Št. 71. V Gorici, v soboto d „ Ti možje" potrdč in dokažejo, da je vse, kar sem gori povedal, do zadnje pike le žalostna istina in da je prebivalstvo te doline do skrajnosti ogorčeno proti postopanju na c. kr. colnem uradu pri Robiču, dočim ne more prehvaliti kulance in postrež-Ijivosti enakega urada na italijanski strani državne meje, Tu naj še omenim, da italijanski obmejni urad, ki je prav tik meje, dovoljuje prehod ob vsaki uri, — dočim se c. kr, mejni čolni urad pri Robiču s skrupolozno natančnostjo drži zastarelih predpisov, da je prehod dovoljen le .od solncnega vshoda do zahoda*. Ta določba je toliko hujša za pre-uivalstvo, ker je čolni urad nastanjen pri Robiču, odkoder je do državne meje še lep kos poti. — Torej ravno naša Avstrija igra pred gosedo Italijo tisto presrečno zoplan-kano deželo, ki spominja v prosvitljenem XX, stoletju na primitivnosti srednjega veka 1 Kolike težave, združene z materijalno Ikodo, nastajajo iz takih razmer prebivalstvu, naj se c. kr. finančno ravnateljstvo prepriča neposredno iz ust prizadetih državljanov v teh krajih. — Novodobne potrebe pač nujno •zahtevajo v tem pogledu korenitih prememu, zahtevajo v obmejnem colnem uradu moža, ki je vsestransko sposoben in hiter- delavec z zdravim kriterijem, kako treba v posamičnih slučajih uporabljati zakon in razne predpise, Tako pa,- kakor se zdaj godi, se zbuja med prebivalstvom le srd na avstrijsko upravo pa — hvalo in naklonjenost za vse, kar je na oni strani črnožoltih mejnikov. Prav danes, ko to pišem, je prišel h Čedada naš Kotar s potolčeno glavo in v žepu s steklenicico razredčenega karbola, da si more sam čistiti rane, — ali zdravilo je ostalo po dolgotrajnem prepiru v colnem uradu pri Robiču, dočim je odšel ubog ranjeni avstrijski Kotar brez zdravila v žepu, ali poln jeze in gnjeva v srcu proti domu. Revežu bi bilo treba, ako le mogoče, zdravilo preskrbeti, ne pa — vzeti mu ga! Moj slučaj, radi katerega se pritožujem, je pa ta-le: Moja bolna soproga prebiva v Kobaridu. Ker sem dobit sporočilo, da jej je zopet slabše, sem hitel v soboto 29. avgusta iz Go- Trije mušketirji. Kapisal Alcxandre Dumas. (L>a\je.) Nato da gospod de Trčville z roko znamenje, in vsi razun d'Artagnana, ki ni pohabil, da ima avdijenco in je z gaskonsko trmoglavostjo ostal na svojem mostu, se odstranijo. Ko vsi odidejo in se vrata zopet zapro, se gospod de Trčville obrne in vidi, da je poleg njega v sobi še mladi mož. Dogodek, ki se je ravno pripetil, ga je zmedel, da je deloma izgubil nit svojih mislij. Vpraša torej, kaj hoče trdovratni prosilec od njega. D'Arta-gnan mu pove svoje ime, in gospod de Trčville, v katerem so se hipoma vzbudili vsi spomini iz sedanjosti in preteklosti, je bil takoj zopet orientiran. »Oprostite,« mu reče smehljaje, »oprostite, moj % ljubi rojak, popolnoma sem vas pozabil. Kaj hočete! Kapitan je samo rodbiuski oče, ki ima na sebi mnogo večjo odgovornost, kakor navaden rodbinski oče. Vojaki so veliki otroci; toda ker hočem, da se izvršujejo povelja kralja in zlasti ona gospoda kardinala...« D'Artagnan se ni mogel zdržati smehljaja. In na tem smehljaju spozna gospod de Treville, da nima opraviti s tepcem ter zato da govoru drugo smer, hote" iti naravnost k cilju. »Zelo sem ljubil vašega gospoda očeta,* pravi. »Kaj morem storiti za njegovega sina? Podvizajte se; moj čas ni moja lastnina.« »Gospod,« pravi d'Artagnan, »ko sem zapustil Tarbes in odpotoval semkaj, sem skenil, prositi vas v spominu na to prijateljstvo, katerega še niste pozabili, za uniformo mušketirja. Toda po vsem, kar vidim tekom dveh ur, pojmim, da bi bila taka naklonjenost prevelika, in bojim se, da je ne zaslužim.« »To je res naklonjenost, mladenič,« odvrne gospod de Treville ; »a vendar ne more biti tako visoko nad vami, kakor si mislite ali kakor se kažete, da mislite. Vendar je neka določba Njegovega, Veličanstva mislila na ta slučaj, in žalibog vas moram opozoriti na to, da je mogoče koga sprejeti med mušketirje šele po nekaterih bojih, po gotovih slavnih činih ali po dveletni službi pri kakem drugem manj odlikovanem polku.« DTArtag,t?rn se pokloni, ne da bi kaj odgovoril. Odkar je vede!, da je uniformo mušketirja možno doseči samo s tako velikimi težavami, je zahrepenel po nji še bolj. »Toda,« nadaljuje Treville in obrne v svojega rojaka tako oster pogled, da bi človek mislil, da hoče citati v dnu njegovega srca, »toda v uslugo vašemu očetu, mojemu staremu prijatelju, hočem za vas kaj storiti, mladenič. Naši bearnski mladeniči navadno niso bogati, in dvomim, da bi se bile razmere v tem Času, odkar sem se jaz ločil iz domovine, bistveno izpremenile. Zato pač niste prinesli seboj preveč denarja.« ^ D'Artagnan se ponosno vzravna, kakor bi hotel reči, da nikogar ne prosi miloščine. »Že prav, že prav, mladenič,« nadaljuje Treville, • poznam take obraze. Jaz sem prišel v Pariš s petimi tolarji v svojem žepu, pa bi se bil bil z vsakim, ki bi mi bil rekel, da ne zmorem toliko, da bi kupil Louvre.« D'Artagnan se vzravna Še bolj; ker je prodal svoje kljuse, je pričel svoj tek s štirimi tolarji več kakor gospod de Treville. »Kar torej imate, morate prihraniti, kolikorkoli je že tega; spopolniti se morate pa tudi v vajah, ki so primerne plemiču. Še danes hočem pisati vodji kraljevske akademije, in od jutri naprej vas sprejme brezplačno. Ne odklonite te male prijaznosti. Naši najod-ličnejši in najbogatejši plemiči prosijo mnogokrat za to milost, ne da bi jo dosegli. Tam se bodete učili jezditi, boriti se in plesati; v tem se bodete dobro izvežbali, in če morem kaj storiti za vas.....« Dasi so bile d'Artagnanu dvorne manire popolnoma neznane, je vendar začutil hladnost tega sprejema. »Ah, gospod,« pravi, zdaj vidim, kako danes pogrešam priporočilno pismo, katero mi je dal s seboj za vas moj oče.« »Res se čudim,« odvrne gospod de TrSville, »da ste se lotili tako dolgega pota brez tega pripomočka, ki je nam Bearncem tako neobhodno potreben.« »Imel sem pismo, gospod, in hvala Bogu, v dobri obliki,« vsklikne d'Artagnan, »toda na nesramen način mi jo bilo ukradeno.« In nato pripoveduje ves prizor iz Meunga, opiše najpodrobnejše neznanega plemiča in vse to s toploto in resničnostjo, ki ste ganili gospoda de Treville. »To je na vsak način čudno,« pravi poslednji po-mišljujč; govorili ste torej o meni popolnoma glasno?« — i'a te besede je poskočil še bolj razkačeno \«;r zagrozil, da me da odvesti v zapor. Jaz sem protestoval proti njegovi grožnji ter dejal, da naj on le toži, a jaz se pritožim pri finančnem ravnateljstvu, in če bo treba pri ministerstvu! Med tem je prinesel stražnik zarjavel .Stoppelzieher" in prejemnik je začel odpirati steklenico. Pri tem je raztrgal ves za-mašek, a njegov .Stoppelzieher" je bil tako slab, da ni mogel odpreti steklenice. Pustil je na pol zamašeno, da končno le ni vedet, kakošno vino je notri, ter mi po dolgotrajnem računanju (računi! je dvakrat na dve strani tablice!) naračuni! za 7* 1 vina 92 vinarjev colnine. Ko sem plačal, je začel pisati svojo .Zoll fuittung". Zthteral sem slo* vensko pobotnico, ali on je odvrnil, da je niti ne sme dati, ako bi tudi hotel. Jaz sem vskliknil: .Lepe razmere (Schone Zu-st&nde), da bi na čisto slovenskih tleh e. kr. urad niti ne smel uradovati s pLc jočimi strankami v slovenskem jeziku.* — Po za- [ mudi 41 minut sem se odpeljal proti Kobaridu 1 Z ozirom na tu opisani dogodek: 1. Protestujem proti postopanju e. kr. colnega prejemnika "VValterja in izjavljam, dass er mehr als zu bedauern is t, ako postopa s strankami tako nespretno, da je razkačen proti njemu cel okraj kakor en mož! 2. Zanikam, da sem ga z označenimi besedami razžalil, marveč izjavljam, da sem v dovolj mili obliki povedal le resnico, — in sicer na njegovo izzivanje in nepravilno po-stopanje, s katerim me je po nepotrebnem zadrževal pri Robiču, ko se mi je tako mudilo dalje! 3. Na pol odprto butipG stavljam pri c. kr. finančnem koruisarijatu v Kobaridu na dispozicijo c. kr. finančnemu ravnateljstvu ter zahtevam povračilo 2V, lire ter colnino 92 v. 4. Zahtevam slovensko pobotnico, kakor tudi odreditev, da se uporabljajo na c. kr. mejnem colnem uradu v tem Cisto slovenskem okraju vsaj dvojezične tiskovine, ki so namenjene strankam, katere morajo biti izpolnjene Slovencem v slovenskem jeziku. V Kobaridu, dne 1. septembra 1903. Andrej Gabršček, lastnik »Goriške tiskarne", .Soče" In .Primorca" iz Gorice. Dopisi. Iz Kobarida, 31. avgusta. — Družba slovenskih izgralcev ljubljanskega gledišča je bila došla tudi v naš Kobarid ter dala dve predstavi. Igrali so dramo .Ženski Otelo* ter burke: .Srečne novo leto", .Kdor se poslednji smeje"in »Dobrodošli! Kdaj pojdete domu*. Udeležba, zlasti prvi večer, dasi petek, je bila zadostna. — Da so nas igralci očarali s s rajo umetnostjo, ni treba naglašati še po-sebe. Gotovo je* da v naših hribih še nismo imeli prilike, videti in slišati tako dovršeno igro. Presrčna hvala g. Danilu in njegovi družbi, da so zašli tudi v naše kraje! Le želeti bi bilo, da bi se to ponavljalo zana-prej vsako leto. Uverjeni smo, da si družba sama vzgoji in pridobi toliko hvaležnih poslušalcev, da si zagotovi tudi gmoten vspeh, ki bo vedno boljši. Torej: Na veselo svidanje tudi v prihodnjem letu! Krilanov rojstni dom (bivša Pagliaruz-zijeva hiša) je obsojen, da za vselej izgine. Hiša je last občine. Danes so jo začeli podirati in v malo dveh izgine za vedno. Na njenem mestu bo razširjeni kos glavnega trga, ali bo ondi celo nasajen majhen park, ob kraju poleg župnišča pa bo stal ,Ob-ei nrs k r d o m", prav čedno poslopje, v katerem bo občinski urad, posojilnica, menda tudi .Čitalnic** in .Občinska knjižnica*. Takega poslopja je bilo Kobaridu živo potreba, kajti tako. kakor je zdaj, ni več dostojno za prijazne sssdišče celega sodnega okraja. — Načrte je izdelal zemljemerec g. Lapanja, ki je proračunil troške na 27,000 K; deželni odbor tega proračuna ni odobril, češ, da celo po goriških cenah bi smel znašati proračun le 15—17.000 K. Tukajšnji podjetnk izdela menda vse vkr* za 9000 K. Seveda b,o imel vsega gradiva dovolj iz podrte hiše; tudi apno so mu že davno pripravili drugi. — .Občinski dom" bo torej drugo leto že stal v čast in ponos našemu Kobaridu! Hvala možem, ki so delovali za tako srečno rešitev jako spornega vprašanja. Znano je, da je izdelal podjetnik g. Lončarič že pred dvema ietoma prvi kos nove ceste od Kobarida proti Trnovemu. Vse je kazalo, da ne bo kmalu podjetnika, ki bi prevzel ostala dva kosa iste ceste, no ipak se je našel, in to celo mož, ki je vzel to delo jako energično v roke. Ta je znani podjetnik R a t z m a n n, ki je začel svoje delo z vrha trnovskih klancev proti Kobaridu, Najel je prav mnogo delavcev, pa tudi tehniškega osebja ima dovolj na razpolago, da delo lahko hitro in dobro napreduje. V dveh letih hoče dovršiti celo cesto. — Tukajšnje prebivalstvo gleda z zadovoljnostjo hitro napredovanje lega važnega dela ter komaj čaka, da bo ta cesta izročena prometu. — Tu pa omenjam še enkrat, da bo treba na vsak način odkupiti še Lovrovo hišo (bivša mitnica), kajti sedanji ovinek je naravnost nevaren tf r je žalosten dokaz, kako hoče cestni erar var-čiti tam, kjer je najmanj umestno. — k. Borec, 31. avg. 1903. — Opozorjen na dopis (glas iz Bovca) v zadnjem .Primorskem Listu", vidim, da nekdo neopravičeno napada zavarovalnico »Generali" *n h.njo osebo. Da vnanji svet ne bo krivo sodil, dovolite, da nekoliko pojasnim, kaka krivica se je godila g. kaplanu Sorliju. Dva ali tri dni po požaru se je g. kaplan proti meni izrazil v pričo drugih oseb, da nima nikake škode in tudi nikake ne naznani. Pripomnil sem še na to, da nekaj škode mora biti pri takem požaru. Naj pregleda, in ako bi kaj bilo, naj mi naznani. Ko še po dveh ali treh dneh ni zapazil nikake škode, mora vsakdo sklepati, da je bilo nekaj, kar mu tudi vsak prizna, ali malenkostna je bila tako, da ni bilo vredno to naznaniti. Po 8 dneh pa mi prinese kaplan izkaz, na katerem navaja kar 250 K škode. Jaz menim, da 250 K škode pri takem ne ravno prevelikem pohištvu v dveh sobah se koj prvi, vsaj drugi dan, opazi ne po 8 dnij po požaru! Ne sluteč, da pride g. kaplan s takim izkazom, oziroma njegov namestnik, sem to tudi koj prvi dan o prihodu g. likvidatorjema, in sicer z veseljem naznanil, ker veselilo me je, da je g. kaplan svojo opravo rešil, kakor se je sam izrazil. Lahko si vsakdo predstavlja, kako sem bil osupnjen, ko mi g. kaplan po 8 dneh predloži izkaz svoje škode na 250 kron. Ogledal si je na to g. likvidator to opravo, ali velike škode ni vide). Ker pa »General:" hoče biti povsem ku-lantna, po drugi strani pa, da ne blamira dostojanstva g. kapi« na, ponudila mu je na njegov izkaz 160 kron. Ker pa popustljivost lahko naredi sumljivo celo zahtevo, se je kaplan trdno držal svojega izkaza. Kake zahteve delajo ljudje ob takih prilikah, to ve le oni, kateri je imel s tem opraviti, zato je prisiljena vsaka banka braniti se. Kam bi prišle zavarovalnice, ako bi se ne branile, oso-bite ko bi bilo več takih kaplanov! Le čuditi se je, da pride kaplan s takimi izjava i! in pozneje s takimi zahtevami I Pri tem m< zgubiti zaupanje kaplan in tudi drugi por relci, ker ako kaplan, kateri govori vedno j božjih zapovedih, stavlja take zahteve, toliko več nezaupnosti vzbudi drugi pogorelec. Odkrito moram reči, da je to jako slabo znamenje, kako naj išče človek morale pri ovcah, ko pastirjeva dovoljuje tako postopanje. Ob petkih meso jesti, to je .velik greh, dajati pa zastopniku zavarovalnice take nasprotujoče si podatke in spravljati ga s tem v zadrego, to seveda ni greh ! Straussgitl. I« lird. — Kakor se da soditi, se ko-zanjski župan od časa volitve nič kaj posebno ne veseli svoje zmage, kajti postal je nestanoviten in celo nervozen, v Gorici se ga vidi pogostoma, pa nekako s pripognjeno glavo hodi kot bi slutil kaico bližajoče se slabo vreme. Kaj bi bilo povod temu ? Morda pa on le pošteno misli, namreč da si je pri* boril zmago po krivih potih in zato H utegnila vest peči, sicer zadnje je neverjetno, pa vendar mogočo!! Ali morda dvomi, kaj bode z rekurzom, kojega je uložila gorenja stranka proti njemu? No, jaz bi Vam re -»1, gospod župan, da ni treba biti zaradiLga preveč nervozen, ker rekurz ni še udobljen, pa tudi če pride do nove volitve, si brdete zopet znali pomagati, ker dotlej si napi '.vite novi sistem, po katerem bodete vodil volitev, in tako pridete zopet kot zmagovalec na dan. Kaj ne, v tem ste Vi, gospod župan, izurjen mojster, in Vam se mora priznati, da (Dalje t prilog!.) »Da, gospod, vsekakor sem bil tako nepreviden, j Kaj hočete, ime, kakor je vaše, mi je moralo biti na potu ščit; sodite sami, če sem se mnogokrat zatekel pod njegovo okrilje!« Poklon je bil prikrojen popolnoma v duhu tedanjega časa, in gospod de Treville je ljubil kadilo kakor kak kralj ali kardinal. Z vidnim zadovoljstvom ni mogel prikriti majhnega smehljaja, ki pa se kmalu zopet izgubi, na kar se zopet vrne k dogodkom v Meungu: »Povejte mi,« nadaljuje, »če ni imel ta plemič na licu lahke rane ?« »Da, kakor bi ga bila oprašnila kroglja.« »Ali ni imel mož lepega obličja?« »Da. t »Ali ni bil visoke rasti ?« »Da.« »Blede barve in rujavih las ?« »Da, da, tako je. Kako poznate tega človeka? Ah, če bi ga mpge! zopet najti, in najdem ga, to vam prisegam, če tudi bi se imelo zgoditi šele v peklu.. .c »Je-li pričakoval reko žensko ?« nadaljuje TreVille. »Vsaj odpotoval j<* šele potem, ko je govoril tre-notek z ono, katero je pričakoval.« »Ali ne veste, kaj je bil predmet njunega pogovora ?« »Dal ji je v roko škatljo, rekel ji, da so tu notri povelja glede njenega vedenja, in ji svetoval, naj jo odpre šele v Londonu.« »Ali je bila ta ženska Angležinja?« »Imenoval jo je Milady.< »On je!« zamrmra Trfiville, »on je! Mislil sem, da je še v Bruselju.« >Ah, gospod, če veste, kdo je ta mož,« vsklikne d'Artagnan, »tedaj mi povejte, kdo in od kje je, in zaradi njega hočem pozabiti na vse, celo na vašo ob-1 ljubo, da me sprejmete med mušketirje, kajti pred vsem se hočem maščevati.« »Čuvajte se, mladenič,« pravi Trfiville. »Storite nasprotno, in če ga srečate, se mu ognite z jedne strani na drugo! Ne zadevajte se vnovič ob tako skalo, kajti razbil bi vas, kakor steklo.« »To me ne more ovirati,« odvrne d'Artagnan, »če ga zopet srečam, da...« »Ne iščite ga zdaj za enkrat,« odvrne Trčville, »če vam morem kaj svetovati.« Naenkrat se polasti Trevillea nepričakovana slutnja, da hitro preneha. Ali ta strastna jeza, katero tako glasno kaže mladi popotnik napram onemu človeku, ki mu je — nekaj, kar je samo na sebi malo verjetno, — ukradel pismo njegovega očeta, ni kaka zvijača? Ali ni odposlala tega mladega moža Njegova Emi-nenca? Ali ni prišel, da bi mu nastavil kako past? Ali ni ta d'Artagnan kardinalov odposlanik, katerega hočejo vpeljati v njegovo hišo in ga pri njem nastaniti, da bi si pridobil njegovo zaupanje in ga pozneje uničil, kakor se je zgodilo to že v tisočerih slučajih! Drugič premeri d'Artagnana s še ostrejšim pogledom. Pogled na ta duhoviti, a vendar zvito ponižni obraz ga malo pomiri, »Toliko vem pač, da je Gaskonec,« pomisli; »toda ravno tako more biti kardinalov kakor moj. Poskusimo ga!«' — »Prijatelj,« mu reče počssi, »kot sinu svojega starega prijatelja vam hočem, — kajti povest o izgubljenem pismu imam za resnično, — hočem vam, pravim, odkriti skrivnosti naše politike, da s tem zopet popravim hladnost, katero ste pričetkoma opazili v mojem sprejemu. Kralj in kardinal sta najboljša prijatelja; njuni navidezni razpori imajo samo namen, varati neumne ljudi. In jaz nočem, da bi moj rojak lep kavalir, hraber madenič, ustvarjen zato, da se po« vspne kvišku, postal plen teh navideznostij in kakor tepec zašel v past, v kateri so se pogubili že tako mnogi. Pomislite dobro, da sem jaz vdan obema tema vsemogočnima gospodoma in da moji resni koraki ne bodo imeli nikdar drugega namena, kakor službo kralja ali gospoda kardinala, jednega največjih duhov, kar jih je porodila Francija. Zdaj se ravnajte po tem, in če gojite napram kardinalu kako sovraštvo, bodisi od svoje rodbine sem, bodisi iz drugih zvez ali iz lastnega nagiba, kakor to pogosto opažamo pri plemičih, tedaj mi recite z Bogom, in hočeva se ločiti. V tisočerih slučajih vam hočem pomagati, a ne, da bi vas vezal na svojo osebo. Upam, da mi moja odkritosrčnost napravi iz vas prijatelja, kajti vi ste dosedaj jedini mladenič, s katerim govorim tako.« Treville si je mislil: »če je poslal tega mladega lisjaka kardinal nad me, gotovo ni pozabil, ker ve, kako ga sovražim, povedati svojemu špijonu, da je najboljše sredstvo, meni dvorjaniti in želeti kardinalu vislice in kolo. Tudi mi zviti mladenič kljub mojim zatrjevanjem odgovori, da sovraži Eminenco.« Zgodilo pa se je čisto drugače nego je slutil TrL>ville, kajti d'Artagnan odgovori z največjo naivnostjo : * Gospod, jaz prihajam v Pariš s čisto podobnimi nameni. Moj oče mi je priporočil, naj si ne pustim ničesar storiti od nikogar razun od kralja, od gospoda kardinala in od vas, katere ima za prve; tri osebe v Franciji.« Kakor vidi vsakdo sam, je d'Artagnan pristavil gospoda de Treville k drugima dvema sam, toda mislil je, da mu tak dodatek pač ne more škodovati. rice s prvim jutranjim vlakom do Vidma, | odkoder sem brzojavno naročil v Čedada voz I do Kobarida, da le dospera čim prej k bolni soprogi. Iz tega je razvidno, koliko mi je bilo na tem, da ne zgubljam časa. — V Čedadu sem dobil iz prijateljske roke za so- j progo buteljko Črnega vina, — in ta buteljka j me je zadržala pri c. kr. colnem uradu v I Robiču celih 41 minut. i Že pred Robičem me je ustavil finančni j stražaik, s katerim je bil potreben kratek I razgovor. — Pri Robiču je sledil daljši raz- j govor s finančnim stražnikom, ki je imel j tačas službo. — Zastran buteljke pa je Sel iskat colnega prejemnika. Precej dolgo časa I ga ni bilo od nikoder. Končno je pristopical I doli po velikih stopnicah mož v copataFin J jako mrkega pogleda. Gotovo sem ga motil v j popoldanskem počitku! — Z njim je začel t dolg pogovor o buteljki: ali je črno, ali j belo, ali navadno, ali fino, ali morda celo j peneče (Schaumwein) vino? Jaz sem vedel I te toliko, da je črno (rdeče) vino in da stane j 2 yt liri ('/4 litra). Ko je mož predolgo sukal I buteljko po rokah, sem dejal jaz: .Kateri je I najvišji čolni tarif? Zaračunite po tem, I da plačam in grem naprej, ker se mi mudi." , — On pa tega ni hotel, čeS, da sme spre- j jeti colnino le od resnične vsebine, da on J torej mora vedeti, kakoSno vino je notri, i če morda ni celo peneče t! Po daljšem be- I sodnem tratenju časa mu je sinila v glavo I rešilna misel: poslal je stražnika po zamaSkovo I dvigalo (Stoppelzieher). — Jaz sem prote- I stoval proti odpiranju buteljke, čeS: ako je peneče vino, saj vteCe iz steklenice, zlasti ker je razgreto, in jaz da sploh piskam na odprto buteljko. Trdil sem, da se buteljk n e s m e odpirati, ker potem niso nič več I vredne, ter dostavil t ,W e n n Sie d a s j nicht verstehen, sindSiezu be-dauern.* (— Da bi hitreje opravil, ker se mi je jako mudilo, sem govoril izjemoma nemški! —) Na te besede je poskočil kakor ranjen lev, čes, da sem razžalil njega, c. kr. uradnika v izvrševanju ;o treba zopet .popravili !' - Deželna h I potočna banka. —• V torek je položil novo imenovani ravnatelj deželne hipotečne banke dr. Gust. Staudinger svojo * službeno prisego v roke deželnega glavarja ¦>' dr. Pajerja. V kratkem se snide kuratorij banke v svrho drugih imenovanj. 1 Krojaška zadruga. — Klerikalni člani le zadrege in verni naročniki klerikalnih listov morajo biti strašanski tepci, da se drznejo njihovi generali, imeti jih pred vsem svetom za ofle. — V „Gorici* so priobčili pogodbo, sklenjeno v prvi polovici julija (okoli 10.) med zadrugo in Centrifugo, v kateri je vse to povedano, kar je trdil Andrej Gabršček, toda neumni oslički sprejemajo svinec za zlato, laž za resnico. Drugo gradivo, ki je nujnejše, nam je zabranilo, da bi mi danes ponatisnili tisto pogodbo, to pa storimo prihodnjič ter dodamo komentar, ki razkrinka tudi nadutega pobiča Svitosiava Premrla, kateri se je po-JgflgBŽL^.jBfa'h letih od nevednega niizar-skeg' knjigovodje? do grozovito učenega strokovnjaka v knjigovodstvu. Bodi prej še tako velik cepec, ako je zašel enkrat v senco, katero razsvitljuje Šusteršičev sv. Duh, postane nakrat velik strokovnjak. In tako stopa tudi tisto revše, katero smo pred 4 leti pomilo-~v^Inrrgredairv''~So^ smešno naduto, da se mu smejt vsa inclita mularia. Danes le toliko; .Soča* je govorila edino le na podlagi klerikalnih računov ter čitateljem povedala resnico, ki puhti iz njih. Klerikalci do danes niso pobili ne ene teh številk, ker ne morejo, pač pa zatrjujejo, da je dejansko stanje vse drugačno. Ako je to res, tedaj so klerikalci lagalali in fulsifikovali račune od prvega začetka — ter je v»a ona pomoč, katero je ponudila Centrifuga, le velikanska slepa r i j a. ki je stala več tisočakov uboge Člane K, z, — To dokažen;o iz doslej znanih računov in trditev v klerikalnih listih. Da bo pa to kočljivo poglavje defini-tivno rešeno, zahtevamo še to-le: Svitoslav Premrov je dejal na občnem zboru ,K. z." doslovno te-le besede: »Pozneje Vam prečitam račune za leto 1902, 1903 do incl. 1, maja in od 1. maja do 17. avgusti t. I., torej lanski račun, račun za letošnjo samoupravo in z.i prisilno upravo pod nadzorstvom »C. p." Toda klerikalni listi so priobčili le račune za 1, 1902., in »Soča* je dokazala, da je bila tnkr.U K. z. aktivna ter da so bili naravnost pogubonosni vsi koraki, katere je naredila Centrifuga, O računih zi 1, 1903, v dveh oddelkih do incl. 1. maja in do 17. avgusta pa v klerikalnih trobilih ni sledu vkljub jasni besedi učenega Svitosiava. Mi pa zahtevamo: Na dan s temi računi! Potem bomo mogli jasno in definilivno skleniti polemiko o K. z, — Sicer pa je v (Gorici* priobčena pogodba prav jasna, in ako so gospodje ž.njo sleparili vso javnost, ker je resnično stanje drugačno, je škandal toliko večji. Potem je vse poslovanje po odhodu bivšega poslovodje le nepretržna veriga neresnice, falsifikacije, sleparije! To doka-žemo v prihodnjem Članku iz peresa A. Ga-brščeka, ki se pod spis podpiše brez strahu pred klerikalno maščevalnostjo. Laški visokošolci v Vidma. - V četrtek so se sešli v Vidmu laški visokoSolci na skupno zborovanje. Umevno, da so se kongresa vseučiliščnikov udeležili v obilera številu tudi naši laški visokošolci. Prišli so v Videm iz Trsta, iz Istre, z Goriškega jih je okoli 30, iz Tridenta itd. v kar največem številu. Zastopana so vsa laška vseučilišča, iz Avstrije so bili visokošolci iz Inomosta, Gradca, Dunaja, zastopan pa je bil tudi Mahrov trgovski zavod v Ljubljani. Dijake so sprejeli jako navdušeno, vse jih je pozdravljalo, vse jim hitelo naproti, vse jih je obsipalo s cvetlicami. Kakor Turki v Meko tako romajo te dni naši Lahi v Videm. Da so bili navdušeni .in* giojeuj. Jaški visokošolci iz Avstrije, je umevno, kakor tudi je umevno, da so pridno nazdravljali »materi Italiji". Zastava Gorice odlikovana t Italiji. — Iz Vidma nam sporočajo iz italijanskega vira še to-le_malenkost: •Gorica ni pozdravila našega kralja le z ogromno udeležbo nad 800 oseb in s šopkom cvetja, marveč tudi s svojo zastavo, katero so nosili goriški mladeniči. Ko so nesli to zastavo na Piazza Umberto I. mimo kraljeve dvojice, jo je prva zapazila kraljica, ki se je prijazno nasmehliala ter opozorila na njo tudi kralja. Ta se je takoj obrnil proti nji ter ji saiutoval. »Evviva Italia 1 evviva il Re !* se je mogočno odzvalo iz vrste vrlih goriških mladeničev*. Goriške Slovence karajo li Italije. — Prejeli smo iz Vidma iz laške roke te-le vrstice: .Našega kralja in milo kraljico Je-leno je navdušeno pozdravilo nad 20.000 ir-redentov. Toda biorili so svojo dolžnost tudi beneški Slovenci, kar je naredilo v dvornih krogih jako velik vtis. Treba vedeti, da na kraljevem dvoru se govori tudi slovanski-srbski, kar razume tudi vsak Slovence lože nego Sicilijanec in Lom-bardec književno toskanščino, Danes je prišlo v Italiji v modo — vse, kar je slovanskega, ker le v prijateljstvu s slovanskim svetom iščemo bodočo srečo mlade Italije. — Zakaj tega ne razumete goriški Slovenci? Zakaj Vas ni bilo v Videm, da bi bili vredno pozdravili kraljico, ki Vas ljubi, ki je Vaše krvi, kakor ni nobena druga?! Vaša depu* tacija bi bila odlikovana, Vaš Šopek cvetja bi dičil kot četrti voz naše mile Jelene, in VaS poset bi bil največjega pomena !• Zb pogorelce v Bovcu, — Dobili smo seznam daril za pogorelce v Bovcu, kateri priobčimo prihodnjič. Daril je že precej, ali siromašno prebivalstvo potrebuje še izdatna podpore, zato se nadejamo, da se oglasi še dosti dobrotnikov s svojimi prispevki v pomoč ubogim pogorelcem. Zopet samolaškl razpis. »Osservatore* prinaša razpis službe modnega sluge v Tolminu samo v laškem jeziku. Okrožna sodnija v Gorici ostaja torej pri samolaških razpisih služb n«. sodnijah. Primerno smo ožigosali že tako brezobzirnost in krivico pri razpisu službe sodnika v Bovcu, nd, sedaj vidimo nadaljevanje take brezobzirnosti in take krivice. Delo sistema, na okrožni sodniji pa strah in trepet pred tem sistemom, namesto malce možatosti in odločnosti!! Proti takemu preziranju slov. jezika se treba upreti, in v to je poklicana pred vsem v glavnem prizadeta občina, v tem slučaju tolminska, od' katere pričakujemo, da se z odločnim protestom vpre takemu preziranju slov. jezika v Čisto slov. okraju. Nova poštna zveza. — Cujemo, da se otvori v kratkem nova poštna zveza med Gorico in Kozano. Nova poštna zveza pojde čez novi, Soški most mimo Podgore skozi Ločnik, Vipolže, Kozana. Za sedaj bo vozila pošta enkra^ ca dan, ako se pokaže potreba, pa dvakrat Prične baje že drugi mesec. Do-sedanja zveza Kojsko-Gorica ostane kakor doslej. Samo klerikalci niso dali miru. — Vse„drugo je b»lo lepo in mirno v nedeljo v Dornbergu, le klerikalcem je udarjala žilica nenavadno hitro in razburljivo. Dva možakarja »svete stranke« pa že celo nista mogla prestati, zato sta se stepla v gostilni pri Š. ter vprizorila škandal, da je morala poseči žandarmerija vmes, ki je odpeljala ta dva katoliška bojevnika, ki sta se tepla najbrže za geslo: Vse za Kristusa I, na varno. Potem je bil mir popoln. Kaj je ,sv. Neža" ali »Lurška pastirica* tako slabo vplivala na ona dva junaka, da niti ob taki priliki nista mogla biti pri miru, marveč sta se morala stepsti? No, mi smo tLuiški pastiricl* hvaležni za to, da je pokazala pred zbrano Vipavsko dolino in pred drugim občinstvom, kako surovi, neotesani so klerikalci, in kako tiste »svete1 igre«, katere rPrismojencc* tako hvali, nimajo nikakega vpliva nanje, marveč celo klerikalno divjištvo raste med njimi od dne do dne. 11 kvintalov kruha zaplenjenega. — Te dni se je govorilo po Gorici, da so zaplenili v tukajšnji novi parni pekarni 20 kvintalov kruha ter so ga morali sežgati. Seveda se je ta vest mnogo komcntovaln, zlasti v krogu pekov, katerim je napovedala nova pekarna hudo konkurenco, pa tudi med občinstvom, ker se je tako povdarjalo, da bo nova pekarna vztrezala vsestransko v vsakem pogledu. O tej stvari smo se informovali ter izvedeli, da je bilo v novi pekarni zaplenjenega kruha ne 20, pač pa okoli 11 kvintalov, katere so morali uničiti. Beležimo tudi, da čujemo ponovne od ljudij izven Gorice zatrdila, da jim kruh iz pekarne ni- kakor ne ugaja. Kakor se vidi, konkurenca z novo pekarno ne bode tako huda ter se je v tem oziru v javnosti veliko preveč tožilo in za-bavljalo! Vodstvo pekarne pravi, da je res prišla komisija v pekarno vsled neke ovadbe, ali našla kruh v redu, v nekem kotu pa ostanke (manj nego 11 kvintalov) kruh*,od prej, kateri je zavrglo že vodstvo samo ter bi ga bilo sežgalo brez odredbe komisije, ker se je peč slabo obnesla. Čudno!! Cesta po Baškl dolini. — Zadnjič smo omenili, da je cesta po Baski dolini že izročena prometu ter da je lepo delo, katero »Zato imam največje spoštovanje pred gospodom kardinalom,* nadaljuje, »in visoko Čislam njegova dela. Tim boljSe za me, če res govorite z menoj odkritosrčno, kakor pravite; kajti tedaj me počastite s tem, da bodete cenili »ličnost najinega naziranja; Če pa gojite kako sicer zelo naravno nezaupanje, čutim, da me to, da govorim resnico, pogubi; toda vi me bodete čislali kljub temu, in na tem mi je več kakor na vsem drugem na svetu.« Zadnja opazka je gospoda de Tr6ville presenetila. Toliko ostročutnosti in toliko odkritosrčnosti je končno vzbudilo njegovo občudovanje, a ni popolnoma uničilo njegovih dvomov: čim višje je stal ta mladenič nad drugimi mladeniči, tim bolj se mu je bilo bati, da ga -vara. Vendar pa stisne d'Artagnanu roko in pravi: »Vi ste pošten mladenič, toda v tem trenotku iiioroni storiti za vas le to, kar sem vam ravnokar ponudil. Moja palača vam bode vedno odprta. Ker me morete prositi vsako uro in torej vporabiti vsako priliko, pozneje skoro gotovo dosežete, kar želite doseči.« »To se pravi, gospod,* odvrne d^rta-jnan, »da hočete počakati tako dolgo, da se izkažem vrednega. Dobro torej, bodite brez skrbi,« pristavi z zaupnostjo Gaskonea. »Dolgo ne bodete čakali.« In kakor bi videl pred seboj Še ostalo, pozdravi, da bi odšel. »Toda počakajte vendar,« pr«.vi gospod de Tre-ville, »saj sem vam obljubil Še pismo za vodjo akademije. Ali ste morebiti preponosni, da bi ga sprejeli, moj mladi plemič?« »Ne, gospod,« odvrne d'Artagnan; »porok sem vam, da se mi s tem ne zgodi kakor z onim. Čuval ga bodem tako dobro, da mora priti na svoj naslov, in gorje onemu, ki bi ga mi skušal vzeti.« Gospod de Trčville ae nasmehne tem besedam, pusti svojega mladega rojaka ob oknu, kjer sta stala in govorila, sede k mizi ter prične pisati obljubljeno priporočilno pismo. D'Artagnan, ki ni imel početi nič boljšega, pa prične med tem bobnati po steklu koračnico, opazuj^ mušketirje, ki so odhajali drug za drugim, in sled6 vsakemu z očmi, dokler ni izginil za oglom. Ko gospod de Trčville napiše pismo, je zapečati, vstane in stopi proti mlademu, da bi mu je dal. Toda v trenotku, ko d'Artagnan stegne roko, da bi je sprejel, ostrmi gospod de Trevjlle, ko vidi, kako njegov varovanec poskoči, zarudi jeze in odhiti iz kabineta, giasno krič6: »Pri moji duši, to pot mi ne ubeži!« »Kdo pa? kdo pa?« vpraša gospod de Trčville. »On, moj tat!« odvrne d'Artagnan. »Ah, izdajalec!« In na te besede izgine. »Hudičev tepec!« zamrmra gospod do Tr6ville. Sicer pa,« pristavi, »to ni bil nepripraven način oditi, ko je videl, da je izgrešil svoj smoter.« IV. Athosova rama, Parthosov pas in Aramisov robec. Kakpr blazen preskoči d'Artagnan predsobo v treh skokih in se spusti proti stopnicam, katere je hotel pustiti za seboj, preskakuj^ po štiri in štiri naenkrat, ko se v popolnem teku s povešeno glavo zaleti proti nekemu mušketirju, ki je prišel iz stranske sobe gospoda de Tršville, in zadene s čelom ob njegovo ramo tako silno, da ta divje zakriči ali pravzaprav zarjove. »Oprostite,* pravi d'Artagnan, hot6 nadaljevati svoj tek, »oprostite, toda meni se mudi.« Komaj prihiti čez prve stopnice, ko ga zgrabi in obdrži Železna roka. »Vam se mudi!« zakliče mušketir, bled kakor mrtvaški prt; »pod to pretvezo se zaletite v me in pravite: »Oprostite!« in menite, da mi to zadostuje ? Nikakor ne, mladenič! Ali menite, ker ste bili priča, kako je danes gospod de Trčville govoril z nami nekoliko kavalirsko, da morete delati z nami tudi vi tako ? Motite se, tovariš; vi še niste gospod de Trčville.« »Res,« odvrne d'Artagnan, ki zopet spozna Athosa, ki je bil z zdravnikovo obvezo na potu v svoje stanovanje, »res nisem storil tega nalašč, in ker nisem storil tega, sem rekel: »Oprostite!« To se mi torej zdi dovolj. Zato ponavljam in to pot morda že preveč, da se mi mudi, silno mudi. Zato vas prosim, d* me izpustite in pustite iti tje, kjer imam opraviti.« »Gospod,« pravi Athos in ga izpusti, »vi niste uljudni; vidi se vam, da prihajate od daleč.« D'Artagnan, ki je imel ža seboj že zopet tri ali štiri stopnice, hitro obstane na Athosovo opazko. »Hudiča, gospod,« odvrne, »kakorkoli daleč sem prišel, me vi vendar nimate pravico poučevati v lepem vedenju, kar si izvolite zapomniti!« »Morda pa vendar le,« pravi Athos. »Ah, če bi se mi tako ne mudilo,« vsklikne d'Ar-tagnan, »in če bi ne tekel za nekim možem...« »Gospod brzi mož, mene morete najti, ne da bi tekli; ali razumete?« »In kje, če vam je prav?« »Pri samostanu bosonožcev.« »Ob kateri uri ?« »Proti poldnevu.« »Proti poldnevu, prav, jaz bodem tam.« »Pazite, da me ne. pustite čakati, kajti četrt ure po poludnevu vam sredi v teku porežem ušesa.« »Prav!« zakliče d'Artagnan, »deset minut pred poludnevonfjbodem na mestu.« (Dalje pride). hvali samo domaČega podjetnika g. Križnica v Kanalu, *o-ra povodom opozarjajo nas na inženirja F e r e s i n i j a, ki je vodil to delo ter se izkazal vseskozi veščaka in vestnega gradbenega voditelja; torej tudi njemu prizuanje na lepem delu. Glasilo toIoTsJer. — Odkar smo razkrili svetu, da se nameravali klerikalci napasti in pretepati g. Andr, Gabrščeka na občnem zboru ,Kr. zadr." ter da je izšel .Prim. list" dan poprej samo radi tega, da je zlobno hujskal proti Gabrščeku ter pripravljal napad nanj, sta izSli že dve številki tega .katoliškega« lista, ali v obeh molčijo trdovratno o tej reči. Kdor molči, potrjuje, in oni potrjujejo z molkonv da so res na-pravljali napad na A. Gabrščeka, katerega so hoteli pretepati ali pa mu prizadjati še kaj veC, Z molkom to potrjujejo, zato smemo ,Prim. list« krstiti z vso pravico za — glasilo tolovajev! Kaj praviktemu najnovejši klerikalni Jupiter tonans, po domaČe Gelazij Kopriva P l Požar. — Danes ob f. popolnoCi je gerela v Šturjah hiša občinskega sluge Su-bana, vulgo .pri Anderjolčku". Hiša je zgorela do tal. Živino so rešili. Pohištva malo. Gasila je ajdovska brizgalnica in vipavska požarna brainba. Zavarovan je bil Suban pri aSlaviji". Vzrok ognju je neznan. V nevarnosti so bile sosedne hiše, posebno ker je brila še precej močna burja. .Lega" t Bevlnn. — Kakor nam poroCajo iz Devina, ostane Legina šola zaprta za one otroke, kateri so dolžni obiskovati Šolo. Tudi v .Piccolo" je bito Citati nekaj takega. Ostane odprt le otroški vrtec. Vsled tega veže nas toliko večja dolžnost, priskočiti na pomoč — slovenskemu otroškemu vrtcu. Tstrelll bft Je v gojzdičih v občini Topoljanski v Furlar.Jji v sredo popoludne žendarmerijski postajevodja h Ajella, po imenu Anton Stok. Odšei se je iz kasarne v polni opravi, poprej p? je še v poročilu na poveljništvo v Gorici nfinanil svoj namen. Stok > bil stai 32 let, doma iz Bazovice pri Trstu. Vzrok samomoru doslej neznan. Cujemo, da se je bal Stok disciplinarne preiskave, in sicer radi tega, ker se je bil na dan dohoda laškega kralja v Videm odstranil za hipec iz službe pri Višku na meji ter šel pit kozarec vina, radi Cesar pa ga je nekdo denunciral. Na e. kr. pripravnici za srednje šole na Proscku bo vpisovanje učencev dne 14. in 15. septembra; dne 16. septembra bo zaCetek šolskega leta s sv. mašo in potem zaCne redni šolski pouk. Na vpisovanje morajo privesti uCence stariši ali njihovi namestniki ; predložiti morajo krstni list, zdravniško spričevalo o cepljenju koz in zdravih oCeh ter zadnje šolsko spričevalo. Vodstvo c. kr. pripravnice za srednje šole. Prosek, dne 3. septembra 1903. Sprememba žr "sznlških urnikov. — Dne 1. t. m. so se na istrski železniški progi in na železniški progi Gori ca-A j dov-ščina uvele sledeče spremembe: Črez širno moije. Joj, to je bila trnjeva pot, toda, kaj pravim, trnjeva bi bila parketirana pot proti oni, katero sem napravil na svojem begu iz Solnograda v Ameriko! Do Hamburga sem se namreč peljal s klerikalcem iz Tirolske, ki mora kot Tirolec dočakati običajno štiri* deseto leto, kot klerikalec tudi, z osemdesetim letom mu pr gre »na otročje*, tako, da se lahko trdi o takem možu, da je pamet zanj nepoznata četrta dimenzija. In on mi je predaval — ah! še spomini na one grenke ure, bolesti polne dneve me stresejo — o tirolski deželi, ki ima poslanike in konzule v Rimu, Madridu, Solnogradu in Olomucu, pripovedoval mi je v svoji izgovornosti tirolske novice, za katere sem se toliko zanimal kakor za sneg leta 75.ega pred Kristovim rojstvom. Toda, pardon, bila je pač novica, ki me je radi originalnosti zanimala, in katero omeniti, bodi sveta naloga tako vestnega po-topisca, kakoršen hočem biti jaz. Rotschild si je napravil veliko zbirko onih živalic, ki zastopajo radi svojega črnega telesa klerika-lizem med ska-kavci, in pomnožil svojo me-nažerijo ne samo z bolho severne lisice, ampak tudi Marijine hčere za uslih 10.000 K, ker mu je ugajala predrznost te živalice, ki se je upala v svojem svojstvu kot »man-dele« na brezmadežno telo najzvestejše in najpobožnejše device. Osebni vlak, ki odhaja iz Trsta proti i Pulju ob 8-45 zjutraj, ima sedaj — izvzemši I Četrtke — direktne vozove I. in H. reda. j Vsak četrtek odhaja iz Trsta o! 120 uri i zjutraj osobni vlak (ki je od Kozine naprej t brzovlak) v zvezi z brzo linijo avstrijskega I Llovda v Kotor. j Mešani vlak iz Trsta v Poreč odhaja I ob 5*20 uri zjutraj in ob 8*25 uri popoludne; j prihaja pa iz Poreča v Trst ob 1015 ter j 1225 uri popoludne. j O dohodih v Pulj ima vlak ob 1*10 ure j popoludne direktne vozove I. in II. razreda, I izvzemši četrtke, ob četrtkih pa prihaja brzo- j vlak ob 11*53 uri predpoludne in vozi na I obrežjedojnesta, kjer pristaja brzeparnik v j Kotor. I Na progi Gorica-Ajdovščina se je uvel j mešan vlak, ki vsaki ponedeljek in četrtek j ob 2*10 uri popoludne odhaja iz Gorice in j ob 1*30 uri popoludne prhaja v Gorico. j C. kr. okr. glavarstvo ? Sežani rez- I glasa; V smislu g 217. zakona od dne 25. j oktobra 1896. drž. zak. štev. 210 bode pri j tukajšnjem davčnem referatu razpoložen iz- | vleček iz plačilnih nalogov o osebni doho- j darini za leta 1903. od 31. avgusta do 12. septembra t. I. od 9. do 12. ure predpoldne, | katerega si morejo ogledati davkoplačevalci, j ZaTod aa jetl&te 1 — V Gorici se je mudil te dni dr. Ferd. Steiner z Dunaja v I ta namen, da si je ogledal mesto, da bi po- J stavil eventuelno tu zavod za jetične. Bržčas | pa bi se mesto protivilo takemu zavodu iz j zdravstvenih ozirov, izvzemši ako bi se po- i stavil kje zunaj mesta ter bi jetični ne imeli dotike z občinstvom. J Izpred sodnlje, — Delavec Teodor I Bakija, 28 let star, iz Cresa, je ranil dne 10. pr. m. v spodnji del trebuha delavca Ant. Drunka na delu pri bohinjski železnici v Podbrdu. Baje je Drnnke metal nanj in na druge kamenje, ko so igrali na kroglje, vsled Cesar je pograbil Bakija nož ter ranil Dr. J Dobil je za to 7 mesecev trde ječe. Anton Simčič, 29 let star, iz Biljane je I bil obtožen razžaljenja Njeg. Vel., zoperstav-Ijanja redarju Filipiču v Krminu ter nespodobnega vedenja v železniškem vozu. Ali I prve in zadnje obtožbe je bil oproščen, ob- J sojen pa radi druge na 4 mesece trde ječe. j 28 letna Katarina Vencelj iz Sela je bila J obtožena razžaljenja Vel. in tatvine 50 K na I škodo neke Ludmile Fonove. Prve obtožbe i je bila oproščena, radi druge pa je dobila 2 I meseca strogega zapora. j Drobiž. — Adolf Mencin je bil natakar v h6telu .Sudbahn", kjer je inkasiral svoto J 118 K, potem pa pobegnil. Star je 19 let, I doma iz Ljubljane. — Aretirali so 24-letnega I Ant. Kumarja s Banjšic, ker je ukradel svoji I ljubici Ter. Podgornik iz čepovana dva bankovca po 20 K, potem pa šel naznanit tat- | vino policiji. Ali tu so ga trdo prijeli, na kar I je priznal tatvino. I Bralno In pevsko društvo .LadlJa" v Devlnu priredi v nedeljo dne 13. sep- J tembra 1903. veliko slavnost na krasno odi- j čenem vrtu restavracije g. M. Plesa v De- I Mojemu spremljevalcu je bilo ime Gott-lieb Maver, in je potoval za firmo »Lembach j & Comp.* v Inomostu s svetimi podobicami in medajcami med Indijance, kjer jih je menil največ razpečati, ker je ravno indijanski narod kultura do sedaj še najmanj oblizala. Najbfižnja bodočnost mi ni migljala v najlepših barvah nasproti, kajti biti še par dnij v družbi Tirolca, in to še na ladiji, na kateri se mu ne more izogniti, pomeni najhujšo morsko bolezen! Ker mi je pa bilo zdravje in udobnost prekomorske vožnje nad vse, skril sem se mu v Hamburgu in komaj teden dni pozneje vkrcal v velik Llovdov parnik. »Kaj pomaga frišno lice, če pod kap greš iz dežja; ko Tirolcu se izogneš, Solno-gradčan priskaklja". Te narodne pesni sem se spomnil, ko sem stal na krovu ladije, veselil se svoje rešitve iz tirolskih zanjk, in kmalu zapazil vse polno znancev in prijateljev, stopajočih po stopnicah na parnik. Poznal sem jih iz Solnograda, sami dobri znanci, ki so — čujte — potovali v ameri-kansko vas San Piere, v južno Kalifornijo, da manifestujejo tem za rodne jim brete Hrvate, ki so ječali pod jarmom Khuenovega despo-tizma. Bali so se namreč napraviti manif e-stacijski shod v Solnograda samem, radi česar so jo pobrisali pod devizo .Nesloga tlači, »Sloga* pa še ne spi" v Ameriko. Nekaj imenitnega je vožnja po morju. vinu v korist slovenskemu otroškemu vrtcu. Pri slavnosti sodelujejo .bralno in pevsko društvo* iz Št Andreža in pevsko društvo .Danica* iz Kontovelja. Pričetek slavnosti ob 4. uri pop. Sprejem bratskih pevskih društev je ob 3 V, pop. na devinski postaji. Vspored: 1. Pozdrav. — t. Ivan Laharnar: .Pozdrav", poje mešan zbor pevskega društva »Ladija" * 3. Anton Foerster: .Naše gore«, poje mešan zbor pevskega društva .Danica" iz Kontovelja; 4. Simon Gregorčič: »Naš čolnič otmimo", deklamacija. (Deklamuje gospica Leopolda Castellani); 5. Emil Komel: ,Za Hrvate naše brate*, poje zbor .pevskega društva iz Št Andreža* pri Gorici; 6. Hra-broslav Volarič: .Pogovor z domom", poje Jakob Aljaš: .Občutki*, poje mešan zbor pevskega društva .Danica" iz Kontovelja; 8. Viktor Parna: »Mladi vojaki*, koračnica, »vira veteranska godba iz Mavhinj*, 9. Jakob Alešovec: »Eno uro doktor", burka v enem dejanju. Ker je večina čistega dobička v prid otroškemu vrtcu, nadeja se podpisani odbor obile udeležbe od strani bratskih društev od blizu in daleč in od naklonjenih rodoljubov v najboljšem številu. Po veselici ples. Svira veteranska godba iz Mavhinj. Vstopnina k veselici 50 vin., sedeži I. vrste 1 K, H. vrste 60 vin., vsak plesni komad stane 20 vin. V slučaju slabega vremena se vrši veselica naslednjo nedeljo. V nedeljo 13. septembra naj bo geslo: Vsi v Devin! Odbor. Bralno In pevsko društvo .Školj" t Šmarjah vabi na veselico, katero priredi v nedeljo dne 6. septembra 1903. na ograjenem prostoru gospoda Filipa Stubelj s sledečim vsporedom: 1. Eisenhuth: »Krasni spol i ljuba", možki zbor; 2. Igra: »Kateri bo?" Prizor iz domačega življenja; 3. A. Nedvfid: »Zvezna", možki zbor; 4. Šaljiv prizor; 5. Zajec: .Ustaj rode", rnožki zbor. Po veselici ples. Med posameznimi točkami in pri plesu svira društvena godba iz Prva-Cine. Vstopnina k veselici 50 vin., sedeži 50 vin. Vstop k plesu je dovoljen le udom in vabljenim gostom. Vsak komad stane 20 vin. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Bralno In pevsko društvo »Ipava" t Miran. -— Podpisani uijudno vabi k ustanovnemu občnemu zboru »Bralnega in pevskega društva Ipava" v Mirnu, ki bode v torek dne 8. t. ro. ob 4. pop. v prostorih g. M. Feganelija v Mirnu pri »Štanti*. Osnovalni odbor. Javni ples priredijo fantje dne 13. t. m. v Ozeljanu. Svirala bode godba iz Prvačine. V mraku bode razsvetljava z umetnimi ognji. Javni ples priredijo fantje na Gradišči v nedeljo dne 6. t. m. v prostorih g. Al. Kerševanija. Svira oddelek prvaške godbe. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcolijeva in Pontonijeva. Učenca iz poštene slov. družine sprejme knjigoveznica Iv. Bednarik v Gorici, ulica Vetturini št 3. Parnik je rezal morje in puščal za sabo srebrno pot, nad sabo pa gost dim. Helgoland, mal otoček, se je prikazal na obzorju, rastei, izgineval in izginil z obzorja, dokler nas ni obdajalo od vseh stranij severno morje. Stal sem na krovu, in zrl v širno daljavo. Ne daleč od mene je sedel oblasten Španjolec in se pogovarjal s Solnogradčanom v internacionalni cerkveni latinščini, ki se pravnic ne razlikuje od lovske. Španjolec se je čudil namreč množici vode, ki ga obdaja, medtem, ko je trdil Sol, *gradčan, Gelazij Kopriva z imenom, da je v njegovih odprtih pismih v »Solnograškem* listu še več vode, seveda vode brez soli, kajti, kam bi prišlo katoliško časopisje, če bi solilo še svoje vodene članke pri tej veliki draginji soli. Peljali smo se po »dmal la Manche"-u, kateremu se bi reklo slovenski približno »ro-kavni kanal", ki je dobil svoje ime le radi slovenskega solnograškega časnikarja, ker je stresal laži o liberalcih kar iz »rokava". Kmalu se je odprl pred nami širni ocean. Kapiten mi je pripovedoval, da so se podali Salnogradčani na morje ne samo v svrho Častne manifestacije za hrvaške razmere na amerikanskih tleh, ampak tudi radi neovrg-ljivega dejstva, da se priuče molitvi po znanem pregovoru: »Kdor moliti ne zna, naj se , na morje poda 1* Kapiten, jako prijazen gospod, mi je pokazal tudi vse notranje shrambe in kajite. Opozarjamo na naznanilo in priporočilo gosp. Jos. Rova na v današnji .Soči" ter priporočamo novoustanovljeno zastopstvo domačim trgovcem z mlinarskimi izdelki in pekom najtopleje. Knjiga za kmetovalce. — V Ljubljani je izšla knjiga pod naslovom: N a v o d za oskrbovanje malih gozdnih posestev na Kranjskem in Primorskem. Spisal Avg. Guzelj, c. kr, gozdarski komisar v Novem mestu. Branja vešči kmetovalci jo dobivajo brezplačno pri društvenem vodstvu v Ljubljani (Turjaški trg št. 3 I. nadstr.) ali pa pri c. kr« gozdnih nadzorstvih; v knjigarnah se pa vezana dobiva proti odškodnini jedne krone. Društveni odbor upa doseči s tem, da razdeli to knjigo brezplačno med posestnike Jcmečkih gozdov v^ društvenem okrožji, zdatno zboljšanje gozdnega gospodarstva, ter s Tem privesti ljudstvo k posebnemu in izdatnemu povspeševanju deželne kulture. V predgovoru te knjege pojašnuje g. Guzelj potrebo zboljšanja gozdarstva s temi besedami: »Železnična mreža se je razširila preko nalih krajev in pojavljati se je jel njen od- t ločilni vpliv na promet in trgovino. Na oba-lih Jadranskega morja so se odprla tržišča f skoraj za vse pridelke teh dežel, posebno pa , za les. Cene vseh lesnih pridelkov so neiz- I merno poskočile in v isti meri tudi vrednost | gozdov. Vsled boljših prometnih sredstev pa so postale vse potrebščine večje, in neposredna posledica novih razmer je draginja posebno kmečkih delavskih moči in zvišanje vseh zemljiških bremen. . Danes se mora zemljiški posestnik z I vso silo boriti za svoj obstanek, ako se hoče vzdržati, in treba je umnega gespodarstva , ne samo v kmetijstvu, temveč tudi v gozdu. f Ako se pa ozremo po gozdih našega malega posestva, kaj moramo pripoznati ? Da se le brezobzirno izkoriščajo, drugače pa f skoraj popolnoma zanemarjajo, in da vsled | tega vedno bolj propadajajo. Koliko je gozdov. J kateri so tako opustošeoi, da danes po pra- i vici pač ne zaslužijo več tega imena.". 1 Kaj naj pijemo? To je že vsakdanje vprašanje v času, ko nas slabi in utrudi huda vročina solnca in nam cestni prah suši grh. Da pivo in vino, kakor tudi druge \ gorke pijače nimajo moči našo utrujenost olajšat', je že znano. Tudi z navadnimi štrkljeji (Spritzer) je isto- Le malokatera mi- : neralna voda nas pokrepča in oživi, brez da bi slabo vplivala na posamezne organe. i Pitje z navadno sodo-vodo se je skoraj že i čisto opustilo. Lahko rečemo, da pri sedanji ! nizki ceni dobrih mineralnih voda res in ; primerno za studenčno vodo, katera je > umetno pripravljena iz ogljikove kisline ni ki v najboljšem slučaju ugasi žejo le hipno j in je v tem oziru čisto indiferentna, več ' plačevati kakor za prave mineralne vode. { Komur je dobro svetovati, temu se pripo- j roča najboljša in najzdravejša okrepčajoča [ pijača »Rogaški Tempel-vrelec*. Novo, ki- ( selnasto vino z »Tempel vrelcem" je res j pravi užitek; enako prijetno se pije tudi s | sadnim sokom ali z mlekom. V vseh slučajih j daje prijeten, rezek okus, okrepča in ohlaja celo telo in vzbuja tek. »Tempel-vrelec" se dobiva v vseh prodajalnah in restavracijah. I Razgled po svetu. Cesar v Budimpešti. — Cesar se mudi zopet v Budimpešti, kar pomenja, da se bodo nadaljevala prizadevanja za rešitev krize. Opozicija baje ne odneha niti za las Na dnu ladije sem pa opazil par ton opeke 1 iz biljenske tovarne, katera razteza kupčijo s 1 svojimi pridelki tudi preko širnega morja, da j se tim lažje in hitreje vslanavljajo konsumi j v Ameriki na katoliški podlagi. Prišedšetru j na krov, nudilo se mi je novo razočaranje. J Kamor je oko segalo po morski gladini, po- J vsod cele legije najrazličnejših rib, slanikov, | sardel, polenovk, prava pogrnjena miza na pepelnično sredo. Vse se je divilo temu prizoru ! Solnograški manifestant je bil očaran j kakor ona devica, ki je zapazila v anončnem j delu solnograških listov pri svoji prijateljici f lepo in dobro obleko, in samega začudenja j mu je padel iz roke v morje »Solnograški f list", ki izhaja vsak četrtek, in ki stane na | leto 4 K,'za manj pritožne 3 K in — glej i čuda — bi! j oni in biljoni rib in ribic so I poginili takoj in celih pet ur smo se vozili [' po pokopališču toliko nadebudnih in mačka \ ugonabljajočih morskih prebivalcev — in vse y to radi ene številke »Solnograškega lista", ki | je brez soli padla med ribe, živeče v slanem i elementu. 1 Peti dan smo doživeli veličasten v!har, 1 Vzrok temu je bil solnograški časnikar, ki je 1 pisal med potjo članek, v katera je »sejal I veter", in ni tuda, da je potem »žel vihar*, i Članek smo sežgali, in najlepše solnce nas 1 ni zapustilo do New-Jorka. New-Jork je ve- I liko mesto, katero... toda končati moram svoje I prvo pismo h Amerike. I od svojih zahtev. Ogerski listi protestujejo proti umešivanju v ogerske stvari od strani prebivalstva tostranske polovice 1 Oni seveda se smejo umešavati v vse. Državni hrvatski gimnazij v Pazlnu. — Suplent na tej soli, gospod Anton Majžer, je imenovan provizoricnim učiteljem na tem zavodu. V Istri je veliko pomanjkanje vode, in sicer tako, da so ljudje obupani,, ter. so J brzojavili celo v Benetke, naj jim pošljejo vode! — ? Boljann m vršijo občinske volitve, pri katerih se bije hud boj slieno kakor pred kratkim v Žminju. V tretjem razredu so zmagali domačini nad Lahi. 130 naših; naspftft- iiW 80.................. ;....."..... ......~_......' Srbija. — V* N»W so zaprli veC častnikov, ki so sestavili proklamacijo glede kaznovanja Častnikov, ki so bili udeleženi na zaroti proti kralju Aleksandru. [2 tabora soe. demokratov. — V nedeljo se Je zavrsil velezanimiv boj med i ogrednjo jugoslovansko soeijalno-deraokra- j fifno organizacijO in med krajnim odborom v Idriji radi izdaje lista »Naprej*. Sklep, da ostane ,Naprej*, se je storil z malo veČino \ U v soboto, a v nedeljo je skušal na javnem shodu še jedenkrat odposlanec osrednjega odbora v Trstu g. Kopafi, pregotoriti idrijske sodruge, da se uklonijo in ne ruš jo discipline. Sprva je britko tožil, da se ne vposteva zasluženih starejših sodrugov, da bodo to nasprotniki izkoriščali, da je le v slogi moC, govoril tudi o konkurzu itd. Odgovarjal mu je g. Kristan, ki noče biti rtu-noriteta kakega Ivnliarta, ter izpovedal svoje srce idrijskim sodrugom. Ko je videl Kopaft, da je njegov poskus nevspesen, pričel je brati levite nepokornim idrijskim sodrugom, izkliueil jih iz stranke ter ošteval Kristana kot kuketfP Šolarja. Hinaldo, ki je nekako v sredi, je ^etakal krokodilove solze rta tej neslogi med sodrugi. Kristan je ostal zma-galec. Socija'istiCna stranka je razcepljena in idrijski sodrugi so osamljeni. Dva vojaška ukaza. — Mintslerstvo za deželno brambo j* izdalo dva ukaza. Prvi ukaz naglasa: Sklep državnega zbora, da se avstrijski vojaški novinci pokličejo v službo., ako se to zgodi tudi na Ogrskem, ne velja za deželno brambo. Zato bodo dne 5. oktobra poklicani vsi novinci v dež. brambi. Istotako bodo morali nadomestni reservisti deželne brambe k orožnim vajam za osem tednov. Drugi ukaz pa naroča deželnim vladam, naj razglase, da se morejo vojaški novinci oglasiti za službo že od 1. do 5. oktobra. Kolikor veC novincev vstopi pred 5. oktobrom, toliko veC tretjelelnikov pojde na dopust. — Kakor znano, je bilo letos Število vojaških novincev povišano od 103.000 na 125.000, pri deželni brambi pa od 10.000 na 14.500. Zakon res govori le o novincih za stalno armado in mornarico, a iz tega bi se po naših misl»h ne smelo sklepati, da isto ne velja tudi za deželno brambo. Ker na Ogrskem tudi za deželno brambo leto* še nimajo novincev, torej bi tudi v Avstriji ne mogli klicati brambo^kih novincev v službo. Kakor kaže, ogrska kriza vzbudi v armadi mnogo nevolje. Tržaške mestne volitve pred sodni j o. — Takoj ko so se za vršile zadnje mestne volitve v Trstu, so se pojavili glasi, ki so trdili, da je gospodujoča laška stranka v volilni borbi zmagala samo s pomočjo ne-cuvenih sleparstev in s porabo najoasilnejših sredstev. Te vesti niso hotele potihniti, ampak so dobivale vedno določnejšo obliko, da je konCao le moralo tudi državno pravd-ništvo poseči vmes, da se prepriča, v koliko odgovarja tema dejanski resnici. Dolgotrajna predpreiskava, ki se je vodila že več mesecev, ne da bi se o njenih rezultatih Mo kaj določnega poizvedeti, je sedaj) kakor se poroča, končana. Zaslišano je bilo preko ste priC. Preiskava je toliko do?.',,la, da je sodnija dala pod obtožbo ratu volilnih sleparstev le te osebe: Edvarda Jeklina, Je-ronima Jaskitza, Edmunda Gasanija, Justa Skerla, Riharda Valleja in Edmunda Gasanija ; razven teh so še kot sokrivci obtoženi obe. svetnik Jurij Venussi, občinski svetnik Jakob Cumar, Andrej Castro, Edvard Griel, Anton Ciely, Jos. Torainz in B. Vechi. Glavna obravnava pred deželno sodnijo v Trstu je določena na 17. t. m. V senatu bodo poleg predsednika Urbancicha Se deželni sodni svetniki Mosche, Oazzafura in Godrig. Ker se o uspehih dosedanje preiskave najstrožje Čuva uradna tajnost, se ne da ničesar določnega navesti, kaj da je pravzaprav substrakt tožbe. Zato se s tem veCjo napetostjo pričakuje dneva obravnave, ki. kakor se trdi, donese dokaj senzacijonalnosti. Na Balkanu. — V Carigradu se širi govorca, da je po vseh pokrajinah evro-pejske TurCije poč>h splošna ustaja; vendar se tuj govorici ne daja preveč vere. , V Četrtek in petek pričela je Turčija Teirfo^akcl^pfiitf"^ so se odposlale v Noveško, VJahoklisuro ta na višine Peristeri in Stniljevo. Turki so po vročem boju zavzeli Nevesko, katera je bila v rokah ustašev. Iz Castorije se je v Vlaho-kltsuro odposlilo 6 b«.talijonov. Turki so se morali več dnr bojevati proti ustašem, da so si odprli pot v Viaboklisuro. V teh bojih so imeli na obeh straneh velike izgube, Proti višini Peristeri, kjer so ustaši imeli glavni tabor, odšlo je 7 batalijonov pešcev in dve bateriji. Turki pa m prišli prepozno in niso dobili tam več ustašev. V Smiljevo došlo je 7 batalijonov, ki so premagali in prepodili kakih 300 ustašev. Iz Carigrada poročajo, da je tamošnje rusko poslaništvo dobilo pretilna pisma, v katerih se preti z uničenjem vsega imetja, kar ga imajo ruski državljani v Carigradu, ako Bolgarija ne spremeni svoje Macedoncem naklonjene in Turčiji sovražne politike. Posebno pa se žuga poslaniku in konzulom. Wilhelmov zeljiščni sok že dolgo let priljubljen sok proti kašlju 1 steklenico KJ2-50, ~ postni zavoj - 6 stoki. K 10 (ruto n viaki ivstri-nieriko pito r»pill|a Fran Wilhelm, lekarnar -------•_—c. kr. dvomi zalagntolj— v Neunkireheu, Spodnje Avstrijsko. V znak pristnosti je na omotu grb občine trga Neunkirchen (devet cerkva. Dobiva se v vseh lekarnah Kjer se no dobi, vrSI se noSHJntcv direktno. Gospiea, katera je z dobrim vspehom absolvirala trgovski tečaj in že službovala kot knjigovoditeljica, Išče službo kot komptoaristinja. . Zmožna je nemškega in slovenskega L jezika ter stenografije. Ponudbe je pošiljati pod ,B. H.« na upravnistvo tega lista. Izjava. *) Na stanovanje in hrano se sprejme kandidatinje, Naslov povš upravnistvo. Podpisani poškodovanci po požaru dne 8. avgusta t. 1. odlofino protestu jemo proti neopravičenemu in ne- j Čuvenemu napadu na zavarovalnico J »Assicurafeioni Generali« v Trstu In na osebo g. Straussgitla kot njenega za- < stopnika v »Primorskem Listu« z dne ' 27. avgtiBta 1903., in smo nad takim j podlim obrekovanjem 6ez vse ogorčeni, in še bolj nad še bolj podlim obreko-valcem. Ob enem izjavljamo, da nam je slavna zavarovalnica »Assicurazioni Generali« povsem pošteno likvidirala in izplačala škodo tako, da si štejemo v j našo dolžnost, se slavni zavarovalnici »Generali« tem potom naj topleje zahvaliti in jo kot pravično in skoz in skoz kulantno zavarovalnico priporočati. Bovec, 30. avgusta 11)03. Ferd. Kavs, Ant. Mihelič, F. Mlekuž, Alojzija Berlot, Jos, Mlekuž, Marija Kutin po meni Jos. Mlekuž, varuh, Ivan Namlih, Andr. Leiller, Al. Zdravlje, Marija Klavora, Eliza Mihelič, Marija Kavs, Marija Sorč, Mat. Kajfež, Andr. Kravanja, Tomaž Komae, C. Kravanja, Ter. Pire, Anton Kavs, Anton Kutin, Kat. Mlekuž, An- Kašca, Fr. Mlekuž, Ana Kravanja, Jos. Kavs, Ana Mrakič, Ivana Sulin, Al Mrakič, Marija Lihajnar, Ivan Kravanja, Makso Durjava, Jos. Braz, Ivan Pavlin, Ivan Kenda, T. Jonko, Janez Kavs za pok. Val. SkoCirja, Franc Ostan za Fr. Komaca kot pooblaščenec, Fr. Klavora, Ana Pretner, Matija Mlekuž, M. Pire, Andrej Klavora, Jos. Klavora, M. vd. Kavs, Fr. Berginc, Anton Novinc, Iv. Kavs, Fr. Kenda, Marija Mihelič, Iv. Terpin, Iv. Ho3ner, Andr. Kravanja, Roz. Murk, Mar. Fon, Kat. Kravanja in Al., Ter. Mrakič. •) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon Trgovina z mešanim in manuffakturnim blagom na deželi sprejme takoj izurjenega Sprejme se na stanovanje in hrano Miri 10-12-letne dečke v dobro, pošteno slovensko družino. Naslov povd upravnistvo. Anton Pečenko tttna m.c* 8 - GORICA — Via Giardinc. 8 priporoča pristna bala In Srna vina iz vipavskih, furlanskih, Dostavlja ua dom in razpošilja po železnici m «• kraj« avstro.ogenke monarhija v iodtli od 6fi litrov naprej. Na zahtevo poSilja tudi taoro«, Osss msrss. Psstrssks pelttNS, Rimske toplice v Tržiču (Monfalcons) = in blatne kopejjl = priporočane po najboljših zdravnikih proti bolečinam v bedrih, revmatizmu, ženskim boleznim itd. itd. Dopolnilno zdravljenje: z elektri-elteto, tako zvano »tremolaterapia in masažo«. Posvetovalni zdravnik dr. G. pl. Camti. V najem se odda gostilna in prodaj alnica z jestvinami v Vipavski dolini (GoriSko). Gostilna in prodajalna sti na jako ugodnem, prometnem in lepem kraju. — Trgovini in gostilni ni v bližini nobene konkurence. Naslov pov6 upravnistvo. le direktno od mene! Črna, bela in barvana od 60. kr. do gld. 11*35 meter za bluze in obleke. Franko in carine prosto na pom. Bogata vzorna zbirka z obratno pošto. Tovarna svile Henueberg t Curlhn. (t) se priporoča slavnemu občinstvu iz mesta in dežele. Prva kranjska z vodno silo na turbino delujoča tovarna stolov Fran Švigelj na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini, imete-ljem in predstojnikom zavodov in šol, kremarjera in kavarnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. natančno in trpežno Izdelane stole, fotelja, vrtne stole, gugalnike, naslonjače itd. Itd. Blago je izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni barvi imitirano. Največja izbira stolov, naslonjačev In gugalnikov iz trste ine. Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko. Naročevalcem na debelo se dovoli znaten popust. Naznanilo in priporočilo. Podpisani uljudno naznanjam slav. občinstvu, da sem prevzel poleg zaloge vrhniškega piva s 1. septembrom t. 1. tudi zastopstvo in zalogo tvrdke: W. Jochmann (lastnik Andre Jochmann) valjčni mlin v Ajdovščini. Z ozirom na splošno pripoznane izborne mli-narske izdelke te domače tvrdke ter računajoč na dosedanjo naklonjenost slav. občinstva, se tudi v tej novi stroki posebno gg. trgovcem in pekom iz mesta in dežele toplo priporočam, ter obljubljam točno in solidno postrežbo. Josip Kovan, zastopnik vrhniške pivovarne in W. Jochmi^novega valjčnega mlina. I Gorica, RabatKča stav. 20 In 22. briških, dalmatinskih in Istorsfclh vinogradov, o. do žfilazniai nn pomočnika. I Kje? Povo* naše upravničtvo. J. Zornik Buriea, Gosposka ulica štev. 7, Priporoča toplo sorojalrotu svojo zalogo Za dame: Krasne okraske za obleke, trakove, svile zadnje novosti za bluse, pajčolane, pasove, predpasnike, rokavice, nogavice, dežnike, solnčnike, bluze, čevlje, vse potrebščine za obleke, kakor: podloge, sukanec, svilo, gumbe, vezenja, zaponke itd. blaga s Za gospode: Raznovrstno belo in barvano perilo najbolje vrste, jopice za hribolazce, kolesarje, veslarje; zadnje novosti ovratnic, ovratnikov, zapestnic, nogavic, rokavic, hlačnikov, čepic, Čevljev, dežnikov itd. Opozarja prečastite dame, na svojo veliko zalogo obče priznano najboljih m o dere e v vsake cene. Za slavnosti ..-. in druge veselice j vsakovrstne narodne trakove, kojira preskrbi na zahtevo vsakovrstne napise. Za birmance in otroke: rokavice, nogavice* pajčolane vsake vrste, obleke, čepice, razno perilo. Cene brez vsake konkurence. Naznanilo. Ha mestni nižji realki v Idriji se prične šolsko leto 1903/4, v katerem se otvorita III. in pripravljavni razred, dne 18. septembra s slavnostno otvoritvijo novega reaienega poslopja. Sprejemni izpiti za vstop v I. razred se pričn6 dne 16. septembra ob 8. uri dopoldne. Učenci, ki želijo delati ta izpit, naj se oglasč v spremstvu svojih starišev ali njih namestnikov dne 13. septembra med 9. in 10. uro pri ravnateljstvu ter s seboj prinesč krstni list in obisko-valno izpričevalo. Vnanji učenci se lahko oglase" k sprejemnim izpitom tudi pismeno, ako pošljejo pravočasno gori navedeni listini. Učenci, ki želijo vstopiti v pripravljavni razred, iz katerega se lahko vstopi po ugodni razredbi brez sprejemnega izpita v I. razred zavoda, naj se oglaso, spremljani od svojih starišev ali njih namestnikov, dne 15. septembra od 9.—12. ure pri ravnateljstvu ter dokažejo s krstnim (rojstnim) listom, da so že izpolnili deveto leto svoje starosti, ali ga izpolnijo še v letu 1903, nadalje da so dovršili z dobrim uspehom III. razred ljudskih šol. Citati in pisati morajo znati slovenski in nemški. Sprejem bo za vse začasen, pri komur se bo razvidelo v prvih Šestih tednih, da ne more uspevati, bo moral zapustiti pripravljavni razred ter se vrniti na ljudsko šolo. V II. in III. razred se bodo sprejemali učenci dne 16. in 17. septembra dopoldne. Pristojbine ni plačati nobene in tudi šolnine ni na zavodu. V Idriji, dne I. septembra 1903. Ravnateljstvo. Ivan Schindler Dunaj lll.|l. poiilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedelske in obrtne potrebe: mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice, poljska orodja, stiskalnice za seno, mlatiinice, vitlje, trijerje, čistilnice za žito, Iuščilnice za koruzo, slamoreznide, stroje za rezanje repe, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake in gnojnice, železne cevi, vodovode itd. od sedaj vsakomur po zopet zdatne znižanih cenah; ravno tako vse priprave za kletarstvo, medene pipe, sesaljke za vino, gumijeve ploče, konopljene in gumijeve cevi, stroj za točenje piva, skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za izdelovanje sodavode in penečih se vin, mline za dišavo, kavo itd., stroje za delanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizne tehtnice, decimalne tehtnice, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestavov, orodja in stroje vsake vrste za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje, itd. itd. Vse pod dolgoletnim jamstvom pa najugodnjih plačilnih pogojih! Tudi na obroke. Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno in franke Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku., Prekupeem in agentom posebne prednosti! Piše se naj naravnost: Ivan Schindler, Dunaj Sll.|1. Erdbcrgstrassc 12. Vsaki gospodinji je čestitati, ki glede na zdravje, prihranek in dobri okus uporablja Kathreiner-Kncippovo sladno' kavo. Vljudna prošnja: Pri kupovanja no zal-tevajre samo »siadne kave« ampak izrecno vs- lej — K>!,i on- ,lvo — Ki.oippovo sladno kavo in odjemajte jo le v izvirnih z.ivojih, kakiMioga kaže ta podoba. Zahtevajte moj ilustrovani cenik z več kakor 500 podobami od ur, zlatih, srebrnih in muzikaličnih predmetov, katerega pošilja zastonj in poštnine prosto Hanns Konrad, tvomica ur in ek>portna hiša Mast if. 249. — (ČeSko). I^arol praščil^, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu Št. 8. PriporoCa vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. PriporoCa ae slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. Cena vžigalic: l orig, zaboj s 500 zavitki (normal) K 48••-franko Ljubljana, 2% popusta. I orig. zaboj s 500 zav. (FUmitng) K 52*— franko I/ubljana, 2% popusta. Oglas. Semenj v Renčah, kateri je bil tlo seclaj 6. septembra vsakega leta, bode odslej dalje z dovoljenjem visokega a kr. namestništva v Trstu vedno prvi pondeljek v septembru vsakega leta. Županstvo v Renčah, dne 10. avgusta 1903. Zupan: Merljak. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, | ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in sinrt z zmanjšujodiini so vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vsaskozi slovansko-narodno upravo. Vsa pojasnila daje: Gsiraralni zastop v LJubljani, čegar pisarne so V lastnej bančnej hiši Gospodskih ulicah štev. te. Zavaruje poslopja m premičnine j proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. privil. civilna, vojaška in uradniška krojačnica M. Poveraja v Gorici na Travniku it. 5. Se dobivajo vsakovrstna moderna sukna kam-garn, pique! laslink, adria, ševjot itd., blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotove obleke, perilo vseh vrst in spadajoče priprave k paradnim oblekam za vsaki stan. Blago na meter in gotove obleke se prodajajo tako po ceni, da je z mojo trgovino nemogoča vsaka konkurenca. Obleke vsake mode od 5 do 9 let K 5'40 iu viže , » , . 9 • 15 . • HoO . 15 dalje . . . 15'— , vrhne suknje vsake mode ...... 24— , » , za častilo duhovščino , 28-— , hlače............... 5*— , Havelokc in sobne plašče 15 K n pre>. Za dame in gosplce: Haveloke...............25 K Sako in pelegrine............9 „ V slučaju da se kaj ne dobi v zalogi po zahtevi, se izvrši točno po naročilu. Razprodaja dežnikov! C. kr '