Posamezna Številka RM 0,15 naratpankitfote Uprava Klagenfurt, Poatfach 110 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno HM 0,20 za dona3alce) / Odjavo naročbe tega lista za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno ln le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpeo Štev. 5. Krainburg, 16. Januarja 1943. Močni sovražni napadi odbili Tudi nadaljevani sovjetski napadi med Kavkazom in Donom ter v donskem ozemlju so se izjalovili Oberkommando der Wehrmacht je dne 14. januarja objavilo: Po težkih zgubah, ki jih je sovražnik utrpel prejšnjega dne, je v zapadnem Kavkazu izvršil le posamezne napade brez zveze, ki so bili odbiti. Med Kavkazom in Donom ter v donskem ozemlju so se izjalovili nadaljevani napadi Sovjetov, pri katerih so zgubili 26 oklop-nih vojnih vozov. V stalingrajskem prostoru so se nemške čete v junaških težkih bojih ubranile močnih napadov pehote in oklopnjakov. Zračno orožje je na težiščih Poseglo v bojna dejanja na tleh. Sovražni fiapadi južno od Voroneša na položaje nemških in ogrskih čet so se zrušili. Boji jugovzhodno od Ilmenskega jezera to južno od jezera Ladoga še trajajo. V Libiji so nemški in italijanski lovski letalci pri le dveh nemških zgubah sestrelili enajst sovražnih letal, protiletalsko topništvo pa tri. Ponovne sunke sovražnih sil v T u n e z i j i smo odbili. Odredi nemškega in italijanskega zračnega orožja so razgnali sovražnikove kolone z novimi pošiljkami in njegova zbiranja čet. Na letalskih oporiščih so bila povzročena znatna razdejanja. Pri podnevnih napadih britanskih letalskih skupin na zapadna ozemlja smo sestrelili pet in ob Severnem morju dve sovražni letali. V večernih urah so britanska letala napadla zahodno nemško ozemlje, predvsem mesto Essen. Prebivalstvo je imelo zgube. Nastala je pretežno škoda na poslopjih. Nočni lovci in protiletalsko top- ništvo zračnega orožja so zbili pet letal na tla. Nemška bojna letala so podnevi napadla naprave na angleški jugovzhodni obali, ponoči pa obmestje in ladjedelnice v Sunder-landu. Opazovala so obsežne požare. Japonske lazaretne ladje napadene šonan, 15. januarja. Japonske oblasti objavljajo, da je japonska lazaretna ladja »Arabia Maru« imela na straneh ladje predpisano označbo Rdečega križa in da so jo 4. januarja amerikanski bombniki bombardirali v pristanišču Rangun. Vreme je bilo lepo, tako da se je dobro videlo. Neka neznana ladja je bila zasidrana približno 400 metrov od leve strani ladje »Arabia Maru«, vendar so vse bombe, ki jih je sovražnik odvrgel, padle v krogu 10 metrov pred lazaretno ladjo, kar znači dovolj, da so sovražna letala namenoma napadla to ladjo. Brezobzirno bombardiranje »Arabie Maru« je dokaz za strahapetnost angleških in amerikanskih napadov. 10. januarja je nadalje neka ameriška podmornica na juž-nokitajskem morju napadla in potopila japonsko lazaretno ladjo »Harbin Maru«. Moč armade v Nankingu Šef generalnega štaba nacionalne kitajske armade v Nankingu, general Umuyu-fen, priobčuje glasom poročila iz šanghaja, ki je objavljeno v listu »Nya Dagligt Alle-handa«, da razpolaga armada nacionalne Kitajske tačas z najmanj 400.000 možmi. Tekom minulega leta so povečali mornarico za 37 na novo izgrajenih vojnih vozil. Izgrajeni in ojačeni sta tudi bazi za mornarico pri Velnaveju in Kantonu. Tudi zračno orožje, ki ga tačas povečujejo v okviru triletke, je bilo pomnoženo. Fiihrer je sprejel maršala Anlonesca Obisk v Fuhrerhauptquartieru v duhu prisrčne sloge Fuhrerhauptquartier, 15. januarja. Fiihrer je sprejel dne 10. januarja v svojem glavnem stanu romunskega državnega vodjo, maršala Antonesca. Razgovorov, ki so se vršili v duhu prijateljstva in v bojih preizkušenega sobo-jevništva obeh narodov, so se udeležili na nemški strani Reichsminister des Auswar-tigen pl. Ribbentrop, na romunski strani namestnik ministrskega predsednika Mihai Antonescu, ki je spremljal romunskega državnega vodjo. Vojaških razgovorov so se udeležili na nemški strani Generalfeldmarschall Keitel, šef generalnega štaba General Zeitzler in Empire \ »širše razpetem okviru" Notranji minister Morrison o zatonu britanske države v USA Berlin, 15. januarja. V Angliji razglabljajo še dalje, kakšna bo bodočnost empira. Notranji minister Morrison, član vojnega kabineta, je o tem zavzel stališče v govoru, ki ga je imel v nedeljo. Priznal je, da se bo empire rešil le v »širše razpetem sestavu politične sigurnosti«. Kaj neki misli Morri-. son s tem? Jasno tega ni izrazil, toda med Vrsticami se da razbrati in je tako rekoč v teku razvoja. Morrison zahteva nadalje od angleške uvidevnosti, da »uvrstijo legendo o empiru, ki zadostuje samemu sebi, med druge zgodovinske iluzije«. Ko je tako začasno odpravil iluzije britanskega empira, nadaljuje Morrison: »Upam, da bomo omogočili po vojni velikopotezno združitev nalog in odgovornosti z onimi okolja. Po vojni he bo mogla nobena sila, najsi bo še tako Velika, sama zase zagotoviti lastno varnost.« Morrison se s svojo »nado na združitev empira z okoljem« izraža zelo optimistično. Saj so vendar pred kratkim izdali amerikanski listi, da se vrše med Washing-tonom in Londonom že pogajanja o stanju britanskih prekomorskih posesti. Kot temelj so smatrali stanje v Karibskem morju, kjer je Anglija Zedinjenim državam že odstopila vojaška oporišča. Takšna bo torej bodočnost empira: »Varnost« po posadkah USA in soodgovornost USA pri splošni gospodarski politični upravi. Na tak »široko razpet sestav« je hotel Morrison pripravljati angleški narod. Nedeljski govor angleškega notranjega ministra Morrisona v New Castle je bM očitno začetek nove obrambne ofenzive, ki se je udeležuje ves londonski tisk. Ta, na Čelu »Times«, opeva v vseh mogočih variacijah Morrisonov govor, »Daily Mail« piše, da vendar ravno kolonije ne bi bile tako izveste« Angliji, ako bi jih ona y resnici tako izžemala, kakor ji to očitajo od one strani... Morrison sam je vsekakor priznal, da je imela dosedanja angleška kolonialna politika razne pogreške, rekel pa je, da je javni red, vzgoja itd. vendar le pozitivna stran te politike. Anglija je, tako pravi, imela na vsak način čisto druge nagibe, kot samo trgovske. V bodoče bo pač potrebno potrošiti več za to, da bodo kolonije gospodarsko krepkejše. Pravi, da se nadeja, da bo po vojni mogoče izvesti sousmerjenje nalog in odgo-vornaosti, seveda pod pogojem, da bodo tisti, ki so deležni koristi, prevzeli tudi bremena. General Jodl, na romunski strani minister za oboroževanje divizijski general Dobre in šef romunskega generalnega štaba divizijski general Steflea. Razgovori so obsegali vsa vprašanja bojnega udejstvovanja obeh narodov in odločenega nadaljevanja vojne proti vsem skupnim sovražnikom dO popolne zmage naših orožij. Ugotovljeno je bilo popolno soglasje pojmovanja glede nadaljnjega vojskovanja na političnem, vojaškem in gospodarskem področju. Pri gospodarskih razgovoril sta prisostvovala v glavnem stanu Reichswirt-schaftsminister dr. Funk, ter predsednik nemško-romunskega vladnega odbora poslanik Clodius. O priliki tega sestanka sta obiskala romunski državni vodja maršal Antonescu in njegov namestnik v ministrskem predsedništvu Mihai Antonescu, tudi Reichsministra des Auswartigen pl. Ribben-troppa, da so zaključili dogovore. Obisk romunskega vodje v Fiihrerhaupt-quartieru se je vršil v duhu prisrčne sloge med obema narodoma. Iranski ministrski predsednik ubit Rim, 15. januarja. Prejšnji iranski ministrski predsednik Feroughi, ki se je peljal v kočiji skozi Teheran, je bil, kot sporoča »Tribuna« iz Ankare, spoznan od množice in, preden je mogla garda intervenirati, ubit. Feroughi je podpisal angleško-iran-sko-sovjetski pakt. Truplo so peljali v žalnem sprevodu skozi mesto. Angleški in ameriški oklopnjaki so prisilili prebivalstvo, da se je udeležilo žalnega sprevoda. tmm Oklopnjaška i z v i dni i k a četa je vdrla v sovjetske postojanke V skupinah prihajajo boljševiki iz svojih skrivališč in se dajo ujeti. L(PK.-Aufnahme; Kriegsberichter Jesse, HH.t M.2J Leto S. Železno srce Najbolj zaželeni in najbolj čitani politični članki so danes nedvomno sestavki, ki jih vsak teden objavlja Reichsminister dr. Josef Goebbels, predvsem v tedniku »Das Reich«. So to pisma nemškemu narodu, v katerih se pogovarja z vsakim posameznim Nemcem in v katerih razširja pogled na velika dogajanja naših dni narodu, ki jih le prerad gleda raz svojega lastnega majhnega obzorja. Zakon, po katerem so danes nastopili narodi k vojni, je trdnejši od onih iz vseh preteklih vojn. Je to totalna vojna, ki kategorično zahteva napor vseh sil, kar jih je sploh na razpolago, da pomagajo narodu do zmage. Z drugimi besedami, vojskujejo se ne le čete na fronti — to že v prvi svetovni vojni ni bil več slučaj — treba je mobilizacije vseh materialnih rezerv v domovini, pa tudi duševnih, pri čemur se posebno udeležuje dr. Goebbels. Prejšnja svetovna vojna nas je naučila, da postane domovina hitreje ko fronta žrtev razkrajajočih gesel, če se najdejo v lastni državi krogi, ki so pripravljeni zastopati stvar sovražnika. Ne odkrito, kajti to bi težje dovedlo do cilja. Ampak podtalno, s spretno vodeno propagando, s fino premišljenimi vestmi v časopisih, z y kapljicah dajanem vplivanjem na množice. Takrat sta židovstvo in prostozidarstvo dosegla svoj cilj: 1917. leta so si že upali s stavko delavcev pri municiji, v novembru 1918. leta je narod za hrbtom fronte dozorel do revolucije. Cilj naših sovražnikov je ostal isti. V Londonu še danes verujejo v to, da je treba uporabljati iste metode kot takrat, da se bodo Nemci že dali na tak način prevariti. Na Temzi pa se je pri tem vrinilo nekaj pogrešk v mišljenju, od katerih je treba imenovati le dve: 1. naši sovražniki nimajo več na razpolago ljudi, ki bi za denar vse storili, zlasti takrat kadar je to v interesu njihovega plemena, namreč židje, 2. nemški narod je po trdi šoli zadnje vojne postal jasnoviden in ve natanko, kje se nahajajo njegovi sovražniki, če so na pr. pod geslom človečanstva dali sestradati v Nemčiji 800 tisoč otrok in žen, če so na podlagi 14 točk oznanjali mir na podlagi enakopravnosti vseh narodov narodu, ki so ga^iotem vrgli v najgroznejšo suženjstvo, kar jih sploh pozna zgodovina, ve tak narod, da lahko pričakuje od svoje lastne moči vse, od milosti drugih narodov pa ničesar, Predrago je tudi kupil svoje zedinjenje, da bi ga hotel zopet zgubiti. Nemški narod je nacija, ki mu je čast najvišji nravni zakon. Bilo bi nasprotje, če bi se danes lahkomiselno igrali s tem, za kar so se borile generacije in za kar so tekli potoki krvi. Mar ne bi mogli pozabiti na to, če jih ne bi vodila vešča roka, kakor to stori dr. Goebbels s svojimi sestavki in govori? V vojni 1914.—1918. so radi navajali argument, da hočejo nemški narod osvoboditi iz suženjskih verig Wilhelma II. in drugih monarhov. Povojna leta so sicer dokazala nasprotno. Toda nasprotniki se ne sramujejo, da ne bi imenovali danes namesto cesarja Fuhrerja, ker upajo, da so s tem zabili klin v nemški narod. Ali jim gre tako težko v glavo, da je Adolf Hitler le voditelj in ne »vladar«, da si ga jo nemški narod sam izvolil, ne le leta 1933., ampak še z veliko večjo večino vsa poznejša leta? On sam izhaja vendar iz sredine naroda, živi v njem, kakor danes živi med svojimi vojaki, in dela v njegovem imenu ter po njegovem pooblastilu! In mi smo hvaležni usodi, da nam je poslala njega v najtežjih urah našega narodnega obstoja in da nemški narod ni posttal žrtev svojih sovražnikov v trenutku, v katerih je imela slaba parlamentarna vlada v svojih rokah usodo države. Da imamo danes pravo vodstvo, se ne vidi samo v povezanosti Fiihrerja samega, ampak tudi vseh vodečih državnikov z naj-Siršimi plastmi naroda. Eden izmed teh mož .(Nadaljevanje na 2. strani.! Stran 2. — Btev. 5. KARA W A »V F T; V BOTE Sobota. 15. Januarja 1943. Jlova zmaga podmornic Zopet 89.000 ferl potopljenih Uničen je ostanek konvoja petrolejskih ladij s 17.000 brt - Vrhu tega ]e bilo potopljenih 14 ladij z 72.000 hrt - Na južnem delu vzhodne fronte sovražnik zavrnjen po srditih bojih K1 a g e n f u r t, 15. januarja. Ko je bilo v nedeljo v posebnem poročilu objavljeno, da je bil uničen večji del od Zedinjenih držav • za Afriko določenega konvoja petrolejskih ladij s 124.000 brt in 174.000 tonami gonilne snovi, je posebno poročilo z dne 12. t. m. javilo, da so bili potopljeni ostali tankerji in da je bilo uničenih nadaljnjih 14 ladij, vsega skupaj 16 ladij z 89.000 brt. S tem je naše podmornisko orožje izvojevalo novo veliko zmago, ki je tem pomembnejša, ker zadene nasprotnika na najobčutljivejšem mestu, pri preskrbi in gonilni snovi. S potopitvijo tega tanker-skega konvoja južno od Azorskih otokov so se povečale zgube nasprotnika glede ladijskega prostora tankerjev na tOO petrolejskih ladij s skupno 5.1 milijonov brt. Kako močno zadenejo ti uspehi sovražnika, dokazuje izjava generala Landa, ki pravi, da so Zedinjene države v letu 1942. zgradile vsega skupaj le 42 tankerjev. Admiral Stark, poveljnik USA v Evropi, se boji, da bodo Nemci uporabili svoje podmorniško orožje tako, da bodo vedno bolj odrezali demokracijam pomorske poti. On bi želel, da bi se vršil boj proti podmornicam hitreje, preden se zopet pojavijo, toda temu ni tako. Poročilo Oberkommamda der Wehrmacht z dne 12. januarja, ki vsebuje to posebno poročilo, slove: Med Kavkazom in Donom, v prostoru pri Stalingradu in na d o n -s k e m ozemlju je sovražnik na dosedanjih težiščih s ponovno uporabo močnih sil zopet napadel. Zavrnili smo ga v srditih bojih deloma z nasprotnim napadom, in je zgubil pri tem 67 oklopnih bojnih voz, 45 samo pri Stalingradu. Mnoštveni uporabi pehote odgovarjajo tudi težke zgube Sovje-tov. V nasprotnem napadu je bila obkoljena in uničena neka sovražna divizija strelcev. Nek nemški zbor oklopnjakov je od 6. decembra 1942. naprej odstrelil v velikem donskem loku 511 sovjetskih oklopnjakov. Ogrske čete so se ob velikih nasprotnikovih zgubah ubranile sovražnika, ki je napadel ob Donu. Pri krajevnih napadnih podvzetjih v srednjem odseku fronte so močne udarne čete vdrle v sovražnikove položaje, jih razvile v širokosti več kot enega kilometra in pripeljale ujetnike in plen. Jugovzhodno od Ilmenskega jezera.je sovražnik nadaljeval svoje brezuspešne napade z močnimi silami pehote in oklopnjakov. Pri današnjih bojih je bilo uničenih 24 oklopnih bojnih vozov. Zračni napadi so tudi včeraj težko zadeli prevozni promet na murmanski železnici. V L i b i j i je nemško in italijansko zračno orožje v ponovnih poletih s posebnim uspehom napadalo britanska letališča ka- kor tudi zbiranja čet in avtomobilov. Lovski letalci in protiletalsko topništvo so sestrelili 19 sovražnih letal. VTunezijisošev teku krajevni boji s sovražnimi silami, ki so napadle položaje naših bojnih prednjih straž. V pristanišču Bougie je bila poškodovana trgovska lad- ja s 5000 brt. Cilj nadaljnjih zračnih napadov so bili topniški položaji in zibiranja avtomobilov v severni Tuneziji. Pet sovražnih letal smo odstrelili. Pozno zvečer je sovražnik izvršil brez načrta motilne napade nad zapadno nemško ozemlje. Zgube in škode, ki so nastale so majhne. Sovražnik je zgubil dve letali. V neprestanih napadih proti zadnjim že težko poškodovanim, a še plavajočim ladjam konvoja petrolejskih ladij, iz katerih je bilo odstreljenih že 13 ladij s 124.000 brt, so nemške podmornice, kakor je bilo jav-ljeno s posebnim poročilom, potopile dve nadaljnji petrolejski ladji z 17.000 brt in torpediralc še enkrat tretjo petrolejsko ladjo, katere potopitev pa niso več mogle opazovati zaradi zelo močne obrambe. Druge podmornice so na severnem in južnem Atlantiku potopile, večinoma iz konvojev, 14 ladij z 72.000 brt. S tem je zgubilo sovražno prevozno brodovje zopet vsega skupaj 16 ladij z 89.000 brt. 80 mu jelsl.ili oklopnjakov uničenih Junaška obramba Velikega Lukija - 52 letal sestreljenih Oberkommando der Wehrmacht je dne 13. januarja objavilo: V zahodnem Kavkazu je sovražnik povzel svoje krajevno napadalno delovanje, ki ga je bil že dalj časa prekinil. Ponovni poskusi, vdreti v položaje nemških in romunskih čet, so se zdrušili v obrambnem ognju ob visokih sovražnikovih zgubah. Na gorski fronti so udarne čete iztrebile številne sovražne bojne postojanke, na ostali južni fronti boji še trajajo. Odstrelili smo 28 sovjetskih oklopnjakov. Po močni topniški pripravi bo Sovjeti v nekem odseku ogrskih čet prešli v, napad. Ob sodelovanju nemških čet so se jih v srditih bojih ubranili. Nemška in brza ogrska bojna letala so se podnevi in ponoči z uničujočim učinkom bojevala proti nared stoječim in v pohodu se nahajajočim so-, vražnikovim četam. Znaki lilmrja okrog Churdiilla Lord Alexander: Veliko brodovje je bilo potopljeno - Podmorniška psihoza pri Angležih in Amerikancih po bitki s tankerji Stockholm, 15. januarja. Angleški mornariški minister Lord Alexander se je v svojem govoru v londonskem klubu Constitutional znova povzpel do omembe vrednega priznanja glede zgube britanskega ladijskega prostora. »Ladje, ki jih je Anglija zgubila v tej vojni«, je izjavil doslov-no«,predstavljajo veliko brodovje«. To ugotovitev, ki mora zelo iztrezniti, je potem sicer skušal oslabiti s trditvijo, da je angleško brodovje danes navzlic temu močnejše ko pred vojno. Nadaljnja Alexandro-va izvajanja se menjavajo v priznanjih in preklicih. Vsekakor je priznal, da je Anglija utrpela težke zgube nosilcev letal, in da so bili napadi nemških podmornic v zadnjih mesecih zelo težki. Alexander je odklonil zahtevo, da bi gradili več brzih trgovskih ladij, češ da nedostaja izšolanih delavcev. Za Anglo-Amerikance zelo žalostni dogodki na vojaškem in političnem področju ob pričetku leta, zlasti alarmantne vesti od morij, poostritev angleško-amerikanskega nasprotja v Afriki, v Avstraliji in v načelnih konkurenčnih vprašanjih imperija, so začeli vedno bolj učinkovati proti politiki Churchilla samega, ki stoji vedno bolj v navzkrižnem ognju kritičnih debat. Vzlic angleški taktiki molčečnosti so vendar zaznali za izid bitke s tankerji na Atlantiku, zaradi česar se slišijo v »protipodmorni-škem odseku« težki očitki proti Churchillu; ta odbor je, kakor pravi »Daily Mail«, popolnoma odpovedal, dasiravno zboruje že nad tri.mesece. Po.novih uspehih podmornic je zaskrbljenost Angležev in Ameri-kancev več kot razumljiva, če pomislimo, da je bilo, kakor javljeno, od začetka vojne potopljena več kot polovica na sovražni strani nahajajočih se tankarjev, vsega sku- paj 700, pri čemur se je zaradi dolge, devetmesečne gradbene dobe, za ta tip ladij mogel nadomestiti le majhen ulomek. Brazilija v RooseveltovI vojni Rim, 15. januarja. Kakor poroča »Gior-nale d'ltalia« iz Buenos Airesa so osovin-ske podmornice doslej potopile 25 ladij brazilske trgovske mornarice z okroglo 110.000 brt. Na čelu brazilske mornarice stoji, kakor javlja rimski časopis dalje, admiral USA Ingran, na čelu brazilskega zračnega orožja general USA Walch. Predsed-nek mešanega brazilsko-severnoameri-škega obrambnega odbora je general USA Ard, generalni tajnik odbora pa general USA Hertford. Nadaljujoč svoje lastno napadno pod vzetje v srednjem odseku fronte, smo pripeljali več sto ujetnikov, in večje število oklopnjakov ter topov je padlo v naše roke. Oporišče Velikije Luki se je še dalje branilo z junaško hrabrostjo, vtem ko na preduje naš lastni napad za rešitev tega oporišča. Na ozemlju Ilmenskega jezera in jezera Ladoga je sovražnik silno napadal. Vsi napadi so se z velikimi rovražnikovimi zgu-bami izjalovili ob žilavem odporu nemških čet. Sovjeti so izgubili v teh bojih 52 oklopnih bojnih voz. V silriffi' podrieviiih bojih so ftemškf letalci sestrelili 52 letal, od teh 36 v severnem odseku fronte. Eno lastno letalo po grešamo. V T u n e z i j i je sovražnik pri še trajajočih krajevnih bojih zgubil, doslej 14 oklopnih bojnih vozov, dve oklopni izvidnici in večje število avtomobilov. Cilj po-dnevnih in nočnih napadov nemškega in italijanskega zračnega orožja so bile v Severni Afriki sovražnikova močno zasedena letalska oporišča in položaji protiletalskega topništva. Štiri sovražna letala smo sestrelili. V zgodnjih jutranjih urah današnjega dne so angleška letala izvršila zopet brez načrta motilne napade v zapadno nemško ozemlje. Nastale zgubein škode so majhne. Na obrežju Rokavskega preliva je sovražnik zgubil včeraj dve letali. Javno bičanje zamorcev »Kakor javlja »Baltimore Sun«, so v severnoameriškem okrajnem zaporu v Ken-tu po več letih vprvič javno bičali zamorce. Dva zamorca, ki sta bila obdolžena tatvine ao, oblečena samo s strajcama, privezali na kole.in vsak je.dobil 20 udarcev z bičem. Obvisela sta nezavestna v okovih in so jih pozneje zopet odpeljali v zapore. Za 8. januarja je bilo vsakemu zamorcu določenih nadaljnjih 20 udarcev z bičem. 30 lojnih in 154 Irgowskih ladij Uspehi Italijanskih podmornic od začetka vojne (7/1PCMO €/\M) Filhrer je podelil trem skušenim letalcem odlikovanje Eichenlaub zum Ritterkreuz des Eisernen Kreuzea (hrastov list k viteškemu križu železnega križa), in sicer: Oberleutnantu Heinzu franku, Staffelkapitanu v nekem oddelku bojnega zračnega brodovja, kot 172., Majorju dru. Ernstu kupferju, Gruppemkom-mandeurju v nekem oddelku strmoglavcev, kot 173. in Hauptmannu Bruno Dllley, poveljniku v nekem oddelku strmoglavcev, kot 174. vojaku nemške oborožene sile. Flihrer je podelil odlikovanje Eichenlaub zum Ritterkreuz Oberleutnantu Barkhor-nu, Staffelkapitanu v nekem oddelku lovskih letal, kot 175. In Oberstu Wendu von Wletersheim, poveljniku nekega polka oklopnih grenadirjev, kot 176. vojaku nemške oborožene sile. Hnupttnann Phlllpp, Imetnik odlikovanja Eichenlaub mit Schvverten zum Ritterkreuz des Efsernen Kreuzes (hrastov list z meči k viteškemu križu železnega križa) je v teku torkovih zračnih bitk zaporedoma sestrelil 7 sovjetskih letal In ima sedaj 146 zračnih zmag. Nemški lovski letalci so tekom torka dosegli zopet velik uspeli na vzhodni fronti na ozemlju med Ilmensklm jezerom in jezerom Ladoga, ter v prostoru pri Velikijem Lukiju. Po poročilih, ki so doslej dospela, so v srditih zračnih bojih sestrelili v teh odsekih vsega skupaj 42 sovjetskih letal. Med uničenimi sovražnimi letali se nahaja tudi večje število oklopndh nizkih letalcev. Število obiskovalcev kina v Veliki Nemčiji je v oktobru 1942. doseglo višek s 96,9 milijonov obiskovalcev. Povišanje števila obiskovalcev napram septembru Je znažalo 10,2 milijonov (11,8 odstotkov). Nad libijsko puščavo, na ozemlju velike Slr-te, so si nemški ln italijanski lovski letalci dne 11. januarja zopet priborili velik uspeh proti britanskim lovcem. V teku posameznih bojev Je dosegel imetnik odlikovanja Eichenlaub Oberfeldwebei Reinert pet odstrelov zaporedoma in povišal s tem število svojih zračnih zmag na 110. Z Eichenlaub odlikovani Haupt-rhann Hackl je odstrelil svojega 122. nasprotnika. Hrvatski minister za finance dr. Vladimir Košak se je na povabilo Reich?finanzminlstra grofa Schwerin-Grosigka podal v torek zvečer v Berlin. Kralj Gustav je v torek popoldne na svojem gradu v Stockholmu otvoril novi švedski državni zbor. V svojem prestolnem nagovoru Ja kralj opominjal švedski narod, naj se v besedi ln pisavi drži striktne nevtralnosti. Opozarjal j« zlasti na to, da je vzlic svetovni krizi politični položaj švedske ostal v preteklem letu neizpremenjen. Vendar pa obstajajo slej ko prej nevarnosti za švedsko, zaradi česar Je povečana vojafika pripravljenost država. Francosko policijsko državno tajništvo je odredilo, da morajo vsi v Franciji bivajoči židje najkasneje do 12. januarja dobiti na svoje Izkaze in živilske nakaznice natisnjeno oznako »žid«. Izjeme niso dopustne. Prekrški se občutno kaznujejo. Rim, 15. januarja. Italijansko podmorniško orožje je od pričetka vojne potopilo 30 sovražnih vojnih ladij s skupno 140.000 tonami in 154 trgovskih ladij z okroglo 1,200.000 brt. Vrhu tega so italijanske podmornice sestrelile 12 sovražnih letal. Pri teh 184 ladijskih edinicah gre le za potopitve, ki so z gotovostjo dognane. Niso vsebovane mnoge torpedirane in težko poškodovane edinice, tako da je italijansko podmorniško orožje sovražniku prizadelo v resnici veliko višje zgube kakor so zgoraj navedene. Med najuspešnejšimi poveljniki italijanskih podmornic stoji na prvem mestu korvetni kapitan Fecia di Cossato, ki je potopil 17 trgovskih parnikov in eno križarko ter sestrelil eno štirimotorno letalo, Vsega skupaj je uničil 103.581 brt sovražnega ladijskega prostora. Na drugem mestu je fregatni kapitan Enzo Grossi, na tretjem pa fregatni kapitan Longaneso Battani. „čas deluje tudi za Japonsko*4 Ženeva, 15. januarja. V nekem govoru v Filadelfiji je izjavil prejšnji severnoameriški veleposlanik v Tokiu, Josef Grew, čigar svarila je Roosevelt doslej vedno lahkomiselno zavračal: »Čas je najnevarnejše orožje, katerega damo Japonski v roke, če to orožje ne bo zbito Japonski iz roke in če Severno-ameriške države ne bodo več storile kot samo Japonsko zadržale, potem lahko postane resnično Japonska nepremagljiva. Mi ne smemo dati časa ne samo Nemčiji, temveč tudi ne Japonski.* Železno srce (Nadaljevanje s 1. strani.) je dr, Gobbels, ki je kot Reichsminister fiir Volksaufklarung in Propaganda v najožjem stiku z narodom. Razmere niso take, da bi »zgoraj« ne vedeli, kakšna je stvar »spodaj«. Prav dobro vedo za skrbi preprostega moža, vedo, kakšno je mnenje' delavca in nameščcnca, poslušajo najfinejši srčni utrip naroda. Kako dobro pozna doktor Goebbvils mnenje naroda, zvemo pogosto, kadar zavzame stališče h kakšnemu vprašanju ravno v trenutku, ko o njem govorijo tudi v obratih ali na ulicah. V vsak teden izhajajočih člankih v reviji »Reich«, sestavkih v dnevniku »Volkischer Beobach-ter« in .v govorih ministra se naravnost zrcalijo sodobna dogajanja. Ne pride mu niti na misel, da bi šel mimo kakšne stvari. Nasprotno, odkrit razgovor o problemu, ki je v debati, ustvarja jasnost, ki je morda včasih trda, ki pa vzame ost vsaki nevarni iluziji. »Kaj naj bi nas pa tudi napotilo, da bi gledali položaj v bolj rožnatih barvah kakor je«, je nekoč rekel dr. Goebbels v svojem časnikarskem članku. On lahko pride stvarem do dna, ker nemško vodstvo nima ničesar prikrivati. Položaj ne postaja prijetnejši, če kdo trdi nasprotno, pač pa je človek notranje okrepčan, če mu povejo resnico in mu pri tem predočijo cilj, ki ga je treba doseči, naj velja kar hoče. Številni članki dra. Goebbelsa, ki jih je minister sestavil v letu 1941. in 1942., so zbrani v knjigi »Das eherne Herz« (Železno srce), ki jo je založil Zentralverlag der NSDAP. imajo pa trajen pomen, ker daleč presegajo r.lvo vsakodnevnega razpravljanja. Vsakemu politično zainteresiranemu bodo dragocena lastnina, ker bo vedno znova posegel k sestavkom, ki mu dajo odgovor na vprašanja, katera vedno znova do-živimo v teku vojne. V tem smislu je knjiga (Jra. Goebbelsa spričevalo za dovršenost našega duševnega oboroževanja. Fried rich Horstmann VerluK und Druek: NS.-Uauverlug umi Kruckerel Kttrnten OnibH.. Klajfenfurt. - Verlairslelter: Dr. Emil Heitjan. — Hauptsehriftleiter: Friedrich Horstmann. - Zunseit ist Anieieenliste Nr.l gUlti«, Obota. Ig. januarja 1943. Kadar nastopi serija potopitev tankerjev Britanske slutnje - še vedno nobenega komentarja Stockholm, 15. januarja. »Nevarnost od »trani podmornic daje, kakor pravijo švedska poročila o tej po veliki zmagi nad severnoafriškimi tankerji posebno aktualni snovi,« povod, da se v Londonu še nadalje preizkusijo samega sebe. Toda švedski notarji v Londonu so v angleškem tisku zaman iskali komentarjev k nemškemu posebnemu poročilu. Javili so, da jih niso na-Sli. Angleži molče glede te nemške zmage Popolnoma. V takih primerih ne riskirajo ®lti več demantijev, vtem ko je tisk osta-fega sveta pod velikanskim vtisom, ki ga je napravila potopitev velikega konvoja tankerjev. Toda tudi na Angleškem so ljudje, ki kaj slutijo K tem spada »Sunday Times«, ki je v nedeljo zjutraj, torej še pred objavo nemškega posebnega poročila priobčila razpravo o podmornicah, v kateri najdemo stavek: »Serija nesreč za nas, kakor n. pr. v potopitvah tonaže tankerjev, nam lahko naglo vzame sedanje prednosti (?) ..« Raz-niotrinvanje »Sunday Timesa« je pa tudi v drugem oziru omembe vredno. Londonski list namreč razmišljuje o Rooseveltovi opazki pred kongresom, da se lahko »matematično izračuna« končni izid sedanje svetovne vojne. Ce se, tako izvaja »Sunday Times«, današnje bojno razmerje v pod-ihorniški vojni, namreč glede obrambe in izgraditve podmornic, ne obrne v nasprotno, bi bilo prav lahko mogoče, da se Roose-Veltova ominozna formula o »matematični« sigurnosti lahko obrne proti »velikim pomorskim silam«. Tudi drugi angleški listi izražajo po Švedskih poročilih o zadnjih dneh v svojih sličnih razpravah bojazen, da na nemški 8trani očitno računajo s tem, da bo pod-Morniška vojna sčasoma oslabila moč zaveznikov. Tudi v Angiji so si na jasnem o »začasni nevarnosti podmorniškega orožja«. Angleški opisi bojev med angleškim konvojem in številnimi podmornicami sicer ne vsebujejo nobenega aktualnega dogajanja, ampak bržkone večinoma izmišljene podrobnosti, ki jih sedaj predložijo angleški javnosti zaradi pomirjenja. Vendar se najdejo v njih nekatere poteze, ki bi An- Devet čolnov britanskega razreda V potopljenih Berlin, 15. januarja. Britanska admira-liteta mora sedaj, kakor že javljeno, priznati zgubo devetega podmorniškega čolna razreda U. Je to podmornica »Utmost«, ki so jo pogrešali že dalje časa. Razred U je obsegal prvotno 15 čolnov, a je zgubil, zlasti ko so nastopili nemški lovci na podmornice, v Sredozemlju sledeče podmornice: »Undine«, »Usk«, »Undaunted«, »U-nion«, »Urge«, »Upholder«, »Unique«, »Unbeaten« in sedaj »Utmost«. Razred U, ki razpolaga sedaj samo še s šestimi čolni, obstoji iz čolnov po 540 ton, kadar se dvignejo nad morje. Njihova hitrost nad vodo je povsod 11.2 vozlov. gleže same prav za prav nikakor ne mogle uspavati, ampak ki bi jim morale zelo vznemirjati in jim vzbujati sume. Sem gredo poročila o mnoštvenem nastopu nemških podmornic. Posadka nekega poslanega letala je javila, da je imela vtis, kot da bi se ravno v tem delu Atlantika zbralo vse veliko podmorniško brodovje. Kako močno je Severno Afriko zadelo poročilo o težki zgubi, izhaja iz poročil an-glo-amerikanskih pomorskih krogov iz Lizbone. Tam so bili popolnoma zaprepaščeni po nemškem posebnem poročilu o potopitvi konvoja s petrolejskimi ladjami, ker so ravno v te nove pošiljke stavili največje nade. 2e pred tedni so opravičevali nedejavnost severnoameriških sil v Severni Afriki s tem, da oklopne edinice nimajo zadosti gorilne snovi, in da bo kmalu dospel večji transport, ki bo omogočal »velik udarec«. Ogorčenje katolikov proti Rooseveltu Kim, 15. januarja. Katoliške kroge je zelo ogorčila in najgloblje žalila Roosevelto-va trditev, da se vojskujejo Anglosasi za to, da vzpostavijo krščanski svet; tako piše agcntura »Correspondenza« ki ima ozke stike z Vatikanom. List nadaljuje: »Zelo obžalujemo, da Angloamerikanci vedno bolj zlorabljajo trditev, da so zastopniki božjih zakonov, dočim je njihovo vedenje vedno bolj oddaljeno od tega. Tako tudi javno kritizirajo ponovni Rooseveltov poskus, da bi z nekakšnim .mandatom', ki mu ga nihče ne more priznati, opravičil svoje imperialistične cilje in svojo bojevitost, ravnotako kot svoje vmešavanje v evropske zadeve«. List nato svari prsd »vztrajno Roosevel-tovo namero, da bi zavijal visoke duševne vplive v prilog svojih lastnih načel«. Notica zaključuje z opazko, da katoliški kro- vedo, da je taka kritika proti Rooseveltu razširjena ne le med katoliki osovinskih sil in v nevtralnih državah, ampak tudi med ameriškimi katoliki, ki predsedniku zamerijo, da netočno razlaga krščanske nauke v svojem smislu in sebi v korist. Polom uprai/e ISA i Maroku Katastrofe konvoiev učinkujejo na mohamedansko prebivalstvo Rim, 15. januarja. Posledice težkih po-grešk pri ravnanju z mohamedanskim prebivalstvom, ki izvirajo iz neznanja Ameri-kancev glede geografskih, narodnostnih in gospodarskih prilik dežele, so napotile ame-rikanske zasedbene oblasti v Maroku, da so glavni del uprave izročile zopet francoskim uradnikom, čeprav še vedno ne zaupajo prav tej administrativni moči v francoskih rokah. Ta zasilna rešitev, ki po sodbi mohamedanskega prebivalstva škoduje a-merikanskemu prestižu, je po večini posledica gospodarske krize, ki postaja vedno bolj občutna in v katero je zašel Maroko zaradi amerikanske akcije. Preskrbovalna plovba USA ni v položaju, da bi izpolnila vse zahteve amerikanskih čet, kajšele da bi vrhu tega zadostila potrebam domačega prebivalstva; rekvizicije so na dnevnem redu. Ker so morale na amerikansko povelje velike francoske farme oddati svoje zaloge zasedbenim četam, prehajajo sedaj rekvizi- cije ,v prvi vrsti živil in klavne živine, tudi na kmetijska ozemlja, ki jih obdelujejo mo-hamedanci. Pri tem se je pa pokazalo, da se mohamedansko prebivalstvo ameriškim nalogam daleko ne pokorava tako kot francosko, ki je bilo s pomočjo Židov popolnoma izročeno Amerikancem. Tako se v notranjosti dežele izjalovijo poskušene rekvizicije klavne živine, ker domačini zavračajo ponujeni denar in spravljajo svoje črede v nedostopna gorska ozemlja. Obtežilno je še to, da Amerikanci ne morejo med domačine razdeljevati čaja, ki je po severnoafriških običajih važnejši od ječmena ali sladkorja. Ameriška agitacija poskuša premostiti te težave z obljubami, češ da so že na potu velikanski konvoji iz USA, ki bodo zadostili potrebščinam maroškega domačega prebivalstva. Uničenje več konvojev po nemških podmornicah spravlja ameriško vodstvo v nepi-ilike tudi v tem oziru, ker odkriva, da obljubam ameriške agitacije ni verjeti. Kakšna je zima v T 11111*11 Dež In močvirje namesto snega In ledu - Bunkarji in duplne poplavljene PK. V Tunisu, januarja 1943. Prve slike, ki smo jih poslali v domovino, iz tuniškega bojišča, so prikazovale sonce nad palmami in kaktejami, oljkami in trnjem, sonce nad ravnimi obrežji in nad golimi grebeni, sonce nad premikajočimi se oklopnjaki in vojaki in sovražnika pode-čimi letali, sonce nad šotori, ilovnatimi kočami in belimi mošejami, pokrajino ki postavlja rajsko v puščavo — katere najbolj revni del pa izžareva v toploto, za katero nas lahko zavida vsak tovariš in vsak, kdor je ostal doma in je tam zmrzoval. opravlja tudi ob lijočem dežju svoj obhod po postojankah, smo zapustili bojni položaj, v katerem je bilo vse premočeno. Ponoči je nenadoma pridrvel hudournik med speče, da so, ko so komaj vstali, hodili do kolena po vodi. Ko je namesto ugasle sveče brlela žepna s\etilka, je stal poveljnik, držeč torbo z zemljevidi nad glavo, vkljub temu smejoč se poleg svojega taborišča, ki je bilo do kolena visoko preplavljeno. Položaj se je tako bliskovito spremenil, da bi se lahko samo jokali, kleli ali se smejali. Ker vojak ne pozna solza in se je poveljnik začel smejati, se vedno smejijo vsi, kjer koli se pokaže mladi major z Ritter-kreuzom. S svojim mladostnim smehom odpravi tudi slabo razpoloženje svojih vojakov, ki jih tega jutra obiščemo v njihovih preplavljenih bunkarjih in duplinah. Goste megle se vlečejo preko gora, iia katere se povzonemo po polzkih poteh — mimo nosačev jedil in poročevalcev — v prve vrste. V ritmu močnega sunka viharja nam bije v obraz topli dež. Z glave curlja za vrat. Do pasu smo premočeni. V čevljih, težkih kot ilovica, nam cmoka voda. Toda nam je še dobro —mi smemo teči in obdržimo na ta način telo toplo. Možje na svojih opazovališčih pa vztrajajo negibno v dežju in blatu. Mnogokrat so s šotorovino zavarovali svoje orožje. Toda nemški vojak je poslednji, ki bi se nedejaven izročil divjajočim elementom. Meditem ko pošlje vodstvo velike šotore za popolnoma zavarovana pobočja, začnejo vojaki, ki ne stražijo, kopati nove bun-karje na mestih, ki so se izkazali varne pred vodo. Kriegsberichter H. G. S c h n i t z e r. 65,68% vet kol v prejsn om letu Odgovor nemške mladine vojnim zločincem Berlin, 15. januarja. Četrta državna zbirka vojne zimske pomoči 1942/43, ki sta jo dne 19. in 20. decembra 1942. leta izvršila HJ in BDM, je znesla vštevši dohodke iz prodaje igrač, ki so jih napravili pripadniki HJ, začasno 33,434.083,59 Reichsmark. Pri euaki zbirki lanskega leta so nabrali 20,179.668,15 RM. Pomnožil se je torej znesek za 13,254.415 RM, kar pomeni 65,68%. Ta ponosni uspeh najbolj očitno in dojm-ljivo nagrajuje dela, ki jih je morala v letu opraviti Hitler Jugend zaradi zahtev vojne. Je pa to tudi jasen odgovor nemške mladine na peklenske aačrte naših sovražnikov, ki grozijo naši mladini, da jo bodo odvedli in iztrebili. Medtem pa je utonilo naše veselje nad tema zgodnjepoletnim decembrskim vremenom v "plohah dežja in smo spoznali v tuniški zimi trdega tovariša, čegar brada sicer ne visi v debelih ledenih svečah, je pa s svojimi neprestanimi nalivi najmanj tako neprijeten, če ne še bolj neprijazen. V trenutku je spremenil tla, na katerih se bojujejo, v ilovnato močvirje, nas moči do kože in preplavlja naše bunkarje in dupline. Ko drsimo po ilovnatih stezah z brega in v breg s poveljnikom odseka, ki »Arrlba« Javlja lz Buenos Alre»a, da je po porofidlih, došilh lz Brazilije o naraščajoči suši, računati z velikimi ulmami. Tako je na pr. v Rio Grande del Sul po suSl uničena približno polovica celokupne letine. V Tel Avivu v Palestini je židovsko prebivalstvo v teku zadnjega leta od 180.000 naraslo na 250.000. Kakor poročajo lz Washlngtona, je admiral USA Glassford v ponedeljek Izjavil severnoameriškim zastopnikom tiska, da je Dakar sedaj brez živil, gonilne snovi, municije in materiala za popravilo ladij. Glassford ee je že večkrat razgovarjal s Bolssonom o nedostaja-nju živil v zahodni Afriki. Izjavil je, da je položaj glede živil izredno resen. Ernst Wichert: 5 Hoic Mi UawtwoHa Če sem prej še mogel dvomiti, sem sedaj bil prepričan, da je bili Marie Zwin-ger govorila resnico. Bila je — na tako prepričanje sem že prej naletel pri ljudeh njenega kova — uverjena, da ima kazen čistilno in oprostilno moč pokore in da se Človek take rekoč lahko odkupi od krivde, če pre\zame nase kazen, ki jo zakon za to določa. Ker ni sem motil njene miselne zveze, ampak se tej kar najbolj prilagodil in potrdil, da je nemirna vest gotovo največja muka, je postala zauplivejša v svojih izjavah. Vprašala me je, da li sem duhovnik? Ko sem to zanikal, je menila, da v cerkvi ni mogla najti nobene tolažbe; kajti gospod župnik ji ni mogel odpustiti, in pred Bogom smo pač vsi veliki grešniki; kdor pa hoče živeti med ljudmi, se mora ž njimi . Pomiriti, in le sodniki lahko to povzročijo. Očitno j; je dobro delo, da je našla enkrat človeka, ki ji je pustil, da dela po svoje, ki je ni prekinjal in je ni priganjal k izjavam po preusvojenem lastnem mnenju. Ako bi jo bili pri sodišču v redu vpra-Sevali, je rekla, bi bilo vse boljše. »Ampak gospodje nimajo nikoli potrpljenja«, je končala, »vedno čakajo že drugi, ki jih je treba odpraviti, in tako človek v naglici nikoli ne pove tega, kar prav za prav hoče fiovedati Gospodje vedno mislijo, da se jim hoče človek nalagati, in če potem kdo pove resnico, jo slabo naleti.« Prosil sem jo, naj mi zdržema pripoveduje zgodbo svoje nesreče, ker ji bom potem morda lahko postregel s kakšno uslugo. O tem zadnjem je sicer dvomila, pač pa je bila brez obotavljenja pripravljena, razodeti mi svoje doživljaje, češ, da o tem nima veliko povedati. »Mojo mater je zadela težka nesreča«, je po predhodnem globokem vzdihu začela pripovedovati. »Njen mož je bil mornar. Ko se je po poroki vrnil domov s svojega prvega pomorskega potovanja, je nastal v pristanišču strahovit vihar, ki je preprečil, da bi ladja pristala in da bi se odpeljali k ladji ladjevodi. Poskušali so sicer pomagati s signaliziranjem s kopnega, toda ladja ni bila pokorna krmilu in je nasedla. Moštvo je mislilo, da se bo lahko rešilo in je poskakalo s krova v kipeče valove. Raz-ven mon.-.rskega učenca pa nobeden ni dospel do obrežja, na katerem so komaj sto korakov oddaljeni stali svojci in lomili roke. Tudi moj oče je utonil pred očmi moje matere. — Dva meseca po tej nezgodi sem se jaz narodila. Moja mati se ni zopet poročila, dolgo časa je bila čisto zmedena in je šla potem med pobožne, ki jih imenujejo tudi baptiste. Delala je toliko, da smo lahko skromno shajali in me je vzgojila k delu in boga-boječnosti. Molila je mnogO in je imela tudi prikazni, čeprav je na lastne oči videla, da ji je mož utonil, vendar prav za prav ni- koli ni hotela verjeti, da je v resnici mrtev. Pogosto je prav na glas govorila ž njim in mi pravila, kaj ji je odgovoril, ker sama tega nisem čisto nič slišala. So take stvari, gospod! Vem to pri sebi; kajti moja mati je pozneje mnogokrat prišla k meni in govorila z menoj, samo da teh pogovorov raz-ven mene noben človek ni mogel slišati. Ko sem bila dorasla, sem šla služit in moja mati mi je dala veliko dobjih naukov na pot, da moram ostati poštena in me naj tudi stiska ne prisili do ničesar; za spomin na mojega očeta mi je dala malo sidro, ki ga je bil on imel v ovratni ruti, ko so ga mrtvega potegnili iz vode. To sidro me je dolgo rešilo skušnjav in rada bi videla, da ga nikoli ne bi dala od sebe. Ko sem bila dvaset let stara, sem kot dekla vstopila v službo na nekem mlinu na vodo. Mlin se je nahajal na mali reki, ki se je čez pol ure stekala v morje, in prav v bližini vasi, v kateri je stanovala moja mati. V mlinu je služil tudi mlinarski hlapec, sin poštenih staršev, pričakoval je lahko po njih večjo dediščino v denarju in hotel potem sam kupiti mlin ali ga vzeti v zakup. Jedla sva pri isti mizi in bila često tudi na delu v stikih, kakor je to običajno na kmetih; zvečer pa sva pogosto sedela skupaj pod lipami blizu mlinskih koles, kramljala in pela pesmi — in nekoč ob luninem svitu, ko je listje prav rahlo šumelo in ko so vodne kaplje počasi kapljale od zavarovanih rak, mi je povedal, da me ima rad, in da moram postati njegova žena, ka- kor gotovo Bog čuva nad nami. Podaril mi je tudi prstan, in jaz sem mu verjela in mu podarila srebrno sidro svojega ranjkega očeta, najljubše, kar sem imela — in prisegla sva si zvestobo za vse veke. Njegovi starši pa bi naj ne vedeli za to, ker so imeli drugačne namene ž njim, in tudi napram svoji materi sem morala molčati, da ne bi kaj izblebetala, kadar je imela svoje nemirne dneve. Kakopak je ona kaj kmalu opazila, da imava neke skrivnosti in me vedno svarila češ, da naj imam Boga pred očmi in v srcu. Toda jaz se nisem posebno ravnala po tem, ker sem bila trdno prepričana o svoji sreči. Kajti kadar kdo koga ljubi, ve vse bolje, pa če se tudi ves svet dvigne zoper njega. Gospod, tudi danes ne verjamem, da bi me bil hotel prevariti, ampak tako je pač naneslo. Tisti, ki si česa vroče želi, pač misli, da bc to tudi dosegel, čeprav je mnogo zaprek, in čisto zares misli, da bo raje pretrpel najhuje, kakor da bi se dal zmotiti. Pozneje pa, kadar se bliska in grmi, postane srce slabo in zvestoba se maja. Nočem tudi nič slabega reči o njem, ker sem ga zelo ljubila in sem svoje nesreče ravno toliko kriva kot on.« Podprla si je obraz z rokami in kimala z glavo. Morda je v svoji notranjosti govorila s samo seboj naprej, kajti ko je čez nekaj minut zopet povzela svoje pripovedovanje, je bila že mimo onih dogodkov, ki jih je poslušalec moral pričakovati. .(Dalje prihodnjič.}] ) gelfojr — Vr. 5. KARAWANKEN BOTE Samstajr. 16. Jiinner 1948. MIBlungener Ansdilag an! den Fakir von Ipl Dtr von England bezahlte Attentittr terhaftet Rom, IS. Janner. Gegen den beriihmtca Fakir tor Ipi word«, wle «us Bangkok gemeldet wlrd ein Attentat veriibt. Als sich dtr Fakir auf detn Wege *nr Besjchtigung eines an der Nordgienze Indlens gelegenen Lagers von Wazin-K'iegern befand. warf ein von England bcrah'tei Agent Handgranaten anf ihn. London wollte sidi mit der Ublichcn Mcthode seines Feindej entledigen der an der Spitze seiner Krieger die verschiedenen Verbindungen und die Ver-aorgung der Truppen an der indlschen Nordgrenze »tort. Das Attentat 1st abet miBlungen ond die sofort torgenommenen Nachforschungen haben zur Fest-nahme des Attentates gefiihrt. Die Volkstiimllchkelt des Fakirs von Ipl. der im letzten September den Appell ,des GroBmuftis von Jerusalem durch eine stolze Rundfunkbotschaft beantworiete hat in Ictz-ter Zelt in ganz Indien gewaltig zugenommen. Der Mtrd an Darlam Die »wlrklldien Anstiiter" verhaftet? Eine nordamerikanlsche Sensatlonsmeldung Stockholm, IS. Janner. Nach einer UP-Mcldnng aus Algier soil bei den letzten Verhaftungen wegen der Ennordung Darlans der ..wirkliche Anstifte-' gefafit worden sein. Der USA-Korrespondent Ch Colling-' wood erklarte daB die Verhaftungen ..eine weltere politische Sensation in Nordafrika" bedeuten. Die Verdachtigen seien am Sonntag vorraittag vcrhaftet worden berichtet er welter. Die Wahrung des Amts-geheimnisses und die scharfe Zensur hiitten aber die Bekanntgabe vor Dienstag verhindert. Der wirkliche Anstlfter" lat der brltisdie Geheim-dienst Wollen die Yankees mit Ibrer .Sensation" vlrklich desacn nordafrikanisches Intrigenapiel ent-Urven? Sdiledite Zelten fflr Juden In den DSA? Klagenfurt, IS. Janner. Ein USA-Senator, Mit-gllcd einer der Kammern Roosevelts. hat dem Pra-aidenten einen Dienst erwlesen. den ihm dieser kaum danken wlrd Er verkiindete. daB die Joden auch in den Vereinigten Staaten infolge der durch den Krieg hervorgerufenen VerhSltnisse in der nachsien Zelt auf eine Welle der Intolerani stoBen werden. Das 1st eine ftir das auserwiiblte Volk wahrhalt nieder-schmetternde Nachrlcht. — Die USA die nach dem Ausspruch eines der |l!dischen Gangster das wahre Israel darstellen. sollten elnmal nlcht mehr das Dorado tiler Judenhelt sein I Wnn das Volk in den USA die wabren HlntergriinJe des Krieges ln das es von dem Judenknedit Roosevelt gehetit worden ist. erkanut haben wlrd. diirft! diese Welle der In-tolcranz betriichtlichen Umfang annehnien — was der Welt auf keinen Fall abtragllcb sein wird. Heldenhafte Abwehrkampfe bei Stalingrad Audi die fortgesetzten Sowjetangrlffe Im Kaukasus- und Dongcbiet gesdieitert Aus dem Ftthrerhauptquartier, 14. Janner, Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Nach dem am Vortage erlittenen schweren Verluste fiihrte der Feind im Westkaukasus nur vereinzelte und zusammenhanglose An-griffe, die abgewiesen wurden. Zwischen Kaukasus und Don und im Don gebiet scbeiterten die fortgesetzten Angriffe der Sowjets unlet Verlust von 26 Panzer-kampfwagen. Im Raum von Stalingrad wehr-ten die deutschen Truppen Starke lnfnnterie-und Panzerangriffe in heldenhaften sclnveren Kiimpfen ab. Die Luftwaffe griff an den Schwerpunkten der Kampfliandlungen auf der Erde ein. Feindliche Angriffe siidlich Woronesch gegen die Stelhingen deutsclier und ungari-sclier Truppen braclien zusammen. Die Ka.mpfe siidostlich des Ilmensees und siidlich des I.adogasees dauern an. In Libyen schossen deutsche und italieni-sche Jagdflieger bei zwei deutschen Verlusten elf, Flakartillerie drei feindliche Flugzeuge, ab. Wiederholte VorstoBe feindliclier Kriifte in Tunesien wurden abgewiesen. Deutsche und italicnische Luftwaffenverbande zer-sprengtcn N'achscbubkolonnevi und Truppen-ansatnmliingen des Feindes. Anf Flugstiitz-punkten wurden betraclitliche Zerstorungen hervorgerufen Bei Tagesangriffen britischer Flugzeug-verbiinde gegen die bcSctzten Westgebiete wurden funf, im Nordseebercich zwei feindliche Flugzeuge abgeschossen. In den Abendstunden griffen britische Flugzeuge westdeutsclies Gebiet, vor allrm die Stadt Essen an, die Bcvolkerung liatte Verluste. Es entstanden vorwiegend Gebiiude-schiiden. Nacbtjager itnd Flakartillerie der Luftwaffe brachten 5 Flugzeuge zum Absturz. Deutsche Kampfflugzeugc griffen bei Tage Anlagen der englisclien Siidostkiiste. in der Nacbt das Stadtgebict und die VVerften von Sunderland -an. Ausgedehnte Brande wurden beobachtet. Verlust von 11 Kriegssehiften zugegeben Roosevelt gesteht schwere Niederlage Im die Annahme des lOO-MlllIardcn-llausltalts Im KongreO zu erzwingen Stockholm, IS. Janner. Am Montag gab das USA-Marineministerium amtlich bekannt: Es gingen ver-loren der Flugzeugtrager ..Hornet", der von USA-Schlffen versenkt wurde (I) nach do m er am 26. Oktober 1942 in der Schlacht vor St. Cruz beschadigt wurde. so dafi seine Bcrgung nlcht mchr moglidi war. Der Flugzeugtrager hatte eine Wasserverdran-gung von 20.000 Tonnen und war einer der modern-sten der amerikanlschen Kriegsflotte; er lief erst im Dczember 1940 vom Stppel. Der Trager hatte 83 Flugzeuge an Bord. Weiter gingen verloren die leichten Kreuzer ..Juneau" und ..Atlanta" nnd die ZerstSrer ..Cushing" ..Prestou", ..Benliam". „Walke", ..Monssen" ..Laffey" und ..Barton", die am 13. und IS. November 1942 in der Schlacht von Guadalcanar durch feindliche Einwirkung gesunken sind. Der Kreuzer ..Northampton" ist in der Nacht zum 1. Dezcmber 1942 bei ein.'m Grfcdit nordlich von Guadalcanar durch feindliche Einwirkung gesun-ken. Dieses Tellgestandnls Roosevelts — denn um ein solches kann es sich nm handeln — ist ein Be-weis fur die Schwere der Niederlagen, die die ame-rlkanische Kriegsflotte be» ihren vergebllchen Be-miihungen. ihre Stiitzpunkie im Siidwes pazifik vor dem Zugriff der Japaner zu entzi-hen bzw. zuruck-luerobern, erlitten hat. Der Feind stand vor den Toren von Tunis Interessante Einzelheiten aus dem Wettlauf um Tunesien Dr. t. I. Rom, IS. JSnner. Interessante Einzelheiten zum Kampf um Tunesien teilt der Sonder-berichtcrstatter des ..Popolo dl Roma" aus Tunis mit. Seinen Ausftihrungcn infolge atanden knrx vor der BeJetzung ron Tunis und Bizerta durch die Achsen-truppen bereita alliierte VerbSndf vor den Toren von Tunis. In der Stadt selbat waren die Truppen der •franzosischen Garnisonen zum Feinde iibergegangen. wiihrend die Gaullisten stilndlich den Einmarich der Alliicrten erwarteten. Das Programm unserer Gegner wurde aber durch die rasche Aktlon der Achsen-fiihrung durchkreuzt, Obwohl der Feind liber erheb-Iiche Panzerstreitkrafte verfiigte. wurde er geworfen nnd zum Riickzug gezwungen. Fj folgten die flir die Achsenstreitkrafte siegrelchen Gefechte von Descheda und Tebourba. 20 bzw. 40 Kilometer westlich von Tunis, gegen britisdie Panzerverbande und die Ver-nichtung britlsch-amerikanlscher Fallschirmtruppen. Die Erwartungrn der Gaullisten in TunU wurden da'mlt bitter enttSuscht; Wiihrend eine Klarung im Nordwesten Tun/sien« zugunsten der Adise vorgenommen wurde, blleb die Situation in Siidtunesien zuerst noch unklar. Rasdie Entscheldungen brachtcn dann auch hicr klare Ver-hSItnisse. Id Ellmarschen besetzten Achscntruppen. djrunter Bersaglieri-Verbande. die Stadt Cades, wahrend von Galas aus vormarschierende Feind-verbande our mehi zwei Stunden entfernt waren. Der Besctzung von Gades folgte nach Bescitigung lokalcr feindiicher Einbriiche die Besetzung der Hafen von Sous und Sfax. Nach Eroberung dieser wlchtigen tunesischcn Stellungen und Hafen ist nach Ansicht de« italicnischen Beriditerstatters die erste Phase In der Schlacht um Tunesien beendet. Ihr giinstiger Aus-gang fiir die Achse wuide ermoglidit durch den auBer-ordentlichcn Einsatz der Achscnluftwaffe und Ihrer Transportmittel sowie durch die Tatigkcit der Marine zur Slcherstellung der Transporte und des Nach-f chubs. Nach einer welteren M»ldung des USA-Marine-ministeriums wurde vor der Ncrdkiiste Siid-imerikas ein I'SA-Handelsschiff mittlerer GroBe Mitte Dezcmber torpcdlert uod versenkt Die Tatsache daB die Vereinigten Staaten ani Mon flg abend diese Verluste zugaben wird in pollt'schen Kreisen Tokios damit erklart. dafi die USA die HafigefUhle gegen Japan aufpeitschen wollen. um die Annahme des 100-Mllllarden-Dol'ar-Haushaltsvorschlages im Koa-greB zu erzwingen. Die letzten Zugestindnifse der USA decken sich mit der lapanischen Versenkungsllste insofern als darin die Versenkung des riugzcugtriiger« Hornet" und von drei Krenzern gen^nnt wird. Die USA mcl-deten sogar mchr gesunkene Zerstorer als die Japaner. „RooseveIt rot vor Verwirrung" Der President offentlich einer Liigc iibcrfiihrt Madrid, 15. Janner. Unter dem Titel „Der tudnigste Judc" bringt die spanische Monats-zeitsdirift „Mendiano" eine bezeidincnde Be-gebenheit, die von der nordamerikanisdien Wo-dienzcitung ..Saturday Evening Post" bciichtet wurde: „Auf dem B*nkeit zu Ehren des Handcls-ministcrs Oskar Straufi wurde dieser von Roosevelt mit folgenden Worten gelobt: „Ich erwahlte ihn, weil er der Intelligenteste war. Keine andere Erwagung brachti midi zu diesem F.ntsdlluH. Ich kummerte mich weder um seiue Idcen nodi um seine Rasse." Am ifuRcrsten Ende des Tidies erhob sich ein Jude, Bankier Jakob _ Schiff. Dieser Magnat der nordamerikanisdien Finanzwelt ist vollig taub und konnte daher Jie Worte Roosevelts nicht horen. „Ich begluckwiinsdie midi, bei der Ernen-nung von Strauft interveniert zu haben", waren seine ersten Worte. „Als Roosevelt zur Madit kam, bat er midi, iJi modite ihm den tiicht'gstcn iildischen Staatsbiirger nennen. Ich nannte ihm Straufi, der soforr ernannt wurde . . ." Die Tisdirede wurde dutch das Geladiter der Banketteilnehmer abgebrodien. Roosevelt wurde inzwisdien rot vor Verwirrung." Der kroatisftie Finanzminister nadi Berlin abgereist Agram, IS. Janner. Dienstag abend reiste der kroatische Finanzminister Dr. Vladimir Koschak auf Einladung des Reichsfinanzministera Graf Schwerin-Krosigk nach Berlin. Wir erzMlen Mfirchen und S«|«ii Strohhaim, Koble und Bohne In elnem Dorfe wohnte eine arme alte Frau, die hatte ein Gerlcht Bohnen zusammenge-bra>cht und wollte sle kochen. Sle machte alto auf lhrem Herd ein Feuer zurecht, und damit es desto schneller brennen solite, zilndete trie es mit einer HandvcHl Stroh an. Als sie die Bohnen in den Topf schUttete, entflel lhr un-bemerkt eine, die auf den Boden neben einem Strohhulm zu llegen kam; bald dauach sprang auch eine gllihende Kohle vom Herd zu den beiden herab. Da flng der Strohhaim an imd sprach: »Liebe Frettode, von wannen kommt-lhr her?« — Die Kohle antwortete: »Ich bin Bum guten Glllck dem Feuer entsprungen, und hittte leb das nicht m!t Gewalt durch-gesetzt, so war mlr der Tod gewllS: Ich wttre zu Asche verbrannt.« Die Bohae sagte: »Ich bin auch noch mit heller Haut davongekom-men, aber hatte mlch die Alte in den Topf gebracht, ich ware ohne Barmherzigkeit zu Brel gekocht worden wle melne Kameraden.« — >\VJlre mlr denn ein besserea Schlcksal au-tell geworden?« eprach das Stroh, »alle meine BrUder hat die Alte In Feuer und Rauch auf-gehen lassen, sechzlg hat sie auf elnmal g«-packt und ums Leben gebraeht. GlUckllcher-weise bin ich ihr zwischen den FIngern durch-geschlUpft.« — »Was so'.len wir aber nun an-fangen?« sprach die Kohle. — »Ich meine«, antwortete die Bohne, »well wir so glUckllch dem Tode entronnen sind, wollen wir una als guto Gesellen zusammenhalten und, damit una hlor nicht wieder ein neues Ungllitk ertilt, »uswandern und I11 e!n freiiide^ Land Ziehen.« Der Vor»i;h.ag gefiel den be den andern, und ele machten sich mlteinander auf den Weg. Bald aber katnen sie an elnen klelnen Bach, und da keine Briicke oder Steg da war, so wuliten sie nicht, w!e sie hinllberkommen sollten. Der Strohhaim fand guten Rat und sprach: »Ich will mich quer Uberlegen, so k6nnt lhr auf mlr wle auf einer BrUcke hlnUber-gehen.c Der Strohhaim streckte sich also von einem Ufer zum anderen, und die Kohle, die von hltziger Natur war, trippelte auch ganz keck auf die neugebaute BrUcke. Als sie aber ln die Mitt« gekommen war und unter lhr das Wasser rauschen h6rte, ward lhr doch Ang»t; sle blleb stehen und getraute s'ch nicht welter. Der Strohhaim aber flng an zu brennen, zer-brach ln zwei StUcke und flel in den Bach; die Kohle rutschte nach, zlschte, wle sie Ins Wasser kam. und gab Jen Geist auf. Die Bohne. die vorslchtlgerwelse noch auf dem Ufer zurllck- ffeblleben war, muBte Uber die Geschichte achen, konnte nlcht aufhSren, und lach{e so gewaltig, dafi Sie zerplatzte. Nun war es eben-falls um trie geachehen, wenn nlcht zu gutem GlUck ein Schneider, der »uf der Wanderschaft war, »Ich an dem Bach *usgeruht hatte. Weil er ein mitleldtges Herz hatte, so holte er Nadel und Zwlrn heraua und nJihte sle zusam-men. Die Bohne bedankte sich bei ihm aufa schBnste; aber da er schwarzen Zwlrn ge-braucht hatte, so haben selt der Zelt alle Bohnen eine schwarze Naht. Der wllde J3ger Hans von Hackelberg war ein braun-schwelgiacher Oberjltgermelster und e;n guter Wc^'funann. Die Jagd war seine einzige und grfiflte Freude, so daB er Tag und Nacht Ve r^r.Ufen ffiinte, Ja er frajcte n cht nach Gott und Menschen In diesem lelden-»chaftllchen Bestreben. HMnmal trttumte Ihm, daB er mlt elnem furcbtbaren Eber ktlmpfe, dsn er iwcfi lažjem, schkV rein St "ei. erx.liii doch besiegte. Bald danach stleB er im Harz wirkllch auf ein solches Tier, daa dem fthnlich war, daa er im Traume gesohen hatte. Er griff es an und nach laugeia itlsgau. streckte er es nledcr Fro-h seines S'eg:s setzte er dem verendenden Tier den FuB auf den Nacken und stleB in das Horn, um das Halall zu bla-srn. Da nahm tier strn>enda luier s. ine te Kraft zusammen und verwundete den Jiiger schwer mit dem miirderlschen Hauer. Als nun Hackelberg dan Tod herannahen flllilte, da verwtlnschte er sein Schlcksal und fiuchte Gott. daB er hn avi« d?m heiBgeli'bten Walde gerlssen und um sein httchstes Lebens-glilck bctrogen habe. Zur Strafe solch^n vels 1st er nun verdammt, bis an den JUngsten Tag zu Jagen. Durch Sturm und Regen, bald hoch ln den LUften, bald durch die wald-reichen T&ler des Soilings, Harzes und ThUrln-gerwaldes braust er mlt seinem wUsten Ge-folge und deut.ich hort der bange Wanderer das Peltschetvknallen, das Kauchen, Uinnen und Bellen der Riiden. Die wilde Jagd !st nlcht glUckbrlngend. wer es verm a?. g.-he lhr aus dem Wege oder k&hre um. Zuwellen vernlmmt der Wanderer den Ruf: »Hoi (halte) den Mlttelweg! Hoi den Mlttelweg!« und dleeen Ruf soil er nlcht verachten. Sehr tfiricht handelte einst ein Schneider, weil er des wllden Jagers spottete und ln dajs wliste Gebraus binelnrlef: »Huhu, huihu, kliff, klaff, kllff, klaff!« Da kam ein PferdefuB Ins Femtter herelngefahren, der den Schneider vom Tlsch herabwarf, dafi er wle tot auf dem KuBboden lag. Der Schneider hat sich seitdsm nicht wieder unterfangen, den Hackelberg zu neckeo. Untauglidie Mittel I lievor noch die Invas'unstruppen der Am*> I rikancr und Briten an der Kilste Nordafrikat I lands ten, w rstummtc, trie an/ Kommando I das (jewaltige Geschrei Uber die „zweit» I Front", das sich den Sowjets zullcbe sett I Monaten jenseits des Kunals wie des Oze.ant I erhoben hatte. I Venn es noch eines Beioeises I bedurft hiitte, daft die mlt so viel Lurin in I Szcne fjeSrtzte Aktion, abgesehrn ron der = politischen Ahsicht. das Glelchqemcht im = Bereich des Mittelmeeres durch einen Anstofi = von aufien in Schwankunf/en zu ver-= setzen, vor alle m auch darauf obzielte. der £ unaufhffrllčhen und drinf/enden Ford'crunrf I Moskaus nach einer fiihlbaren Entlustunrt tnit = einem grofSniuielegten Bluff zu begepnen, I so wiire er durch die planm'iPige Einstellung I dieser ermSdendcn und unfruchtbaren DUŠI kussion crbracht worden. Um so bedcuhtnq.i-| vollcr ist die Tatiache zn wcrten. dafi I nun, nachdem die Vorschnfibegeisterunq = Uber das afrikanische Abenteucr abyofiaut I ist, der Iluf nach der europiiischcn zuiciten = Front in al'rr Frische wieder aufl'ht. Die = Londoner „Sunda>/ Times" erklilrte bereits = in einem vielbeuchteten Lei tar t i/cel. aus-= schlieplich eine Invasion dis Kontinenti I kiinne im Jalire 1943 den Alliiertcn den Sicg § verblirgen. Die Artneen der Sowjets hiitten I ztcar di' Writ in F.rstaunen, verset-t und I auch die SchliMe, die von den Briten in = Afrika ausgeteilt. worden warm, seien hart = gewesen, alter all dies gen'ige nicht. England = iniisse mehr tun und schnell. Nur ivenn es = gclQpge, Deutschland zu zwingen, filnfzig bis = sechzlg Dinisionen von der Ostfront abzu-= Ziehen, kiinne mit einem Erfolg im Jahra = 1043 gerechn't werden, itnd dies sci nur I durch eine krSftige Invasion an den St rile n I mOglich, dir die hSchste Strategic bestimmt. I Dcrsclben Meinung verleiht Garvin im ..Sun-I day Express" Ausdruck. Wenn die Alliicrten I ihre Aufgabe Uisrn wollten, so miipten sie I wie Ihiffland einen bedeutenden Einsat? auf 1 den eurov&i.irhen Schlachtfcldcrn rlskieren = und Deutschland zwischen zwei Fronten I vehmrn. In Europa allcin kOnne die Ent-I scheidung herbeigefilhrt werden. Hinter die-I srr Wicd»rbelchunq des Gcsprilchs um die = ,,Zweit" Front" steht nicht nur die Not-= wendiakelt, die. wachsende Unzufriedenheit H der Sowjets zu besSnftigen, sondern auch = die Erkcnntnis. dap die Invasion in Fran-= zOsisrh-Nordafrika ein untaugltcties Mittel I ist. die unangi •tifbarc und beherrschenda I Stcllung der Achse zu brechen. hp niuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMiiiiitiiilitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiti'iiiMit.iiiiiiiHia Arbeitstagung der Dfiutsrti-Italicnisciien Gcsellsdiait Berlin, 15. JKnner. Das immer engere militi-risdie /.usammenwirken zwischen Deutschland und Italian geht H.-nd in Hand mit einer immer stiirkcrcn Vcrflcditung auf politisdiem",' wirt-schaftlidism und kulturellem Gebiet. Um die Arbeit der Dcutsch-Italien'.schen Gesellsdiaft mog-lidist vielseitig und fruditbar zu gestalten, hatte der Rcidissportfiihrer dis Ehrenprasidium und den Vorstand der Gesellsdiaft sowie die Vor-sitzenden der 20 Zwcigstellen und Gruppen im Reidi zu einer Arbeitstagung nadi Berlin gekden. In einer Reihe von Vortragen wurden die Teil-nrhmer durch berufene Personlidikeiten uber widitigste und entsdieidende Einzclfragen der deutrdi-iulicniscben Zusammenarbcit unterrichtcr. E>et Rcidissportfiihrer gab in einer lani&ren Rede die Ridulinicn fiir eine enge Zusammenarbeit der Gesellsdiaft mit den mafigebenden Stellcn der Partei und umrifi die kommenden Aufgaben. fm Rahmen der Arbeitstagung empfing der kiiniglidi italienische Botsdvafter Dino Alfieri die Teil-nehmer. „Bru(ft Chiles mit der Adise Inopportun" Manifest des friiheren diilcnischcn Priisidentcn Santiago dc Chile, 15. J'inner. Der friihere diilenisdie P rasi dem. e Mehrhrit des I Hides wolle weder len Bruch mir Her Achse, nodi ilen Krieg. Chile musse sein? Bindungen und seine Solidaritat mir seinnn traditionellen Freund Ar-gentinien verstarken. Eine Rakete, die nicht losgcgangen ist Tokio, 1S. Janner In gut unterrichtetcn Kreisen Japans erklSrte man. daB die Verfllfentlichung der Unterzeichnung der Vertrige zwlschcn England, den USA und der Tschungking-Regierung zur Abschaffung der exterritorialen Rrchte als eine ..Rakete, die nicht losgcgangen 1st" angesthen werden muB. Es handle sich hiebel um eine MaBnahme. die die Alliiertcn durchgcfiihrt haben um sich nach aufien hin den Anr schcin der GroBherzigkeit zu geben, nachdem die Japaner die Souveranitiit und Unabhangigkeit der Nanking-Regierung anerkannt und auf die Sonder-rechte und Konzessionen verzichtet hatten. Das Vor-gehen der Anglo-Amerikaner sei nur eine lecre Geste, da die Konzessionen sich bercits in asiatischcn Han-den befinden. Die Anglo-Amerikaner hatten sich fur die Unterzeichnung der Vertriige mit Tschungklng-Chlna gerade dlesen Zeltpunkt ausgewalilt, weil sie der Tschungking-Regierung gewlssermaBen einea schwachen Trost dafiir zukommen lassen muBten, daS die Nachschubwege von den Iapanisdien Streitkraft :U »Urk bedroht sind und daher nicht genUgend lu-f terial geliefert werden kana. 1«. JannarJa 1M8. KARAWANKEN BOTE Stran 5. — Stev. 5. Poprečni prerez skozi delo MM i Karnlnu Kaj kažejo znaki deželne cestne zbirke - Deset knjižic bo polagalo račun Za toletno deželno cestno zbirko, ld m bo vrSlla dne 16. lin 17. Januarja, Je NSV-Geu-Waltung K&rnten izdala deset knjižnih makov, *J dajo poprečni prerez dela NSV v Gauu K&rnten. Naslovni list vsakega izmed teh »veakov, ki kažejo na zunaj enotno sliko, krasi simbol zimske pomoči; vsebinsko pa obravnavajo zvezki razne ustanove NSV v Gauu K&rntnu. Vsa važna • področja dela NSV so zastopana, čeprav malo, a slikami opremljeno računsko poročilo nikakor ne more biti popolno, ko je vendar izredno mnogostransko in razipredeno delovno področje, ki mu Je posvečeno. Prvi zvezek daje vpogled v obmejni seminar NSV za otroške vrtnarice in prikazuje, mm iN WHW1942/43 GAU KARNTEN flesti zvezek nas uvaja v izobrazbo za sestro NSV, za kar imamo v K&rntnu dve Soli, eno v Klagenfurtu in eno v Wolfsbergu. Delo mladinske pomoči NSV, o katerem je Karawahken Bote že Izčrpno poročal, nam prikazuje zvezek, ki nas vede v mladinske domove Treffen In Harbach (Harbach so v najnovejšem 6asu določili za drug podoben namen). Se neko drugo okrevališče za matere, lepi Forellenhof v St Jakobu im Defferegental, nam prikazuje nadaljnjd zvezek ;to okrevališče uporabljajo sedaj zaradi težavnih prometnih prilik pretežno za oddih mladine. Ponos NSV v Gauu Kflroten so Številni trajni in žetveni otroški vrtci. Njih število prekaSa danes že daleko število, ki je navedeno v tem zvezku, ker pri relativno dolgem pripravljanju takih znakov ni bilo mogoče navesti zadnjih podatkov. Danes Je v vsaki veliki naselbini v K&rntniu otroški vrtec, ki podnevi odvzame kmetici ln v poklicu delujoči materi skrb za male otroke. Zadnji zvezek te serije nam kaže oskrbovalno pomoč NSV, ki je sicer gospodarski ukrep, a so Jo vendar prenesli na NSV, ker njema organizacija najbolj zagotavlja dobro izvedbo. Oskrbovalna pomoč ustanavlja v večih krajih pltovnjake za svinj«, za katere se praviloma nabdra plča pretežno lz odpadkov v posameznih gospodinjstvih. Vse to delo ln še marsikaj drugega, česar zvezki ne prikazujejo, na kar pa živo opominja vsak posamezni zvezek na svoji zadnji strani, so omogočile le dajatve občestva. Da gre pri teh desetih zvezkih deželne cesrtne zbirke le za odlomek ln da se delo NSV sploh ne da popolnoma zajeti, ker se stalno Izgrajuje in razširja, dokazuje najbolj primer Gorenjske. Kajti obsežno delo NSV na Gorenjskem se v navzočih zvezkih Se nI moglo upoštevati, d asi bi zase dalo ponosno računsko poročilo. flus dem Hreise KraMmra kako dobe mlada dekleta, ki so se odločile za ta socialni poklic, strokovno in človeško najboljšo Izobrazbo. V zvezi s to poklicno pripravo nam daje v nadaljnjem poteku vpogled v praktično vsakdanjost otroškega vrtca NSV. Seminar NSV za otroške vrtnarice so, kakor žo Javljeno, medtem znatno razširili, priključen mu je bil seminar za otro&ke strežnice. Druga knjižica nas uvaja v dom ustanove »Mutter umi Kind« v Klagenfurtu, ki Je bila ustanovljena leta 1938. to ki Ima nalogo, da sprejme mlade matere, ki so same, pred po-' rodom ta po njem. Sončne prostore doma, za dojenčka idealni vrt na strehi, ljubeznivo oskrbo po sestrah nam ta zvezek živo predočl v besedi ln sliki. V središču tretjega zvezka stoji veliko okrevališče za matere ta dojenčke »Roeental« v Gtfrtschachu. Zgadba, ki se je več desetletij nahajala v neizgotovljenem surovem stanju, Je bila popolnoma nanovo predelana po NSV za matere in otroke, ki so potrebni oddiha. Prihodnja knjižica obravnava pomožne postaje ln posvetovalnice NSV ter postaje za sestre NSV. Te naprave so zlasti na kmetih neprecenljive vrednosti. Vsaki nemški rodbini, zlasti vsem materam in otrokom so dostopne ln v nefitetih primerih so že dale nasvet ta pomoč. Nadaljnji zvezek prikazuje okrevališče NSV za matere »Annenheim« na Ossiacher See, ki Je sedaj predelano v dom za dojenčke. Ta naprava Izvira tudi lz leta 1&38. Številne ma/tere iz K&rntna pa tudi matere lz drugih Gauov so se oddahnile ta se znova veselile življenja v krasni pokrajini najtišjega Izmed vseh velikih jezer v K&rntnu ob vznožju KanzelhOhe, ki Je tako zaslovela po svojem tabornem podnebju. Krainburg. (Otvoritev drsanja in kegljanjanale du.) V nedeljo dne 10. Januarja dopoldne je Ortsgruppe NSDAP Krain-burg-mesto otvorila v prisotnosti Kreisleiterja Pg. Leo K u s s a napravo za šport na ledu na kopališkem svetu mestne občine Krainburg. Uvodoma Je govoril Pg. Rannigero športu na ledu, zlasti pa o kegljanju na ledu, ki je v K&rntnu tako priljubljeno in ki bo sedaj uvedeno tudi na Gorenjskem. Po kratkem nagovoru Kreisleiterja Pg. Kussa Je bila naprava otvorjena. Pričeli so takoj živahno z drsanjem ln kegljanjem na ledu. želimo, da bi bili špor-tašem na ledu usojeni še prav mnogi sončni dnevi, da bodo oni, zlasti pa mladina, lahko marljivo izvrševali tako zdravi šport na ledu. Krainburg. (»Tvoja najljubša melodija.«) Ortsgruppenleitung Kralnburg-mesto Je pred nekaj dnevi povabilo prebivalstvo Krataburga na pestre večere, ki so bili prirejeni pod naslovom »Tvoja najljubša melodija« v korist vojne zimske pomoči 1942/43. Pevski kvartet KdF iz Klagenfurta, pevsko tovarištvo Krainburg' pod osebnim vodstvom svojega zborovodje Horaka, KHD-Malden, v Krainburgu tako priljubljen godalni orkester KdF, gospoda Tschetacbnlg (gosli) ta Brauch (tenor) s krasnim spremstvom, vsi ti so opravili dragoceno delo občestva, za katero gre prisrčna hvala ta priznanje, Segavemu napovedovalcu je uspelo zbuditi takoj zanimanje poslušalcev, kl na tem pestrem večeru niso Stedill z odobravanjem ln priznanjem. Salrach. (P o tt č n 1 apel ln otvoritev gole.) Dne 10. januarja je imel Kreis-schulungsleiter Lil ling poučni apel, na katerem je govoril o nacionalsociallzmu ta o narodnem občestvu. Z nJim vred je prišla v Salrach tudi Kreiskassenwalterin der NS,-Frauenschaft, kl je dala navodila za poslovanje. Poučni apel si je stekel veliko hvale. Ortšgruppenleiter se Je zahvalil govornikoma aa njihova lzborna izvajanja. — Dne 11. Januarja je bil povzet pouk na vseh razredih šole. Otroci od blizu ta od daleč prihajajo v Solo večinoma na smučdh. Smučarski Sport se Je tukaj sploh udomačil ta so z nJim dosegli v zadnjem času že lepe uspehe. St. Martin unter dem GroBgnllenberg. (To in ono.) Pri apelu, ki se Jo vršil dne 10. tega meseca, Je dal Ortsgruppepleiter rektor Binder navodila Polltischen Leltern lnAmts-walterjem za delo v mesecu. — NaSa NSV je razdelila 1500 Igrač ta 65 kg medenjakov. Treba je priznati vzorno delo tovariša Bar-bltscha kakor tudi njegovih sotrudnlkov. Vse leto, je bilo v znamenju marljivega ln plodo-nosnega delovanja, kar Je tembolj omembe vredno, ker se premožnejši krogi še ne udeležujejo. — Prosimo, da se naj prizadeti obračajo na DAF.-Dienststelle kakor tudi na strankino vodstvo ob uradnih urah v torkih ta petkih od 17. do 18. ure v strankinem lokalu ln ne v zasebnih stanovanjih ali v obratu in šoli. St. Velt an der Sawe. (Zimski Sport.) V St. Velt an der Sawe se je 10 januarja 1943. flm (fyrenttpuH&i da* li uvedenega vodjo partije od stavbnega podjetia za stroški se povr-ivišja gradbena nejo. Ponudbe s dela na državni sliko naj se pošlje železnici v Ober-na Dr. Mattheifi,|krainu išče Ing. Lindau 4 am Jakob Sittler, Bodensee, Hel-krainburg, Alte denweg 7. Strafie 5, ali A15- 1024-111 ling, Adolf- Služkinjo, za vsa Hitler-StraGe. Služkinjo, ki zna kuhati, pridno kmečka dela, „, . tudi začetnico SlUZOC ISČe sprejmem. Maria Brolih, Gunz-le 1, St. Veit-Sawe. 5379-1 Prodam siv, nov, moški štof za eno obleko, za cenilno vrednost. Pismene ponudbe na K. Bote Krainburg pod „StoP. 5383-6 Dobro ohranjen foto aparat na plošče 6'A X» in enega na film 6x9 prodam. Naslov pri K. B. Krainburg pod „Cenilna vrednost". 5359-6 Listnatega rezanega lesa kakor orehovega, javorjevega, čreš-njevega, jelševe-ga, bukovega itd. franko naklad-ni vagon ali franko dobro vozne avtomobilske ceste, kupi vsako količino, Hans Tra-ninger, Holz-groIShandel, Klagenfurt, Volker-markter StralSe, Bahniibersetzung 3501-7 22-leten, inteligenten, simpatij čen in dobro si* tuiran Gorenjec, želi spoznati se-* bi primerno go-spico, prikupne zunanjosti ter. čiste preteklosti, ki bi imela resen namen v ljubezni, radi poznejše ženitve. Dopise — deklice — ampak" samo resne s sliko na K, Bote Krainburg pod „Idealna ljubezen". 5384-21 Menjam Štedilnik, - levi - prodam - za vzidati. Johann Zanker, Naklas 2 bei Krainburg. 5374-6 Blagajne, varne proti požaru in vlomu, omare /a spise in knjige, Hans Wernig Klagenfurt, St. Ruprechterstr. 32. 3554-6 Zamenjam globok otroški voziček za dobro ohranjen športni voziček, eventu-elno slednjega tudi kupim. Dopise na K. Bote Krainburg pod „Sila". 5377-15 Dopisi Kupim Želim se izučiti za strojnika v mehaniki. Sem močan, zdrav, 15 let. Franz Brino , wetz, Briindl Klavir, veliki in poštenoj snaž- iiber Lichten- kratki ali pianino waid, Steierm. I kupim kakor 5369-2 tudi klavirsko, -J kromatično ali Popolnoma iz- vežbano sobarico za prvovrstno zasebno gospodinjstvo v bližini Neu-marktla n« Gorenjskem sprejmemo. Dopise pod št. 1021-1 na upravništvo K. Bote Klagenfurt. Mizarsko podjetje v St. Veit, sprejme pisarniško moč. Prednost delno znanje nemščine. Dopise na K. B. Krainburg pod St. Vid". 5356-1 no, sprejmem takoj. Ponudbe na K. B. Krainburg pod »Služkinja". 5358—1 Vešča blagajni-čarka z znanjem nemščine za restavracijo v Krainburgu se takoj sprejme. — Ponudbe na K. B., Krainburg pod „Vestna". 5343-1 Gospodično, lahko priprosto, s posebnim talentom za risanje, sprejmem kot pomožno moč v svojem foto-ate-ljcju. Ostalo po dogovoru. Foto Jug, Krainburg. 5350-1 15-ktni kmečki navadno hlrmo_ lant išče dobre-|n;k0. Natančen ga _ mizarskega J opij z navedbo mojstra, kjer bi cene poslati na se rad izučil K. B. Krainburg Blondinka, 21 let stara, lepe zunanjosti, neomade-ževane preteklosti želi znanja s simpatičnim go spodom do 30 let. Le resne dopise na K. Bote Krainburg,' po ■ možnosti s sliko pod šifro .Veselo snidenje'. 5365-20 Mladenič najlepših let želi znanja v svrho poznejše ženitve z dekletom do 25 let, ki bi imela veselje do skupnega življenja. V poštev pridejo dopisi i sliko, katera se vrne. Dopise na K. B., Krainburg poj „Mirno življenje". 63oo-21 izgubljeno obrti. Ignaz Martsdiun, Breg 6, PoŠta Hlg. Kreuz bei Neumarktl. 5372-2 Prodam Prodam zlato, damsko zapestno uro, 18 karatno, s 16 kamni za cenilno vrednost. Interesenti naj se javijo pod, šifro „Schweizer Mowado" na K. Bote Krainburg. 5382-6 0SRAM-D-tAMPE MIT DER DOPPElWf^ W o Besser fiit Dich — besser fur allei Durch die Arbeit vieler fleilbiger Kople und Honde ents'and die Osrom-D-lampe mil der Doppelwendel, die viel licht (ur wenig Sirom gibi Verlongen Sie desholb beim GlGhlampen-Austausch slets ousdrucklich Osrom-D-lampen, damii der elektrische Sirom, der meisl mit Kohle erzeugt wird, ein Hochstmoft on Licht ergibt. OSPAM-LAMPEN pod „Dobro ohranjeno". 5385-7 Julija! Dvigni pismo pri KJ3. ! Krainburg. 5368-20 Klavirsko harmoniko kupim. Novo ali rablje no. Dopise na K. B. Krainburg pod „Struževo" Ženitve Listnatega obli-kavega lesa, kakor orehovega, javorjevega, čreš-njevega, jelševe-ga, bukovega ijd. franko naklad-ni vagon ali franko dobro vozne avtomobilske ceste, ku pi vsako količino, Hans Tra-ninger, Holz-grofihandel, Klagenfurt, Volker-markter Strafie, Bahniibersetzung 8690-7 Kupim električni kuhalnik — 110 voltov. Dopise na K. B. Krainburg pod „Koch-apparat". 5370-7 1000 kg slame in 25 litrov črne semenske detelje kupim. Ponudbe: Josef Klantschar, Dvoriach 41 P. Zirklach. 5367-7 6 TMzfiMffotVenidcftnm/ m - TS6 °f*AM-D-lAMPE MIT DER DOPPELW** SENF rjbrik C.Wenger Klagenfur Kupim dobro ohranjen kovčeg gramofon, boljše vrste. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Gra-mofon". 5362-7 Kupim nov ali rabljen šivalni stroj. Dopise na K. Bote Krainburg pod ,Stroj'. 5376-7 Simpatična blondinka, <55 let, lepe zunanjosti; želi resnega znanja z boljšim gospodom 26 do 32 let. Le resni interesenti naj pošljejo sliko in naslov na K. B. Krainburg pod „BIondinka". 5363-21 Podjetnik, 28 let, srednje postave, temnih las, želi samo resnega znanja z vitko, simpatično gospodično do 24 let. Le resne ponudbe s točnim naslovom, po možnosti s sliko, kl se na željo vrne, poslati na K. Bote, Krainburg pod »Podjetnik". 6364-21 Deklica 23 let, lepe zunanjosti, želi resnega zna-np z gospodom 25 do 35 let. Samo resne ponudbe, po možnosti s sliko, poslati na K. Bote Krainburg pod .Tajna ljubezen'. 5366-21 Mlad, življenja poln umetnik se želi spoznati s srčkano deklico do 20 let. Le resne ponudbe, če mogoče s sli ko, katera se diskretno vrne, poslati na K. Bote Krainburg pod šifro „Lepa pomlad". 1023-21 Dne 12. januarja sem v ulici „Am Baumgar-ten" zgubila denarnico s srednjo vsoto denarja in znak KVB. Poštenega najditelja prosim, naj najdeno odda v hiši Am Baum-garten 6-II, proti nagradi. 6381-23 V nedeljo, dne 10. januarja sem v Krainburgu v kinski dvorani ali njeni bližini zgubil rjavo, usnjeno, desno, moško rokavico. Najditelj, ki rokavico vrne n* K.B. Krainburg, dobi primerno nagrado. 5361-22 Razno Klavirje, harmonije, klavirska harmonike, violine, gitare in glasbene instrumente popravlja, prenavlja in uglašuje — po možnosti glede materiala tudi izdeluje Anton Tramte, Zwischen wassern. Kupujem ali zamenjam tudi že rabljene glasbene instrumente. 6332-23 Prenočišče in zajtrk dobi ženska, ki bi opravljala za nekaj ur dnevno hišna dela L. Rebol, Veldeser Str. 5, Krainburg. 5380-23 Izdatek izkaza prednikov (AhnenpaU) preskrbi Familien-forsehung, Graz, Grieskai 60. 3587 Prepisovanje, na-risanje, ne, posnetke fotogra-fičnim potom: jKopist — Graz, Grieskai 60. 3586 AILl&iMEDNi Assicurazionl Generali Direktlon fur das Deutsche Reich, Wlen I, Bauernmarkt i Hauptagenfschaft fiir Oberkrain, Krainburg, Veldeser Sfrafye Nr. 14 Gegriindet 1831 Lebensversicherungen - Alfersvorsorge