1500 ubitih na Havajih 3,000 Amerikancev je bilo žrtev japonskega I P^bardiranja na Havajih, polovica od teh je | tola ubita. Japonci govorijo že o veliki zmagi, I toda iz Bele hiše se javlja, da temu ni tako. Hr' E shington, 8, dec. — Ameriška vlada prizna, da je dozdaj PM najmanj 3,000 človeških žrtev, polovica od teh ubita, Ik** rat/'ena' Ameriška vlada prizna, da je trpela ameriška I* veliko škodo, toda veliko manj, kot pa trdijo v Tokiu. I,e ^'še se prizna, da se je ameriška bojna ladja pdu prevrnila, en rušilec P", da bilo poškodova. : aJ drugih ladij in pa več j;, 2rakoplovnih pristanih, da sta bili potoplje- E^eriški bojni ladji, štiri Oškodovane, pogreznje-| rušilca in štiri križarke s v pristanišču Pearl na Popoldne (Clevelandski Prodaj zjutraj v torek po NAJNOVEJŠE BOJNE VESTI Oakland je zaprl šole Oakland, Cal. — šolske oblasti so ukazale, da se v mestu za 1 Ameriški kongres napovedal vojno Japonski času v Manili, so japonski bombniki ponovno bombardirali ameriško garnizijo v Fort Stot-senberg, zrakoployna pristana Clark in Nichols ter da so japonske bombe zažgale skladišča olja Mnogo poslopij se je užgalo in telefonska zveza z Manilo je bila pretrgana. Ameriška bojna mornarica in bojna letala hite v te kraje, da preženejo Japonce. udaril kje drugje: ali preko Tur. čije v Malo Ažijo, ali preko Španije v severno Afriko. Boji pred Moskvo so še vedno enako hudi, na južni fronti imajo Rusi še vedno premoč. Iz Libije se poroča, da se vrše boji tankov južno od Tobruka in da imajo nadmoč Angleži, ki napadajo osiške .čete« od treh stoa-ni, da morajo biti te na stalni de-fenzivi. Najnovejše napovedi vojne Sledeče države so te dni stopile v vojno: Japonska proti Zed. državam in Angliji. Mančukuo proti Zed. državam in Angliji. Anglija proti Japonski. Kanada proti Japonski. Nizozemska Vzhodna Indija in nizozemska vlada v pregnanstvu proti Japonski. Cesta Rica proti Japonski. Zed. države proti Japonski. Honduras proti Japonski. Haiti proti Japonski. El Salvador proti Japonski. Belgija v pregnanstvu proti Japonski. Svobodna Francija v pregnanstvu proti Japonski. Grčija v pregnanstvu proti Japonski. -o- Proslava 20 letnice poroke Splošno poznana in priljubljena John in Angela Berus iz Conneauta, O., sta v nedeljo 30. novembra praznovala 20-letni-co srečnega zakona v krogu svoje družine ter številnih sorodnikov, prijafteljev in znancev. Na 2. decembra je pa starejši sin John praznoval svoj 18. rojstni dan. Naše iskrene čestitke vsem skupaj. Sinko je! Pri družini Mr. in Mrs. James F. Marinic, 1201 E. 60. St. se je oglasila 7. decembra teta štorklja in pustila za spomin krepkega sinčka. Mamica in dete se prav dobro počutita na svojem domu. Mrs. Mary Schmidt pa je enkrat več stara mati. Čestitamo! Prestala operacijo Miss Agnes Marie Klemenčič iz 5806 Prosser Ave., je srečno prestala operacifo v St. Vin-cent-Charity bolnišnici. Nahaja se v sobi št. 425, kjer jo pri jateljice lahko obiščejo. pro vse šole, ker je prišlo poročilo, da so japonski bombniki v bližini kalifornijske obale. Mehika proti Japonski Mexico City. — Predsednik Camacho je suspendiral diplomatske odnošaje z Japonsko ter naročil tujezemskemu ministru Padilli, naj da japonskemu poslaniku Miura potni list. Pričakuje se, da bo mehiški kongres napovedal vojno Japonski. Ca- San Francisco je že okusil zračni napad oziroma svarilo proti istemu San Francisco, 8. dec.—To veliko industrijsko mesto je nocoj okusilo alarm zračnega napada. Oglasile so se svarilne piščali, ki so naznanjale prihod sovražniških letal. Pozneje se je to pojasnilo kot vajo za resničen zračni napad od morja sem. Pozneje sewje pa zopet macho je ukazal, da se zapleni vse japonske kredite v Mehiki, ki znašajo do $50,000,000. U. S. transport pogreznjen Berlin. — Iz Tokia se poroča, da je bil pogreznjen v vodah blizu Manile nek ameriški transportni parnik, in da je izgubilo pri tem 350 mož posadke življenje. Tovorna zavarovalnina višja New York. — Zavarovalnina na tovor, ki se vozi na Havajsko otočje in od tam domov je bila dvignjena od 5 centov na $100 vrednosti, na $4. Kitaj v vojni z osiščem tčiungking, Kitajska. — Kitajski tujezemski minister Tai-Chi je povedal, da je Kitajska napovedala vojno Japonski, Nemčiji in Italiji. Dasi je Kitajska že štiri leta v vojni z Japonsko, pa isi bila vojna ^ikd,ar uradno napovedana. Japonci ne smejo iz U. S. Washington. — Justični odde-ek vlade je zaprl vse meje iz Zed. držav za japonske državljane. Dozdaj so zaprli že 736 Japoncev, ki jih smatrajo nevarnim. čiščenje v Canal Zoni , Cristobal. — Policija v zoni Panamskega prekopa je začela zbirati vse Nemce in Italijane, katere bo spravila na varno. Clevelandčani na straži 145. pehotni pešpolk, ki je v taborišču Shelby, Miss, in v katerem je največ Clevelandčanov, je bil poslan na stražo javnih naprav, mostov in drugih stra-tegičnih točk v Mississippi. Drugi škadron 107. polka konjenice, kjer so tudi Clevelandčani, je bil poslan za enako stražo v Tennessee. Japonske banke zaplenjene Washington. — Zakladniški tajnik Morgenthau je ukazal, da se zaplenijo vse japonske bančne hiše in trgovska podjetja v Zed. državah. Japonski krediti znašajo $130,000,000. Singapore bombardiran Singapore, 9. dec. — Danes zgodaj zjutraj so japonski bombniki napadli to utrjeno angleško pristanišče, žarkometi in proti-zracne baterije so stopile takoj v akcijo. V scevernem Mala ju so se udarile angleške in japonske čete. Napad na Manilo Manila, 9. dec. — Eskadrila japonskih bombnikov je danes zgodaj zjutraj bombardirala pristanišče Manilo na Filipinih. Mesto nima javnih zavetišč, zato selijo oblasti civilno prebivalstvo naglo iz mesta. Vse šole so zaprte. Policija in ognjegaisci so v službi 24 ur na dan. Radio iz Tokia zatrjuje, da so Japonci zasedli otoka Guam in Wake. Kanadčani branijo zapad Victoria, B. C. — Kanadska zračna sila je postavila Oporišče v Prince Rupert in Bella Bella na obrežju Britske Kolumbije; govorilo, da so se bila v resnici približala mestu sovražna letala, toda so se obrnila zopet nazaj. V skupini. jc bilo okrog 60 letal. Letela so v skrajni višini in so se bila približala San Fi^inciscu 20 milj. Svarilo o zračnem napadu je trajalo dve uri in pol. Alarm se je pričel, ko je a^madno poveljstvo ukazalo, da vse radijske postaje prenehajo z oddajanjem. Ulične svetilke so pogasili in policija jej potom radia naznanila, da se bližajo sovražna letala. Žarkometi so začeli iskati po ozračju sovražnika. Policija je ustavila vse motoriste in jim ukazala ugasniti luči. Alarm je bil vzdolž vse kalifornijske obali. Glede tega še zdaj ni vse jasno. Policija je najprej rekla, da ,ie bil-H to samo- wja -aa, slučaj resničnega zračnega napada. Pozneje je ki se bodo oglašale | zračnih napadov. Te r 0 postavljene po me-H ' da bo vsak meščan , . ahk0 slišal. I, e župan Lausche uka-LSe_ nakupi 47 novih (j0v°|i požaru, da se po-i|0 0|J veliko stražo na luj1161*1 pristanu in ' da tie e Nobena oseba brez vzroka približati nem pristanu. . n bodo organizirane (j, požarne brambe, Urili mestni ognje-II d ^^ lausche je tudi ML se postavi 100 novih IP !>)•• testni elektrar-IX 1 drusih mestnih na- I i i R Je dobila nalogo, naj PUgjJ*0 Pažnjo mostovom Bj^ strategičnim toč-f|% 6.n Pobcist ne sme I kjenic' ne da bi prej poli' Se ga la^ko takoj I iIImI---- IL' ^alar v mestu tPh dospel po važnih J.^i V Cleveland Mr. Jo-Ifv glavni tajnik K. S. |\j] ' Danes dopoldne se I fp®lV ni^stni hiši> k-ier ga P j v avdijenci župan L V waUsche. Honolulu ubit V% ža' J'e bil pri pr" I ^ l u japonskih bomb-^o^nolulu ubit letal-James Derthick lz Ravenna, O. r v AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 St. CUlr Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: £a Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto »7.00 Za Ameriko In Kanado, pol leta >3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto (5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna Številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year O. 8. and Canada, $3 00 for a months; Cleveland, by mall, $3.50 for 0 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 0 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1BO0, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. 33 No. 286 Tue., Dec. 9, 1941 Izza kulis v Washingtonu (Za Ameriško Domovino poroča kongresnik Stephen M. Young) Zed. države so vedno naglašale princip svobode na morju. Dejstvo, da so prostovoljno pristale na gotove meje tega principa začasno kot žrtev, da se prepreiči vojno, še ne pomeni, da bodo to storile vselej. Spoznali smo, da naš uklon ni imel uspeha. Ameriške ladje so bile napadene. "Lehigh" je bila potopljena pri belem dnevu, stotine milj od vsake vojne zone. Za obdržavanje naše garodne časti moramo gledati na to, da bodo morja svobodna ameriški zastavi v vsakem delu sveta. Ako bi storili drugače, bi dali svetovno oblast drugim narodom, sami sebe bi pa postavili pod oblast istih, ki bi bili naši sovražniki. Videti je, da ima Hitler namen s svojimi ladjami-roparicami in podmornicami pognati naše ladjevje z morja. Odgovor na to je, da pošljemo svoje ladje na morje. * V Zed. državah je 90,000 spomenikov raznim možem na konjih, vojakom, mornarjem, politikarjem in drugim. Nekaj teh spomenikov je kaj čudrfih. Tukaj je en milijon ton kovine. Zakaj bi jih ne vzeli, če bi bilo potrebno in bi porabili nekaj te kovine za narodno obrambo? Postavila naj bi se komisija, ki bi lepe in pomembne ohranila, nepotrebne pa spremenila v bombe in tanke za ohranitev demokracije. _ »V obrambi Rusije, da se obvarje pred oblastjo Hitlerja, smo priča prerojenju velikega naroda, ki je po tradiciji prijatelj Zed. držav. V grenkih dneh civilne vojne, ko je bila stvar Unije na najbolj nevarni stopnji, je poslala ruska vlada svojo mornarico v newyorsko pristanišče, s čemer je hotela pokazati prijateljstvo do naše dežele To je spremenilo zgodovino Zed. držav. Saburo Kurusu, ki je bil poslan v Washington kot izjemni odposlanec japonske vlade, je po poklicu diplomat. Prinesel je s seboj rrrir, za njim pa so poslali vojno. Kurusu ima za ženo Amerikanko, njegovi trije otroci so hodili v ljudsko šolo tukaj in poroča se, da so žena in otroci na strani Zed. držav. Rečeno je bilo, da Amerika ni še nikdar izgubila kake vojne, pa tudi nikdar zmagala na kaki konferenci. Toda te dni je bila v Washingtonu konferenca, ki jo je Amerika izgubila, toda vojne ne bo izgubila. Ako bomo s tem, da bomo poslali za bilijone dolarjev letal, tankov, municije in živil preko morja in s tem obdržali naše fante doma, ali ne bo to naša najboljša investicija? * ............ ........ i i i, ^ Da ^ ne pozabi. . . t j .i 1 '—j S tem, da so prišli na vlado fašisti v Italiji v oktobru 1922, ni to prineslo nobenih pomembnih sprememb z ozirom na slovanski tisk. Toda na 19. oktobra je izdal prefekt v Vidmu, katerega jurisdikcija se je raztegala takrat preko Gorice, izdal ukaz, ali na svojo iniciativo, ali na ukaz svojih višjih, "da morapo vsi časopisi od 21. oktobra 1923 naprej, ki so se tiskali izključno v tujezemskih jezikih v provinci IJdine, tiskati takoj za vsakim naslovom, člankom ali čle nom, dobesedno prestavo v italijanščini in sicer v enakih čr; kah, kot original.'' Tri dni pozneje je prišel z istim ukazom tržaški prefekt Crispo-Moncada in prefekt v Pulju, Giannone. Vsled posredovanja slovanskih poslancev v italijanskem parlamentu in najbrže radi vpliva drugih faktorjev, je bil ta ukaz preklican na ukaz Mussolinija samega. Potem so skušali ti trije prefekti zatreti slovanski tisk na drug način. Pri državnem pravniku so bile vložene številne pritožbe proti urednikom "Edinosti," tedniku "Istar-ska riječ" ter "Učiteljskem listu," ki so bili vsi trije tiskani v Trstu. Obtoženi so bili, da so javno protestirali radi odprave slovenskih in hrvaških šol. Nič manj kot enajst pritožb je bilo izdanih proti goriškemu tedniku "Goriška straža," ki je bila zaplenjena skoro vsak teden v tistih časih. Ne dolgo zatem je fašistična vlada razglasila splošno pomilostitev, obtožbe se je potlačilo in glavni urednik "Goriške straže," ki je bil že obsojen na več mesecev ječe, je bil oproščen. Kljub vsemu temu so se nadaljevali napadi na slovanski tisk. Tekom prvih šestih mesecev 1925 je bila napadena tiskarna "Edinosti" štirikrat. Največ škode je bilo napravljene pri napadu ki se je izvršil takoj za poskušenim atentatom na Mussolinija v Rimu 9. novembra 1925. Takrat je bila napadena tudi pisarna "Goriške straže'' v Gorici in vse pohištvo uničeno. Drugo razdobje poskusa, da se uniči slovanski tisk potom zakona, se je pričelo z sprejetjem takozvanih fašističnih zakonov. Že v poletju 1926 je bila razpuščena slovanska učitelj- -—_________ ska zveza in glasilo te zveze "Učiteljski list," obenem z mla- imel prefekt pravico odstavit'i vsakega urednika, ne da bi dinsko revijo "Novi rod," sta bila avtomatično ustavljena, proti njemu vpeljal kako sodnijsko postopanje. Pisal mu je S postavo od 15. julija 1923 je smel biti samo po en od- enostavno pismo, da je kot odgovorni urednik odstavljen, govorni urednik pri vsakem časopisu ali reviji in ta je moral In ker ni bilo treba prefektu imenovati drugega urednika in dobiti priznanje pa od svojega prefekta. Po tej postavi je ga tudi ni, je bilo s tem avtomatično tudi konec časopisa. ...........n I 1 I «■■■..... n .. I > j BESEDA 12 NARODA *.............———---------; "Srbobran" ne brani Srbov P. Bernard Ambrožič OFM "Srbobran" je časnik, ki ga izdajajo ameriški Srbi za svoje ljudi v izseljenstvu in se seveda zanima tudi za srbsko stvar v domovini. Vse jako lepo in prav in človeka veseli, da imajo tudi Srbi svoje glasilo v Ameriki. Tudi ime časnika je srečno izbrano, zakaj prav nič ne dvomimo, da imajo tudi Srbi svoje nasprotnike in celo sovražnike, pred katerimi se je treba braniti. Do te točke ne moremo v svojem razmišljanju o "Srbobranu" najti na njem nobene krivice. Ne moremo pa molčati, ko moramo hočeš nočeš opazovati, na kako čudna pota je zašel ta list in kako slabo — brani Srbe. Mi imamo te svoje brate po krvi in po jeziku in celo po krščanstvu tako radi, da bi jim iz srca privoščili vse drugačno obrambo, nego so jo deležni od svojega lista, ki ponosno piše na svoje čelo svoje ime "Srbobran." "Srbobran" si domišlja, da je "srbstvo" nekaj takega, kar mora biti popolnoma ločeno od vsega drugega in nima na celem svetu nikjer svojih interesov, nego edino le v "srbstvu." V današnjih dneh, ko ljudstva in države skoraj nervozno iščejo po svetu zvez in stikov in zavezništev in mostov, se "Srbobran" v potu svojega obraza trudi, da bi podrl vse mostove in odbil vsako roko, ki bi jo kdo utegnil ponuditi Srbom v znak zavezništva in prijateljstva. Vse, kar ni srbsko — in sicer srbsko v smislu tolmačenja dičnega "Srbobrana" — je v nasprotnem taboru, je srbstvu sovražno. "Srbstvo" pa tolmači "Srbobran" v l|ar mogoče najbolj omejenem pojmovanju, v svoji najbolj ozkosrčni zagrizenosti, dži postaja stvar ne samo žalostna za Srbe, ampak tudi smešna za vsakega, ki se mu prebiranje "Srbobrana" še ni uprlo do — "ad nauseam." "Srbobran" misli, da mora sam sovražiti vse, kar ni srbsko. To sovraštvo je huda bolezen, žal. obeta biti kar neozdravljiva. Pa ne samo neozdravljiva, tudi nevarna postaja ta bolezen. V svoji zagrizeni sovražnosti se je namreč "Srbobran" povzpel tako daleč, da misli takole: Kakor jaz, dični "Srbobran," sovražim vse, kar ni sifbsko, tako vse, kar ni srbsko, sovraži SRBBE, SRBIJO in vse SRBSKO. In ker je o tem prepričan, najde svoje sovražnike vsepovsod, za vsakim nesrbskim grmom, pod vsako inprbsko streho, celo pod vea-kim nesrbskim klobukom. In ker jih najde, in najde na ta način v jako velikem številu, mu pride na misel, da mu je ime "Srbobran," zato hitro pograbi piiško in hiti branit— Srbe. človek, ki slučajno ni Srb — za kar niti sam odgovoren ni — nič hudega sluteč gre svojo pot in se vdaja svojemu vsakdanjemu delu, pa ga naenkrat zadene kroglja iz "Srbobranove" puška. Začuden postoji in se ogleda in se otrese "Srbobranove" puške. Začuden gre svojo pot naprej in na vso moč ugiba, kdaj je postal — sovražnik Srbov. . . Tako se je na primer zgodilo nedavno tega nekemu SJovencu, ki je poleg tega tudi Jugoslovan — Bog mu odpusti, da ni tudi Srb! — nekemu Slovencu in Jugoslovanu torej, ki sliši na ime: P. Kazimir Zakrajšek ... Pa to je samo en primer . . . Ljudje božji, stvar je v resnici preveč smešna, da bi človek radi tega naježil kožo in kolikor je na njej dlake, ter bi šel zares branit kakega človeka zoper ljubega "Srbobrana." Smešnost se lahko nekaj časa repenči in šopiri po zapeljanem svetu, dolgo se ne more. Mora priti čas, ko se bo sama zadušila v svoji lastni smešnosti. Prav resno bi pa radi položili "Srbobranu" nekaj na srce. Naj si vendar vzame pet minut počitnic od svojega ozkosrčnega sovraštva in naj premisli: Komu take reči koristijo? Komu koristi, če "Srbobran" po vsej sili hoče narediti za svojega sovražnika vseh Srbov — vsakega Hrvata in Slovenca? Ali je res "srbstvo" tako ogromna sila, da ne potrebuje absolutno ničesar drugega ko samo sebe? Ali je res "srbstvo" taka silna moč na svetu, da mu ni treba iskali ni-kakih sorodnosti izven sebe in svoje zagrizenosti? Ali si res lahko — celo v današnjih časih! — privošči špas, da. neprestano poudarja le RAZLIKE med jugoslovanskimi narodi in te RAZLIKE še umetno povečuje? Kljub temu, da dajemo "Srbobranu" z najboljšim namenom nasvet za vsaj petminutne počitnice, se nas polašča bojazen, c^a nas ne bo ubogal. Predaleč se je že zajedel v svojo fiksno idejo Toda vsaj eno upanje nam še /stane. Med brati Srbi je na ti-'soče treznih ljudi, ki se ne spuščajo v ,obrambo srbstva po "Sr-bobranovih" metodah. Ali res nimajo oni nič več vpliva na "Srbobranove" zapovednike, nego ga ima kak siromašen slovenski Jugoslovan? Bratje Srbi, ki še niste zaslepljeni po "Srbobranovi" gonji, nastavite svoja ušesa in poslušajte skromen nasvet brata Slovenca ! Stopite na plan in branite -ne rečem, da branite Slovence in Hrvate pred naskoki nebrat-skega "Srbobrana" — stopite na plan in branite svoje brate SRBE pred — "Srbobranom"! . Zakaj verjemite, "Srbobran ne brani Srbov. "Srbobran" na-ganja Srbe"'v neko zakotje, od koder ne bo izhoda zanje. "Srbobran" skuša Srbe izolirati od vsega sveta in jih dati v roke njihovim resničnim sovražnikom. In ti, resnični sovražniki Srbov so vse drugje, ne med Slovenci in Hrvati. . Kolikor je pa srbskih sovražnikov tudi med Slovenci in Hr-'vati, jih je naredil "Srbobran," oziroma tisti njegovi pomagači doma in po svetu, ki vozijo srbski voz po "Srbobranovih" koles-nicah. Bratje Srbi, na pomoč zoper "Srbobran"! že dolgo niste imeli v svoji sredi tako velikega škodljivca SRBSKIH INTERESOV! Vaši bratje 'Slovenci in Hrvati s skrbjo gledamo na njegovo početje. Pod njegovim vodstvom je VAŠA stvar v veliki nevarnosti ! -—o- V božičnem času Kaj hitro nam čas beži in komaj je minilo poletje, je že zima tukaj in božič je pred nami in znjim pa se je približal tudi tako težko pričakovani Miklavž, katerega naša mladina nestrpno pričakuje. Mladina se ga veseli, ker še vedno veruje v sv. Miklavža, a nam starim pa v tem božičnem času, posebno ko se spominjamo na tako srečne čase na sveto noč — pri tem spominu se nam zagreni srce, da resno premišljujemo, če je res to še božični čas. Ne, danes ga skoro ni več, vsaj tam ne, ker prevladuje krvavo klanje in morija. Kako sre- čna je naša mladina, ki jo ne straši taka misel, le z dneva »v dan veselo' raja, ker se ne zaveda tuge in žalosti tega sveta. Tega jim mi tudi ne kratimo in kadar nas povabi ta mladina, tedaj' se vselej z veseljem odzovemo na njihove zabave, da se tudi mi starejši z njimi zabavamo. Pravkar se pripravljajo tudi naši mali "škrjančki" v Euclidu, da se zopet razvesele, kakor je to njih navada. Slišala sem, da bodo pripravili nekaj zelo zanimivega in da doslej še ni bilo tako pomenljive boži^nice, kot nam jo obetajo sedaj "Škrjančki" pod novim vodstvom. Torej vabljeni ste vsi stari in tudi še novi ljubitelji petja — . slovenske pesmi in dramatike — ki se jo uči naša mladina. Podrobneje ne bom opisavala, le pridite in se boste sami prepričali. Prepričana sem, da vam ne bo žal za tistih 40 centov vstopnine, ki jih boste žrtvovali za to prekoristno stvar. Obdržimo to slovensko pevsko šolo, dokler se obdržati da. Odločite se vsi in pridite v nedeljo, 21. decembra v Slovenski društveni dom na Re-cher Ave. Pričetek točno ob pol štirih. To bo božičnica naše mladine in Miklavž bo obdaroval vse otroke v spremstvu staršev. Pa ■tudi zasukali se bomo lahko in zato pa bo skrbel Tony Malava-šicev orkester. Razume pa se, da bo tudi v polni meri poskrbljeno za žejne in lačne. Za vse to bo poskrbel pripravljalni odbor. K. R. __-o- Skrbimo za zdrav naraščaj Vsak razumen gospodar ve, da; j C treba zidati hišo na trdni podlagi ter se isto zida s kolikor mogoče z dobrim materialom. Ravno tako pa tudi pozneje skrbno pazi nanjo, da jo ohrani v dobrem stanju in to ne samo zase, če le mogoče tudi še za poznejše generacije. Slovenci! Odkar dobivamo poročila iz stare dbmfcvine in slišimo vsakdanja poročila, kako Nemci in Lahi preganjajo naše rojake v prelepi Sloveniji, ko ločijo starše od otrok in uganjajo še druga grozodejstva nad njimi, moramo podvojiti in celo po-trojiti vso pažnjo in ljubezen naši tu rojeni mladini. Smo sicer Amerikanci, a po naših žilah in žilah naših tu rojenih otrok se še vedno pretaka pristna slovenska kri. Da, slovenska kri nikdar ne "fali," o tem smo se že večkrat prepričali. Le poglejte, kako mala peščica Slovencev je in jih lahko dobiš po vsem svetu. Samo malo poglejte našo inteligenco, koliko časopisov in raznih organizacij so nam ustanovili, zlasti pa nas jc dvignila naša plemenita duhovščina do stopnje, kjer smo danes. Kajti brez zložnih slovenskih fara, nepravega napredka. Kjer ni slovenskega dušnega pastirja, tam se šopiri tista tuja učenost, katera je malokaterega delavca osrečila. Zdaj, ko smo začasno izgubiii našo rodno mater Slovenijo, pa smo vso svojo ljubezen zlili v našo novo domovino in naše vodilne rojake. Le poglejmo našega, kakor ga rojaki navadno naziv-1 jejo, Franceta. Kako velika čast je za ves slovenski narod, da ima take sinove, ki so zmožni tudi kaj več kot samo navadnega dela. Zapomnimo pa si, da nam tudi naš .France ne bo delal čudežev, če mu ne bomo stali trdno ob strani in mu pomagali "čistiti" mestno hišo. Imamo Slovenca za župana. Cvet naroda je prišel v javnost v milijonskem mestu. Skrbimo, da bo njegov rekord posekal vse dosedanje — vseh županov. Kako naj se to naredi, o tem pa mislim, da bi dali najboljši nasvet naši uredniki.- Oprostite, malo sem zašel s tira. Toda bilo je potrebno, ker brez vodje ni nič. če pa hočemo imeti zdrav naraščaj, tedaj moramo tudi skrbeti za pravilno vzgojo otrok. Po cestah opaziš ZAPISNIK seje Pomožne Akcije Slovenskih Župnij 1. decembra ^ pri sv. Vidu v Clevelandu 1. Prečita in sprejme se zapisnik prejšnje seje. ^Jj 2. Rev. Bombach poroča o naši avdienci pri nadškofu* ney-ju v Detroitu, predsedniku Bishop's Reliefa pri N.C-J". Avdienco nam je bil izposloval gl. tajnik N. C. W. C., Ready. Delegatje so bili: Msgr. Ponikvar, Rev. Slaje, Bombach in P. Bernard. Nadškof nas je nad vse ljub6*;!« sprejel in pokazal popolno razumevanje za trpečo ■ Slovel® ; P za naše tukajšnje probleme. Obljubil nam je vso potre^JjB slombo od strani Bishop's Reliefa. Dal nam je k o n k re tn a " a ^ dila, kako naj se lotimo kolektanja-za pomožno akcijo ^ ft niji. Poudaril je, da čimveč bomo sami storili v tem P , toliko več nadaljnje pomoči smemo pričakovati od Bish°P3 liefa. Po njegovem navodilu vsak slovenski župnik ^ , lekta v svoji cerkvi na način, kakor hoče to sam urediti.J raz da posebne kolekte, ki naj jih verniki oddajo, kadar "^e,!? skupaj s cerkveno kolekto, ali pa morda v posebne nah'1^^BJ ki naj se v ta namen v cerkev .postavijo. Kadar bo pa 0211 .^.P na vseameriška vsakoletna kolekta za Bishop's Relief. nik svojim faranom poudari, da se tej kolekti ne smejo 0 niti z morebitnim izgovorom, da itak darujejo posebej z .j® venijo. Tista kolekta bo obvezna tudi za Slovence za druge katoličane, mi pa bodimo prepričani, da b0 ,el!jjil,' Bishop's Relief zopet z lepo svoto priskočil na pomoč Sl° ' | če bomo sami vsestransko sodelovali s škofi na ta način- ^ ^j^ž Zato naj Slovenci in njihovi duhovniki smatrajo vsa ^^f^ vodila za resnična naročila, ki nam prihajajo od "the Relief Committee." Zlasti naj pa vsaka slovenska žuP'l - jjPi, ganizira kolektanje potom svojih cerkvenih društev od j«'': hiše ali kakor bo že župnik po posvetovanju sfarani sP° jjjik«^' najbolj praktično. Nabrane svote naj se pošiljajo l ifi Pomožne Akcije Slovenskih Župnij, od tod naj Pa ? ^iti*®11' Washington na Bishop's Relief Committee, ki jih bo oav f.' v Ljubljano po zanesljivem in hitrem potu, a;,|* Poročilo Rev. Bombacha se vzame z zadovoljstvom" rr nje. . # «>' 3. Tajnik P. Bernard čita uradno pooblastilnq P'* j* nam je došlo od gl. tajnika N.C.W.C. tisgf Rdidf*.- „ a Wf11 stoji, da nam Bishop's Relief podeljuje svoj "licence,'' 'VdrC'8 terim naj se vrši naša pomožna akcija, in nisnjo nik^ ^j®® ' ge.mu odgovorni. Zbrani nadškof je iri škofje nam za dober uspeh. VUjBil Obenem je v pismu poročeno: škofovska korrfejfPf^pCji la obveščena naravnost od Svete Stolice, da je bila moč, dana na razpolago od Bishop's Reliefa, že odpoS | "č Ljubljano in Maribor. ^djpil Pismo se vzame z zadovoljstvom na znanj?. ' ^ 4. Odbor sprejme za svojo organizacijo ion$J#> f1.1^ im£: Pomožna Akcija Slovenskih župnij. Kratko: P* (JjPiii angleščini: American Slovenian Parish Relief. censed by the Bishop's Relief Committee.) SkleneH nabavimo primeren "stationary." Izvleček iz zapi^^t^r ^ objavi v dnevnem tisku, ki ga naprosimo za naklonje" I1, di stvari. 5. Dalje se sklene: Za naselbine, kjer ni slove"*^ f>M;ie ni j, velja sledeče: Ako bi se tudi v takih naselbinah f^ji^I*)6 lcljučiti naši pomožni akciji, naj se blagovolijo obrplti P macije na naslov glavnega urada: 6019 Glass Ave., 6 ^1)11 jh( Ohio. Tajnik jim bo potem poslal potrebtia navodila t*si stila. ( . $ Hi 6. Tudi se vzame z zadovoljstvom na znanje, da ^ )i % masnih intencij za pregnane duhovnike v starem kraJll^d rasla na nad tri tisoč. Zbiranje teh se bo nadaljeva10 pl 5" slej. Tajnik poroča, da vsak tisočak sproti oclpol^^v«j (j> ington, odkoder ima že na i-okah poročilo, da je vs8j ' ^ šiljka dospela v Rim. Iz Ljubljane še ni poročila, da f° pj«! fy že prejeli, toda dandanes je treba potrpežljivo čakati P morsko pošto. Vse bo. dospelo ob svojem času. .fl jij''1 l ^ 7. Končno odbor PASZ toplo priporoča župnij*"1 ,f' k vim posebnim župnijskim odborom za pomožno akcij0',, fil dejo v vsakem tednu en takozvani "dan zatajevanjf'(le!)č | j dan naj si vsak faran naloži kako osebno žrtev in P^l fti j \ stran vsaj majhno svotico za pomoč domovini. Od^^ ^ -sproti v posebnih kuvertah, ali pa v daljših obrokih' «< . mu bo zdelo bolj prav. ^jpl' Mi! Na vsak način je pa treba vedeti, da sfimo z enkt?ve,1,8 < ram ni vse odpravljeno. Potreba je velika in kdo W 8 dolgo bo trajala . . . Zato je treba vso akcijo tako -H bodo dohodki redno, čeprav po malem, dotekali v %\ gaino in odtod v Washington ter dalje.. Ni treba fj, I »lfii \ začrtanih pravil. Treba nam je pač le ljubezni do stv M ti kje je zapisano: LJUBEZEN JE IZNAJDLJIVA • • • ^o? f ti Z najboljšimi medsebojnimi željami za velik usPe | rovalci izčrpali dnevni red in predsednik, Rev, Slaie- |>v sejo z molitvijo. Ha P. Bernard Ambrožič, gl- tako nekam "laynerne" otroke — ali je temu krivo pomanjkanje? Gotovo ne. Saj smo že v ljudski šoli čitali, ko je šla avstrijska cesarica na lov in jo tam namočil dež, da je bila prisiljena vedriti v revni koči. Tedaj pa so ravno sedli k večerji otroci in z veseljem zajemali iz sklede močnik. Cesarica se ni mogla načuditi, kako je to mogoče, da so tako čvrsti in zdravi od take hrane. Ta dogodek nam dokazuje, da niso ravno toliko važni razni, danes tako opevani vitamini, ampak red. Starši! Naši otroci nimajo nič pravega reda. Nobena vrata se menda tolikrat ne odpro kot od ledenice (refrigerator). Dajte otrokom jesti takrat, ko imate sami obede, to je,' o pravem času. Nikar otrok pi- tati samo tistimi suh^' ^ či. Seveda je otrok/ # ker lahko takoj beži ^ tj zopet na cesto, tan1 ^t zavžije in tako mu Mislim, da bi ne bi10.1^^ čno, če bi mestni očetJ® y'1', malo premislili in ph M ko, da bi otroci obed v šolah. To manj stalo in bi več kot pa tisti gf'x' tja. Saj se spomin^ bilo v starem zimskem času na og krompir, pa nism° siti, da so mati že v^ pJB njali, da bomo še . . . Dandanes že v« dela v tovarnah in v t0 f A bo menda še več in zfl v tr « lo potrebno, da bi sen)) j .(Dalle na 3 s*»* 1, Beauty Shop naprodaj Lep lepotični salon v okolici vzhodne 185. ceste se proda. Nobene kompeticije. Za nadaljna pojasnila pokličite GLenville 8810. . (286) Kuharica dobi delo Kuharica dobi takoj delo y restavrantu. Zglasi naj se na 390 E. 156. St._(288) Službo dobi moški, ki ima izkušnje v trgovini s pohištvom in električnimi napravami. Slovenec ima prednost. Poleg plače tudi provizija (commjssion). Pokličite HEnderson 5311 (287) Opremljeni sobi Odda se v najem dve opremljeni sobi z gorkoto. Vprašajte na 1245 E. 59. St. (287) SKRBIMO ZA ZDRAV NARAŠČAJ SATAN IN ISKARIOT Po nnnftkexn tavtrnik« K. Ibji (Nadaljevanje z 2 strani) gledu kaj ukrenilo, če ne bodo otroci še bolj zanemarjeni, kot so bili do sedaj. Zdi se mi, da naši otroci tudi v počitnicah nimajo dovolj in pravega razvedrila, prav priporočljivo bi bilo, da bi se ustanovili kakšni klubi med nami Slovenci in bi poskrbeli za počitnice otrokom kje na deželi. O tem bi lahko razmišljale naše podpor, ne organizacije, saj vendar ni vse samo kopičenje denarja, ampak v prvi vrsti moramo skrbeti za zdrav naraščaj. Našemu councilmanu Mr. Vehovcu pa priporočam, da se še bolj pobriga, da bo naša mladina imela tudi tam White City malo več prostora za zabavo v vročih poletnih dneh. Saj tega naraščaja povsod dovolj. Ker je za vse dovolj denarja, naj bo pa še za to nekaj. In prvi vrsti bi ga moralo biti z.a vzgojo mladine. Za nifrodno obrambo je pred vsem potreben zdrav naraščaj, a se to tako malo upošteva. Z žalostjo lahko ugotavljam, da bi se tega morali iti učit k našemu smrtnemu sovražniku v Evropo, i Ljubitelj mladine.1 PREMOG — COKE Razvažamo po vsem Clevelandu. Vprašajte za naš budget načrt. Pregled furnezov zastonj. WHITE WAY COAL CO 3858 SUPERIOR AVE. HEnderson 6177 DAJEMO EAGLE ZNAMKE Oblak. Furniture Co. TRGOVINA 8 POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. Htindrroow 2»7* Piano naprodaj Poceni se proda "White player-piano." Za nadaljna pojasnila vprašajte na 5801 Pros-ser Ave. (287) Nenavadno kosilo Elza Ackersonova iz Stockhol-ma je povabila nekaj svojih znancev na obed ob svojem stotem rojstnem dnevu. Starka je sama sprejemala goste, med obe-i dom pa je pripovedovala sporni-^ ne iz svoje mladosti o draginji in i vojnah, ki jih je doživela, ko je bila še mlada. Ta nova 1941 G-E električna ledenica pospešuje zdravje, preprečuje po t r at o, prihrani vam denar sleherni dan Pilgrims gave thanks for a land of freedom. This year give thanks in a way that will help preserve that freedom—by putting your dimes and dollars to work in National Defense! Starokopitne hladilne metode so danes preve£ nesigurne! Omislite si novo G-E električno ledenico, da. boste brez skrbi jedli, ko boste lačni. Ne prezrite sledečih posebnostih pri G-E modelu, ki je na sliki... MANHATTAN SRAJCE najnovejši vzorci z znamko HORIZON SHORTS, PAJAMAS, itd. V poljudni izberi dobite pri FRANK BELAJ ZNANA SLOVENSKA TRGOVINA mc.Ske, deške in otroške oprave 6205 St. Clair Ave. . . .-(D«cci<8l . M^j/ifr. lfl, 23)- }M Buy DEFENSE {M BONDS K« STAMPS Gornja slika, ?uim predstavlja japonskega poslani-ka> Saburp Kiirusuki je pred kratkim dospel v Zed. države na važno koherenco -ArPoscben hladilnik skrbi, da se meso več dni ne pokvari. *10 kvartov vsebujoč predal skrbi, da sočivje osiane ' sveže in okusno. ★Mnogo prostora za steklenice; ' ★Suha shramba za 31 kvartov. Full family siia 7 cu. ft. 1941 C-E model JB7-C, with famous THRIFT UNIT. Built to last and to sav* you money through tha yearn $184-95 -■-' ' r ""• Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Nemški konjeniki so že navajeni opustošene ruske zemlje in nemeneč se za požgane domove seljakov krmijo svoje konje. Slika je popiaua iz Berlina in je bila posneta nekje na rusko-nemškem bojišču. Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. . . Posluje že 47. leto Članstvo 37,000 Premoženje $4,500,000 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 125.19% Čc hočeš dobro sebi in svojim dragiln, zavaruj se pri najboljši, pošteni ln nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ za smitnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni ii\ onemoglosti. ' Bvll3'0" 8y KfTi-IŽ SS*; K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. lota otroke pa takoj po rojstvu in do 10. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi člar ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, po trudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, aH pa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. Angleški mornarji s posmehom gledajo na piketinje pred Belo hišo v Washingtonu z napisi proti pomoči Angliji. Piketinje so od orga?i}zasij "We the Mothers Mobilized for America" iz Chicago, in "Womvn United" iz New Yorka in Neiv Jersey. PSXje bilo spet tiho, sem se obrnil. Nisem je več videl, zbežala je v kočijo. Izza kočije pa se je oglasil Melton: "Velika puščica mi naj še enkrat pove, a.'i bo mož beseda in ali bo ujetnikom res vzel življenje?" "Storil bom, kar sem obljubil. Zazidal jih bom v grob svojega očeta. Strahopetni belokožec naj poskrbi, da bo jadrno izginil s svojo sqwawo, 1;; ni njegova sqvvaw -i-! Sicer mu res vzamemo še vež ko samo lase." Brž sta zapregla voznika, rezervne konje sta privezala zadaj k vozu, skočila na kozla, Melton je sedel v voz k svoji Juditi in kočija se je odmajala. Spet se nam je izmuznil človek, ki smo ga lovili no Afriki in po Ameriki, mi pa bi naj umrli — živi zakopani. Razjahali smo, položili so nas v travo. Komanči tisti dan še ni- 1 so nič jedli, poiskali so svoje ' zaloge in se pripravili, da se iz- ^ datno okrepčajo, preden bi od- ! potovali v Dolino smrti. Naš p6ložaj je bil nevaren. 1 Obupali pa nismo. Na usmilje- ' nje ali prizan6sljivost nismo smeli, računati, pa v grob so nas mislili zazidati šele drugo jutro. In do tistikrat je bilo še dobrih dvajset ur časa. Kaj vse se lahko zgodi v dvajsetih urah —! Od drugod seveda pomoči ni bilo pričakovati. Sami smo si morali pomagati. • Pa kako — ? Pomirljivo je bilo predvsem dejstvo, da nas, se je vsaj zdelo, niso mislili brez potrebe mučiti. Poglavar je dejal, da' nas ceni, in je svoje spoštovanje tudi pokazal. Indijanec je že tak, da spoštuje tudi najhujšega sovražnika, če je pogumen in pošten, česar žal pri belih ni vsikdar najti. # Dobili smo jesti, toliko mesa, da ga skoraj pojesti nismo mogli, in enako velike kose kakor Komanči. Ker nas niso marali pitati kakor otroke, smo morali sami jesti. Odvezali so nam roke, zato pa tem tesneje zvezali noge. In ko smo se najedli, so nam roke spet zvezali na hrbtu. .Bile so sicer nekaj minut svobodne, pa strogo so nas opazovali. Na beg niti misliti nismo smeli. Med povezovanjem sem opazil, da Emery kakor prisluškova-je nagiba glavo na stran. Menda jfc videl, da ga gledam. Po nemško je rekel. "Me opazuješ?" "Da! Kaj pa počenjaš?" ' "Nekaj nameravam, kar nas bo, upam, rešilo." "Ni pravilno, da se zanimam za tvoje počen j an je. Rdečkarji imajo bistre oči, lahko bi opazili moje zanimanje in bi zaslutili, da nekaj pripravljaš, prav kakor sem sam zaslutil. Kaj pa je tisto, kar nameravaš?" Eden Komančev, ki je sedel meni naproti, se je obrnil k po-I glavarju in povedal: "Belokožca govorita v jeziku, ki ga ne razumem!" Poglavar je nagubal čelo. "Old Shatterhand naj mi pove, ali je res, kar pravi moj bojevnik!" "Da!" sem priznal. "Naj mi še pove, kaj govorita in v kakem jeziku!" "Govoriva v jeziku svoje domovine." l "Kje je tvoja domovina?" i "Onstran velike vode." "Na Angleškem?" : "Ne. Moje domovina je še da. - lje na vzhodu." (Dalje prihodnjič.) ?? dva ujetnika sta naša Pf8! pa velika bojevnika N človeka! ®al>kaj pa si ti?" |%nan sem, ki —." Wvo je zamahnil pogla-|ko. Vem, kaj si in kaj si " davi dolgo govoril z Old . "andom, sem ležal v gr-jama in sem vse slišal. Jjfivnik, tat si in ropar! l sem v mestih belo-'"Wiogokaj sem videl. Vi-Mudi ljudi, ki so tatovi j ^ In da bi jih razloče-,ff tonih in poštenih Iju- gostrigU." eJe pomolčal in pove- C^eda bom, svoboden sil: ir°6dc> ločili od poštenih JL ^ vzel lase z glave!'' I. Je bojevnikom. C lte mu jih!" • fi?en je viknil Melton: jf.lase? Moj —." C'Coyot!" se je zadri po-•I. k'cer ti ne vzamemo sa. Jl^Pak tudi življenje!" m Se je branil, vreščal, % brcal okoli sebe, kot da |j0' Pa nič ni pomaga • |!jfJavih' misičastih pesti 4 aSilo iti podrlo na tla v^žalo. In nato mu je ■ i4]®«. Kumaric z befwie-^J&al -obanjo do fioie-„ totžl') in suhb bVil.ie ' . & p^ebnp .vzhi- I'H, sem zasodil po tu-Yie nam dal slišati.- t„.8a stan dedec tu.li ni JUVstver.o" brjl. - ''a lobanja gola, so ga j-.:- dolgimi skoki je iz- Jfcom. jJ^a se je mislila na-|1 2a njim. Pa pogla-{l«t&vil. --i r jjj&ikaj! Onile ckwett ^ a je bil beli bojevnik rffhand tvoj obožava-J,?e res?" ^ Ogovorila. Ni je za-j!a> še oči ni povesila, k Sramno lagala, j..' £a odklonila in si " wcl°vekom, ki tiči tam- )t 4%__■) r. • ^ • Si njegova ze- L L • • Rdeče dekle bi ni-; ° na tako dolgo pot po ! °žem, če ni njegova iti1 i(ij i !< Vuzilt ni jezik> ampak i^1 je strupen! Tisoč j Lej" bi z veseljem reklo t J,jih zaželel Old Shat- Jj tj^e zelenjave, kakor vobče nikdar ne bo ; ^ ae3ala malodušno. 1 lih t°rej in s svojim ,,1 žalila slav" j fc ka. ki se ga še do-\ Vredna! Tvoja duša (H % njeiT1u, ki z njim pc-I moraš biti podo- ' zunaj. žalila si ve-? \ ki je bi! pre- / bi se branil napa-r f le z eno samo be- m I Mignil svojim lju-!ii \ njej lase z gla-111 naj gresta, kamor ;|i ^ je zagnala lepa ,np ^fik in vik, da sem jti )[ npoglavarja: $ »i(,VlJe Pogumen mož in {iti tista sqwav/ pa jitt a hi le samo mislil sjM ?»o0 J ji Pusti lase in naj lw°dvrne od nje in od ,i)i< \retliljevalca!" f ^ je pogledal pool' 1 i- ■ j \ Old Shatterhandu IŠ Mži p0Pravlja povelja ji —? Poglavar in V .0i,a vsikdar vedeti, : n 8tori, in nikdar ne ? v- " besed, ki jih je iz- Steklarska indastiija I Stekleni izdelki so kaj različne vrste in kvalitete. Boljše vr-j ste steklene izdelke so največ ^ izdelovali v Williamsburg-u in t drugih tovarnah že pred več ko sto leti. Ameriški izdelki stek-l i larn so bili vedno na najbolj-1 šem glasu v tej deželi.- Nad 979< vseh steklarskih iz- ■ ' delkov, ki so bili prodani v pre-" teklem letu, je bilo izdelanih v Ameriki in v letošnjem letu pa < 1 bo odstotek še večji. Različne j domače izboljšave v tej indu- } striji so pripomogle, da je naš ± ameriški izdelek steklenih -predmetov cenejši kot kateri drugi. c -o--£ ■ Najdaljši železniški predor vu Zed. državah je Cascade pi'e- s dor, ki je dolg 7.79 milj. z * * * j Argentinski sistem vlade je posnet po sistemu Zed. držav. MALI OGLASI Iščem stanovanje j Želim dobiti stanovanje, ob-j stoječe iz 5 sob z gorkoto ali J furnezom. Kdor ima kaj, naj pusti svoj naslov v uradu tega lista. Lepotični salon naprodaj Lepotični salon (Beauty Shop) se poceni proda. Dobra prilika za slovensko dekle*. Za naslov vprašajte v uredništvu tega lista. (Dec. 9, 11, 13) Ako iščete dobrega popravi j alca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) . ... .. „-■-, „. -••--?! Makes It Safe To Be Hungry GENERAL % ELECTRIC ^ ANTON H DOLGAN 15617 Waterloo Rd. IVanhoe 1299 Kodiorqon tone color device Synchronized 3 gang condenser Big Bluck Dial Wnvemocjnct Contort Master Speaker 3 faund reception Double Purpose 'ubes Automatic tuning Arr'owflash indicators 6 waits output [ AMERICA'S 1 NO. I BUY! $ g^.95 Naznanilo! Direktorij Slovenskega delavskega doma, 15335 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio, naznanja vsem delničarjem in društvom-delničarjem, da se vrši REDNA DELNIŠKA SEJA institucije Slovenski delavski dom 23. JANUARJA 1942 Za las je manjkalo ROMAN Sprejeti je moral mater ene izmed žrtev in vdovo z otroci druge žrtve. Poslušati je moral njih pritožbe, njih jadi-kovanje, jih tolažiti: Prvi je obljubil malo pokojnino, drugi je pa povedal, da bo mesto skrbelo za vzgojo njenih otrok. £otem je moral dati tudi navodila, kako ranjence prepeljati v Sauveterre. Končno je moral poiskati hišo in stanovanje, kamor naj prepeljejo grofa Claudieuse in ženo, kar mu je povzročalo obilico skrbi. Popoldne se je precej dolgo prepiral z zdravnkom Seignebosom Zdravnik je v imenu razžaljene človeške družbe in končno tudi v imenu pravice zahteval, da župan nemudoma odredi, da se aretira Cocoleaua, potepina, katerega obtožba je povzročila aretacijo Boiscorana. Dr. Seig nebos je rotil in preklinjal in izjavil, da morajo božjastnega tepca nemudoma poslati v bolnišnico, kjer naj ga preiščejo posebni izvedenci. Župan nikakor ni hotel dati dovoljenja za aretacijo, ker se mu je zdela stvar neumestna. Toda zdravnik je govoril tako glasno in tako prepričevalno, da je župan končno poslal dva orožnika v Brechy s poveljem, da aretirajo Cocoleaua in ga pripeljejo v Sauveterre. Orožniki so se vrnili pred nekaj Urami praznih rok. Vaški - bedak je zginil, kot bi ga vzela noč. Niti ene osebe nista mogla dobiti, ki bi povedala, kam je Cocoleau odpotoval. "Mislite, da je to naravno?" vzklikne dr. Seignebos, ki je štrlel skoro jezno v župana. "Meni se zdi, da je to del načrta, ki je bil Skovan, da se uniči gospoda Boiscorana." • oddajal povelje, da pripravijo njegovo uniformo, ko je vstopil sluga in naznanil obiskovalce — gospoda de Chandore in nekega prijatelja. "No, še tega se je manjkalo!" je vzkliknil župan. Toda kmalu se premisli in reče: "No, saj je moralo do tega prej ali slej priti. Pripelji obiskovalce v sobo." Gospod Seneschal je bil mnenja, da bo moral slišati jok in zidovanje gospoda Chandore in njegove družbe, toda kako se je začudil, ko je Chandore stopil v njegovo sobo skoro veselega obraza. Naj prvo je predstavil odvetnika: "Gospod Manuel Folgat, moj dragi Seneschal, odličen odvetnik iz Pariza, ki je bil dovolj prijazen, da je prišel z gospo-markizo nam v pomoč." "Tujec sem v tem mestu, gospod Seneschal," reče odvetnik Folgat; "nepoznano mi je mišljenje, predsodki, šege in običaji te pokrajine; da, vsa zadeva mi je popolnoma nepoznana in bojim se, da naredim res no in neodpustljivo napako, ako ne dobim zdravega nasveta od razsodnega človeka. Gospod Boiscoran in gospod Chandore sta mi oba nasveto vala, da ste vi mož, ki mi lahko pomaga iz zadrege." "Prav gotovo, gospod in srč- jezi," prekine županov govor. "Kaj ima jeza opraviti z afero v Valpinsonu? Kar se mene tiče, ne vidim ničesar v tem, raz-ven enega najgrših zločinov, ki je bil pripravljen z največjo natančnostjo in pozornostjo." župan pa jako resno zmaje z glavo in reče: "Vam še ni vse znano, kar se je zgodilo." "Gospod," pristavi odvetnik Folgat, "ravno to je vzrok, da smo prišli sem, da slišimo kaj se je zgodilo." "Dobro torej," reče gospod Seneschal. župan začne na to pripovedovati o dogodkih, katerim je bil priča v Valpinsonu, in o dogod-cih, katere je pozneje slišal od državnega pravdnika in ki so se odigraji v Boiscoranu. Pripovedoval je z jasnostjo starega in izkušenega odvetnika, ki je vajen razvozi jati skrivnosti najbolj težavnih slučajev. Svoje pripovedovanje je končal s sledečimi besedami: "In končno, ali vam je znano, kaj mi je povedal Daubigeon in katerega dokaze boste gotovo znali ceniti? Rekel je: "Galpi- "Toda ali ne bpste že enkrat n^lčali !" vlzklikne župan Sene-J schal precej jezno. "Ali res mislite, da se je Cocoleau zgubil? V kratkem se pojavi zopet iv okolici, in tedaj ga bomo prijeli:" . Zdravnik zapusti županov, ut-ad, ne da bi še nadalje silil v župana. Toda predno je odšel domov, se je ustavil v svojem klubu, kjer je v„navzočnosti dvajsetih oseb javno izjavil, da inja resnične dokaze, da je bil proti gospodu Boiscorana narejen načrt, da se ga uiiiči. Načrt prihaja od monarhistov, ki mu ne morejo nikdar odpustiti, ker je zapustil njih vrste. Toda ta izjava in posredovanje je Jaquesu bolj škodovala, kot koristila. Posledice so se kmalu čutile. Ko je istega večera korakal sodnik Galpin preko javnega trga, je bil nesramno napaden. In naravno da je šel, pihajoč od jeze, v županski urad, kjer je kričal in zahteval od župana, da aretira napadalce, da je to sramoten napad na sodni jo in pravico in je zahteval, da župan energično hasto-pi napram napadalcem. Gospod Seneschal je obljubil, tki bo podvzel primerne korake, nakar se je podal k državnemu pravdniku, da ga nasprosi za nasvet. Tam je zvedel, kaj se je zgodilo v Boiscoranu in za strašne posledice zaslišanja od strani sodnika Galpina. Seneschal je bil očividno silno razburjen in kakor se mu je smilil Jaques, se je moral držati svojih uradnih dolžosti in storiti, kar mu je bilo od sodni-je naročeno. Poleg tega pa bi se imel vršiti popoldne pogreb obeh žrtev požarja in župan je obljubil ognjegasnemu načelniku, da se bo udeležil pogreba v svoji uradni obleki in z vsem občinskim svetom. Pravkar je obtežilna. Jaques Boiscoran prisega pri vseh bogovih, da je nedolžen, toda na noben način ne-če povedati, kje je preživel ono usodepolno noč, da s tem dokaže svojo nedolžnost." Kljub dejstvu, da je bil gospod Chandore še jako živahen in pri moči, pa bi skoro padel v omedlevico, dasi je ostal njegov obraz še Vedno rdeč. Nobena stvar na svetu ni mogla povzročiti, da bi postal bled. "Sveta nebesa!" mrmra sam pri sebi, '"Kaj bo neki Diana rekla!" In ko se obrne napram odvetniku Folgatu, reče glasno > "Jacques je imel gotovo načrt za omenjeni večer." "Mislite?" "Prepričan sem o tem. Ako ne bi imel tega načrta, bi gotovo prišel zvečer k nam, kot je to storil skoro vsak dan tekom zadnjega meseca. In enako se je tudi izjavil v pismu, ki ga je poslal Diani. V pismu je napi. sal: "Iz dna srca preklinjam posel, ki mi preprečuje, da zvečer ne morem biti pri tebi, toda posla ne morem več odlašati. Jutri pridem gotovo!" no rad," odvrne gospod Seneschal, ki se prijazno prikloni in kateVemu je osebnost pariškega odvetnika očividno ugajala. Župan je ponudil stole obsi-kovalcem, dočim se je sam vse-del na svoj uradni stol, si po-gladil brado in rekel: "Jako resna zadeva je to, gospodje." ...... V " ■ "Kriminalna obtožba je vedno resna,'' pristavi gospod Folgat. "Prj moji veri!" vzklikne Chandore,'"saj menda vendar ne dvomite nad nedolžnostjo Jaquesa." Gospqd Sfeneschal ni odgovoril z ne. Molčal je in mislil je razsodne besede, ki jih je večer prej izpregovorila njegova žena. "Kako moremo vedeti," reče župan končno, "kaj se vrši v možganih mladega moža pri petindvajsetih letih in v katerem je še vedno ogenj spomina na razne napade. Jeza je zelo nevaren svetovalec." Stari ata Chandore ni hotel ničesar več slišati. "Kaj! Vi govorite z menoj o OLAJŠAVA BOLEČIH MIŠIC VSLED HRBTOBOLA IN LUMBAGO JOHNSON'S RED CROSS PLASTER V RABI PREKO 50 LET NAPRODAJ V LEKARNAH |c4mmi ti-^ofu^ain^ nu ni v danih okoliščinah pre-ostajalo druzega kot odrediti aretacijo Boiscorana. Ali je kriv? Jaz sam ne morem povedati niti tako niti drugače. Obtožnica je na vsak način strašno "Vidite torej?" reče gospod Seneschal. (Dalje prihodnjič) -o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Primerjajte tega z drugimi! Model 7-S-657. Oglejte si in slišite to kvaliteto. Videli in slišali boste nekaj popolnoma novega v radiju. Krasen kabinet je iz orehovine. • Evropa, Južna Amerika in Orient se garantirano dobi vsak dan na tem Zenith, ali pa dobite denar nazaj. Cene na radijih dobite od $18.95 naprej. Zamenjajte vaš stari radio in preskrbite si novega, od katerega boste imeli več in boljšo zabavo. Vzamemo tudi North American Mortgage & Loan bančne, knjižice. LAHKA MESEČNA ODPLAČILA NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St. WORLD'S OLDEST MAKER OF FINE RADIOS FOR THE HOME Naznanilo in zahvala Žalostnega in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prij»te ljem in znancem prebridko vest, da je zardel našo družino globok udarec, ko smo za vedno izgubili preljubljeno in nikdar pozabljeno soprogo mater m rojena Jamnik Pokojna soproga in mati je izdihnila svojo blago dušo v starosti ^ let in za vedno zatisnila svoje mile oči, ko jo je zadela srčna kap dne novembra, 1941. K večnemu počitku smo jo položili dne 10. novem1 1941 na Highland Park pokopališču. Bila nam je dobro, soproga in "J, ter dobra društvena članica. Bila je eria izmed ustanoviteljic društvo Ig predne Slovenke, št. 137 SNPJ, in članica društva St. Clair Grove, »k WC. Zapustila nas je prehitro. Spoštovali smo jo vsi, hudo jo bomo P^ grešali in pozabljena ne bo nikoli. Njen duh bo živel med' nami do k°n našega življenja. V dolžnost si štejemo, prav srčno se zahvaliti vsem, ki so nam ob strani, nas tolažili in pripomogli ob bridki izgubi. , . • Prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so v zadnji pozdrav P0*1? okrasili njeno krsto s številnemi krasnimi venci in cvetlicami, ko je le na mrtvaškemu odru. Zahvalo naj sprejmejo: Mr. in Mrs. John in Zaletel, Vic in Chris Zaletel, Eddie in Edith Salomon; Dolores, Ma1®,-; Clifford, Ronald, Robert in John, vnuki in vnukinje; Mr. Frank ZupaP in družina, iz Edna Ave., Mr. Benny Zupančič in družina, Mr. A^ Korošec in družina, Lonchar družina iz 965 East 69th Street, ** . Žma ICalan, Mr. in Mrs. Frank Breskvar, Mr. Ceigol, Mr. in ™ 'j Elmer Laskowski, Mr. John Slogar, Mr. in Mrs. N. Habian, Rose in Schwartz, Mr. in Mrs. W. Slabe, Mr. in Mrs. C. Reichwein, Mr. in Mr*- y Papp, Mr in Mrs. Don in Angela Caruso, Mr. Frank Černe, Mrs. J^jj, Kranz iz 63rd St., Marie in Joe Slogar, Mr. in Mrs. Jacob Legan, M*"' ^ Mrs. Joe Saloman, st. Mr. in Mrs. Joe Saloman, ml., Mrs. Mary Spe*1.^ Mr. ?n Mrs. A. Simonic, Mr. in Mrs. A. Boley, Mr. in Mrs. J. Brie't» Mr. Wm. F. Bach, Mr. in Mrs. Anton Stanonik iz Bonna Ave., Mr. in." j„ Nick Fiorelli, Mr. Frank Birnbaun*, Speh Bratje, Mr. in Mrs. Wa"? •„ Jean Zoha, Pearl in Spencer, Mr. in Mrs. G. C. Roth, Mr. in Mrs. Elenore Pavey, Stella in Adolph, društvo St. Clair Grove, št. 98, društvo Napredne Slovenke, št. 137. SNPJ. Sosedie iz E. 63rd St.. in u Ct., Mr, in Mrs. J. Zabukavec, Sr., Mr. in Mrs. Bogadek, Mr. in^ Kajister, Mr. in Mrs. C. Simoncic, Mr. in Mrs. Cerar, Mr. in Mrs. R. kavec, Mr. in Mrs. Yarshyn, Mr. in Mrs. Zigman, Mr. in Mrs. J. j„ Mr. in Mrs. Pole, Mr. in Mrs. Papuga, Mrs. Baznik, Mrs. Vidmar, Mrs. Jeraj, Mr. P. Seyer, Mr. F. Koscak, st., Employees od Modern ju Corp., Acacia Girls in Carnation Boys; Peter in Jennie Kepic, Jam®8 Ann Slapnik, ml., Joe in Emily Ahlin, Charles in QIga Slapnik, W8'1^^ Jean Zoha, A1 in Marie Eble, Stella Zabukovec in Adolph Rupe> Drifter's Club. jj Najlepša hvala sledečim, ki so darovali v denarju: Mr. in Mrs. yr*Af, Zupančič, Mrs. Rose Urbancic, Mr. in Mrs. Sadar, Mrs. Ursula Dolcic> iy Deheljak, st., Mr. in Mrs. Frank Pečjak in družina, Mr. in Mrs. Salomon in Mr. in Mrs. Joseph Vidmar in družina. v Dalje najlepša hvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobile o plačno v poslugo pri pogrebu: Mr. Frank Macerol, Mr. Arthur Ne'IIV,jj Mr. Rudy Bozeglav, Mr. Frank Čeme, Mr. Frank Lonchar, Mr. y^f Korošec, Mr. Cyril Kunstel, Mr. James Gaydos, Mr. John Leustig »n John Speh. . ljj Hvala naj sprejmejo sledeči, ki so nosili krsto pokojne: Mr- J^fCl Krebel, Mr. Ivan Babnik, Mr. Frank Stanovnik, Mr. Matt Mesec, Mr. * in Mr. Frank Zorich. ^ Hvala vsem onim, ki ste prišli pokojno kropit in jo spremili k nemu počitku. . Hvala pogrebniku Jos. Žele in sinovi za prijazno postrežbo ,0 tako lepo urejen pogreb. ' .^e Hvala še enkrat vsem skupaj. Ako se je pomotoma izpustilo ^ katerega, ki nam je bil na ta ali oni način v pomoč, prosimo opro»cC ter se enako najlepše zahvalimo. ^ Preljubljena in nikdar pozabljena soproga in mati, žalostna s0,I1Itjo srca, ker Tebe nr več med nami. Bila si nam dobra in nikdar Te ne o jj j pozabili. Obiskali bomo Tvoj grob, zasadli ga s cvetlicami in za^.Vfajti, solzami. Počivaj mirno, spavaj sladko, dokler se ne snidemo s Teboj kjer ni muk in ne trpljenja. Žalujoči ostali: John, soprog John, Victor, Edward, Stanley, sinovi Edith Salomon, hči Edward Saloman, zet Mary in Chris, sinahe Dolores, Clifford, Margie, Ronald, Robert in John, vnuki in vnukinje Cleveland, Ohio, dne 9. decembra, 1941. Antonija Zaletel