih Din; v oklepajih spremembe napram 6. novembru): kovinska podloga 476.8 (—2.1): posojila 1535.8
moke aiiielarices koruzne inoke, makaron, rezancev, riža, ješpreečka, olja, ti-
predavanja. Prvo predavanj* se vrši v sredo 26. t. m. ob 30. uri v Sokolskem domu. Predaval bo dr. D. Cebulj o bistvenih delih sokolske misli in o duševni
srednji Največ se je trgovalo v devizah na London, New-York, Prago in Švico. Notirale eo de vije: Dunaj 0.0962 do 0.0982, Bruselj ček 3375 do 3425, Budimpešta 0.093 do 0.095, Italija izplačilo 297.5' vzgoji. Na narodni praznik, ki je pro?U-do 300.5, London izplačilo 317.9 do 320.9. šen kol sokc's! ' praznik, se vrši v 5">-.. ,. .jri „ , . ..i New-York ček 68.1 do 69.1, Pariz 365.5 kolskem domu proslava, katere poset je žola, kisa itd. Dne 9. decembra pn m- do 3-05 p ^ do o10i &k m3 do obvezen za vse Članstvo. Članstvo, k: ima tendantun Dravske divizi;ske oblasti v j Svica 1327 do 1337> fek 1325 do kroje, se mora proslavo udeležiti v kro-LjuMjant glede dobave 310 000 kg P^-l1333. Tftln(e. dolar 0 do 68.5, aK 0.09725 jih. Natančni spored se objavi na po^V nične moke (tipa 80 odst.). Dne 15. m 16.; ^ k . bnnčai: Primorje «0 nih lepakih.	315S
^flk^^račun 1'odkun kron" Z'-1^^ Ekonomskem ode!«*« j do 0, Trgo 09 do 30, Eskomptna 106.75 j Mariborski Sokol proslavi sokolski can.c 1208.., man za odkup kron. no.-, Generalne direkcij državnih železu,c v ^ ^ ^^ Zagl.;b l07 d£ m „ipo | prazniu n, P red večer, t. j. 30. novembra ,
Ljubljanska veliki dvorani Nerodnega doma. Udelei-tediona 910 ba je strogo obvezna za vse članstvo. Či-Slavenska 85 do sti pri jstanek prostovoljnih prispevkov siva: vplačani del glavnice 25.3; ! državnih železnic v Ljubljani): - Dne 16. Srpslu« 1M do 138: industrijsld: Bks-S je nrm«,j«, Savea, za kritje stroSkoo 'ni fond 5.9; nov&r.ice v obtoku decembra pri intendanturi Draveke divi-|	f°J? ^ 1	^_'
« /	v	.V	V	!	1	.	C aA 11 O^n As\	Tc ic ft^	i^A \fi_-----——..................—
5990.2 (-38.8); državni račun začasne raz- j»jske oblasti v Ljubljani glede dobave i Se«raf S»	do ^l*"'
mene 389.9: državne terjatve po raznih &10.000 kg ovsa; pri ravnateljstvu držav. ; rodna šumska o5 do o^Gutmaim 800 do računih 47.2 (-f 47.2); razno obveznosti nih železnic v Ljubljani glede dobave 150 ; S10, Slaveka 190 do SMO. Stevonija 75 do ena družina štiri do pet članov. Na pod. ,575.1; (—6.2; terjatve drž. za založene : tisoč kg bukovesra cglja; pri ravnatelj-j Trbov,je f® do 4So: državni: , odsj. lagi indeksov teh predmetov, odr.osno j domene 2138.3; nadavek za nakup^ zlata ! stvu državnih železnic v Sarajevu rlrde posojilo 60 do 66, agrarne -5 do -0.0,
pločevine
ke. — Dne 17. decembra pri ravnatelj-1 BEOGRAD. Tendenca nestanovitna. Te-stvu državnih železnic v Ljubljani gledo 'čaji vseh deviz so popustili. Blaga v iz-dobave 6000 kg ležiščne volne (po vzor-! obilju. Promet srednji. Notirale so devi-cn) ter glede dobave 20.000 komado? ; te: Amsterdam 0 do 2780. Dunaj 0.0971 hrastovih pragov. — Predmetni oglasi eo do 0.073, Berlin 16.4 do 10 5. Bruselj 335 -qnTq a ia;aioqz t^siu)jqo ut j^saoSjj, a • do 339, Budimpešta 0.0925 do 0.0935, Bu-Ijani iu vpogled.	" | karešta 35.5 do 36. Italija 298 do 299,
i rumene 2138.3; nadavek za nakup zlata stvu državnih železnic v Sarajevu glede P°S0J'10 60 do 66- a^raT blagovnih skupin se ugotovi potem to* j za glavnico in fonde 63.1. Skupno 9235.5. dobave sit iz železne pločevine za dimni- i Voina skoda 117 do 118-talni ali splošni indeks ccn na debelo ali j V kovinski podlogi .je računano: en di drobno. Kot baza sc običajno vzame šte* : "ar v zlatu za- en dinar, funt šterling vilo 100 kot predvojna ccna.	j z* 25 dinarjev, en dolar za 5 dinarjev,
ena lira za en dinar, švicarski in francoski frank za en dinar, dinar v kovanem srebru za en dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic, — za vse dolžnike banke broz razlike — 6 odst. letno.
Obrestna mera na posojila na zaloge 8 odst. letno.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (24. novembra.) Pšenica; baška. 7 vagonov 382.": srhi ia.nska, 71 kg, 6 odst., pariteta K len a k 330. Turščica: baška, 7 vagonov 180; sremska za decemlier 190. M o k a : baza >0<, sremska 570: »2«, 495 do 500; »5*, 445. Otrobi: 270 q 170. Tendenca v pšenici čvrsta, v ostalem blagu mirna.
Ako se torej vzame baza 100 za cene v letih 1913./14., dobimo nastopne indekse cen na debelo v posameznih državah:
Anglija: v januarju 1924. 173; v sep. tembru 1924. 175.
Francija: v januarju 1924. 495; v sep. tembru 1924. 484.
Italija: v januarju 1924. 571; v sep« tembru 1924. 580.
Nemčija: v januarju 1924. 117; dne 14. oktobra 123.
Švica: v januarju 1924. 183; v avgustu 1924. 170.
Poljska: v maiti 1924. 104; v avgustu 1924. 109.
Jugoslavija: (Indeks aPrivredncga Pregleda«): v januarju 1924. 2034; v ok. tobru 1924. 1981 (v januarju 1923. 2098).
Zedinjese držsvs: v januarju 1924. 142; v avgustu 1924. 139.
Ker je razvoj cen v notranjosti držav poleg drugega zlasti odvisen od gibanja valute, hočemo tu navesti za nekatere države iste indekse cen na debelo v zlatu:
Anglija: v avg.istu 1923. 154; v avgu. stu 1924. 160.
Francija: v avgustu 1923. 115, v avgu. stu 1924. 125.
Nemci ia: m are 1924. 121; avgust 1924. 120.
Jugoslavija: (Izračunala zagrebška <>Riječ» na podlagi indeksa «Prevrednee ga Pregleda®); v januarju 1923. 114, v januarju 1924. 122: v oktobru 1924. 148.
Zedinjene države: v avgustu 1923. 159; v avgustu 1924. 158.	j omrežje. Število vagonov za ozkotirno j&j vzorčni sejem, ki se bo Vršil od'22.
Resničen porast ccn je razviden le iz i omrežje, ki je potrebno popravila, je do 29. marca 1925. se dobro prijavnice zlatih indeksov, ker se pri drugih indeks j vedno večje. Sedaj je preko 1200 teh in w.niki za progtore v p;sarnj Trgovske sik računa le številčno ne glede na zniža, vagonov, ki so radi pimanjkanja kredi- ;n obrtniške zbornice v Ljubi:ani. nje denarne vrednosti Iz zlatih indeksov. ! ta ne morejo dati v popravilo. Sarajev-1 _ po]jsko. &g!f0sIovaška pOSa^nia 7a ko.iscr smo imen podatke na razpolago, ska Trgovska m obrtniška zbornica sklenitev trgovinske pogodb« -jc razvidno, tla so sedanje svetovne cene vložila na pristojnem mestu zadevno spo-v zlatu povprečno skoro za 50 odst. višje menico, v kateri zahteva odobritev kre-od predvojnih (100).	j dita železniški delavnici v Sarajevu, ka-
Dalje vidimo, da so cene v zlati vred* f«re kapaciteta ;e tolika, da bi se mogli
vsi ti vagoni z lahkoto popraviti.
Jugoslaviji, dočim so v Nemčiji in Zedi'- = Jugoslovenska svila in svetovni trg. skega tranzitnega prometa skori Češko
slova51.ro r Avstri:o in Madžarsko. = Češkoslovaški Izvor v oktobru L L vrednost 1462 nrlijonov Kč na
= Položaj na našem sladkornem tržišču. Beograjski »Privredni Pregled < poroča: Prošli teden kartel sladkornih tvoril ic ni povišal prodajnih cen. Tvorniee so izvršile samo spremembo v cenah za obmejne kraje, tako da so te cene nekoliko nižje nego v sredini države. To je
= Dobave. Vršile se lx)do naslednje ofertalne licitacije: Dno 15. decembra t. 1. pri intendantskem slagalištu mornarice v Tivatu glede dobave 385 raznih petro-te^skih svetilk. — Dne 18. decembra t. L pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave 550 ton plinskega premoga; pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave materija-la za mašenje. — Dne 19. decembra t. L pri ravnateljstvo državnih železnic v Zagrebu glede dobavo raznih lakov, razne krede in kolofonlje. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
= Kvota novčanic na oseba Po objavi direktorja Avstrijske narodne banke znaša kvota novčanic, ki pride na eno osebo v Avstriji, okrog 1.200 000 aK ali 17.3 dolarša. Na dolarji- preračunana znaša ta kvota: v Franciji 53.4 dolarja, v Angliii 42.8 dolarja, v Švici 42.6 dolarja, v Italiji 40.5 dolarja- v češkoslovaški 18 dolarjev in v Madžarski 6.7 dolarja.
napravi] kartel iz razloga, da bi bile cene na vsem ozemlji države za 1 dinar pod [k temu' prip^minja~mo^ notranja pariteto (s carino), kajti Man- na3 na os{lbo	Din. odnosno
bor. Ljubljana. Subotiea itd. bi mogli dobivati inozemski sladkor cene;e nego domači, ako bi kartel ne nudil omenjene ugodnosti. Isti list najavlja tudi, da fe
London 319 do 319 5. New-York 68 3 do 68.85, Pariz 360.5 do 367.5. Praga 208 do 208.25, Švica 1330 do 1332.
Sokol
«SOKOLSKI GLASNIK.»
Tarzan
Kino „!desi'.
Dnnes še I. del.
Spori
Nedeljski nogomet
ZAGREB: Za prošlo nedeljo sta bili napovedani dve važni prvenstveni tekmi. Največje zanimanje je seveda vladalo za tekmo med starima rlvaloma Gradjan-skim in Haškom. Gradjanskemu :>e te posrečilo, da premaga svojega protlvnika . z 2 : 1 (1 : 0); s to zmago si je zazo-cSokolski Glasnik, je letos ne le zva-; tovil vodilno mesto v prvenstveni tabeli, nično glasilo JSS., ampak mora istočasno j Moštvo Grad ianskega jc v nedeljo po-prinašati tudi oficijelno tehnično gradivo,' kazalo vse dobre strani res prvorazred-ker savezni tehnični odbor nima svojega ; nega titTla- pri vsakem igralcu sc opa-Iista. kjer bi mogel priobčevati vadbeno jaj0 rezultati resnega sistematičnega tre-snov in razpravljati o strogo tehničnih i ninga ki je dosedaj temu moštvu rrcani-vprašanjih. Z ozirom nato vsebuje prav- j kal. Hašk je Igral mnogo bolie kakor kar izišla številka «Sokoiskega Glasnika«, j prj svojih dosedanjih prvenstvenih tek-ki nosi število 21—23, večinoma samo teh- j mah, vendar se pa kot celota ni Izkazal, nično tvarino in ima namesto običajne 1 Scortali so: Za Gradjanskcga Vragovič priloge »Jugoslov. Sokol. 40 strani ob- in Qotz, za Haška Plazzeriano. — Prven-
segajočo prilogo pod naslovom «1. meU-zletne tekme JSS.. Na ta način si je pomagal T. O. iz zadrege in je brez posebnih stroškov obelodanil medzletne tekmovalne vaje. ki morajo biti vsaj sedem
stvena tekma Concordia : Sparta je bila na prošnjo Sparte odgodena. — Stanje v L razredu Zagreba je sedaj nastopno: Gradjanski 6 točk, Hašk 2, Concordia 2, Železničar 2, Sparta 0. — Osta-
mesecev pred tekmo razglašene, da se; ]e prvenstvene tekme: Derby : Makabf more članstvo pripraviti nanje. T. O. je v i 1 : o, Tipografija : Viktorija 2 : 1, Sa-tem pogledu rešil pravilno svojo nalogo, j va : Ilirija 2 : 5, Zmaj : Uskok 2 : 0,
okrog 7.2 dolarja, rr Alpinska montanska družba. Z Du
naja poročajo, da bo v pondeljek Alpin-1 Sok. društva, ki pojmu ejo svojo dolžnost,: Atena : Ferraria 2 : 3, Grič : Sloga 1 : 1 v	'ska montanska družba v Donavvitzu ob- 1 imajo torej pred seboj lepo zbirko najraz- ! Grafika : Olimpija 3 : 2, Pekari : Jui-
bo kartel po hozieu na brže razdrnžil. noviIa ^^ v enem piavriu	j iiinej5ih vai> ki j|m bodo dale dela do- 1 na železnica 1 : 3.
Pomanjkanje vagonov za ozkotirno j _ Mednarodni sejem v Prag«. Za pra- i volj tja do poletja, ko bo treba nastopiti BEOGRAD: V prvenstveni tekmi ie fttoviln ™ov,n«v M o*kot,mo ----—	- v.	- - ' pri društvenih, župnih in končno na Vidov I državni prvak Jugoslavija premagal B.
nosti še naraščale v Angliji, Franciji, v Jugoslaviji, dočim so v Nemčiji in Zedi--
njenih državah le neznatno oslabele. Po. Privilegirana trgovinska agentnra v stbno pri nas so cene na podlagi zlate Mnnchestru je poslala naši vladi pismo,
se bodo
po vesteh iz Varšavo pričela okrog 15. decembra, t. 1. Obenem s« bodo vršila pogajanja tudi o železniški pe-^dV. tn js, glede češkoslovaškega tranzitnem prometa skozi Poljsko v Rusijo in polj-
dan pri saveznih medzletnih tekmah,
Društva še niso dovršila tehničnih priprav za proslavo sokolskega praznika dne L decembra, ki ga bodo proslavila po veliki večini s telovadnimi akademijami, že jih čaka težie in napornejše delo, priprave ln trenaže za medzletne tekme. Sokolska društva imajo s tem dovolj pobude za smotreno delo v telovadnicah. Ce se bodo vsa društva z resnostjo oprijela dela in prav razumela pomen medzletnih tekem, bodo pomenile te tekme zares velik napredek v vseh jugoslovenskih društvih, kar bo večje koristi nego pokrajin-
•vrednosti skočile. Zlati indeks beleži, ka«	v katerem se izjavlja proti sedanjemu po- ;e m<3]	_	_
kor rečeno, porast od 122 v januarju t. 1.	stopku pri prodaji svile iz jugosloven- prajn ;ZVOZI1j vrednosti 1428 milijonov Kč! ski zlet, kjer je po navadi vselej preveč
na 148 v oktobru t. L To se seveda de.	skih državnih tvornic. Sedanji način pro- j v geptembru t. 1. in 1015 railronov Kč j prireditev istočasno tn za tekme ni zadosti
jansko od strani konsumentov ni obču«	daje potom licitacije jo nepovol:en za v oktobru lanskega leta. Vrednost izvo- časa pa tudi premalo zanimanja. Pri med-
tilo, ker se jc obenem znatno zboljšal di.	šir^e kroge interesentov, radi česar se JA jg torej 2I)atno napredovala. Glavni
nar. Močan porast dinarja tekom t. I.	tudi ne dososrajo cene. ki bi odgovarja- jIVozni predmeti so bili v oktobru t. 1.:
pa je vendarle inel za posledico, da so	le svetovni pariteti. Angleške firme iz bombažno blago, volneno blago, sadje in
pri nas cenc na podlagi papirnate valute	begavajo licitacije, ker se v Angliii izva- : sottvje. les In premog, sladkor, steklo.
; sočl v je. les tn premog,
r.ekolf papirna od
Zbolj----------. . . ._____ .	. . . .,	. ............
nah le v majhni meri do izraza.	jsredno brez javne licitacije prodajati.; gko. Tr-.liV>. Zedinjene države. Rumunijo.
Gotovo bi bila zanimiva tudi primer* ' Odjemalci za dobro jugosloven-ko svilo Švico. Francijo in ostale države, java plač v zlatu p ed vojno in sedaj. Že so torej omejeni na ozek krog. Svila je j _ obtok novčanic ln rentnih bančnih
zletmh tekmah bodo tekmovali člani v treh oddelkih, dalje za prvenstvo JSS. in še v posebnih tekmah, članice pa v treh oddelkih in v posebnih tekmah. Razen na orodju tekmuje vsak oddelek članov in članic tudi v prostih vajah, nekateri v skokih, teku in metanju raznega orodja. Vsi predpisi za tekme, kar jih ni v tekmovalnem redu, so priobčeni v spisu • Medzletne tekme», ki ima na uvodnem mestu poziv in pojasnilo cd sa vezni, ga
površni računi nam kažejo, da sedanje	borzno blago. Da bi se mogla naša svila ■ Hstov v Nemčiji poknzuje po izkazu 15.1 načelnika br. Ambrožiča. Tekmovalni red
plače, preračunane v z ato, povprečno za.	trgovati ra borzi, bi morala imeti svoje 11 m nazadovanje za 153.8 mili:ona dr- pa izide v najkrajšem času kot posebna
ostajajo -a predvojnimi, kar je tem ob.	standard-tipe. .Jugoslovenski svili bi se | javnih mark. Posamezno se ;e zmanjšal i knjižica žepnega formata,
outnejše, ker sc ic draginja v zlati vred.	morala odpreti pot na svetovno tržišče, j Obtok novčanic za 88.6 na 1633.2 milijo-1 .Sokolski Glasnik., ki obsega tokrat
nosti dvignila. Seveda danes naše prilike	kjer naj bi ona. predstavljala tip s ka- J na. obtok rentnih bančnih listov pa za , samo osem strani, ima kot uvodni člantk
liso takšne, da bi se glede plač mogel	terim bi se postopalo kot z borznim i 75.2 na okrog 1590 milijonov državnih j razlago o pomenu sokolskega praznika
se niso
zahtevati popoln povratek na zlato ba. predmetom, zo s popolnim upoštevanjem draginje, i = Trgovinska pogajanja z Madžarsko
Do normalnih pri'ik bo poteklo še pre. se bf Jo ,P° iz Beograda nadaljeva-cej časa. Življenjske razmere bo izravna. ' J" — "* va'o predvsem boljšanie dinarja, ker se. daj tudi kritične prilike našega podjet. ništva v obče niso ugodne boljšanjj mez. dnih prilik.
te d*>i v
mark.
= Povišanje uvozne carine na sladkor v RnmonlH. Iz Buknreš!«* lri-ičn :o: V na"čni minister V? odobril predlog gene-
m
ših in italijanskih zbomic sc h bilo s!:2e-n;lo. kakor je znano, da posetiio italijanski privredniki <TugofI?vi'o. Tr-'.—- -.. _	čaV> iz Rima, se bo podala, delegacra ita-
otevilo podjetij V fngo- Hjanskih privrednikov na pet. v početku
decembra.
— Nova ležišča rude v južni Srbiji. ;
Po podatkih, katere je Osrednjemu Pli Uroševcu, 7 km od železniške prog'-. [ uradu za zavarovanje delavstva pred- Skopije - Kosovska Mitrovica. so našli! ložil generalni direktor tega urada g. v.e!ika	mangana, železa in magne- j
Milan Gla ser, je bilo 12. septembra t. 1. zi,a-
podjetij (prve številke z več nc-o 5 ! = železniška zveza Temešvar-Segedin.1 delavci, druge z manj nego 5 delavci) v: ; Jugoslovenska. rumunska in madžarska Hrvatski in Vojvodini 9.555 Sloveniji in Dalmaciji 7.998 Bosni in Hercegovini 1.372 Srbiji in Črni gori	1.456
= Poset italijanskih gospodarskih ralrn- carinske ko-rl.^je glede povišani«
uvone carin* na sladkor. S tem se povi
ša uvozna carina na vse vrste pesnega sladkorja od dosedanjih 10 na 30 zlatih santimov. pri 1 kilogramu. Ta nkrep je naperjen predvsem proti madžarskemu j uvozu sladkorja, ki ogroža rumunske \ tvorniee sladkorja.
izpod peresa staroste br. Gangla. Dal.še poročilo sledi o seji zbora župnih načelnikov, ki se jc vršila 1. novembra in ki je sklenila obilo važnih sklepov, o katerih smo žc svoiedobno poročali. — Zapiski o rednih sejah saveznega starešinstva nudijo točen pregled o njegovem delovanju. — Na zadnji strani so pa krajše notice o telovadnih organizacijah.
S. K. s 6 : 1 (3 : 0). Jugoslavija rez. : BSK. rez. 7 : 2.
DUNAJ: Nedeljskim prvenstvemin tekmam je prisostvovalo izredno veliko število gledalcev. Rapid je porazil Amateur-je ter je na prvem mestu tabele prec VVatkrom, ki Ima dve točki man). Izidi so: Rapid : Amateure 3 : 0 (1 : 0). Vien-na, ki preživlja hudo krizo se je dala brez pomembnejšega odpora premagati od Hakoah z I : 3 (0 : 2). Tudt Sport-klub je Imel smolo. Moral je podleči VVAC. z 2 : 3 (1 : 1). Rudolishugel : Admira 1 : 1 (1 : 0). Simmering je v prijateljski tekmi zmagal nad \Vackrom s 4 : 2 (3 : l). V drugi ligi so izidi sledeči: Hertha : \VAP. 2 : 1 (2 : 1), Weis-se Elf : Bewegungsspieler 4 : 2 (3 : 2), Floridsdorier A. C. : Vorwarts 06 5 : 1 (3 : 1), International : Sporttreunde 2 : ! (0:1), Ostmark : Germania 1 : 0 (0 : 0)
PRAGA: Slavija : DFC. 4 : 2 (2 : 2). Do odmora je bii DFC. enakovreden nasprotnik, šele v drugem polčasu, ko jc bil izključen en igralec DFC., je Slavija dobila pretnoč.
DU1SBURG: Italijanska reprezentanca je premagala po ostri teri nemško reprezentanco L 1 : 0. Italijani so igrali precej brezobzirno. V kombinaciji so bili Nemci boljši, vendar pa je bil n.ihov napad pred golotn premehak in prepočasen.
S. K. Ilirija: izredna plenarna seja se vrši danes, kakor običajno. Ker je tc zadnja seia pred občnim zborom, prosimo poInoStevilne udeležbe.
Znani igralcc Gradjanskcza Mar.flir bo te dni slavil petnajstletnico svojega športnega delovanja. Svojo sportr.o ka-rijero je pričel Dri dunajskem Raridu, nato .e bil član Vienne, Germanie, splitskega Hajduka in končno Gradjansktga.
Predsednik mednarudnt ga olimpijskega odbora baron Coubcrtiii je po poročilu «Matina» izjavil, da namerava po kongresu, ki se vrši spomladi v Pragi odložiti mesto predsednika, ker se hoče
Sokol Ljubljena II. poživlja svoje e» bkupno članstvo, da se udeleži '' jne šole. ki se vrši v soboto 29. t. m. od pol 18. do pol 19. ure na drž. realki. I>ne 1.
decembra ob 11. uri dopoldne se vrši na , ZOpct docela posvetiti svojim znanstvenim 2-1. novembra:	realki svečana zaobljuba vsega dose-ian .v j študijam,
i LJUBLJANA. Vrednote: 7 odst ca članstva. Udeležba pri idejni šoli in; S— S. K. Ilirija. 15. redni občr.i zbor posojilo 0 do 65.5, Vcjna škoda 114 do zaobljubi strogo obvezne. Člani v kroju. , se vrši dne 3. d:cembra ob 19. uri v re--	...	.. ,	i 0. Celjska posojinica 210 do 220, Ljubljan-I Prt-,vrtni edsek Sakolskr-a društva ; sta vrači ji »Zvezda.. Pozi\i'amo članstvo.
62,-> železniška uprava, so sklenile Gojrovor; ^ kr(?(1jtna ^ do 0 Merkantilna 125, t Radovliiri bo prirejal vsakih Štirinajst da pridno agitira k čim polnoštevilnejši
24.234 o železnega prometa med Te- (Mkljufek 125.5). Praštediona dni, ia «cer v sredah idejna in druga udeležbi. Odbor. 7.583 mešvarom, Zombolcm, \el.ko K.klndo ,n > d<} ^^ 130 dom Vevce oi—--------
do 120, Split 1330 do 1425. Nihag 0 do	________
62.5, zadolžnico 0 do 90. — Blago: Za-1 Ljnblj.-.na, 24 novenihra 19U ključki: bukova drva, 1 m dolžine, polsuha, franko nakladalna postaja, 5 vago-
11.466 Segedinom. Promet se bo v - ----1 otvoril.
20.381 105.516 j _ Grcmlj trgovcev v Celju naznanja, Vseh velikih in majhnih podjetij jc 1 da se Andrejev seiem. ki se običajno vsa-torej 125.897. ki so v teku enega leta ';o leio vrši dne 30. novembra, preloži le-izplačale svojim delavcem 2..606.621.274 t.- s na ?. če*embra. V nedel o 30. no-dinarjev mezd. Povprečno število delav- j vinbra iu na. državni praznik dne 1. de-cev. ki so prejeli to svoto, je bilo 439 ti- j oembra ostanejo trgovine celi dan za-soč 184; pripomniti je. da je število de- prte.
laveev zelo variiralo tekom leta. Naj-1 = Likvidacija delniške družbo v Beo-manj delavcev je bilo v januarju 1924., gradu. Istočno-evropsko trgovačko d. d. in sicer 386.409. a največ v novembru v Beogradu ima 5. decembra izredno
l.iuhliaui nad morem
1923., to je 478.390.
Od navedenega skupnega povprečnega števila delavstva je bilo žensk 85.223,
skupščino, na kateri se bo med drugim sklepalo o likvidaciji družbe. = Dobave. Vršile se bodo naslednje
to je 19.4 odst. Ta odstotek žensk je v (ofertalne licitacije: Dne 6. decembra pri nrimeru x drugimi državami zelo nizek. 1 intendanturi Dravske di vizijske oblasti v 1 . .	'Ljubljani trlede dobava a*i&M(* masti.
ličar, očiščen, b-n, franko Postojna trn.is., 1 vagon 575 do 590 (zaključek 590); fižol, mandolou, očiščen, b-a, franko Postojna trans., 1 vagon 490 do 500 (zaključek 500).
ZAGBEB. V efektih tendenca dalje slaba. Promet v splošnem majhen. — V de-vitah se nadaljuje tudi ta teden slaba tendenca. Tečaji so dalje oslabeli. Danes je popustila tudi devlza na Dunaj, ki se je vet dni krepko držala. Blaga je bilo v izobilja. xato ni bilo intervencije. Promet
Kraj j 1 opaaoTanim	ob	Zračni tlak	Zračua tem^erator«	Votcr	oblačno n—10	l*a<Uriue | IT.RI !
Ljohllaoa .	7.	«706	08	brez vetm	mecla	— !
j Ljubi iana .	14.	769 l	i D	»	jasno	—
Ljubljana .		770!	08	n	megla	—
Zagreb . .	7.	770 5	o-o	1»	pol. obl&č	—
! Beograd .	7.	7705	2-0	jugovzhod	n	—
Dunaj . .	7.	7681		jug	jasno	—
' frajra . .	7.		ro			—
! Icomo-t .	7.					
V Ljabijaai barometer višji temper. višja Salace vehaja ob 71S, eaha .i ob 16 18
Vremenska napoved n torek: Najprej se jasno in milo. Zjutraj slana. V severnih Alpah >?ini vetrovi.
Resolucija
| 1.) Da t glavnem glasilu Jugoslov. [kovati, da bi se učiteljstvo posvetilo čita takoj potem v vseh slovenskih dncv-
jučiteljskega udruženja v »Narodni Pro-(strokovnim študijam telesne vzgoje, je učiteljev, članov sokol, društev JSS svoti» prične s članki diskusijo o telesni j naravno, kar pa nikakor ni dobro zna-in članov Jugoslov. učiteljskega udru- vzgoji šolske mladine. V teh člankih menje za napredek šolske telesne
vzgoje. Mcrodajni činitelji naj bi pri reformi šolske telesne vzgoje imeli tudi to dejstvo pred očmi ako resno mislijo na napredek in izMj&inje te vzgojne panoge.
ženja, sprejeta na sestanku dne 26. av- j naj člani učiteljskega udruženja izne gusta 1924. v prostorih Sokolskega sejo misli o potrebi telesne vzgoje in društva v Dubrovniku, se glasi: o najlažjem in najhitrejšem reševanju Smatrajoč vprašanje telesne vzgoje! tega vprašanja. Posledica take diskn-v osnovnih in višjih šolah kot sestavni sije naj bo predavanje o telesni vzgoji in nera združi ji vi del obče človeške Šolske mladine, ki naj bo na dnevnem vzgoje, brez katere človek ni popoi- redu V. glavne skupine leta 1923. noma omikan in sposoben za obstanek j Tu naj se na [»odlagi te diskusije, pred-hi razvoj, dalje dosledno z resolucijo o ! vanja in sklepov sknpščine ugotovi učnem načrtu, v katerem učiteljstvo j stalno in jasno mišljenje o tem vele-zahteva. da se telesna vzgoja postavi j važnem vprašanju šolske vzgoje naše na sokolsko osnovo in 3okolski sestav, j mladine.
zahtevamo:	I 2.) V okvirju Jugoslov. učiteljskega
1.) Da pristojne šolske oblasti — v \ udruženja naj se sestavi anketa uči-prvi vTSti ministrstvo prosvete — pri- teljev-strokovnjakov o tem vprašanju, redijo takoj nekaj telovadnih tečajev v ki naj uredi vse detajle za učni načrt,
...... " " da se more edinstveno postopati.
8.) Glavni odbor Jugoslov. učitelj-
vseb večjih mestih kraljevine. V teh tečajih naj učiteljstvo pridobi temeljno praktično znanje za pouk telovadbe na osnovnih šolah.
2.)	Da se na pedagoških šolah osnujejo mesečni višji telovadni tečaji.
3.)	Da se na učiteljiščih — moških
II. književna tombola Jugoslovanske Matice
Lansko leto priredila je Jugoslovenska Matica svojo I. književno tombolo, ki je vspela nad vse pričakovanje in jo je slovenski narod pozdravil kot eminentno kulturno prireditev z odkritosrčnim vesel em. Od takrat dalje se niso časi za slovensko knjigo prav nič spremenili in zato prireja sedaj Jugoslovenska Matica svojo II. književno loterijo.
Da pride slovenska knjiga med naše ljudstvo, je prvi pomen »književne tombole Jugoslovenske Matice«, ki tudi s tem
skega udruženja naj sporoči -gorenje misli odbnni JSS, s katerim naj stopi v čim ožjo zvezo, da vzajemno rešita in pomagata uresničiti te sklepe.
Gorenja resolucija, ki jo je sprejelo ; svojim činom dokazuje, da je ona ena in ženskih — nastavijo najboljši stro- učiteljstvo, ki se zanima za telesno naših prvih kulturnih organizacij. Dcbl-kovni nčitelji.	j vzgojo šolske mladine, vsebuje v glav- ! ček porabi Jugoslovenska Matica za one,
4.)	Da se čim prej prične s pripra -\ nem zahteve, ki jih je jugoslnvonsko ' ki so najbolj potrebni naše pomoči, bo-vami za ustanovitev visoke šole za te- j Sokolstvo že opetovano stavilo mero- j disi v kulturnem ali gospodarskem oziru, lesno vzgojo.	dainrm faktorjem v uvažnvanje, zašle 'porabi ga za naše brate in sestre, ki pre-
5.)	Da se v ministrstvu prosvete. od- ; dnjoč pri tem važnost telesne vzgoje bivajo preko naših državnih mej. delek za osnovni nauk, namesti stro- kot pomemben faktor za razvoj in na- ! Književna tombola se vrši na sledeči na-kovni učitelj kot referent za telesno i predek naroda, žal, se doslej še ni čin:
vzgojo na osnovnih šolah.	j uresničil nobeden teh predlogov in me-j Tombolske tablice so opremljene s po-
6.)	Da se sokolski sestav telesne rodajni činitelji ne kažejo posebne na- ' sebnim okroglim pečatom, ki nosi napis
nikih. Kdor je zadci obe številki v eni vrsti, poSl.e tombolsko karto v kuverti na naslov Jugoslovenske Matice v Ljubljani. Odsek kontrolira pravilnost tombolske karte in izžrebane številke ter odda naročilo Matični knjigarni v Ljubljani, da pošlje dobitek na naslov, ki je pridejan dotični tombolski karti. Dne 25. decembra se vleče tretja številka. Ta se ravno tako priobči v vseh dnevnikih, in vsi oni, ki so sedaj izmed treh zadeli dve številki v eni vrsti, pošljejo tombolske karte z natančnim naslovom opremljene v Ljubljano. Tako bodo najbrže izčrpane vse ambe.
V nedeljo, dne 28. decembra dobitki S tremi številkani v eni vrsti. Postopek isti kakor zgoraj.
SO kvatern: II. Zupančič: Veronika De semika (nova knjiga.) 12. Gradnik: Pa-Jajoče zvezde (II. izdaja). 13. Komik: Korotke storlje (nova knjiga). 14. Srbske narodne pripovctlbe (mladinska knjiga).
SO tinkvinov: 15. Levstik: Gadje ene«, do. lf,. Melik: Jugoslavija (nova knjiga). 17. Dr. Ivo Sorli: Zadnji val (nova knJW ga). -
5. tombol: 1. tombola: Vsi letniki Dom in Svita. (Letnik I. — XXXIV.) (Ako lastnik tega dobitka raje prejme denar, odkupi dobitek Jugoslovenska Matica.) 2. tombola: Vse zgoraj navedene knjig« in slovenske knjige po prosti izberi posameznika do zneska 1000 Din. 3. tombola: Vse zgoraj navedene knjige in slo-venske knjige po prosti izberi posameznika do zneska 800 Din. 4. tombola: Vse
klonjenosti tem upravičenim zahtevam. ' II. književna tombola Jugoslovenske Ma-Umestno bi bilo. da bi učiteljstvo ' tiče 1924. Vsaka tablica stane 3 Din ter poudarjalo v tej resoluciji tudi zahtevo, j jih prodajaio v prvi vrsti podružnice Juda se strokovno učiteljstvo za telesno goslovenske Matice širom cele Slovenije, vzgojo na šolah tudi primerno nagradi odnosno kjer podružnic ni. drugi poobla-težki službi, ki jo mora vršiti pri po- i ščenci Jugoslovenske Matice, ukn telovadbe. Danes je baš to učitelj- | Žrebanje se vrši na sledeči način: Tri-stvo v gmotnem oziru na jako slabem je odborniki pokrajinskega odbora Jugo-stališču, ker se vzlic študijam, ki jih 1 slovenske Matice in pristojne oblasti ima mora dovršiti, v službenih prejemkih jo nadzorstvo pri žrebanju, ki se vrši v Od Jugoslov. učiteljskega udruženja j ne razlikuje od učiteljstva na osnovnih j sredo dne 24. dcccmbra 1924. Ta dan sc pa kot njegovi člani zahtevamo: |šolah. Da pri takih razmerah ni priča- ! potegneta prvi dve številki, ki se prlob-
vzgoje zakonito uveljavi, tako da ga nima nihče pravice premeniti naredbe-riim potom ali ga zamenjati z drugim sestavom.
Da se to uresniči, zahtevamo od »iprave Jugoslov. učiteljskega udniže-aja. da predloži gorenji predlog potom iflavnega odbora pismenu gospodu mi-tiisfrn prosvete s prošnjo, da jih čim prej uveljavi in uzakoni.
V	četrtek dne 1. januarja 1025 se vle- ! 7e„rai navcdcne knjige In slovenske knji-če 5 številka. Na vrsto pridejo dobitki: gc po pr„s(j izbcri posameztiika do zne-tern in kvaterne s tremi odnosno štirimi ska 600 Din. 5. UrniMa: Vse zgoraj na« številkami v eni vrsti.	j vedene knjige po prosti izberi posames«
V	terek dne 6. januarja vleče se šesta . „ika do zneska 50u Din.
številka. Na vrsto pridejo kvaterne in tu- p0|e2 teKa )nn dobitkov mladinskih di še činkvlnl, to je 5 številk v eni vrsti. kIljig kot dohllki za na^e šo)e v Sloveniji.
V	nedeljo dne U. Januarja vleče se 7. j Raj Jueoslovenska Ma(ica z lemi do. številka. S to Številko bodo gotovo že I bjtkj nuJj Je riizvidn„ jz sledečjh zan!mk
vih številk. Število rednih dobitkov znaša 405, poleg tega pa ima Jugoslovenska Matica pripravljenih še nad 100 mladinskih doh tkov. V vse te dobitke pride 7288 knjig. Kdor si more predstavljati množino knjig, bo razumel, kakšen kulturni pomen Ima književna tombola. Vrednost teh knjig znaša 191.936 Din. Tem številkam ni potreba nobenega po-
.	. . . „ , , jasnila. Jugosiovcnska Matica lahko pri-
zek zbranih spisov (pravkar izšla) 3. ' fiak vsled tega p()p0;noma mirno, da
Gradnik: Pot blesti pesni ka zbirka), j ^ d (bofi,ns) književBa tofnbo„
4 Dr. J. Tičar: Boj nalezljivim boleznim
izčrpani vsi čmkvlni. Postopek za sprejem dobitka vedno isti.
V nedeljo, dne 18. januarja se vlečejo potrebne številke za tombolo.
Vse dobitke odpošlje po poš'! Matična knjigarna v Ljubljani popolnoma brezplačno za enega, ki je dobitek zadel.
Dobitki so sledeči: 150 amb: 1. Dr. Tavčar: Izza kongresa (pravkar izšla). 2. Pinžgar: IV. zve-
(s slikami). 5. Ribičič: Zavratne pošasti (nova mladinska knjiga). 6. Zupančič: Ciciban (II. izdata).
120 tem: 7. Podlimbarskl: I. zvezek zbranih spisov (nova knjiga) 8. Mcško: Listki (nova knnga) 9. Mark Tw:dn: Mali klattž. 10. Gaspari: Gor čez izaro. (Mladinski knjigi.)
uspela še lepše od lanske.
Tablice za tombolo Ima v predprodaji in v zalogi Pokrajinski odbor Jugoslo« venske Matice v Ljubljani.
Rojaki, se z i te po njih, ter si osnujte odnosno pomnožite domačo knjižnico!
Pokrujinski odbor Jugoslovenske Matice
v Ljubljani.
u
„»l»ls«»u|t" I ia „<Mit>t"
«»*» Icllll
1 Oin
S:« •>»(■ 0*nMlm a POJ tajniriminic II ^nNir n raftin« •»■ka t>e««<1a i Hib - Prtnl>e«j»l«» •« i« mali oglati. *t ee maViil * Men) Ral« e* lafeto ta<tl • tnanhah Na vpratsnj, Mltn?iri> gprut ■*.*»!• vprstaaja ferlMnt luakfe
«• «l|tn.i tmf waatp«la*ltafca prtculfeiM 19 Mal
Hiša naprodaj	I Zamenjam
!v Norem Vodmatu. Tovarni-	lepo stanovanje v Maribora
Ska ullra — lllta J« nota,	a stanovsmem v Lluhltaui
aelo prostorna lu traven te	»1 Je pripravim ta uradniško
j prlilkllne In kupcu stanova-	oMtelj - Plamene i« n iril-
nje takoj oa razpolavo. -	pod ..Talin) »II pozueje n»
Naslov pove uprava „Jutra"	upravo „Jutra".
21866 _
Nova hiša
13 let prosta davka, ra pro metneni kruju Maribora,

Sleila!
traovlno lena In prtmoi«. »e DTlgn| pi,mo , upr. M.tmra
Nemško konverzacijo
aaje mlarla dama. Naalov t coravl ..Jutra".
Zdrava ln močna perica ' Absolventinji trg. tečaja ] Eno skoraj novo
ISVe dela. Naslov pove upr. Ufeta primerno »Inttio » pl prodam oa 101 »im X 4500 ..JLitra".	25140 aarnl ali trgovini. Naalnv v tri letale k oal na krožno
upravi ..Jutra".	25012 maianje dve i Eiwtlm| na- j
pravi, ena na le*aj nionil-rana. — Naslov pove uprava ! ..Jutra".	25144
radi aciltve ceno proda. Stanovanje takoj nu ra/po-laeo. Nualov . Maribor Ko-ro*ka ccaU 49.	Z50I17
25ial
Dijak
ti ItelJlMa. ISi>e Inatrukelje pnd cgodniml pogoji. — Ponudbe aa upravo ..Jutra" jvd „Inštruktor 12902".
25107
Mladenič
2E170 20 let star. ISi^e kaUe elužba Ponudbe na opravo ..Jutra" pod tlfro »Zanesljiv 12710".
24735
SmučI	I Ročni ?ivaln" stroj
— dobro ohranjene, proda Ma- skoraj nor. g« proda radi bar la druz Mlrjs 8tev. 2 odpotovuoja » Kuietljakl «1.
25G«3 126-	2^1-4
Kdor kupuje
kdor prodaja «an-enja, oddal» ali 'it-* • iiajem
nepremičnine
Znanstva želi gospod
| a samostojno damo, t svrho
' razvedrila. — Potndbc rod „Ulski.lHO na Alonia C.nn-pauy, LJublJaua.	25101
Zvezdana!
Nov, dolgi kožuh
Uradnik
1 lese« stroke, neoienjen. ISSe službo pri kaki lesni ledu — —	- stri)! alt trsovtnl. « ali la-
Gosnodlčf.a
ti samo ia hrano pougevaln
UalljanHCIno. — Prevaela b! ; - i	.
tudi vodstvo nekarne. — Po- i	v	,	I	AVtO
B';dbe Je poslati de unravo1 MICKar S praKSO ' Wander«r. trli-cdežen. v naj- i ...tntra" pod „S<g-jroo po- vrtf anallzlranla mleka po boljfem stanju, i električno!
Amaterji t	Pozor!
ven Slovenije Ponudbe pod proda Erman, Valvazorle«	I'otoaparat.
..Les" na upravo ..Jutra" ,re .	25043 S Y 12 tn 13 * 18 proda *a
23758 _____1_____ 1600 nin Roianc Sv. Petra
cesta 2/11 (Toiut2ie>. 25121
aoč"
naj se selasi pred odločitvijo
s realltetui posredovaliilcl 1 Dvljolu ptsiuo!	^.03
Josip Saje
LJubllana, Mesta! trg ti 2S
OBRATOVODJO
za vi t tvorui>ki i cigou (Maschintnnieister)
išče veliko Industrijsko podjetje v Zagreba.
K..rnnoieiit m ta biti drža»ij3n SH.i ter teore-tičuo m praktifao popomuma vurzirau * vseh vrauli paioih koilov, paruih strojev, zračnih knmprfcS.irje», Scniljk in o-talib tforoiikih naprav, nail-lje * električnih uar>ra»ah laztvet-ljjvi, m motorjo iu prenos sile kourno mora uokazati vecleioo »unotiaino delo v veli-ih industri <t i podjetjih. 6t47a 1'onudhe z oaznako plače in ostalih žalitev ter t pnlo/eniuii prepisi <seb iz^tieeval u upravo »Jutru* ;-ud žt. 863.
Zgubil se je I	Ribje olje
e pettk itiittd lovski pes zajamčeno pristno. aaJbolJSS
• ..ferti a' i leien^ m ..lllstai" norveftke znamke, dospelo.— ' bi rad molil rrJnl venec Kdlir g> Je aa4tll na, ,„1(Ja i.,karpa Biikarfie. Karlov«
Ipzenier
< eiob e >
Trgovski pomočnik
galanterijske In paplrae stroke, ki bi evrntuelno obiskoval tndl strank Ponudbe s on upravo »Papirna stroka
Zaprta kočija
25160 Gerlerjevi metodi ter kon lučjo lo siarterjem se proda (Landa»er) v d"hrem sta stiillran.la speceflfne teže Ponudbe na upravo «Jjira" njn ,e p„<tal proda -mleka, isee mesta pomočnika pod ..Avto".	25ua« ponudbe na postni prčdal . "jutra"
pri večjem mlekarskem pod- —____________^ g Ptuj	25I5S '
jetju. najraje v kakem reč- !	i '
Jem mestu Jueoslavile. Cenj. I	GangShoferS
ponudbe j navedbo plače na Besurbte Srhrlften. 3 serije. URrai°.." U,ra P"'1	elegnome skoro nov«, pro- i
..Praktičen pomočnik 12102 dill„ _ Nulur	upra.«
..Jutra".	25018 Vreče iz jute
| jn )esenc g0(]e
Prodam motor	kupuje kranjska tovarna za
Majhna trgo\ina
i meSanlm blazom. sc radi selitve proda a veera laven
turjem. po *e!o ucodtiib pobojih. Naslov po«* upiata 2472«
rt (žalostni dal I ker tnn manj # „asiuv v uprav, ,.i»'ra. ,Va cesta St 2. - Plrtktal j* ka ministranta t» mUinar-j	25182 liupoit It Krlalijanlle:
— JallJe. bi rad polil-utll z tri .	_____,	ZS}M
nlstraotko pod pogojeni, da (	it
prinese rotili wne<- selioj. — I	1—- Konja
647te
Ona bi s« 11» boli »;il)ev n« >1 kipi proti odplačila. —	" ——
nlanlh. risj sr oelasi P"J Ponudbe ia upra.o t.fro . Mlnlstrantka' oa_;tpr. pod..KouJ".	25172' 0,1 vseli strani sem sliSt^
..Jutra".
25147
25132
Sedlarski pomočnik
prepisi spri.-eva!
priden. Tajen sedlarskesa In e|p|,trlčnl Oleli-hstrom, 2 do	i,mno	n,j8 ,B	"f"®1-
...lutra" pod šifro "^J^ega dela. Išče slujbe 2 ,„ , Ks UR0	llroiat	t Konip.,	Ljul.1
troka". 21342 "Lf J. PnZn.eJ.e..»	f?dl protnenjave toka. *nton	Vegova	ulica 6.	2
Dve železni peči
■ _ ,,	. iaui priimcujinr iuk;i. snino
uDp:i:a.,L-;/ulra	K«. * ^anj« «, 70.
lana, 24815
24D62
...........Sltro ..Pomočnik",
Sprejmem V6Č Izurjenih	_________________
tapetniških pomočnikov) Trgovski nastnvllenec
Plamene ponudbe a navedbo	smoSen stroteplsla. knjlen-
salitevkov na naslov : Peter	vodstva In st*?nocraf|je. ISče
Ki>bal. Kranj tvornica ta-	me6ta kot plsarnlllkn moč
petnlfikih Izdelkov. 2&046	aH skladiščnik. - Cenjene »amlce razveselil« otroke In
Za Miklavža in božič
Lo'»al s stanovanjem
a« odda t na leni » promet nem kraju bluu rudnika, pripraven ta vsako obrt. — Cenirne dopise na upravo ..Jutra" pod ..Lokal 5o09 .
25068
Naslov
M a J e r Valerij. OledalltV« i ulica 2/1U, nasproti opere, , LJubljana.	25151 |
Mlada Hrvatica
»rnlte sliko — pnptnnn pod
..Dober soprog Fr. T.".	Vs« lastnosti, strasti
26145 laivtdn
te iS
tla tn« je uekdo oli alil, d| seui v kotikitrzu, plačila zmožen ('113'ilveu!) itd..' esar i a men. ui nic znanega. —> O.il.i.iio nnitnitiran nroti Ink tn Ifeltiiioi fiovoi ie^ia, ker m re.*uica, pac pa tvrdka »Sever« 6« obstoja, ter presna. ua se mi proti nagradi i pisave. P. ti jI - : uazti^m dotičnega, ki je to " ......n'ta. i ,rtl iz av,l, da l«im proti
JV.CAU^
črnilom pisane,, plsmt. j njeaiu ^^ ^^
OpremPena soba	Mj3d irrovec
t dobrem stanju, srednje v,- 1 n. Mestnem trsu. s a odda	,|mrat|tne zunanjosti In le-
llkoail. bi kupil Ludvik Mo gospodični. Naslov pove upi.	^^ tlia,.ajlli uit	^ ,
dir. Blotka polica prt Ba 1 ..Jutra".	25.0«	premotim Roapodlčno v s,rbti
keku.	25o7J j----------
■ SO l>in Strouo zaupljivo i Na opravo ..Jtra" pod <ifr., > ..Grafolog".	2212«
Opremljeno sobo
Stro-epieko
t refietno prakso, ki obvlada j popolnoma nem. In elov. ste- i socrafljo, se sprejme v tov. podjetje na Staierakeia. — Srbohrvaščine zmožne imajo
ponudbe na upravo ...lulra"	kupit, Isračne vojlčke In	Suhe CObe. brirvevo o'ie arsčno l električno razsvet
j pod ..Uporabljiv 12910"	t« f t . o t supnj. po najv«	IJ.vo. » zajtrkom, posi.ctbo
251.3	lennerje. »toiice tl< ttjue tu-	,n kLrjB,„ u{rm f(r pia-
_ _	dl_za rnlzl.e »Ivaliie stroj, K	tam 2000 K. S hran., (polna
takojšnje tenitve. I.r resne ponudb* s sliko, kalcra se na teljo vrne na upravo ..Jutra" pod ..Štev. 29".
25169
Pekovski pomočnik i
lliče sluJhe «11 kaj prlmer-ners v mestu aH na rtelirll.
Elektrotehnik
jltd nalceneje pr. Tr.h.,n^ , •^^J^««''*	oskrba, plačam do 500» K
B- L" """"" <1V"k",e' ,n	Ji! j Po potreb, plačam tudi ta proW ToJm,,lne. lft
' par inctfcev naprej. Ponudbe
nfrt.fckth voKir-koT. L|jMi»na,
Karlovska cesta 4.
23991
........ • " '»t '.PiiiuUO luia II n ..	- .
prednost. Laatnornnčo plaane	na '"?ra,r"
ponudbe na upravo ...lutra" ^L,.' 8 "Tak°16ea	n.V,J?
pod šifro ..Takojšen nastop" , •	Z516a 25110
-------j Zdravo dekle
ŠOfer	j ISde mesta dojllle. nbenrm
l,	____..._ bi bila v pomoč eosoodlnll.
ti bost postati samostojen „ , ... ..	_ „„.
s»	naj »e ^lasi	'noTmJ	,	««•»•
pri podružnici ..Jutra" t 'Jutra Pod »DoJ11!« 1=904 i rs(>ie	vsako mno-
Mariboru. Potreben knnltal _ - - »tnr po »o.ernlb i-en»h tvrd-
E000 Din.	23130 j -- . . ,	| ka E. V al d t. Cakov«r
_____________i Kontorlstlnla
Kitnim raHien vltelj
Ponudb, J, postali Zele-ni štedilnik na upravo „J-dtra" pod »ifro t dobrem stan.u ucodno -VltelJ". 2518iJ proda Šinkovec. Zabjak 14. --------
__ 2 Dohro ohranjene skij
Perje
kokr^je. e.Mje in cosjt puh
ae kupijo. Ponudb« na upr. ..Jutra" pod tltro ..Skil".
25159
, . , .	_ mnnjtlin posestvom, teli
na upravo ..Jutra pod »liro	,„„„,, t lrr|,„ sk..raj-nJe
..Učllslj . 2j194	tenltv, t gospodično bret
-------—---razlike »lanu. staro IS —24
T • A" I	ki Ima vesel ie do treo-
I ri a:'BKe	vin,. — nopls*. če ino-oče s
se sprejme na hrano In sta-	sliko pod tlfro ..Lepa be-
novanje v sepai Irano •.•ho	dočnoat" na upr. „Jutrn".
na liluskl ceatl tuv. 10,11.	21142
25171------
c>c>c>csc>c>c>£cc>ac cc<oq
O ■ o ^-------------- g
Pic Mm
žsieznoto vino
k r e p 6t alabone. krv lOtciu.e m nervo'iie osebe, (ilcdične in M ke otr ke. tciiaUl
Dolii te v
!eM dr. B. P::co!i
Llubijsna. D u s s j s k 8 cssta j
Velenje, novemlira 1924. Ivan Sever, tigiviua e
nie-an m InaCom, Veleu e.
Miroosa BžB^ert 8aysr
m
M:
folo-papirje
■udi
Janko Pogačnik
LJUBLJANA Gied iitti Illei it t II.
olU.il
Inž PraGcž Drbas

!n pnhlfttvo. Pnpltnlca *afio-
—. _ -	\ z veM^tno praViin fn dobrimi '_________
' »priPeraM. raztin slovenske-	n , - , .-„■.• . .. ■ . i
tnažno. pridno. poSrero, ki nemJkeea In hrvatske,,	Bukova drva, jnV. hlor?, .tule. da pridem n. dom^- nostreŽbO
dobro kuhati In vo- Jezika tudi strojenlsja po-	20 vagonov popolnoma In 80 ffi,*h, „Ibrš*i« «rv 23 T ... , ...
dltl gosoodlntsfvo se takoj nolnoma zmožna. ISč, celo-	vagonov malo suhih bukovih 8v" -a*!'bl nabrežje ttev Z3 ev ,ulll , hPano> t6ee mlalsi
jprelme k m^tbnl družini v dnevno aH noldnevno delo v	drv ter 100 m« lenih javor- i »oioo privatni uradnik - Ponudi«
bolISo h!3o. Naslov v ur.ravl Llubllanl. Pon"dbe se pro- jevlh hlodov, prodam. Cenj. i----------P*"1 -Soliden 12311 - na upr.
..Jutra".	25150 »'Jo PoS ..-r 12836" na pon-.idbe na upravo ..Jutra" i i__!«.«___|„Jutra".	2j176
upravo ..Jutra". 25146	pod „100 vagonov". 24931
(iščejo)
Fotografski pomočnik
»možen vseh de!, Išče službo
takoj ali r>"'7nrie. Nas >• v upravi „jmra".	25023
Prodajalka
Afllna, poStena In prlkupljl-
V ffof.ncdinictvn ločena i
---- i Oiremljera soba
POZOr!	, posebnim vhodom, na Mest-
1883	bol), kakor vsakdo nem trgu. se odda. Naslov
drugi -a star« obleke, čevlje pove uprava ..Jutra". 25177 ^ Lojzki P'Vl D071
poreč«!
Lozatee	Tiebaje
sbt: ESSU 22 BOTemt.ra 1924.
Ribja c!|e
BieJicitulto. norvea n. sveže, ima v za!o«i
tir,m TSn or. Scfic s oeh, limli d!.1
I(rr!?k| voziček
dobro ohranjen, s, kuni. —
do&ro ohranjen, s, kun.. —	.rt
Ponudbe na upravo ...intra" Na nrano In stanovanje q Adresar za Slovenilo po<1 4ifro »H- L-"- 2jioi 6e grrc!jipeia dv« gospodični, o
j Naslov pov« Aloma Compa- O
(3C7Z CHk tSSrc <33*. se^	=3?
gnapodlčna. IWe alnžbe pri	nainoveJSe Izdaje, ee dobi v nfXaMwBfitoa<CPW3MM>
acmskem fospodu kot gospo-	knjigarni ..Sava" v Krau J>i. f. V^ » 7 J , • J T t • 7 I • Ta WablJana.
dinla. — Ponudbe na unravo	proti plačilu vnnnrej za Oln	'	' " '
..Jutra" pod „Stev. 12s73".	100 aH po povzetju, kal,- '
25143	rem-u te prlratual t, i.ott-------Blna.	251B5 ;
Kupci nepremičnin!
25182 bOVVVVVOttZiZrVZKa
reklamni list «Po&est»
Hr^avrl tiradnlk ,
blvS) od vet nltkl-nol trski so-1 Damsk! klohnkl llcltator, 11 če popoldanske nakltenl od 100 do 150 IMn.
zanoslltv,. Vsestransko I,, baržunastl nakltenl od 200	• ktt,r,ni so obtlrnl popisi
' vežban. samostolen delavec, do 2R0 Din. Velur svileni	raznovrstnih vil. stanovanj
Strotenlsec. Ponudbe na upr. po 200 Din. Oglejte Izložbo,	skib, trgovskih, obrtnih io
va. se priporoča za majhno „jutra" pod ..Vesten 12909" Horvat, modlatka. 6tarl trg	g.atllnitkili hit ter p.»esle»,
trgovino sil trafiko. Ponudbe «5181 st. 21. 2043	kmetsklh In graščinskih po
ee prosi na upravo »Jutra1 j----eestef, mlinov, tug. sta.bit«
6*66 a	"d. - Ka te|l° Vam d.»ta»-ljamo list bresplačno.—
Lepa, zračna soba
]t električno ratavetljavo. m Zahtevajte odda vlldnemu gospodu v vaaktai javnem lokalu * *----------------
pod „Ag!lna 22".
2
Trjrovski pomočnik
Biefl. atroke, polten In spreten, ISče mesta. — Naslov: K-rnl DvorSak. Betlna ko-•i.iice.	25027
Kof mehanični vajenec
i- mesta na Stetno dobo i v»n oskrbo. — Na tra i, rr, v avto delavnico. Naalov nov, vpra,« .Jutra".	»01»
prvovrstno
letnikov 1921., 1923. in 1924.
is haioikih in ljutomerskih vinogradov nudi tvrdka .
V, Baebler in drug poaeatnika vinogradov v F tujo.
ilealltema pl.arna
..posest", d. , o. t , Ljubljani, Sv. Petra c. 24.
1003
Resta vrači ja-Penzlon ob Dahlaltksta Jetern. tik hotvla Zlalorog. i nekaj Inventarja. elektrika In gi^tll-nitka obrt. proda Ivan Rasen. Start Puitaa 14. B»-SA01S
1. decembrom. — Kje. pove :	1—2 konja
upiava .,Jutra".	25158 ,lmrj,em čes zimo ua delo
' proti prav dol.ri <i«krbl — Ponudlie na upravo „j itra" pod ..Oskrba".	2500s
Trlicv&Usk! nrsoios drva is-o koks
»SiiiSU premog MM činele
dol,avl t ..Ilirija" tn, Kralja Petr* trg 8.
Telefon 220. Plačila ta li m obroke.
Ažurira in entla
volno v rseb barvah 1909/a
Toni Jager-Černe
Ljubljana, Dvcrnl trg št. 1,
Zeie agudeo nakup mndroce/, divanor, utoman, klnbskih garaitar
in vseh v to ttroko spadajoč.b izdelkov nuli toliJoo izdeiano ia atjcencjs tvrdka
Feter Eobal, tvornica tapetniških izdelkov, Kranj (Slovenija).
Pri »seji i naročilih kikor u h.uie, r«sU«iaci;e, mijtrje itd. fe maten popust. Ptuor, ieuiai ie bsvmu I	s«« L «»ijto cemke I
\
ALEKSANDER. DU/\AS
ZVESTOBA GROBA
(LA-DAAE DE-AONSOkEAU)
Zdelo se mu je, da vidi ,ali sanja, da se nahaja v nekakšni prav prijetno opremljeni sobi, ki ima stene obložene z opažem iz rezljanega lesa, in na njih figure, ali slike? In strop? Zopet slike, in v steni zopet slike, prav velike, ena kakor v naravni velikosti? Zlasti ena slika med dvema oknoma se je zdela Bussyju posebno iepa, ali samo se mu je včasih zdelo, da je slika v okvirju, ki prav za prav ni okvir, ampak da so to vrata. Toda Bussy je bil brez moči in je ležal negibno na svoji postelji in ni ganil niti z mezincem, samo oči so gledale, čeprav motno in morda ne v polni zavesti.
Potem je ona ženska iz okvira naenkrat prestopila, kakor boginja, in Bussy je v svojem spancu ali vročici zapazil, da je divno j oblečena v dolgo haljo iz bele volne, kakršno nosijo baje angelčki, in z razpuščenimi lasmi, ki jej padajo na oble rame, in oči ima kakor noč črae ali živahne, in dolge baržunaste trepalnice in kožo' z breskvino rdečico, in ta divotno lepa žena stopa k njemu in njene iztegnjene roke so tako krasne in vse skupaj je tako vabljivo, da bi Bussy najraje planil in se jej vrgel pred noge, toda vrag ga je j privezal na posteljo, tako da je moral sploh ostati popolnoma negiben in ne more niti zavzdihniti, niti sploh ne ve, ali je res ali ni, kar vidi.
Potem pogleda de Bussv tudi po svoji postelji, ki je široka in j izrezljana, kakršne so delali za časa kralja Franca I., in nad njo, so zavese iz belega damasta in z zlatom pretkane.
Pri pogledu na to žensko bitje ie Bussy izgubil vsako drugo j zanimanje za bitja na stropu in steni. Ta ženska iz živega portreta, j kakor se mu je zdelo, ga je vsega prevzela, le to je v svoji megleni |
zavesti še iskal, kakšno praznino je ostavila za seboj, ko je stopila iz slike. Toda temna senca je stopila med njo in njega, in na to novo prikazen je ranjenec poskusil koncentrirati svojo pozornost, obenem pa si je nekako zmedeno mislil, da bi bilo dobro v njeno slavo zložiti verze. Potem pa je začutil, da se ljuti na neznanega in prav za prav nepotrebnega tretjega, ki stoji med njima, in začuti, da se mu dviga srd proti njemu, z vso silo se trudi, da bi se vrgel nanj, toda niti ganiti se ne more, in ostane nepremičen in navidez povsem nezavesten, tako da se njegovi zmedeni občutki prav nič ne poznajo na zunaj za one, ki ga obdajajo, — če ga res kdo obdaja in če vse skupaj niso prazne sanje.
Tačas spregovori novodošlec: „No, sem Ii sedaj na mestu?"
„Na mestu ste, mojster!" spregovori taho mehak glas, da ranjencu kar zadrhteče srce, „in sedaj lahko snamete svojo obvezo z oči!"
Bussy se trudi, da bi videl, je li ona, ki je govorila, tista, ki je stopila iz portreta, ali zaman. Pred seboi vidi samo mladega moža, ki si je snel obvezo z oči in se nekam plašno, toda precej radovedno razgleduje.
,,K vragu ž njim!" si misli Bussy. „Aha!" se oglasi tačas neznanec, „sedaj ga urnem!" in stopi k postelji ranjenčevi. „Vi ste ranjeni, dragi moj gospod, jeli? No, pogledali bomo in vse storili, da vam pomagamo!"
Bussy je hotel nekaj odgovoriti ali vsaj odkimati, teda takoj je spoznal, da mu je to popolnoma nemogoče, kajti oči mu gledajo kakor skozi neko ledeno meglo, a v koncih prstov ga zbada kakor da so mu naenkrat nastavili tisoč igel.
„Je li udarec smrten?" vpraša zopet od nekod oni nežni in mehki glas, ki bi ganil Bussvja do solz in ki je že enkrat preie govoril, in v katerem je Bussv spoznal glas dame s portreta.
„Tega vam pa, boga mi, še ne morem povedati, milostliiva," odgovarja zdravnik, „kajti evo, on se je zopet onesvestil.
To je bilo vse, kar je Bussy razumel in potem se mu je zdelo, da sliši še šelest obleke in lahne korake, ki se menda oddal j'-jejo. Potem se mu je zdelo, da ga je nekdo prebodel ob strani z žarečim železom, in še oni zadnji del zavesti, katero je nekje zadržal, izgine.
Ko se je dokaj pozneje prebudil, je začuti! hladen vetrič na čelu. Niti izdaleka ni mogel vedeti, kje je in kako, in ali se mu je sanjalo, ali se mu ni. Pač pa se je zavedel, da prihajajo od daleč
neki si:ovi glasovi, ki neprijetno zvene na njegovo uho. Začudeno odpre oči. Pred seboi vidi nekega dedca v sivi opravi, prepasanega, pa kmalu spozna, da to ni dedec, ampak avguštinski menih, ki kleči ob njem in mu dviga glavo, v usta pa mu vliva neko krepčilno tekočino, a predpasnik, katerega ima pred seboj, je nakvašen « krvjo. Na levici pa stoji drug avguštinec, in v bližini momlja neka starka molitve ali litanije.
Negotovi, vprašujoči pogled de Bussyja se ustavi nazadnje na gromadni zgradbi, ki štrli v nebo. Sedaj spozna, da je to Temple s svojimi zidinami in stolpi, a nad Templom je svetlo in modro, sinje in mrzlo nebo. Evo, on se nahaja enostavno pod milim nebom, na tleh, v bližini nekega jarka, in ta jarek je veliki jarek, ki obliva Templove zunanje zidove. Kaj to pomeni?
„Aha!" se Bussy nekoliko spomni. ,,Semkaj so me prenesli. Zakaj neki ? Je že bilo potrebno!" In spregovori: „Da! Prav lepa vam hvala, dobri ljudje, da ste me prenesli semkaj. Imeli ste gotovo dosti truda. Rabil sem zraka, in zato bi se morala odpreti okna, pa bi jaz morda bolje ležal na svoji postelji kot tukaj na trdi zemlji. Pa vseeno. V mojih žepih boste morda našli kakšnih dvajset zlatih tolarjev. Vzemite jih, dragi moji, kar vzemite jih!"
Neki mesar pristopi iz gruče ljudi, ki ga je obdajala, in pojasnjuje: „Plemeniti gospod, mi vas nismo prinesli semkaj, le našli smo vas tukaj ležečega, čisto samega, ko smo ob zori šli tod mimo!"
„0, za vraga," se začudi Bussy, „in mladi zdravnik, kje je ostal pa on?"
Navzoči se spogledajo, avguštinec pa kima z glavo in pravi: „Gospod govori še v vročici." Potem stopi bliže in pravi: „Sinko moj, zdi se mi, da storite dobro, če se izpoveste!"
Bussv začudeno pogleda redovnika.
„Pri vas ni bilo nikakšnega zdravnika, ljubi moj gospod!" pojasnjuje avguštinec. „Sami ste bili, ležali ste tukaj trdi in hladni kakor mrlič. Vidite, tu je kup snega, in kjer ste ležali, se pozna, ker ste pustili tam svojo kri."
Bussv se spomni, da je bil ranjen z mečem, in seže pod pas k rani, kjer najde še svoj robec, kakor ga je onega večera, menda včeraj? — vtaknil na rano.
„To je čudno!" zamrmra. Potem dostavi glasno: „OdpeIjitc me sedaj v mojo palačo."
P. n.
Vijudno naznanjam svojim cenj. klijentom in p. n. občinstvu, da sem otvoril v Liubljan! na Dunajski cesti St. 33 (skladišče Balkan)
svojo posredovalno pisarno
za sprejemanje vseh vrst tiskarskih, kniigoveških, karto-nažnih, rastrirskih in ostalih v papirografično stroko spaciajočih naročil	6io?a
katera izvršujem lično, eolidno in po zmernih cenah. Naročiladobavljam na dom v Ljubljano franke vseh stroškov. Na poklic po telefonu St. 23, 223 a!i 3SS pridem osebno k strankam. Uradne uro so: od 9 do 12 in od 3 do 5.
Josip KpmpoticS, ¥ip-Domžale
Tiskarna — Knjigoveznica — Rastrirnica — Kanonažna tovarna in papirna industrija
Neizprosna usoda je iztrgala iz naše srede preljubega soproga, oziroma oieta, brata, svaka in strica, gospoda
'©lb©VC&
blagajnika Vzajemne posojilnice.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo dne 25. t. m. ob 14. uri iz državne javne bolnice k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 24. novembra 1924. Roza Debevc, roj. Czižek,
soproga.
Roza, Boris, Ifiarija, Vera,
otroci.
64 6 i/a
Zahvala.
Vsem našim ljubim prijateljem in znancem izražamo najtoplejšo zahvalo za mnoge dokaze sočutja in sožal a povodom smrti našega dragega soproga in očeta,
gospoda
Antona Luckmanna
Vkljub temn, da se tukaj ni izdalo posebnih obvestil, so bili udeležba pri pogrebu ter vsi drugi izrazi sočutja tako mnogoštevilni, da nismo v stanu, vsakemu posebej se zahvaliti, marveč prosimo, da se blagovoli sprejeti tem potem našo zahvalo.
V Ljubljani, dne 24. novembra 1924.
Žalujoči ostali.
Trgovina z mešanim blagom
prvovrstni prostor v sredini Mari-	»»».»vJ«
bora se zaradi družinskih razmer UgOUllO prOUS*
Cenj. ponudbe na podružnico ..Jutra" Maribor pod ..ZlSljUfinS bOdOČUOSt",
S77-»
f v
v
i
jV
v
IV
t
v
•< 1»
v
« p
V
*»
I
20°/o popusta za Miklavža in božič
dobi
kdor naroči od 25. novembra do 24. decembra 1924 vsaj tri knjige izmed sledečih:
Maselj-Podlimbarski, Zbrani
spisi. I. zvezek........Din
Cankarjev zbornik.......
Novačan: Samosllnlk.....„
Iv. Lah: Angelin Hidar. Roman.	„ Fr. Milčinski: Drobiž. Zbirka
humoresk...........
Feigel: Tik za fronto......
Debeljak: Solnce in sence. .	„
Fr. Zbašnik: Pesmi......„
I. Pregelj: Azazel........
Novačan: Veleja........
Igo Kaš: Dalmatinske povesti.	„
Jos. Stare: Lisjakova hči. . .	„
J. Stritar: Sodnikovi.......
Cervantes: Tri novele.....„
Anat. France: Pingvinski otok.	„
Andrejev: Plat zvona......
Strug-Mazi: Jutri.......„
Prijatelj: Predhodniki in idejni
utemeljitelji ruskega realizma	„
Veber: Znanost In vera. . . .	„
Čermelj: Materija In energija.	„
Hobhouse: Liberalizem. . . .	„
Po pošti vsaka knjiga	Din
Napota se v
56—,	sicer 70'—	
24-,	n	30—
32--.	»»	40—
25 60,	»	32—
14-40,	f>	18—
14-40,	n	18—
720,	n	9—
12—,	n	15—
1760,	n	22—
1440,	n	18—
5-60,	m	7—
5-60.	T,	7—
8-	M	10—
8--,	n	10—
14-40,	»»	18—
11-20,	»	14—
9-60,	»	12—
28-80,	n	36—
52-,	n	65—
48—,	n	60—
24—,	n	30—
1-20 več.		
Tiskovne zadruge v Ljubljani
Prešernova ulica št. 64
(nasproti glavne pošte).
Bižuterijske učenke
za izdelavo verižic se sprejmejo & pod ugodnimi pogoji v temeljito ^ izobrazbo.
„ZLATARKA"d. d.
CELJE.
6166/a
ki hočejo dobro kavo piti, priporočamo izvrstno našo pravo domačo ms* Kolin sko oikorljo.
Na ljubljanskih velesejmih zaslovele Jarčeve kranjske
1986-»
KLOBASE
razpotllja od 8 kg dalje tvrdKa K. JARC, Ljubljana, Hradeekega vas 35.
Ameriške
In druge inozemske zadeve
urejuje dr. IVAN ČERNE Ooipodtnka pisarna. Ljubljana MlkloilCava c. 6/1. Ljubljana
Novosti
za gospode
dobite po konkurenčnih cenah pri
il. Šinkovec nas!. R. SDSS «ff
UBbljaea. Hi Irg 1!.
Kavarna noprodaj
v sredini mesta Maribora, nanovo reuovirana, z amerikan kim barom, lepim vrtom, stanovamem, obstoječim i t Štirih sob, ki je takoj na razpolago, l^evzame i-e takoj vsled odpotovauja. Cenj. dopise □a kavarno Bristol t Maribom 6102a
Električna centrala
t prometnem kraja Bele Krajine poleg zelen-niske postaje, SM.pai z iajo in z motornim mlinom, •• proda zaradi rodbinskih razmer. Okolica je gozdnata m bogata z lesom, brez koukureiice. — Mlin z drema paroma kamenja, žaga veueciianka. Razen javne razsvetljavo je centrali priklopljen > reč kot rit O žarnic in daje ista eijaien dohirek. Ceua ie nizka, plača ee po dogovoru. Ponudl>e in vprašanja ca naslov «Ante», K rlovac, DI. sv. Barbaro 7.
6439-1

Potrtim »reem naznanjamo vsem sorol-nikom, prijateljem in znancem, da je ntša i«kr< no ljubljena, draga in predobra mamica
danes dne Si. novembra 1924 ob 2. uri zjutraj preminula.
Zemeliski ostanki predrage pokojniee »e prepeljejo » torek dne novembra ob 3. uri popoldne ii hite žalosti, Sp Kiika Knezova nI. 220, aa pokopališče k St. Križa. Blag ji spomin i
Rodbina Bebenlk
i i