Leto XYI.
V Celju, dne 17. avgusta 1906. 1.
Stev. 95.
DOMOVINA
Mesečna priloga „Slovenski Tehnik".
Uredništvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, spedo in
petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta 6 kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštnjua. namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu. plačuje se vnaprej.
Za inserate se plačuje 1 kron« temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratiro inseriranje znaten popust.
Razmere pri naših sodiščih in vsenemška gnojnica.
(Interpelacija posi. dr. Korošca in d r u g o v v državnem zboru n a mi nis t r a p r avoso dj a.)
Da se . pokažejo podle denuncija-cije in obrekovanja nemškutarske bande, ki sta jih vsenemška bogova Pommer in Wastian nanizala v dolgo gnilo klobaso, polno gnojnice in smradu ter podala to kot interpelacijo v državnem zboru, — da se pokaže vse to v luči resnice in pravice, so vložili dr. Korošec in tovariši sledečo interpelacijo:
Nasproti trdovratno vzdržanim — vkljub našim protestom —, neresničnim trditvam, ki se nahajajo tudi v interpelaciji posi. Pommerja in Wastiana z dne 3. julija 1906, trditvam namreč o prednosti slovenskega jezika pri sodiščih, si dovoljujemo v prilog resnici in v dokaz, da se nimajo Nemci pritoževati o zapostavljanju iß neporstav-_ nostih, pač pa Slovenci o nepostavno-stih in napadih od nemške strani, visokemu pravosodnemu ministrstvu priobčiti sledeča dejstva:
Pražakove jezikovne naredbe niso bile na Štajerskem nikdar v veljavi; le v toliko se je splošnim človečanskim zahtevam zadoščalo, da so se zasliša-vale nemščini sploh uevešče osebe v slovenščini, če je bil sodnik isti v toliko vešč, — in da so se tožencem dostavljale slovenske obtožnice.
Notranji uradni in sodni jezik v celem okrožju graškega nadsodišča je nemški, celo predloge stavijo državno-pravdni funkcijonarji pri okrajnih sodiščih tudi pri nemščini nezmožnih obtožencih v nemškem jeziku. Č u j e se tudi, da je lani prišla vsem okrajnim sodščem odredba nadsodišča v Gradcu, po kateri se imajo delati zapisniki
samo z onimi osebami, katere niti ene besede ne razumejo nemški, v slovenskem jeziku; nasprotno imajo biti zapisniki z osebami lé količkaj zmožnimi nemščine, izključno nemški. - Istotako imajo dobivati take osebe samo nemške pozivnice. — Ker se nasproti zastopnikom mora vsekakor uporabljati princip: v kakšnem jeziku vloga, v takšnem razsodba, — se dogode v konkretnih slučajih komične komplikacije, da dobi sicer zastopnik slovensko vabilo, stranka pa, za katero se je podala vloga, nemško, ker je „sodniji znano, da je stranka vešča nemščini."
Tudi glede sodniških oseb niso Nemci nikakor upravičeni, se kakorkoli pritoževati. Okrožno-sodni okoliš Maribor, ki pripada nadsodišču v Gradcu, šteje 183.899 Slovencev in 40.025 Nemcev; Slovencev je torej 84, Nemcev z mesti vred 15 odstotkov prebivalstva. V tem okrožno-soduem okolišu je nastavljeno 43 sodniških uradnikov, od teh 31 Nemcev in samo 12 Slovencev, torej je odstotno razmerje uradništva 72 (Nemci): 28 (Slovenci), prebivalstva pa 16 (Nemci) : 84 (Slovenci). Okrožno-sodni okoliš Celje šteje 214.302 Slovencev in 12.197 Nemcev; v odstotkih je 94% Slovencev in 6% Nemcev. Od 43 sodniških uradnikov je 27 Nemcev in 16 Slovencev, torej v odstotnem razmerju uradništva 63°/0 (Nemci) : 37%, (Slovenci), prebivalstva pa 94% (Slovenci) : 6% (Nemci).
Seveda bi se moglo ugovarjati, da za prazna mesta ni spodnještajerskih Slovencev na razpolago; tačas je 17 slovenskih sodn. uradnikov iz Sp. Štajerske in 2 koroška Slovenca kot sodniki na Kranjskem, na Štajerskem pa
15	kranjskih Nemcev, in sicer na najlepših mestih. Kranjski Slovenci so pa na Sp. Štajerskem samo 4 v mariborskem in celjskem okolišu. Slovenski avskultanti se pošljejo takoj ko položijo sodnijsko skušnjo, na Kranjsko in se tam imenujejo za pristave, kranjski Nemci pa se pošiljajo ua prazna mesta na Spodnje Štajersko.
Ke je bilo izpraznjeno mesto tajnika pri okr. sodišču v Celju, se je obljubilo ne posebno dobro kvalifiko-vanemu prošniku M. povračilo potnih in selitvenih stroškov, samo naj prosi, le da bi ne prišel v poštev izvrstno kvalifikovani (opisani) dr. Kotnik. Z imenovanji na mesta, ki se smatrajo nemškim, kakor tajniška mesta v Konjicah, Šoštanju, na Vranskem, v Brežicah, v Rogatcu, Slovenski Bistrici, Ljutomeru itd. se čaka vedno dalje časa, dokler s e ne najde nemški kandidat, kije ljub viso k e mu nadsodišču v Gradcu.
Okrajno sodišče v Ptuju (okraj šteje 47.168 Slovencev in 3.754 Nemcev) ima 8 sodniških uradnikov, same Nemce, med temi en eg a G o r n j e-Št a j er ca, enega Gradčana in enega Ljubljančana. Pri nadsodišču v Gradcu so med
16	sodniki le trije Slovenci, kar nikakor pravično ne odgovarja razmerju prebivalstva v kronovinah Štajersko, Kranjsko in Koroško, katero razmerje je izraženo v številkah 55'2 : 44%-
Že iz teh podatkov je jasno, da se v okrožju graškega nadsodišča ne daje predpravic Slovencem, nasprotno so zastopniki Slovencev prisiljeni, zopet najodločnejše protestirati proti sistematičnemu zapostavljanju slovenskih uradnikov in ponoviti svojo staro zahtevo za ustanovitev c. kr.
nadsodišča v Ljubljani za dežele in kraje, koder prebivajo Slovenci.
Ti podatki pa tudi razjasnijo, zakaj se pri sodiščih na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem še vedno pravično ne upošteva slovenski jezik in zakaj se napada slovenske uradnike na najkrivičnejši in najpodlejši način, ne da bi oni našli pri višjih oblastvih potrebno zavetje.
Tako se pri okrožnih sodiščih v Celju in Mariboru žal še sedaj ne iz-davajo notranje odredbe v slovenskem jeziku, ker se naročila za depozitni urad, ki jih vsprejemajo tudi stranke, ne morejo smatrati za notranje odredbe.
Slovenske občine so v največ slučajih še vedno preveč uljudne in rešujejo nemške dopise, namesto da bi jih prezirale ali vračale.
Da se s posameznimi občinami dopisuje v slovenskem jeziku, je mogoče res, ker iste ' s polnim pravom odklanjajo vsak nemški dopis cesarskih ob-
Neresnična je nadalje trditev v interpelaciji poslanca Pommerja. da se podajajo referati pri prizivnih sodiščih v Celju in Mariboru v internih sejah v slovenskem jeziku; nasprotno morajo referenti svoja slovenska poročila prevesti in se tako obkladajo z nepotrebnim delom; a celo nemški referenti si delajo iz slovenskih aktov, če so takšni sploh najti, slovenske izpiske, ker mora referent stvarni položaj pri seji preči-tati slovenski.
Z vso odločnostjo moramo nadalje pobijati nadaljnje trditve v omenjeni interpelaciji, da bi bili sodniški uradniki Erhatič, dr. Krančič, Grebene in dr. Kotnik kdajkoli kazali svoje narodno prepričanje na ekstremen način, in da bi bili imeli pri imenovanjih
LISJEK.
Kopališče Rogatec-Slatina in njega okolica.
(Konec.)
Kdor hoče daljši sprehod napraviti, naj gre peš skozi Ralansko vas, z železnico do Podplate, odtam v Ko-strivnico, kjer je prijazna župna cerkev. (Slovenci se lahko oglašajo pri tamoš-njem gostoljubnem župniku Franu Viš-nerju.) Cerkev je posvečena Mariji Poljski; vidiš tam podobo Czenstohonsko, ki je bita iz Poljske prinešena. Podružnica te cerkve je ona sv. Lenarta, patrona gorovja.
Višje na Plešivcu je podružnica sv. Marjete in sv. Nikolaja. Tam vidiš grde prepade in jame, o katerih vedo stari ljudje veliko pravljic povedati. Potem pojdi na Boč. Sicer že od vsake
podružnice ti poplača krasni razgled popolnoma vso muko, — posebno pa še z Boča, ki je nad 1000 m visok. V dolini pod Bočem je na malem holmu cerkvica sv. Rozalije, podružnica Kostrivniška. To je bila nekdaj romarska cerkev za Poljake in Madžare, sosebno do časa kuge.
Ves svet je romantičen; lepi vinogradi, lepi sadovniki, sočnati travniki in dobre njive te spremljajo. Po pašnikih se pasejo domači ščetinci in lepa goved štajerskega plemena, v Ko-strivnici je tudi več kislih vrelcev, ki pa onih v Slatini v nobenem oziru ne dosezajo.
Malo daljši sprehod je v trg •Šmarje, kjer je župna cerkev, okr. sodišče in finančna straža. Podružnica sv. Roka je romarska cerkev; sem prihaja sosebno ob Malem Šmarnu veliko romarjev iz Slov. goric in Ptujskega polja. V bližini je grad Jelše (Schloss
Erlachstein) z lepim vrtom in sado-nosnikom. V gradu se vidijo, orijen-talske umetnine. V Šmarje se pripelje lahko tudi z železnico. Od cerkve sv. Križa pri Slatini proti zahodu se pride na prijazen grič k cerkvi sv. Trojice, ki je zgrajena v XIV. stoletju. Od tam je krasen razgled proti Rogatcu in na Slatino. Tudi se vidi od tam sv. Ema, Podčetrtek in Žusem. Do Podčetrtka je uro hoda, a je prijetna hoja. ker pot pelje zmiraj med rodovitnimi njivami, vrti in travniki. Od sv. Križa se krene na Hrvaško. Iti se pa mora po dolini za potokom na Šverhovem mostu prek Sotle, od tam se gre proti vshodu v Prišl, potem v Sv. Peter na Humu. S te višine se človek ne more prelepe okolice zadosti nagledati. Vidi se daleč na okolu. Od Sv. Petra greš po okr. cesti skozi Rogatec v Slatino nazaj.
Rogatec je eno uro oddaljen. Tam
je okr. sodišče, davkarija in grad Strmol z razvalino. Po leti se toči v ledeni kleti izvrstno pivo in se dobe mrzli prigrizki. Kaj posebnega, zanimivega v Rogatcu ni.
V Rogatcu je kaplanoval geograf Blaž Kocen. Je tudi železnična postaja.
Četrt ure od Rogatca je glažuta g. Sonnenberga, kjer se izdelujejo steklenice za kiselieo.
Ako se potrudiš od glažute v breg, imaš na senčnatem holmcu župno cerkev matere božje na Tabrskem (Novi Tabor). Tamošnji župnik je izvrsten ekonom; zemljišča obdeluje vsa s stroji; posestvo napravi na opazovalca dober vtis. Lep razgled je proti zahodu.
Od Rogatca greš ali se pelješ po lepi ozki dolini do Žetal, od tam na Rogaško goro. V bližini je Rogačka gora za Bočem najvišja gora, okolo 1000 m; ž nje vidiš daleč na Madjarsko,
prednost pred boljše opisanimi nemškimi prosilci. Sodni pristav g. Krančič ni mogel biti pri obravnavah, sledečih „prosluli češki slavnosti-', preiskovalni sodnik, ker je imel takrat drug referat. On je v Celju vstopil v sodnijsko službo, a ni nikdar odtam prosil in se ga sploh ni moglo premestiti. On je izvrstno opisan. — Sodni tajnik dr. Kotnik ni bil pri „slovenskih napadih" v Brežicah niti najmanj udeležen, a se ga pri obravnavah ni odklonilo, ampak ni bil preiskovalni sodnik zato, ker je okrožno sodišče vodilo preisKavo po posebnem v Brežice odposlanem preiskovalnem sodniku. Dr. Kotnik je izvrstno opisan, delavna moč prve vrste, je imel tri četrtine leta dva referata, boljše opisanih prosilceV njemu nasproti nikdar ni bilo. Ob svoji premestitvi v Celje je obiskal vse tovariše in ga vsi, brez razlike y narodnosti, visoko čislajo; raditega moramo imenovati vsako nasprotno trditev hudobno obrekovanje. — Sodni tajnik Erhatič je služil v Gornjem Gradu v splošno zadovoljnost, je prišel na lastno prošnjo v Celje, se politično ni nikdar izpostavljal in deluje še vedno kot kazenski sodnik. — Nemški svetniški tajnik Marktl je sam iz Celja prosil in namerava, kakor je izjavil pri neki slavnosti. svojedobno zopet priti nazaj v Celje. — Dež. sodni svetnik Krmek je bil baš radi dobre kvalifikacije na lastno prošnjo imenovan pri okrožnem sodišču v Mariboru svetnikom, čemur je pripomniti, da je okrožno - sodni okoliš Maribor pretežno slovenski. — Sodni pristav dr. Peitler je prišel k okrajnemu sodišču v Marnbergu (okraj ima 10.65-4 Slovencev in 4859 Nemcev) kot substitut. ker je tam ena moč radi bolezni na dopustu. Kar se tiče disciplinarnih preiskav, v katere je prišel, je občeznano, da imajo iste slabše po-sledicè za denuncijante nego za onega, ki je bil denunciran. — Kako zelo so v slučaju Mohorič ..kaznivi dogodki resno po aktih dokazani", je razvidno iz tega. da je sodni pristav dr. Mohorič. izvrstno opisana moč. kljub vsemu še vedno v Ormožu, ker so se višje oblasti pač mogle prepričati, da izvirajo vse deuuncijacije iz narodne nestrpnosti. in jim torej ni verjeti. — Denarje varovancev vlagajo sodniki le na zahtevo strank v „Južnoštajersko hranilnico"', za katero garantirajo oKraji Šmarje, Sevnica, Vransko. Gornjigrad in Šoštanj in katere sigurnost je nad vsemi dvomi. Pač p a s e v 1 a g a j o, posebej v Šoštanju, ne d a b i se prašalo stranke, depozitni denarji v mestno hranilnico celjsko.
Pri upošiljanju tiskovin so sodišča neprestano povod mnogoštevilnim pritožbam. ker upošiljajo župnijskim in občinskim uradom skoro izključno nem-
na Blatno jezero; vidiš Zagrebško goro, Slemen in Medvedgoro. Vidiš Ptujsko polje s starodavnim Ptujem, nebroj gričev, gradov in cerkva. Vidiš Solčavske planine, kranjski Kum itd.
Tako sem Te vodil potrpežljivi bralec, okolo Slatine. Poglejva si še Slatino kot kopališče samo.
Kopališče Slatina ti nudi vse ugodnosti, česar kot razvajen topličar želiš.
Za bolnike je šest zdravnikov. Stavbe so vse prav moderne. V novejšem času imamo novo cesarsko kopališče (Kaiserbad) z hidro - niellano in elektro-terapijo, pod vodstvom dr. Auf-schnaitera in njegovega asistenta. Tople kopeli, solčne in blatne. Restavracije z verandami, iitaini. Imamo novi hotel, ki se je otvoril 15. julija 1.1.: v njem se pripravljajo jedila le ..kurgemäss... Izmed deželskih stavb je potrebno si ogledati natakališče (Füllschacht) kjer
ške tiskovine. — Vse tožbe o favoriziranju slovenštine, slovenskih sodniških uvadnikov in slovenskih kreditnih zavodov so torej brez vsake podlage in imajo le ta namen, doseči še na-daljno krivično zapostavljanje vsega slovenskega pri sodiščih.
Podpisani prašajo:
1.	je li Njega ekscelenca voljan, dati slovenščini pri sodiščih na Štajerskem. Koroškem in Kranjskem veljavo, ki ji gre, in tako pridobiti potrebno zaupa je sloveuskega prebivalstva v nepristranost sodišč ?
2.	je li Njega ekscelenca voljan, odločno braniti slovenske sodniške uradnike proti napadom, izvirajočim iz narodne nestrpnosti, naj pridejo isti od katerekoli strani ?
3.	je li končno Njega ekscelenca voljan, za slovenske sodne okraje na štajerskem. Koroškem in Kranjshein nastavljati le take sodnike, ki so slovenščini v besedi in pismu popolnoma vešči V
Svetovno-politični pregled.
Ruski dogodki.
Ministrski predsednik Stolypin
je zastopnikom nekega petersbur-škega lista izjavil, da se je s pogoji nebirokratov radi njegovega vstopa v ministrstvo popolnoma zlagal, vendar so to njegovo postopanje preprečili v Peterhofu.
Minister za poljedelstvo knez Vasilčkov je imel pred uradniki svojega resorta svoj programni govor. Izrazil je mnenje, da je prisilna razlastitev privatnega posestva nemožna. Kmetskemu prebivalstvu, ki nima dovolj zemljišč, je pomagati s tem. da se mu izroči kronska zemljišča in z dobro-voljno prodajo parcel od strani veleposestnikov.
Velika vojaška parada odpovedana.
Veliko vojaško parado, o kateri smo sporočali v zadnji številki in pri kateri bi bilo nastopilo 50.000 mož, je baje car odpovedal.
H katolicizmu prestopilo je v Mohilevu 20.000 prebivalcev.
Uprava državnih posestev daje kmetom gozdove v vrednosti dve-stotisoč rubljev na razpolago.
11 milijonov rubljev je dal finančnemu ministru prometni minister iz letošnjega prometa na razpolago. 4 milijone se bo uporabilo za okraje, obiskane od lakote, ostalih 7 milijonov za izredne železniške gradnje.
—	Krščanski socijalci pridobe po predlagani volilni preosnovi 22 mandatov; sedaj imajo 25 poslancev —po novem volilnem redu jih bodo imeli 47.
—	Govor ministra dr. Pacaka. V Kutnigori je govoril minister dr.
se s stroji spravlja voda v steklenice za razpošiliatev.
Tvornica z visokim dimnikom, ki greje kopeli in razne dvorane. Umetna pralnica. perilo . se s stroji pere, suši in lika. Imamo tudi tvornico za acetylen.
Za zdravljenje bolnikov so torej v Slatini vse mogoče in moderne priprave. Pridite torej Slovenci v Slatino bodisi iz zdravstvenih ozirov bodisi radi prijetnosti kopališča in okolice.
Trgovci! Vi pa pozor. V okolici Slatiue se prideluje rujna vinska kapljica, pridite in okusite jo pri kmetih.
Imamo pa tudi izvrstno sadje sosebno jabolka. Ako oholi Nemec pride "in tisočake pri nas za jabolka pusti, zakaj bi ne prišel Slovenec. Gotovo je. da se da lep dobiček spraviti. Okoličani so jako prijazni sosebno tedaj, ako jih kdo slovensko nagovori.
Slatina leži v kotlini; obronki in
Pacak pred zaupniki. V svojem govoru je zagotavljal, da ostane kot minister isti. kakor je bil kot poslanec. Za svoj vstop v ministrstvo prevzame popolnoma sam odgovornost, ker si je dobro v svesti, da je ravnal v dobro razu-mevanem interesu svojega naroda. Vstopil je v ministrstvo v trdni veri, da bo temelj, na katereiff stoji ministrstvo. enaka pravica napram vsem narodom in pravičnost vsem. in da bO vlada in ministrstvo zapustilo zmedena pota politike od 1. 1899 do 1905. — Glede volilne reforme je izjavil, da se mora izvesti na vsak način, ker sedanji način daje garancije za nekoliko izboljšanje razmer v ljudskem smislu.
—	Ce bi pa on kot minister dobil prepričanje, da se vlada ne ozira primerno na Čehe, ne bo treba zanj nikakega opomina. Shod je izrekel miitistru popolno zaupanje.
—	I>o sto milijonov kron carine bi morala plačati Ogrska Avstriji, ako bi ta odpovedala carinsko zvezo ter bi vpeljala samo svoj minimalni carinski tarif na ogrsko žito in sicer na pšenico 6 K 30 h. na rž 5'80, na oves 4'80, na koruzo 2'80.
—	Na Ogrskem volijo vse politične uradnike. Posledica tega sistema je, da če politična stranka pri volitvah propade, mora tudi nje uradništvo pobrati šila in kopita ter iti za njo. Zaradi te negotovosti gleda vsak, da se za časa okoristi — posledica vsemu je korupcija v vsej upravi. To so ogrski politiki sprevideli — inSzell je v parlamentu dosegel, da je bil sprejet zakon, po katerem so vsi komitatski računski in blaga.jničarski uradniki stalno nameščeni državni uradniki — in ne več voljeni funkcijonarji. kakor do sedaj. To bi bilo po eni strani bolje — ko so pa v baš minolih letih košntovci hoteli popolnoma vstaviti državno ma-šino ter preprečiti delovanje državne uprave — -so jim bili ti državni uradniki na poti, ker se niso pokorili stranki, ampak „neparlamentarnemu torej nepostavnemu" ministrstvu. Sedanja vlada kani Szellovo reformo odstraniti ter uvesti prejšn ji način uprave
—	po voljenih uradnikih.
—	Hrvatski jezik na železnicah. Košutovski list „Független Magyar-orszäg" je priobčil članek o hrvatskem jeziku na hrvatskih železniških progah. List pravi, da so Madjari došli do prepričanja. da ni možno Hrvate poma-djariti, a uradni jezik hrvatski ne bo oviral jedinstva državnih železnic, a to bo večje koristi za Hrvate in Madjare, nego da se popolnoma uvede madjarski jezik.
—	Pruski minister za poljedelstvo odstopi. ,.N. Fr. Presse" poroča iz Berolina. da minister za poljedelstvo P o d b i e l s k i odstopi in da sploh zapusti državno službo.
strmine so z lepimi, večinoma bukovimi gozdi obraščeni. Severno od Slatine je Cerovec s krasnimi vinogradi, južno od Slatine lepi travniki in dobre njive.
Vsa okolica je še skoraj nepo-pačena. skoraj vsa je slovenska. Res je že procej potujčenega.
Noša okoličanov ni ravno gizdava, a tudi ne starokopitna. Živi francoski modni žurnal se šeta v sezoni po Slatini in naši fantje in naša dekleta vse to opazujejo in skušajo svojo obleko izjednačati z ono. Sicer so pa okoličani večinoma dobri, zavedni Slovenci.
Pokojni svetokriški nadžupnik g. Fröhlich in nadučitelj g. Skrobl z drugimi rodoljubi sta v probujo slovenstva veliko storila in veliko žrtvovala.
Vstanovila sta polit, društvo, posojilnico in pevsko društvo. Žal,' da i vsa ta društva nimajo več one vesele | narave in železne volje, kakor nekdaj. |
—	Razmerje med Bolgarsko in Grško. Dne 19. avgusta se namerava vršiti velik protigrški meeting v Plov-divu. Iz poročil diplomatov je posneti, da se po tem raztrgajo diplomatski odnošaji med Bolgarijo in Grško.
—	Krstni botri nemškega prestolonaslednika. Kakor poročajo iz Berolina. bodo na krstu sina nemškega prestolonaslednika botri: cesar Fran Josip, kralj Edvard in car Nikolaj. Vsi trije se dajo seveda zastopati.
Dunajski krščanski socialisti proti Vatikanu. „Deutsches Volksblatt", glasilo dunajskih krščanskih socijalistov je v soboto priobčil uvodni članek, v katerem priporoča pomirjenje papeža in italijanskega kralja na temelju priznanja dogodkov od leta 1870 ter brani italijanske krščanske demokrate in ostro napada vatikanske kroge, ki so prisilili papeža, da je izdal zadnjo encikliko proti kršč. demokratom.
—	Sestanek angleškega kralja in nemškega cesarja se vrši te dni v gradu Friedrichshof pri Kronbergu. Nemški listi razlagajo ta sestanek kot dobro znamenje za bodočnost. Več let sem je namreč angleški kralj dosledno odklanjal vsak sestanek z nemškim cesarjem.
—	Novi viši prokurator sv. Sinoda. Komornik Peter Petrovič Iz-volski, novi viši prokurator sv. Sinoda, je star 43 let in je od leta 1886 v državni službi. Začetkom je bil uradnik v pisarni kavkažkega namestnika, od leta 1891 pa v naučnem ministrstvu. Opravljal je potem par drugih služb v učni upravi, lansko leto je pa postal pomočnik naučnega ministerstva.
—	Nov vrlini komisar za Kreto. Javljajo iz Aten. da hoče grška vlada vsled odstopa sedanjega vrhnega komisarja na Kreti, grškega princa Jurija. predlagati na to mesto bivšega ministrskega predsednika Jaimisa.
—	Papeževa okrožnica o verskem vprašanju, na Francoskem. V torek je bila objavljena od 10. t. m datirana na frankoske škofe naslovljena papeževa okrožnica „Gravissimo officio" o verskem vprašanju na Francoskem. Okrožnica omenja shoda škofov in pravi, da je papež, potem ko je zaslišal svet raznih kardinalov, potrdil vse sklepe omenjenega shoda. Papež prepoveduje ustanovljenje bogočastnih združitev, dovoljuje .pa ustanovljenje nekaterih združitev, ki imajo zakoniti in kanonični značaj. Tudi te združitve bo možno ustanoviti še le, ko se dokaže, da so pravice papeža, škofov ter imetek cerkve, zlasti posvečene zarade, po omenjeni združitvi zagotovljene. Papež svari škofe, naj porabijo vsa državljanom dopuščena sredstva, da organizirajo bogočastne stvari in izjavlja. da jim je njegova podpora za-
Res je, da na vsa ta društva, posebno pri prirejanju shodov in veselic dostikrat ni pravega prostora. Vendar se je priredilo tekom let dosti shodov in veselic, slednje tudi s plesnimi venčki. Prišlo je vedno veliko kmetov iz okolice, prišli so Hrvatje, Šmarčani, tudi Poljčane. Podčetrtek, Mahole itd. niso zaostale. Vršili so se govori in napituice, domačini so se slovanskega duha nasrkali in so se pri volitvah nasprotni stranki kaj možato v bran postavili.
To je bilo prejšnje čase. Sedaj pa sosedni Hrvati, ki še pogosto na Slatino pridejo — vprašujejo, so li Slovenci v slatinski okolici zamrli.
Neki gospod iz Lesinč mi je pravil! „Ah! niekada so se ljudi ljubakali, sada je i toga nestalo." iu je končal: „Ustaj rode, ustaj! Jelačiču bane!"
gotovljena. Okrožnica izpodbija potem obtožbo proti papežu, češ, da se upira republikanski vladi in jo označa kakor neutemeljeno; okrožnica izpodbija zlasti obtožbo, da ni bil papež nasproti Francoski tako prijazen, kakor nasproti drugim državam. Nadalje pravi okrožnica, da postopa vsaka država krivično, ki se loči od cerkve in jej pri tem odvzame pomožna sredstva splošne svobode, to je, svobodno razpolaganje nad svojim imetkom, kajti s tem spravlja cerkev v neznosen položaj. Na Francoskem je zakon o ločitvi zakon zatiranja in papež je bil skoraj prisiljen prekoračiti najskrajneje meje svojih apostolskih dolžnosti, katerih pa vendar noče prekoračiti. Krivda zadene edino in samo one, ki so iz sovraštva proti katoliški veri šli do takih ekstremov. Papež konečno izjavlja, da ne dvomi, da se bodo katoliki papeževim predpisom pokorili podelivši jim papežev blagoslov.
— Volitev predsednika v Zedi-njenih državah. V Curihu bivajoči kandidat za predsedniško mesto v Ze-dinjenih državah. Ery an, je izjavil, da zanesljivo pričakuje, da bo pri bodočih volitvah izvoljen za predsednika, ako tudi nastopi za protikandidata sedanji predsednik Roosevelt. Koncem meseca decembra se začne volilna agitacija. kakšne še Amerika ni videla.
Dopisi.
Iz Brežic. Slavnostna otvoritev noveara mostu čez Savo in Krko pri Brežicah se vrši 25. t. m.; slavnost priredi mestna občina Brežice, udeležita se je tudi namestnik Clary in deželni glavar Atems, povabljeni bodo tudi vsi župani brežiškega okraja. Mestna občina je že iz Celja in od drugod naročila trumo hajlovcev, katerih tu primanjkuje; tudi hiše se bodo na mestne stroške okrasile s proti-avstrifskimi frankfurtaricami. Za časa stavbe je mestna občina Slovence kolikor mogoče šikanirala, ako so hodili po mostu, kar je seveda nemškutarjem dovoljeno bilo: 3 Slovenci so bili radi tega aretovani, eden od mestne policije celo težko poškodovan.
Poživljamo vse Slovence, zlasti župane in občinske odbornike ter zasebnike, da se ne udeleže te velenemške slavnosti, kjer bi morali v senci frank-furtaric v kotu stati. Vsakdo napravi neodpustljiv narodni greh, kdor bi pomagal poveličevati nemškutarijo brežiško. Kdor se bode vsiljeval med to velenemško družbo, tega ime se bode javno pribilo!
Iz Velenja, dne 15. avgusta. Danes je bil tu shod volilcev, katerega je otvoril g. župan Skaza in na ka-. terem je govoril drž. poslanec dr. Vov-sek. Sešlo se je nad 200 volilcev in sklenila se je sledeča rezolucija:
Na shodu dne 15. avgusta 1906 v Velenju zbrani volilci odobravamo stališče, katerega namerava naš poslanec dr. Voušek zavzeti nasproti volilni reformi.
Poživljamo ga, da naj deluje na to, da se predležeči načrt volilne reforme spremeni v nastopnih točkah:
1.	Koroškim Slovencem se naj odkažeta dva sigurna mandata, ter se naj v to svrho celo slovensko ozemlje Koroško razdeli v dva volilna okraja;
2.	Gavčev načrt se naj glede cmu-reških in radgonskih slovenskih občin restituirà, ter se naj te občiDe pri-klopijo slovenskemu volilnemu okraju na levem bregu Drave;
3.	skupina mest in trgov na Sp. Štajerskem se naj tako spremeni, da dobimo Slovenci tudi v tej skupini svojega poslanca;
4.	Gavčev načrt se naj glede Goriške in Istre restituirà. — Za slučaj
pa, da bi obveljal kompromis, ki so ga pod patronanco vlade sklenili jugoslovanski in italijanski poslanci — naj obvelja vendar tudi glede skupnega števila italijanskih poslancev — namreč 18.
Ako bi se pa v zmislu sklepa volilnega odseka to število italijanskih poslancev zvišalo na 19 — potem moramo dobiti tudi mi Slovenci kot nadomestilo še eden mandat.
Zahtevamo od našega poslanca, da glasuje za volilno reformo le tedaj, ako se te spremembe na načrtu izvršijo.
Za slučaj pa, da bi to ne bilo dosegljivo — pa naj glasuje proti tej reformi — in naj sjtori vse, kar možno, da ta načrt ne postane nikdar zakon.
Govoru gospoda poslanca se je splošno pritrjevalo in pozneje je še g. Ježovnik izrekel željo, naj bi gosp. poslanec se izrazil o svojem stališču glede dveletne vojaške službe, poldnev-nega šolskega pouka in preskrbo vanj a kmetov in kmečkih delavcev za starost, Tudi o teh rečeh je dal g. poslanec zadovoljiva razjasnila.
Sv. Jurij ob Sčavnici. Političen shod minulo nedeljo je posetilo do 500 oseb. V imenu Jurjevčanov je pozdravil navzoče g. kaplan Štuhec in predlagal predsednikom gosp. Pekla iz Poličkega vrha. G. Pelei otvori zborovanje in da besedo drž. posi. dr. Ploju. Kot prvi govornik je bil priglašen dr. Korošec, ki pa je v zadnjem hipu svoj prihod odpovedal. Posi. dr. Ploj je ožigosal nepostavno nemško uradovanje na slov. Štajerskem, govoril o vinski klavzuli in o zakonu glede kmetskih zadrug. Obširno je poročal o svojem delovanju v odseku za volilno reformo. Omenil je, da je za Slovence gotovo častno, da je bil on kot Slovenec izvoljen predsednikom odseka.* Splošno se mu zdi volilna reforma za Slovence ugodna, neugodna pa za obmejne Slovence. Enaka volilna pravica pa to pač ni nikdar, če dobi 9 milijonov Nemcev 233 mandatov. 16 milijonov Slovencev pa le 259 mandatov Kako blazno je protežiranje Nemcev zaradi davka, posestnega stanja in kulture, se je že dovolj povdarjalo. Natančno je pojasnil situacijo glede Štajerske, opisal boj za sedmi slov. mandat in ostro obsojal taktiko krščanskih socijalistov, Poslanec je izjavil, da si bodo štajerski drž. poslanci dobro prem i siili, predno bi glasovali za tako krivično reformo; če bi pa „Slovanska zveza"' ne upoštevala njihovih zahtev, potem pa izstopijo iz kluba. Tem besedam so sledili živahni živijo-klici.
Dr. Grossmann odobrava postopanje dr. Ploj-evo, ter obžaluje, da ostanejo Slovenci v spodnještajerskih trgih in mestih brez zastopstva; posledica tega bo narodna mlačnost in od-padništvo.
Če dobi 15000 Kočevcev svoj mandat, zakaj bi ne dobilo 14000 Slovencev mestno-tržki mandat kot osmi mandat, ki nam gre po pravici.
G. Vauda je prav zanimivo opisal poslovodje komisij pri regulaciji Mure.
G. Roškar je prosil poslanca, naj ukrene potrebno, da ne bosta okr. glavar in komisar tako pristransko postopala pri občinskih volitvah v Ščavniški dolini.
Za tem je poročal dež. poslanec Hočevar o svojem delovanju v dež. zboru in v odsekih, o slov. kmetijski šoli, o regulaciji Drave, o izboljšanju učiteljskih plač itd. Odgovarjal je jedrnato na vprašanja župana Nemca o brezobrestnih posojilih, o dež. trsnici in šolskih počitnicah.
* Op. ur.: Gotovo! A kaj smo s to-častjo dosegli ?
Gosp. Zemljič se je izrekel proti dež. trsnicam. ki ne hasnijo slovenskemu kmetu prav nič, Urgiral je tudi znano zadevo o Bračkovi tožbi z južno železnico, ki je zelo nejasna.
Enoglasni sta bili sprejeti resoluciji; v prvi se izreka zaupnica dr. Ploju, dr. Korošcu in Hočevarju, v drugi pa se izraža ogorčenje radi zatiranja slovenskih uradnikov.
Potem se je sklenila ustanovitev kat. narodnega političnega društva za . gornjeradgonski okraj; končno izroči župan Čagran dr. Ploj-u in župniku Kuncé-ju diplome častnega občanstva devetih občin. S tem se je zaključilo zborovanje, ki je bilo v vsakem oziru poučno za prisotne.
Slovenske novice.
ir
Štajersko.
—	Slovensko politično društvo' ,,Naprej* je imelo včeraj, dne 16. t. m. zvečer na zahtevo več članov izvan-redni občni zbor. na katerem se je govorilo o volilni reformi. Govorilo je mnogo gospodov, iz vseh govorov je bilo zaznati ogorčenje nad takšno kričečo krivico, kakoršno se nam zada z načrtom, sprejetim v odseku. Z vso odločnostjo se je tudi obsodilo, da se naši poslanci niso ravnali po navodilih, katera jim je dal ves Spodnji Staj er in da se niso zmenili za kategorične zahteve volilcev glede volilne reforme. Izrekla se je želja, naj se Celjani v čim največjem številu udeleže javnega shoda dne 23. t. m. v Mariboru in naj tam jasno in odločno povedo svoje mnenje, odločen protest proti postopanju poslancev, ki se smatrajo suverenim nad svojim ljudstvom, in odločno zahtevo, da izstopijo naši poslanci iz kluba „Slovanska
j Zveza"', če bi ta ne hotel zastopati naših zahtèv z vso energijo. Dr. Mayer se je špecijelno bavil z mestno-tržkim mandatom ter je na podlagi številk dokazal, kaka krivica se nam je zgodila. Mi moramo zahtevati slovenski mestni mandat, ker nočemo, da poginejo naše manjšine, ker hočemo zaščite našemu uradništvu. in ta naša zahteva bodi pogoj vsprejetja te volilne reforme. — Dr. Kukovec priporoča, naj se za sedaj išče resna pot, po kateri hočemo naprej; želi, naj se da poslancem jasna direktiva, kaj imajo storiti glede volilne reforme in naj se zahteva odločno od njih, da delajo po naših željah. Glede posameznosti se je razvila mestoma burna debata in se je sprejela končno po triurnem zborovanju sledeča rezolucija: ,.Zborovalci na izvanrednem občnem zboru pol. društva „Naprej"' dne 16. avgusta v „Narodnem domu" v Celju izražajo svojo nezadovoljnost z uspehi poslancev glede volilne reforme za nas Štajerske in Koroške Slovence in odločno protestujejo, da bi zakonski predlog glede volilne reforme v obliki, katera se mu je dala v volilnem odseku, postal zakon. Zahtevajo: 1. z a Koroško dva zanesljiva slovenska mandata, 2. za Spodnje Štajersko: a) da se zopet priklopijo slov. okraju obmejne slovenske občine radgonskega in emureškega okraja, kakor je to bilo v prvotnem vladnem načrtu ;
b)	da se vstvari en slovenski mestno-tržki mandat za Spodnje Štajersko;
c)	da se črta tretji nemški mestni mandat. Od slovenskih poslancev zahtevamo, da zastopajo koristi slovenskega naroda v poslanski zbornici z večjo eneržijo, kakor do sedaj v volilnem odseku, če treba, z obstrukcijo."'.
—	Časnikarsko lopovstvo. Ljubljanski „Slovenec" je postal vsled sklepa koroških Slovencev in vsled
časnikarskega razpravljanja o teh sklepih popolnoma brezumen in tako otročje - pozabljiv, da ne ve v torek, kaj je v ponedeljek pisal. Že zadnjič smo pokazali, kako smešno in obenem kako lopovsko — nevredno duhovskega glasila „Slovenca" — je. če se sklepe koroških Slovencev, za katere je glasovalo izmed 120 vdeležencev - zaupnikov tudi nad 20 koroških duhovnikov, če se te sklepe slika kot plod spletk kranjskega liberalizma in konečno celo kot plod — Plantanove liberalne volilne geometrije. Toliko obrekovanja, toliko hinavskega zavijanja, toliko laži že dolgo ni bilo citati v nobenem časopisu, kakor jih je „Slovenec" v zadnjih številkah nanizal o koroških Slovencih. Da je „Slovenec" lagal, podlo in nesramno lagal, to mu je dokazal „Mir" pred več dnevi in „Slovenec" še do danes ni prišel k sapi in še do danes ni ovrgel „Mirovih" trditev. To kaže, dasotetrditve resnične in da so gospodje okrog „Slovenca" lažniki, katerim se ima pljuniti v obraz, osobito ker so zastopniki tistega stanu, ki mu mora biti resnica nad vse. Vsakdo, ki le količkaj zasleduje tok političnega življenja na KoroŠKem. ve, — iu osobito „resnicoljubni" „Slovenec" bi moral to pribiti kot dejstvo. — da so koroški Slovenci dozdaj vedno uagla-š^li in da naglašajo kljub svojim celovškim sklepom še sedaj, da stoje neomajno na katoliškem stališču, na stališču katoliško-narodnega programa, torej na stališču slovenske ljudske stranke, katere ■ stranke ideje baje zastopa ljubljanski „Slovenec". To je dejstvo in tega ne utaji „Slovenec" z vsemi svojimi lažmi in z vsem svojim lopovskim zavijanjem. — Tudi mi smo že v ponedeljkovi številki konštatirali. kako čudno je vplival razvoj političnih razmer zadnjega časa na Koroškem na „Slovenca". Naši čitatelji naj pogledajo še enkrat dotično številko (z dne 13. t. m.) ter naj pregledajo ter p reber o tozadevno notico: „Sklepi koroških Slovencev in ljubljanski „Slovenec"'. Potem pa naj vzamejo v roke Slovenca" od torka (dne 14. t. m.( in naj bero notico „Boj liberalnim spletkam". Tam najdejo stavek: „Skoro enaka notica (namreč kakor v „Narodu"!) je v celjski „Domovini", kjer se zabavlja na nesramen način zoper vso katoliško duhovščino brezizjeme..."' Vsakdo mora videti, da je tukaj zopet učinil „Slovenec" časnikarsvo lopovstvo najpodlejše vrste, da je nesramno, brezstidno lagal, samo da bi vzbudil v onih, ki ne či-tajo „Domovine", o njej napačno sodbo. Saj to je bil vedno njegov namén, osobito za časa sedanjega urednika, vedno je šuntal in hujskal, vedno je imel na razpolago dovolj obrekovanj in laži, samo da podkoplje sebi neljube osebe. — In pri vsem tem je postal „Slovenec - resnicoljub" tako otročje - pozabljiv — ali morda je to le višek časnikarskega lopovstva ? —, da ne ve, kakor smo že omenili, v torek, kaj je pisal v ponedeljek. Pred nedavnim je prinesel članek o „zahrbtnih celovških spletkah", v katerem se proti koncu glasi doslovno: „Naj se pa ne čudijo (namreč koroški Slovenci!), ako bode slovensko ljudstvo Kranjskem iz tega izvajalo vse potrebne in naravne posledice; kdor podpira našo dekadentno liberalno stranko, — ta je ž njo tudi na isti poti propada, je naš sovražnik in mi se moramo boriti proti njemu po vojskinem pravu". Ker neposredno prej govori, da koroški Slovenci podpirajo s svojimi celovškimi sklepi le liberalno kranjsko politiko, je jasno za vsakega treznega človeka,
da se koroškim Slovencem napoveduje s temi besedami boj ,.po vojskinem pravu'1. Pokazali smo. že, kako absurdna, kako lopovska, kako lažniva je trditev, da so celovški sklepi v kakšnikoli zvezi s kranjsko liberalno stranko. Tem žalostneje, tem absurd-neje, tem bolj lopovsko je, če se koroškim Slovencem napoveduje boj zaradi nečesar, — česar niso nikdar zakrivili. In žalostna in sramotna je ta napoved boja baš, ker ga napoveduje stranka, ki se je vsekdar smatrala za prvo in najodločnejšo braniteljico koristi koroških Slovencev, — seveda vedno pač le — smatrala. Toda preidimo k „Slovenčevi"' pozabljivosti, alias višku lopovstva. Navedli smo iz „Slovenca" dobesedno gornje stavke, iz katerih je jasno, da „Slovenec" napoveduje boj koroškim Slovencem. A glejte, v torek so razsvetljeni gospodje pri '„Slovencu" pozabili, kar so pisali par dni prej, in v torek pišejo ti gospodje, da mi „upijemo", da napovedujejo „Slovenčevci" koroškim Slovencem boj po vojskinem pravu, in potem pristavlja: „Kdo se ne smeje takemu liberalnemu branju in zavijanju ?" Razsodnim, treznim, nepristranskim čitateljem prepuščamo sodbo o tem, kdo zavija, in uverjeni smo, da bodo izrekli vsi enoglasno sodbo: Zavija in laže „Slovenec", ki ne ve v torek, kaj piše v ponedeljek. Toliko smo odgovarjali, kar se je tikalo nas. Da pa opozorimo štajersko slovensko javnost še na eno dejstvo, ki ga ni prezreti pri organu „slovenske ljudske stranke", ker nam mora biti merilo za bodočnost, citiramo še sledeče „Slo-venčeve" besede: „Da bi koroški voditelji nam predpisavali v kranjskih zadevah, to je gorostasno, neumno, predrzno! Naši poslanci so vsprejeli vsako njih željo in so jo podpirali. Da bi pa sprejemali od njih predpise za Kranjsko, to se ne bo nikdar zgodilo". Uverjeni smo, da obračunajo s „Slovencem", v kolikor se tičejo te besede koroških slovenskih voditeljev, ti sami. Mi samo konštati-ramo, da se je postavil organ slovenske ljudske stranke na Kranjskem s temi besedami na dosledno provincijalno, torej na protivseslovensko stališče, konštatiramo. da je torej edino strankarski hum-bugprirejanje vseslovenskih katoliških shodov, konštatiramo konečno, koliko se bo smelo v konkretnem slučaju zahteve po avtonomiji ali združeni Sloveniji računati na odkrito in ne hinavsko pomoč kranjske slovenske ljudske stranke i n'n je t r e s n i-coljubnega" organa „Slovenca". Toliko o najnovejšem časnikarskem lopovstvu! In sedaj naj zopet govori „Slovenec" — „jasno in glasnoi" — Minister Pacäk je v svojem govoru v obrambo volilne preosnove vprašal: Jeli ugodno, da imamo (namreč Čehi) v zbornici namesto sedmine petino vseh poslancev? „Slovenec" se oklepa tega govora, je pa pozabil podčrtati ta stavek, zato smo storili to mi. Nam Slovencem ne prinese ta volilna reforma take koristi; po dosedanjem volilnem redu bi lahko dobili 22 poslancev t. j. 19 del vseh dosedanjih poslancev; po nameravani reformi nam jeobljub-ljenih 24, t. j. 21 del vseh poslancev; toliko jih pa vsled neugodne razdelitve volilnih okrajev ne bomo dobili. Čemu torej vès trud „Slovenčev" ? Volilna reforma je le njegovi stranki na Kranjskem na korist, ta pa še davno ni identično s celim slovenskim narodom. Koristi
slovenske ljudske stranke plačujejo sedaj obmejni Slovenci — sosebno Korošci. To je in ostane resnica!
—	Odhodnico prirede v torek, dne 21. t. m. celjska društva „Čitalnica", podružnica družbe sv. Cirila in Metoda ter društvo slov. odvetniških in notarskih uradnikov g. dr. Fermevcu Ivanu, "odvetniškemu koncipijentu, ki odhaja koncem meseca v Ljubljano. Odhodnica se vrši v „Nar. domu".
—	Slovensko zdravniško društvo si je dne 12. t. m. izbralo sledeči odbor: Predsednik g. dr. Josip Rakež, distriktni zdravnik v Šmarju pri Jelšah; podpredsednik g. dr. Anton Žižek, distriktni zdravnik v Vojniku; tajnik g. dr. Anton Schwab, distriktni zdravnik v Celju; blagajnik g. dr. Janko Sernec, zdravnik v Celju; knjižničar dr. F. Karba, distriktni zdravnik na Vranskem; namestnikom pa gg. dr. Schmirmaul zdravnik v Krškem, dr. F. Podlesnik, distriktni zdravnik v Velenju, dr. F. Jankovič, distriktni zdravnik v Kozjem in dr. Vit. Červinka, distriktni zdravnik v Braslovčah.
—	Zborovanje obrtnikov se vrši v ponedeljek, dne 20. t. m. v Celju v hotelu „Terschek". Na zborovanju zavzamejo obrtniki stališče napram obrtni reformi, kakcr jo je prijazna obrtnikom sprejela poslanska zbornica v zadnjem zasedanju s posebnim ozirom na to, da je pričakovati odpor gosposke zbornice proti reformi. — Zborovanje se prične ob 8. uri zvečer.
—	Strela je udarila včeraj, četrtek popoldne v Vrečarjev p. d. Marošekov gorski hram v celjski okolici in ga je upepelila.
—	Z ženo in hčerkami se ni pogajal posestnik Jožef Lesek v Osenci občine Teharje. Na ženo je bil že dalj časa ljubosumen, hčerki pa mu s svojim obnašanjem tudi nista delali veselja. V nedeljo pa je konec Lesekove potrpežljivosti in sklenil je bilo strašno maščevanje. Ženo in hčerke je nagnal od doma, potem pa hišo zažgal. Iz bližnjega gozda je z revolverjem v roki gledal, kako je vse zgorelo. Lesek je bil kakor blazen in je grozil, da zažge celo Osenco. Pozneje se je sam prijavil orožništvu in to ga je izročilo sodišču.
—	Srbrno poroko sta slavila včeraj 16. t. m. narodni trgovec gosp. Ivan Krämer in njegova soproga Antonija roj. Čamer v Trbovljah. Bilo še dolgo let srečno!
—	Zaradi svinjske kuge je prepovedan uvoz svinj iz pol. okraja Brežice na Hrvaško-Slavonijo
—	Odlikovanje. Vitežki križec Leopoldovega reda je podelil cesar dvornemu svetniku najvišjega sodnega in kasacijskega dvora, prideljenega v službovanje pravosodnemu ministrstvu, dr. Karlu Scheriibelu. Odlikovani je bil svoje dni pri nadsodišču v Gradcu in vodi osebni referat v pravosodnem ministrstvu ter je kot tak pripomogel že marsikateremu nemšku-tarju na lepo mesto pri spodnještajer-skih sodiščih in marsikateremu Slovencu na Kranjsko, — z drugimi besedami: on je v prvi vrsti krivec krivičnih nastavljanj pri naših sodiščih.
—	Narodna čitalnica v Vojniku priredi v nedeljo, dne 19. t. m. ob 3. uri popoldne na vrtu slovenske posojilnice ljudsko veselico s petjem, tam-buranjem, šaljivo igro, šaljivo pošto, tombolo itd. Slovenci iz sosednjih krajev prihitite ta dan k nam!
—	Št. pavelska godba priredi 17. t. m. na predvečer cesarjevega rojstva serenado na trgu, in nato koncert v zgornjih prostorih gostilne g. Vede-nika v Št. Pavlu. >
—	Ustanovni občni zbor „Žalskega Sokola" se vrši v nedeljo, dne 19. avgusta 1906 ob 4. uri popoldne na vrtu gostilne g. L. Basniča. Sporedi
1. Nekaj misli o delu sokolskem, predava brat Jože Smertnik. 2. Poročilo o odsekovem delovanju. 3. Volitev odbora. 4. Raznoterosti. — Po triletnem pripravljalnem delu stopa Žalski odsek „Celjskega Sokola" pred Vas kot sad resnega dela; dovolj močnega se čuti. da stopi kot vreden sodelavec v vrste bratskih sokolskih društev. Vabimo Vas na naš ustanovni občni zbor — vsak naj pripomore po svojih močeh, da se bo „Žalski Sokol", ki ga ustanovimo, krepko razvijal, da bo stal trdno ko ko skala, neomahljiv kljuboval vsem viharjem nasprotnih navalov. „Žalski Sokol" naj bo ponos vseh zavednih Žalčanov in okoličanov.
Pripravljalni odbor.
Ed. Kukec, Viljem Kukec. t. č. predsednik. t. č. tajnik.
—	V Sv. Jurju ob Taboru je dne 15. avgusta umrla obče spoštovana gospa Ana Jerše v 78. letu svoje starosti po dolgotrajni mučni bolezni. Blag ji spomin!
—	f Župnik Josip Ulčnik je dne 14. t. m. na Rečici umrl. Rojen je bil 1. 1843 v Št. Petru pod Sv. gorami.
—	K Mozirski koči je izlet v nedeljo dne 19. t. m. ob priliki desetletnice otvoritve koče. Izletniki gredo tako iz Mozirja, da so lahko pri maši v Šmihelu. Nekaj izletnikov gre že na predvečer v kočo. Ob deseti uri je slavnost. Preskrbljeno je za pijačo in za mrzla jedila. Popoldan se gre skupno v Mozirje na veselico. Posebna vabila se nikamor ne razpošiljajo, pač pa je vsakdo dobro došel. Pot ni težavna, se gre večinoma po gozdovih in pašnikih. Vsak otrok lahko pride do koče.
Prid vrh planin, nižave sin!
—	Družmirje pri Šoštanju.
Bralno društvo v Družmirju se že prav pridno pripravlja na veliko ljudsko veselico. 9. septembra obeta res biti velik naroden praznik. Nikdo naj ne zamudi in naj poleti ta dan v Družmirje med brate, obkoljene od naših nasprotnikov. Natančneji spored še priobčimo.
—	Šoštanjska godba igra baje pri ljudski slavnosti ob priliki 3. slov. katoliškega shoda v Ljubljani dne 26. t. m.(?)
—	Požarna bramba v Letušu ima svoj prvi glavni občni zbor v nedeljo, dne 19. avgusta t. 1. točno ob 4. uri popoldne v šolskem poslopju v Letušu. Spored: 1. Prečitanje od c. kr. namestništva z odlokom dne 25. julija 1.1. št. 82.250/1 potrjenih pravil. 2. Volitev odbora. 3. Vpisovanje novih udov. 4. Slučajnosti.
—	Brežice. Dne 12. t. m. sta se sprla kmeta Kovačič in Novak v Bojsnem gredoč iz gostilne. Kovačič je tolkel Novaka s palico po glavi, Novak pa je sunil Kovačiča z nožem v prsa. Kovačiča so odnesli v mrtvašnico, Novaka pa so oddali sodniji.
—	Na Slatini je bil v soboto zvečer hud vihar s treskom, Ob pol 12. uri ponoči je strela udarila v hišo posestnika Kolenca pri Sv. Emi. Poslopje je pogorelo.
—	Predkoncesijo za tehnične priprave k novo nameravani lokalni železnici od štacije Radgona do štajersko-ogrske meje, v smeri proti Muraszombat je podelilo železniško ministrstvo Aleksandru Stern iz Dunaja.
—	Sv. Križ pri Ljutomeru. Tukajšnja čebelarska podružnica ima prihodnjo nedeljo 19. t. m. takoj po ranem opravilu poučno predavanje, pri katerem bo znani strokovni potovalni učitelj čebelarstva g. J. Jurančič predaval najprej teoretično v šolskem poslopju, potem pa praktično razkazoval v šolskem, oz. Fr. Bratinovem čebelnjaku. — Pridite vsi bližnji in
daljni čebelarji, pa tudi taki, ki se za čebelarstvo zanimajo! Zum, zum!!
Odbor.
—	Zažgala je v noci od 10. do 11. avgusta hudobna roka gospodarsko poslopje Štandekerjevo pri Sv. Juriju v Slov. goricah. Lepa živina je rešena. Nevarnost je bila velika tudi za sosedna poslopja, ki pa so bila vendar ohranjena.
—	Sv. Anton v Slov. goricah. Dne 11. t. m. se je vračal iz Senarske domu sodar Franc Šujen. Na potu ga dobi nevihta jn moral je prenočiti na Cafovem hlevu v Brengovi. Ne ve se, kako je padel po noči doli ter si zlomil vrat; našli so ga drugo jutro mrtvega.
—	Porotne zasedanje v Gradcu.
Za 5. porotno zasedanje pri deželnem sodišču v Gradcu je imenovan predsednikom porotnega sodišča podpredsednik deželnega sodisča vitez pl. Kar-nitschnig, njegovim namestnikom pa deželnosodni nadsvetnik Teodor vitez Hoffmann pl. Otenhof in deželnosodni svetnik; Jožef Wurmbrand in dr. Otto Rittler.
—	V Muro skočila je v nedeljo zvečer 32 letna šivilja Marija Perkovnik iz Gradca. Popoldne je s svojim petletnim sinčkom napravila izlet v Pun-tigam. Vračala se je proti Gradcu v spremstvu nekega zasebnega uradnika. Predno so prišli vsi trije do puntigam-skega mostu, je vzela z glave klobuk in prosila svojega spremljevalca, naj ga ji drži. Šla je nekoliko naprej, a na mostu je trenotno hitro skočila v vodo ter izginila v valovih, ne da bi se še pokazala na površju. Vzrok tema nepričakovanemu samoumuru je v tem, ker jo je njen mož že pred tremi let zapustil v največji bedi. V pondeljek so našli blizu Wildona v Muri žensko truplo. Sodijo, da je truplo Perkov-nikove.
Kranjsko.
—	Deželni socij alno-poli tični svet je imel dne 10. t. m. sejo, v kateri je po živahni razpravi z nekaterimi spremembami sprejel načrt deželne zavarovalnice za starost in onemoglost. Navzoča sta bila tudi gg. vladni svetnik Lašan kot zastopnik vlade in Roger kot izvedenec.
—	Južna železnica že čuti konkurenco nove planinske železnice, in sicer so zaostali njeni dohodki v dobi od 1. do 10. avgusta za več kot sto tisoč kron za dohodki lanskega leta v isti poslovni dobi.
—	Šolska vest. G. Jakob Leban, znani mladinski pisatelj in glasbenik, pride v Bukovico nad Škofjo Loko.
—	Slavnost v Krškem. Dne 15. t. m. je bil v Krškem in v Leskovcu veliki narodni praznik. Visokošolci so ustanovili akademično ferijalno društvo, Čitalnica je otvorila ljudsko knjižnico in ustanovil se je Sokol. — Brežiški Sokol je prikorakal na slavnostni prostor na vrtu g. Lavrinšeka z razvito zastavo. Ljudstvo ga je z burnim „Živijo" in „Na zdar" pozdravljalo. — Javna telovadba je bila vkljub neznosni vročini imenitna. Pevci iz Vidma in krške čitalnice so peli več krasnih pesmi, izvanredna je bila požrtvovalnost krasnih okusno kostimiranih pavi-lonih.
Koroško.
— Slovenski mandat na Koroškem. Posi. dr. Lemisch je izjavil na koroškem „bauerntagu" dne 15. t. m. kakor posnemamo iz poročil nemških listov, „da je naloga Borovelj-čanov, ohraniti okraj „bel", dasiravno je vlada ta mandat namenila Slovencem. V to pa, da se okraj ohrani nemški, je treba pred vsem sloge in prid-
nega s m o t r e n e g a dela". Tako torej izgleda ta „slovenski" mandat, ki ga je Slovencem milostno prepustila koalicija vlada-Šusteršič!!
—	Novo društvo. Deželna vlada je potrdila pravila „Obrambne zveze obrtnikov". Društvo ima namen, nastopiti za politične pravice in gosposki blagor obrtnega stanu, za šir-pje stanovske zavesti in bo dajalo
nikom tudi pravno pomoč.
—	Naval tujcev na Koroško je ob tem času nenavadno velik. Ob Vrb-skem jezeru kar mrgoli letovičarjev. onajveč je Nemcev in Italijanov. Hoteli in gostilne so vse prenapolnjene, tako da je mnogokrat skoro nemogoče dobiti prenočišče'.
Primorsko.
—	V Červinjanu 11a Furlanskem nameravajo zgraditi vojašnico, v kateri bo prostora za en bataljon vojakov.
Poskus samomora 13 letne
deklice V nedeljo zjutraj je na novem pomolu v Puli skočila v morje 13letna deklica Cecilija Cernie. Rešil jo je iz voie mornar Dominik Trevi zan, ki se jez neke ladije vrgel v morje. Deklico jo odvedli, na dom njenih roditeljev. Deklica si je hotela vzeti življenje baje radi tega, ker so jo roditelji hoteli dati v neko službo.
—	Samomor na božji poti. Anica iVaučer, stara 22 let, doma iz Barko-velj, je bila šla v ponedeljek z materjo in sestro Dragico na božjo pot na sveto Goro pri Gorici. V petek zvečer so šle
'at vse tri na tamošnje prenočišče, a čeraj v,jutro so našli Anico mrtvo na Torišču pred prenočiščem: tekom noči \ bila namreč nesrečnica skočila dozi okno. Sicer pa je bilo nesrečno dekle pred par meseci v tržaški opazovalnici za umobolne. Sodi se torej, 4a je izvršila samomor v blaznosti. * - Rodbinska tragedija. Mehanik Herman Szozier je živel že leta sem s ■jo ženo v žalostnih zakonskih razmah. Dasi sta vložila tožbo na raz-dražitev zakona, sta vendar živela še zadnji čas skupaj. V pondeljek zvečer pajeoešla žena k svojim staršem, ker jo je mož tepel in je hotela tam ostati. A mož je prišel za njo in se prepiral s taščo. Medtem pa je prišel tudi tast dn je v razburjenosti zabodel Szoziera. Biepeljali so ga v bolnišnico. Tasta so riaprii.
j Svetovne vesti.
I — Papeževa enciklika je vzbudila po vsem katoliškem svetu veliko zanimanje, ker načela izražena v njej bedo obveljala za vse katoličane in ne mu za Italjane, katerim je v prvi vrsti namenjena. Mlade stranke, ki so zahtevale reforme so silno pobite. Odločujoči klerikalni krogi so dali ■.reformnim katolikom, ki so zborovali r Prerovi na Morovskem jasen odgovor na njih zahteve: naj se da duhovstvu pravico voliti škofe, naj se uporablja ogromno cerkveno premoženje samo za kniturne in dobrodelne namene (in ne v povečanje osebnih dohodkov cerkvenih dostojanstvenikov), nadalje, naj i« duhovnike smatra kot škofove pomočnike in ne kot škofove služabnike, ifaj se prepusti nekaj upliva na certame zadeve tudi posvetnim ljudem, naj se uvede češčina v božjo službo in sicer tudi v oficijelni in liturgični del. naj se reformira celibat in disciplinarni red. — Na vse te zahteve reformnih katolikov zbranih v Prerovi «o odločilni klerikalni krogi odgovorili odločno: ne! Dodali so še: da je politika nevredna duhovskega stanu, da je organizacija svojega stanu sicer opravičena, pa vender nevarna stvar! Vsled tega vse zahteve po potrebnih in opravičenih reformah naravnost
zanikujočega postopanja visokega klera, začelo se je na Moravskem tudi med Cehi protirimsko gibanje, ki se čedalje bolj širi po deželi.
—	Sliod sodnij skik slug. V pondeljek se je vršil na Dunaju shod delegatov sodnijskih slug avstrijskih, na kateri so prišli zastopniki iz skoraj vseh kronovin. Ko so poročevalci razložili najnujneje pritožbe, je shod sklepal o zahtevah socijalne in gmotne naravi, ki jih v posebni spomenici predloži pravosodnemu ministrstvu.
—	Velikanski požar je v torek v Milanu blizu severnega kolodvora in blizu razstave uničil tovarno kemičnih izdelkov. Škode je blizu 2 milijona lir.
—	Beri-beri — spalna bolezen. Hamburška ladija „Okeja" je imela žalostno vrnitev iz Amerike. Na ladiji so umrli na takozvani beri-beri bolezni (spalna bolezen) kapitan Paulsen, prvi častnik, tesar, dva mornarja in en mladi pomorščak. Ladijo so dali v Hamburgu takoj pod zdravstveno nadzorstvo in jo odtegnili prometu.
—	Zdravje bivšega vojnega ministra, barona Krieghammerja, se je zdatno zboljšalo.
—	Umrl je bivši bavarski finančni minister baron Riedel dne
13.	t. m. v 74. letu starosti.
—	Štrajk budapeštanskih mlinarjev je poravnan.
—	Vsled kuge v Trapecuntu je avstrijski Lloyd ustavil promet tja.
—	Umrla je v Gmundenu v noči 15. t. m. bivša slavna igralka Friderika Grossmann, omožena grofica Prokesch-Osten, v 68. letu starosti.
. — Novo srbsko posojilo. Srbska vlada je sklenila, da najme posojilo 5 milijonov frankov za povzdigo kmetijstva.
—	Bolgarskega kneza hoče baje umoriti vodja macedonskih vstašev Jan Sandanski ter se skriva v ta namen v gozdih pri Bristrici, kjer je v bližini knez na letovišču. Vojaštvo je gozd preiskalo, a ni našlo roparja. Knezovo vilo neprestano stražijo.
—	Za vrhovnega komisarja na Kreti priporoča grška vlada velesilam mesto odstopivšega princa Jurija bivšega ministrskega predsednika Zaimira.
—	Poštne pristojbine se zvišajo še pred novim letom.
—	Letošnje velike vojaške vaje so se pričele 14. t. m. Velike vojaške vaje imajo letos krakovski, dunajski, graški, praški, jožefovski, przemyslski, lvovski, inomoški in sarajevski armadni zbor. Deloma samostojno, deloma v zvezi z mornarico vadijo tudi čete za-drskega vojaškega poveljništva v okrožju Trebinje - Grab - Novi Grad. Ogrski armadni zbori 4., 5., 6., 7., 12. in 13. letos nimajo velikih vojaških vaj. Čete graškega armadnega zbora bodo vadile pri Köflachu-Hüttenbergu, Trbižu - Kotovčah, Kotarče - Breže in Cirknica-Postojna. Velezanimive vaje v Dalmaciji prične 4. gorska brigada s predvajo v Trebinju, Novem Gradu, 5. gorska brigada pa med Sinjem in Spletom. Nato vkrcajo in izkrcajo čete. Dne 13. in 14. septembra korakajo združene čete 4. in 5. gorske brigade in mornariške čete proti črti Trebinje, Hum, Novi Grad, ki jo branijo čete sarajevskega armadnega zbora. Dne
14.	septembra se umikajo napadalne čete proti morskemu obrežju in se zopet vkrcajo v ladje. Dne 15. sept. končajo vajo. Čete odkorakajo na svoja mesta 4. septembra.
—	Avstrijske železnice v prvem polletju 1906. Glavne in lokalne avstrijske železnice so v prvem polletju 1906. prevozile 87,670.000 potnikov in 55,560.000 tonelat blaga. Skupnega dohodka je bilo 344,040.000 K, nasproti 316,900.000 K v isti dobi mino-lega leta.
—	Morski roparji so napadli blizu Hongkonga neko angleško ladjo ter jo oropali.
—	Orožnik in lovski tat. V bližini Benkovca v Dalmaciji je orožnik Juhica zasledil lovskega tatu Draccia, ki je imel puško v roki. Zasledoval ga je; tat se skrije v žitno polje in ustreli dvakrat na orožnika, ki je bil takoj mrtev.
—	Ženitno loterijo snujejo v Italiji. Cene so, kakor poročajo, že določene — te bodo seveda neveste — vseh skupaj je 30 in vse so bile odlikovane na raznih tekmovanjih krasotic. Pa lepa nevesta ni dovolj — zato poskrbi ženitna loterija tudi za primerne dote — prvi dobitek bo — najlepša nevesta in en milijon lir dote. Srečka stane 10 lir. Tak dobitek za deset lir (nekaj manj nego 10 K) res ni preveč, povrh ima vsak še to ugodnost, da če prav zadene, ni treba, da se poroči z nevesto, katere ne mara, razdelita si lahko dobljeno doto ter gresta vsak svojo pot.
—	Tolstoj o naši dobi. Govoreč z Mr. Nevinsonom o sedanjih razmeiah v Rusiji in o duševnem razpoloženju vseh indo-evropskih narodov je dejal Tolstoj : „Vi ste mladi in jaz sem star, toda ko se postarate, sprevideli bodete, kakor sem sprevidel jaz, da dan sledi dnevu in zdi se, da se ni mnogo spremenilo v Vas, kar naenkrat začujete od ljudij govorečih o Vas, da ste starec. Tako je tudi z zgodovinskimi dobami: Dan sledi dnevu in zdi se Vam, da ni dosti premene. Kar naenkrat vidite, da je doba tudi ostarela. Končala je; prišla je iz mode. Sedanje gibanje na Ruskem ni punt, da to tudi ni revolucija; to je le konec dobe. In doba, ki končava je doba cesarstev. Tu ni prave vzajemnosti srca in misli med Rusijo, Finskem, Poljskem in- Kavkazom in med vsemi drugimi našimi državami in plemeni. In kaj imajo Ogrsko, Češko, Štajersko ali Tirolsko vzajemnega z Avstrijo? Ne več nego Kanada, Avstralija, Indija ali Irsko z Anglijo. Doba cesarstev umira." — V tem se modrec iz Jasne Poljane morda venderle moti.
—	Milijonarje va knjižnica. Znani ameriški milijonar Morgan si gradi v New Yorku poslopje za svojo biblioteko. Poslopje bo vrhunec tehniške umetnosti ter bo veljalo 8 milijonov. Cela ogromna zgradba bo zunaj vsa obložena z marmorjem znotraj pa bodo podpirali strop štirje marmorni stebri, ki jih je Morgan naročil iz Evrope in katerih vsak velja 240.000 K. Za 300 knjižnih omar so naročena vrata iz bronce z ročnim delom. Vsaka vrata veljajo 2200 K. Sploh je vse iz bronce ali pa marmorja, le visoki predali so iz čerkeškega oreha. Seveda bo tudi knjižnica, ki pride v to poslopje, nenavadna dragocena zbirka, saj je Morgan samo za en rokopis plačal 360.000 mark.
—	Izobrazba mladih uradnikov. Avstrijski trgovinski minister je izdal odlok o izobrazbi mladih uradnikov v področju trgovinskega ministrstva. Odlok je brez dvoma posledica znanega odloka ministrskega predsednika Becka, ki obsega določila za preosnovo uprave. Beckov odlok naglaša, da morajo biti uradniki dobro poučeni v gospodarskih vprašanjih, da lahko hitro pravilno sklepajo in da prevzamejo tudi lahko odgovornost za svoje sklepe. Trgovinsko ministrstvo z ozirom na to ukazuje, da morajo mlajše uradnike trgovinskega ministrstva hitro menjati in skrbeti za to, da jim poverijo mnogo-stranske posle. Mlajši uradniki trgovinskega ministrstva bodo morali obis-kavati tudi strokovne tečaje in predavanja, da bodo lahko tudi pregledali
• razne stroke, ki zahtevajo posebno
znanje. Nadalje bodo morali mlajši uradniki tudi potovati po državi in v inozemstvo, da pridobe potrebne izkušnje. Trgovinski minister končno naglaša, da morajo tudi v praksi ostati v kontaktu z znanostjo. Znanstvene študije in delo hoče pospeševati in priznati. Nadalje napoveduje tudi nove odloke, po katerih postane poslovanje bolj priprosto.
—	Otročja igra z žalostnim koncem. V Bostonu se je odpravljala na letovišče imovita trgovska obitelj. Trije majhni otroci so se igrali, kjer je stal velik odprt kovčeg. Bili so sami in so nanesli v ta kovčeg blazin, legli nanje in zaprli končno pokrov nad seboj. Kovčeg se je trdo zaprl in mati, ki ga je iskajoč otroke vsa prestrašena odprla, je našla v njem vse tr.i — zadušene.
—	Tat obdaroval okradenega. V Stari Huti pri Krumlovu na Češkem vlomili so pred nekoliko dnevi v hišo Simandlovo tatovi ter ukradli v nji 500 kron. Ko so hišo zapuščali, vrgel je eden izmed tatov neki porabljeni papir proč. Prebivalci so papir odprli in našli v njem svoto 600 kron. Okra-deni gospodar je torej dobil svoj denar nazaj in še 100 kron povrh.
—	Danska izvozi na leto okolu 1,134.000 kilogramov medu.
—	Človeško telo ima približno 3,400.000 potnic. V vročih letnih dneh, ko se človek zelo poti, lahko človeško telo izloči 10—15 kilogramov vode.
—	Število lesenih pragov (šve-lerjev) na vseh železnicah na zemlji cenijo na 1494 milijonov.
—	Najbolj delujoči ognjenik na zemlji je Mount Sangaj v Ekvadorju (južna Amerika). Visok je okolu 5200 metrov ter od leta 1718 neprenehoma bljuje. Grmenje njegovih izbruhov se sliši še v Kvito, 240 kilometrov daleč, in enkrat so v eni uri slišali 267 detonacij.
—	100 gostiln so zaprli v Jersey City v Ameriki. To so bili slaboglasni lokali, kjer so se prodajale alkoholne pijače tudi nezreli mladini. Eden med temi krčmarji je imel celo tri gostilne, a so mu vse tri zaprli. Vse pritožbe so bile brezvspešne.
Glede moje kandidature izjavljam, da ne stojim ne na liberalnem ne na klerikalnem stališču, obsojam pa odločno kranjski razpor, katerega hočejo nekateri prenesti tudi na Štajersko. Moj program je strogo narodno gospodarski.
Brežice, 16. vel. srpana 1906.
Benjamin Kunej.
Poslano.
Obmejnim slovenskoštajei*-skim dijakom!
Dne 25. avgusta se vrši II. letošnji sestanek nar.-radikalnega dijaštva v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem. „Klub podravskih visokošolcev" priredi tem povodom pešizlet od Spod. Dravograda do Št. Jakoba (ali vsaj do Celovca, odvisno od potovanja samega), — Zbiramo se v Mariboru (Narodni dom), koder se vrši isti dan veliko politično zborovanje. Popoldne ob 3. uri se odpeljemo s poštnim vlakom iz Maribora v Spod. Dravograd. (Ta vožnja stane tja 2 K 70 v, tja in nazaj 4 K 30 v.) Od Spod. Dravograda naprej gremo peš in sicer čez Velikovec. Vsi tovariši visokošolci in srednješolci iz mariborskega okraja in iz Slov. Goric ste povabljeni, da se gotovo udeležite tega izleta. Nudi se Vam prilika, da nekoliko pobližje spoznate ravno najznamenitejši del slovenskega Korotana, ne zamudite je torej! Naš koroški sestanek ima v prvi vrsti namen, da natančneje spoznamo koroške razmere; nameravani skupni izlet pa bo ta namen le pospeševal! Udeležite se torej vsi! Vsak udeležnik pa se naj čimpreje prijavi tovarišu iur. Milošu Stiblerju, Fai nad Mariborom.
ompattjon
z 2 do 4000 K za povek-eano trgovino z mešanim blagom na deželi, brez konkurence, poleg cerkve in šole v Slov. goricah se sprejme s 1. septembrom. Naslov v upravništvn,
(441) 3—1
(439) 3—1
Sprejme
poštenih starišev v trgovini —
Mflfič Celje. ::::
SVOJI K SVOJIMI!
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrv.atsko zavarovalno zadrugo
,CROATIA'
pod pokroviteljstom kralj, glavnega . mesta Zagreba.
Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vše premičnine, živino in pridelke proti ognju po najnižjih cenah.
Vsa pojasnila daje: Podružnica „Cro> atiae" w Trstu.	(425) 11-2
Zastopniki se iSCejo po vetjih krajih Kranjske, Štajerske in Koroške
I F. Sevòik I
f puškar y Ljubljani
Židovske ulice št. 1
(394)
ANTON K O LEM, Celje
Nar. dom in v lastni hiši Graška cesta 22.
Trgovina špecerijskega blaga ter dež. pridelkov (120)	na debelo in drobno.	46-28
Naznanjam vljudno, da sem otrvoril v lastni hiši Graška cesta št. 22 popolnoma novo urejeno TRGOVINO s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki. Trgovina v Narodnem domu pa ostane kakor do sedaj. Potrudil se bodem dobro in pošteno postreči z vedno svežim in dobrim blagom ter prosim slavno občinstvo za mnogo-brojni obisk. Kupčija in prodaja vsakovrstnih deželnih pridelkov, sadja, svežega in suhega kakor: jabolk, kutin' hrušek, črešenj, češpelj, marelic, breskev, drena, orehov, kostanja, pravega in divjega. Kupujem tudi vsakovrstno žito kakor: pšenico, oves, rž, koruzoj laneno seme, konopljeno seme, krompir, tižol, bob, grah, predivo, bučna zrna, koruzno slamo od storžev, nadalje: maline, jagode, suhe gobe, malisno štupo, mravljinčna jajca, želod, vosek, maslo, smrekovo, borovo, macesnovo seme, ma-cesnovo gobo, bezgovo gobo., vsakovrstne cvetke in koraninice raznih zelišč kakor: tisoč rože, arnikß, bezgovo cvetje, lipovo cvetje, sploh vse cvetke in koreninice lepo posušene. Jemljem tudi lepo kuretnino: piščance, race, g;osi, kapune, purane itd. Kože od vsakovrstne divjačine in domače živine.

Jznrjcna :: prodajalca f
se sprejme takoj v trgovin«
?. BancrHeim 4 JtrastniljB.
Cottati £ltte.
Najboljša in najcenejša, zelo pripravna vožnja
v Ameriko!
Vsakih 14 dni vozijo ""1*3
Trst-New-York
parniki z dvemi vijaki in brezžičnim brzojavom opremljeni. 10.000 ton noseči. — Pojasnila in vozni listi se dobijo pri zastopniku:
ANDREJ OD L A SEK, Ljubljana
Slomšekove ulice št. 25.
Bližnji odhodi parnikov iz Trsta: CARPATHIA, ponedeljek, 20. avgusta 1906. ULTONIA, ponedeljek 3. septembra 1906. SAVONIA, ponedeljek (1)	17. septembra 1906.	46
ZDRAVNIK IN ZOBOZDRAVNIK
odpotuje od 18. t. m. ter se vrne 10. kimovca.
m 1
Stanje hranilnih vlog
== 22 milijonov kron.
1
Mestna
hranilnica ljubljanska
v lastni hiši v Prešernovih ulicah št. 3
poprej na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračnnila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43/4% na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.
posoja se tudi na menice in tia Vrednostne listine.
Jwl
TrgoVitta s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrei scinauti
prodaja c. kr. šolskiit knjig in igralnih kar
Zvezna trgovina
, MM ni n
priporoča
kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni r in barvani papir. ==
i ogenj iidpiion
ii seroijele
svinčniki kamenčki peresa tablice peresni^ gobice radirke črnilo
TrgoVsH«
v vseh velikostih črtane, z eno alifoema kolonama, v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane.
Odjemalne knjiži«
po raznih ((nah.
JtajVečja zaloga Vseh tiskovin
za občinske orafo krajne-
šolske svete, učiteljstvo. župnijske urade, okrajne zastope. užitninske zastope. hranilnice. posojilnice, odvetnike, notarje ——— in privatnike.	'■
Lastna zaloga zvezkov in risank.
papirnate Vreče
vseh velikosti po originalnih tovarniških cenah.	I
5tambilje
pečatniki, vig-nete, (Siegelmarken) za urade in
privatnike izvršujejo se v najkrajšem času.
Domstnees^8™«!
odnajpriprostijiM do najfinejše izpeljave.
Albumi za slike, dopisnice in poezije
Zavitke za urade v vseh velikostih.
Ceniki
,J za tiskovine in pisarniške, potrebščine so brezplačno na razpolago. ---
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
re.
if liliii naca bana zu nji in ueliha kletk« se tikij odda pri P. Mèo t Celio.
Kupujte narodni kolek!
i
Najprimernejša darila za godoVe, birmo itd. so
Man beachte die Fabrikmarke.
SingerjeVi siValni stroji
za domačo
porabo in obrtne sVrhe VsaHe Vrste.
Velika trpežnost in
vzorna konstrukcija usposobljajo
stroje do najvišje tvornosti ter so vsakomur v uporabo.
Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih modernega in umetnega vezenja —
Singerjevi šivalni stroji so na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji.
finger Co. delnica družba šiValnih strojev
CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (20)52-35 f^j
Singer Co. Nähmaschinen Act.Ges.
Ysak šivalni stroj ima varstveno znamko.
tanice priporoča Zvezna tiskarna.

»
Potnikom ir Ameriko
v prevdarek!!
Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov
ZWILCHENBART
BASEL (Švica) Centralbalinplatz št. 9
sprejema potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod parobrodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov
do Havre. — Govori in piše se v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas in sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila.	(39) 52—33
o o
0 f
1 o
■I
C*	5UWYU®, "C* OV |X»U»> """"r' -----—J" ,)•"---------------- -
J;	do Havre. — Govori in piše se v vseh jezikih.	o
C
O
se priporoča častiti duhovščini. slavnemu učiteljstvu, pisateljem in p. n. občinstvu za vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. — Ker
Zvezna tiskarna
je bogato založena z najmodernejšimi črkami in okraski ter opremljena z motornim, ozir. električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v vsaki množini. V zalogi ima in tiska v več barvah izdelane krasne diplome. Dalje: uradne tiskovine, kuverte, račune, pismene papirje, cenike, etikete, bolete. časopise, knjige, brošurice. cirkularje. reklamne liste, lepake, opomine, vabila, podobice,spovedne listke, molitvenike. mrtvaška naznanila, razglednice, hranilne in zadružne knjižice, poročna naznanila, napise za slavoloke itd.; sploh izvršuje v kratkem času vse v tiskarsko stroko spadajoče stvari okusno in ceno. — Veleč, duhovščini, slavnemu učiteljstvu. župnijskim in občinskim uradom, krajnim šolskim svetom, posojilnicam ter p. n. občinstvu se priporoča za vezavo knjig v priznano trpežni izpeljavi. — Za posojilnice, hranilnice in druge zavode se izdeljujejo hranilne knjižice vezane v celo ali pol platno z zlatim
ali črnim tiskom po nizki ceni. Za mnogo-brojna naročila se priporoča
Zvezna hjigoveznica.
JOS. LAMPRET, šoštanj .
i S priporoča svojo veliko zalogo	v velikosti do 1-50, 1-60, 1-70, 1"80. T/"R S HP S istotako izgotovljena v velikosti od 2, 2-20, 2-30 2-40 m. I
I I popolnoma izgotovljenih .-..■. WÄßllj 190 in 2 m po konkurenčnih cenah. *	Up- V zalogi je zgotovljeno pohištvo. "M S
Zagotavlja solidno in točno postrežbo. Načrte asa okna in vrata pošilja na ogled.
0 B N
O >
« >
n
U
e
E
t L
a
0
Zoper ogenj iti Vlom Vam blagajne in šivalne stroje Kupite pri tneni najceneje.
Zanesljivo najboljše poljedelske stroje
kakor mlatilnice na roko in gepeij, čistilnice (pajkle), slamoreznice,
mline za sadje in grozdje, vinske in sadne stiskalnice priporoča v bogatej izberi
ter pošilja na željo cenike zastonj.
»
Hlačne grablje
najvspešnejše poljedelsko orodje, s katerimi ena oseba lahko toliko naredi, kakor z navadnimi 6 ljudi. ...........
A
Posebno opozarjamo na omare za led, stroje za izdelovanje sladoleda in surovega masla, ter razno kuhinjsko opravo.
izbera kuhinjske posode iz
čistega nikla priporočena.
TraVcrzc, cement, železo za Vezi, cefi iz Katnensčine, strešna lepenHa, sejalHe in Vodovodne napraVe
(253) 16
JnžnoštajcrsHa hranilnica V Celju
naznanja, da je znižala obrestno mero od I. pro-= sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na =
Za občinska in korporacijska posojila v okrajih
Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje in Vransko pa od pet na
i 1 .
štiri in pol odstotke.
(43) 50—31
Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot dosedaj 4%.
\(v l I

3Z
••••'^llllik
®o
Izdeljujem nove ter popravljam tudi stare, bodisi deeimalke. premostne ali sploh vsake vrste tehtnic.
v	v v
vsakovrstna, velika in najfinejša, kakor tudi mala in prosta, izdelujem sam. Za ista prevzamem tudi nabavo pečnic. kakor tudi zidarska dela z jamstvom dobrega izršila. — Štedilna ognjišča imam vedno v zalogi; po poslani meri se ista hitro izvrše.
bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi vidri, odkoder se voda lahko poljubno napelje bodisi v kuhinje, pralnice, dvorišča, hleve ali vrtove.
V w
najsibodo gorka. mrzla ali parna kopališča, bodisi za zasebnike, zavode, občine itd. — Izvršujem vsa konstrukcijska dela. kakor
mostiče, železne cvetljičnjake, verande, stopnice, ravne ali okrogle.
VSAKOVRSTNE ZELEZNE OGRAJE
(tudi iz žice), n. pr. za stopnice, cerkve, šole. grobove, vrtove i n zasebne hiše itd. — Železna vrata za prodajalne in skladišča ali pokopališča. — Popolnoma železna okna, primerna za vsako stavbo, osobito za tovarne, skladišča ali hleve, napeljavo strelovodov itd.
Sploh izvršujem vsa stavbinska in umetniška v mojo' stroko spadajoča dela
po tovarniških cenah.
Priporočam se za obilno naročbo	(lfi) 52—33
Ivan Rebek,
stavbeni in umetni ključalničar CELJE, Poljska ulica št. 14.
Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dop. od 9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike.


V V^-V (V
#
~ X	«A	^T ji


Posojilnica v Celju
uraduje vsak dan dopoldne od
9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike.


cS>	A & v«)

«s>