Katolišk cerkven lisi.
Danic* izhaja 1 , 10 in 20. dne veaeega mesca na celi poli. in velja po pošti za celo leto 3 gld.. za pol leta 1 clH. 60 kr.. v tiskarnici sprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprej.
Tei^j XIX.
V Ljubljani 20. malega travna 1866.
I Asi 12.
Ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi.
Kerst pri Savici.
Ako človek bere ali nekoliko premišlja te besede, vstaja v n jem koj vprašanje: so 1 i resnične? — Kdor se le količkaj peča s svetom, spozna, da se te, same na sebi tako krasne in pomenljive besede, v vsakdanjem življenji le slabo spolnujejo. Povsod, kamor s«' človek ozre, vidi, da se le nasprotno godi: sovražijo se posa-mesni ljudje, sovražijo se celi narodi. — Od kod neki to? Gotovo ne iz teh bratovskih^besed. Vse kaže, da ta pregovor tedaj ni resničen. Ce pa ni resničen, kje je temu vzrok? —
Drugo vprašanje je torej: zakaj niso resnične te besede? Da niso resnične, to je nasledek izvirnega greha, glasi se odgovor ob kratkem. Ta nasledek se kaže že pri sinovih pervih staršev: brat je brata umoril! Kako bi se smeli nadjati, da bi se bratovsko ljubili ljudje, ki se morda še nikoli vidili niso, ker še pervih bratov ni edinila bratovska ljubezen? — To hudobno djanje je posnemalo še sto in sto hudodelcev tako, da je bratovska ljubezen že skor svoj pravi pomen popolnoma zgubila: vsak je skerbel le za-se, kakor volk v meji, in ni mu bil mar ne sosed, ne brat. Tako je narastla hudobija, da je potopil Bog spačeni svet in da je zadostiti hotel tako svoji neskončni pravičnosti. Ali tudi po občnem potopu zgreši človek pot prave ljubezni, ter zabrede v ravno take pregrehe, kakor poprej. Vzdigne se ošabna revna, stvar zoper večnega Boga in hoče so-zidati stolp, ki naj bi segal do neba; — o prevzetnosti človekove! — Ali Bog, neskončno pravični in vsemogočni Bog poniža prcošabno stvar in zmede ljudem jezik: naj se ločijo, ker nočejo mirno in v ljubezni živeti; ločijo naj se ne le telesno, temuč tudi duhovno, da se ne bodo uineli med seboj. — Tu je začetek narodov in začetek nam kaže, da se narodi ne morejo ljubiti, ker ločili so se ravno po ošabnosti, nastali so ravno po razpertiji. Zato se pa tudi sovražijo narodi še danes, kakor nas skušnja uči; sovražijo se še celo bratje enega in tistega debla, kar nam žalostno spričuje nesloga slovanska.
So li prelepe besede slavnega našega pesnika brez
Somena? me morda že nejevoljen vprašaš, dragi bravec! e, ne — te besede hranijo v sebi jedro zlate resnice. — Kdaj bi torej bile resnične te besede?—Cisto resnične bi mogle biti le, ko bi človeški rod se ravnal po nebeškem uku Gospoda, ki nam je prinesel mir na svet; po njem bi se morali ljubiti vsi ljudje in bratovsko eden za druzega skerbeti. Ako tedaj hočemo živeti v pravi edinosti in se bratovsko ljubiti med seboj, moramo najprej ljubiti Njega, ki je vir ijubezni in miru; ljubiti moramo Boga, svojega vesoljnega Očeta, čigar
otroci smo; ljubiti moramo svojo vesoljno 31 a t e r sv. katoliško Cerkev, ktera nas ljubo sprejema v svoje naročje. Mater pa ljubimo, kadar spolnujemo njene zapovedi , ki so ob enem tudi Očetove, torej Božje zapovedi. V tem, in le v tem pomenu bi sc ta lepa, spre-lepa misel vresničila.
Ako pogledamo v perve čase keršanstva, vidimo, da je takrat v resnici bratovska ljubezen edinila ljudi in da so pobožni že na ti revni zemlji raj vživali; toda, mili Bog! ta lepa doba je zginila in se poslovila, morebiti za zmiraj na tem svetu; človeški rod je popačen, in težko je misliti, da bi vsi po imen u kristijani postali tudi kdaj v djanju kristijani; tedaj le tinkraj groba in le gori nad zvezdami se bodo popolnoma vresničilc prekrasne besede pesnikove: Ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi.	J. S.
Katoiitika cerkev—škafa Kristusova.
Te resnice ni prepričan samo vsakteri pošteni katoličan, pripoznati jo mora tudi drugoverec, ako le pazljivo in brezozirno opazuje katoliško cerkev in njeno zgodovino. Naj podamo danes svojim bravcem preime-nitne besede protestanta Macauley-a, kteri tako-le govori o nepremagljivosti naše cerkve:
„Človeška moč pa politika, piše protestant , je ni nikdar na zemlji vstanovila naprave, ktera bi bila take važnosti, take stanovitnosti, kakor je rimska katoliška cerkev. Nobena človeška naprava ne sega tako daleč nazaj, da bi bila vidila gerškega duhovnika svojemu Zcnu (najvišemu raaliku; darovati pa oroslane in kervoloke rise po rimljanskih amliteatrih skakati in rjuti. Naj ponosnejše in najstarše kraljevske rodbine so kakor bi se bile Še le včeraj začele, če jih primerjaš častitljivi versti rimskih papežev. V nepretergani versti nasledu-jejo ti rimski vladarji; od papeža, ki je mogočnemu Napoleonu krono tljal na glavo, noter do unega v stoletji, ki je Pipina mazili! in še daleč daleč nazaj, noter do tamnih neznanih časov. Samo ponosna Ijudo-vlada benečanska se tem vladarjem po starosti nekoliko primerjati more; ali tudi ta — o kako mlada je v primeri s cerkvijo katoliško! A tudi gerba benečanskega ni več, o zmagovitem njegovem brodovji le še zgodovina pripoveduje, papežev sedež pa šc terdno stoji! Papeštvo stoji, da, stoji — ono ne živari, ne propada, ampak polno življenja je, in v mladi moči se razcvita vsemu svetu v čudo!
Katoliška cerkev pošilja svoje misijonarje na vzhod in zahod, med divjake in med izobražence , danes kakor pred 1000 leti — misijonarje, ravno tako iskrene pa pogumne, kakor oni, ki so sred sovražnega orožja ozna-novali Božjo besedo, in sovražnim vladarjem se danes
ie ravno tako pogumno ustavlja, kakor se je uperla divjaškemu Atilu. Otrčk šteje v našem stoletji toliko kakor malokdaj; kajti veliko več si jih je pridobila v Ameriki in Afriki od teh, kar je nezvestih postalo v Evropi. Njenih vernikov je najmanj 150 milijonov, med tem, ko bi jih vse druge krist ločine komaj 120 milijonov naštele.
Ona je vidila 2ačetek vsih vlad, in nji je znano, kako so se začele vse vere, kolikor jih vidimo na dolgo iu široko; kdo more terditi, da jih tudi ne bode vidila j) ropaš ti vsih, kolikor jih je? Katoliška cerkev je bila že mogočna, ko so germanski narodje vsvojili si laške dežele, uničili rimljanskc junake; ona je že kraljevala, ko je strašni Atila brezbrojne svoje čete po Evropi dervil, ona je vidila vladati mogočnega Karola, ona jc orožila in spremljevala navdušene križarske vojske — ona bo pa tudi v stari mogočnosti, krasoti in moči še stala, ko bo iz daljne Avstralije priromal popotnik, ter na razvalinah londonskega mesta sede, si ogledoval mogočne ostanke propadle šent-Pavclske katedrale!
Velikrat slišimo, da je omika in učenost, ktera se širi dalje in dalje, zelo nevarna katoliški veri, da jo podira; protestantizmu pa da je vgodna, da ga krepi — iz serca bi tudi jaz priterdil tej prikazni — ali kaj, ker ni io res! Saj vidimo, koliko je v zadnjih 250 letih človeški um dognal, kako so ljudje napredovali na vsako stran; inodroslovje, pravništvo, natoroznanstvo itd., o do kake stopinje se je povzdignilo! In kdo na-šteje vse bistroumne znajdbe pa premodre naprave? In protestantizem? — Mar moremo terditi, da se je tudi on v zadnjih 250 letih zdatno razširil, notranje okrepil? — Resnično ostane le to, da če se je kaj predrugačilo, spremenilo, predrugačilo in spremenilo se je le v prid rimsko katoliške cerkve.
Mi nc pristavimo ne pičicc nc; dosti so nam besede luteranove.
MJudmka dota.
Vikse šolo učč in širijo samo visoko učenost, torej so le za posamezne učene stanove, nikakor pa za prosto ljudstvo. Ljudstvo namreč si služi svoj kruh navadno s trudom in žulji od mladih nog do sive starosti, zato nima časa v odraslih letih šc hoditi v šolo in se mora naučiti /o v brezdelnih otročjih letih za svoj stan potrebnih vednost in reči. Kje drugej pa se more naučiti ubogo ljudstvo teh za svoj stan potrebnih vednost, čc n»- ravno v domači ljudski šoli? Vsaj naj večja večina ljudskih otrok ne vidi potem nikdar nobene šole, ko nedeljsko zverši in dodela. Ljudska šola je tedaj prostemu ljudstvu pravo vseučilišče, za vero perva podlaga izobraženosti in naj močneji steber njegove sreče. Dalje pa tudi še uči vsakdanja skušnja, da se napake, storjene v ljudski šoli, posebno pregreški v odgoji, nc dajo skor nikdar več odpraviti in poravnati; vedno rastejo in se širijo ter postajajo mnogim v pogubo.
Kako važna je tedaj ljudska šola in kako skerbno bi imela biti vravnana! Kako pazno pa previdno bi imeli pretchtovali pravi prijatelji ubozega ljudstva vse potrebe današnje ljudske šole, odpravljati neutrudno napake, boljšati pomanjkljivosti, pa tirjati tudi odkrito, brez strahu in stanovitno od šolskih oblastnij, maj vpeljejo po skušnji poteriene premembe, ker tu velja vest čisto ohraniti! In kako vestno bi mogli gosp. očetje, katehoti in učitelji skupej za to tolikanj imenitno šolo »kerbeti!
K<lor pa opušča in zanemarja v tej zadevi svoje dožnosti iz vzroka kakoršnega koli, škoduje svoji duši, škoduje mladini in dobri reči, je toraj dvojnega prekletstva vreden.
Po vodilih v „Danici" 1. 2. 3. danih preglejmo in presodimo ljudsko šolo, kak sad nam danes ona rodi, je li zamoremo veseli biti ali ne?
Keršanska šola ima rediti naipred dobre kristjane in potem še srečne deržavljane. }£ako spolnuje ljudska šola to svojo dolžnost?
Vprašam Vas gosp. očete in dušne pastirje vse slovenske okrajine: So li fare s šolo boljše v kerš. življenji od onih brez šol? So ljudje, ki so hodili v šolo, go-rečniši kristjani od onih, ki niso hodili nič v šolo?
Odgovorite po večletni skušnji, po prepričanju svojega serca, Vi varhi kerš. življenja, Vi čuvaji sv. vere! Prav nič ne dvomim, da večina zmed Vas mi tako odgovarja: Sirovost, divjost in tudi nevednost zginjajo po šoli, ali gorečnost za vero in kerš. življenje se je redko kje pomnožila in zvikšala, marsikod pač ohladila in zmanjšala. Resničen ta odgovor terdi tudi sploh znana ljudska prislovica: Več šol, manj vere; bolj učeni, slabše žive. Za božjo voljo! kaj res v ljudski šoli tudi vera hira, kerš. življenje peša? Nikdo ne more tega tajiti, samo da primerja življenje prejšnjih dveh rodov z današnjim; pa res je tudi to, da vsega tega hiranja in pešanja v dobrem ni šola sama kriva, ker *labi zgledi z očitnim zapeljevanjem ajdovskih olikunov neskončno pohujšujejo verno ljudstvo. Ali kako more šola kaj kriva biti, ker se v nji po cerkvenih in cesarskih ukazih povsod uči kerš. nauk in mladina le k dobremu napeljuje?
Gola istina je, da se uči in razlaga sv. vera; tudi to je resnica, da izšolani ljudje sploh več znajo kerš. nauka, kakor neizšolani — ali znanje še ni spolno-vanje, ravno tega primanjkuje današnje dni, česar pa je precej šola kriva.
Pri razlaganju sv. vere se pač um dobro obdeluje in spomin napolnuje, se pa tuui serce tako skerbno mehča, ogreva in za spolnovanje težkih zapoved vnema? Ni mar učenje kerš. nauka premerzlo, prelahkomišljeno, Časi celo s šalo in norčijami sklenjeno, prepodobno učenju druzih Šolskih predmetov? O kako vse drugače uče pobožne matere, koliko sadu pa tudi rodi njihovo učenje! Ali ste jih kterikrat opazovali, ko so učile ljubo deco Boga spoznavati in po njegovih zajiovedih živeti? Kar koli uči mati v tem oziru, vselej se godi kakor med molitvijo. Otrok mora imeti lepo roke sklenjene, ne sme se smejati, v druge reči zamikati; mati sama je nekako miloresnobna in obliva jo v obrazu žark serčne pobožnosti pa gorečnosti za božjo čast; govori rada oa božjega očesa, ki vse vidi in povsod, od božjega ušesa, ki sliši vse in povsod; pripoveduje mične zglede dobrih otročičev , popisuje z neizrečenim navdušenjem in naj živejširai podobami lepoto svetih nebes pa tudi grozo in tcrpljenje strašnega pekla. Tako uči mati, in ravno tako učenje in tako vedenje materno in detetovo pri učenji kerš. nauka napolnuje mlado pa mehko serčice s spoštovanjem in sveto grozo do vere in božjih reči ter globoko vkoreninja strah božji, ki se ne da kmalo za vselej izpuliti. Ktera umetnost tedaj pomaga, da materno učenje tako spešno kali in toliko sadu rodi? Sama ta, da gre učenje iz serca, pa zopet meri in zadeva serce. Mati sicer um obdeluje in sj)o-min polni z nauki, ali naj skerbneje mehča serce, ter ga ogreva in vnema za spolnovanje še tako težkih zapoved božjih. Oh kako prav ravna jiriprosta neučena pa pobožna in za dete skerbna mati! Kaj ne gospodari naj bolje serce v vsakdanjem življenji, bolj ko pa um? Kakor hitro bodo tadaj serca za dobro bolj goreča in vneta, zboljšalo se bode gotovo tudi kerš. življenje. Da pa to ni samo prazna domišljija, prepričajte se.
Večina pervih kristjanov gotovo ni vžila toliko učenja kakor današnje dni; nekteri, ki so se spreobernili
z ajdov po čudežih o mučenju kristjanov storjenih, pa so bili potem hitro umorjeni, še skor nobenega učenja niso dobili, imeli so samo vero v Kristusa. Pa glejte jih, kako vestno in natančno so živeli, kako so premagovali vse napotia in zapreke, da so spolnovali zapovedi božje! Glejte jih preganjane, vjete, vklenjene, bičane, z grebeni tergane, žgane, pečene, razno in grozno mučene in strašno morjene samo za vero Jezusovo! V misijonih med ajdi manjka povsod mašnikov in učeuikov, toraj nikakor ne morejo verni globokega in visokega podučevanja v sveti veri vživati, vendar pa nahajamo med njimi pervim kristjanom prav popolno enake zglede svetega življenja in nepremagane stanovitnosti v groznih mukah pa britki smerti ob času divjega preganjanja, kakor nam v novejši dobi obilno spričuje obširno cesarstvo Kineško. Pa ozrimo se bližej okoli sebe! Kristjani na Turškem, posebno gerškega zakona, so pač malo in slabo učeni kerš. nauka, ker dosti iih ne zna očenaša moliti; pa vendar so pripravljeni vsako uro orožje zgrabiti in se do smerti bojevati zoper oholega turčina, kadar jim skruni svetiša in zaničuje Isu-Krista. Kaj je tadaj navduševalo perve kristjane in še navdušuje kristjane med ajdi in turki, da radovoljno terpe, kri prelijajo in mer jo za sveto vero? Mar visoka učenost; razsvetljen um? Gotovo ne, ker ju niso imeli; dalje je um merzel in ne ogreva nič, serce pa goreče in kipeče za božjo čast in zveličanje svoje duše premaga z božjo pomočjo vse napotja — tudi terpljenje in smert, dela viteze in mučenike. Te resnice nas do živega prepriča ženski spol. Od nekdaj že se imenuje „pobožni spol" in gotovo je tudi še danes pobožniši od moškega, čeravno živi popolno v enacih okolišinah kakor ta. Odkod tadaj izhaja večja ta pobožnost; morda iz večjega podučenja? Menda ne odtod, ker vživajo ženske enako podučenje z moškimi. Odkod tedaj? Gotovo le iz mečiega, za božje reči bolj vnetega serca, ker žive ženske sploh bolj po serčnih čutilih kakor pa po umovih vodilih. One sveto vero bolj v serce in s sercem sprejemajo kakor moški, zato jih pa tudi bogoljubno serce lepo vodi in podpira v naj težavniših vojskah. Ti zgledi so nam gotovo porok, da le goreče serce človeka navdušuje in priganja, močnodušno premagati vse napotja, zaničevati tudi terpljenje in smert, kadar gre za Božjo čast, za spolnovanje kerŠanskih dolžnost, za rešenje in zveličanje edine duše. Toraj je preimenitna dolžnost ljudske šole (pa tudi pridigarjev v cerkvi) ta: Pri učenji kerš. nauka naj se zravno potrebnega obdelovanja uma sercc z vso močjo mehča, ogreva in za dobro vnema.
Oh le prežalostna je ta resnica, da se je že dolgo pri učenji kerš. resnic v cerkvi in v šoli um dobro obdeloval, ali sercc se je bolj zanemarjalo ali celo inerzlo pušalo. Sad tega ravnanja je pač ta, da ljudje zares znajo in vedo več kerš. nauka kakor nekdaj, ali spol-nujejo ga dosti inanj , žive dosti slabše. Nekdaj je prosto ljudstvo vživalo pač malo podučevanja (to vedo Še vsi stari ljudje povedati), pa to majhno učenje se je godilo po zdatni materni navadi z mehčanjem serca in privajanjem kerš. življenja, zato je bilo življenje kristjanov vse drugače, zares keršansko ne pa ajdovsko.
(Dalje nasl.)
ilMoriree pa m poredni k.
(Češki spisal Vacs. Štnlc; poslovenil Deželnnov.)
(Dalje.)
Prečudni zares so Gospodovi potje, nerazumljivi sklepi, v vsem pa, kar sklene, v vsem in nad vse je ljubezen! Patriku je bila velika dobrota nagla bolezen, ki ga jc položila na posteljo; zlajšala mu je gorje, ki jo sicer čakalo ga? Sloveči vladika je po zdaj imel pri
sebi bolnika in čul tako rekoč noč in dan pri njegovi postelji. Vestni zdravnik je silo skerbel, da bi gorečemu duhovnu in blazemu sinu nesrečne matere ohranil življenje. Mati je vsak dan prilezla k bolniku, ali no-benkrat je niso same pustili pri njem. Blagi starček se je bal, da bi izvedavost materinega serca še enkrat vžgala boj ljubemu duhovnu, zato se ni nobenkrat genil od njegove postelje, kedar je bila mati pri sinu, še nc toliko, kar bi trenil z očmi. To je res nekako bolelo jo, da-si jo je sicer tolažila tako nenavadna vladikova ljubezen do njenega sina.
Vse je ljubeznjivo skerbelo za duhovnovo zdravje, kolikor in kakor je kdo mogel. Duhovni in verni so goreče molili za-nj. Podpirale so ga miloserčne vladi-kove besede in to je pomoglo. Vsak dan mu je bilo boljše; — blesti je nehal kar nenadoma, zdravje pa sije vendar le počasi vračalo. V štirih tednih je toliko okreval, da je zopet mogel sprehajati sc po sobi. Modri oskerbnik ga je blago pripravljal in podpiral, da je mogel prenesti težko rano, ki je zadela vso rodovino: bratova smert na morišču! —
Ta čas, ko je duhoven Patrik v hudih sanjah večkrat blel o svojem bratu in terdil, da je nedolžen, v tem času se je sošla v Dublinu porota. Razsoditi se je imela tudi stotnikova osoda. Komur so bile znane okol-nosti in kdor ni hotel podirati občnega prepričanja, ta ^e lahko vidil žalostni konec. Zaperti in, kakor se je sploh sodilo, pravi morivec je sicer vselej terdovratno tajil, česar so ga dolžili; rotil se je in Boga klical na pričo, daje nedolžen, toda kar je tajil jetnik, to sr. poterdile nesrečne okolnosti. Da, šc predno se je bila sošla porota, sodil je vsak tako, da je stotnik pravi morivec. VeČina glasov je tudi med porotniki tako razsodila. Sodba je tako sklenila, naj ubozemu rabelj na vislicah stare zatilnik.
Ta razsodba je zelo osupnila Dublinčane, dasiravno se niso nadjali druzega. Vsem sta se smilila dobri duhoven Patrik in blaga mati. Njuna sramota in grozna žalost jim je genila sercc. Začeli so zmajevati tudi tisti, kteri so častniki ostro sodili prej. Genila jih je njegova nenavadna tihost in pokojne misli, ko se je zagovarjal in prostodušno in mirno dokazoval svojo nedolžnost. Da, njegova nesreča je ljudstvu tako globoko segala v serce, da se je vrad začel bati, da se ne bi ljudstvo spuntalo, kedar ga popeljejo na morišče. Straža je morala krotiti množico. Zato so jozdici, ko se je razdanilo, precej začeli švigati po ulicah in bobni so peli od vseh strani.
Ta dan jc bil res žalosten, najžalostnejči pa za ubogo mater. Njeno serce jc verjelo sinovim besedam: vedila je, da jc nedolžen, pa vendar je obsojenega vidila na vislicah. Serce bi jej počilo v obupljivosti, ali podpirala jo je vera, ki se je bila terdno vkoreninila v njenem sercu in v vsem njenem življenji. Vladika in sin sta jo tolažila in podpirala, kakor angelja varha. Duhoven Patrik je toliko okreval, da jc mogel še enkrat govoriti z obsojenim bratom. Vladika sam ga je spremil v ječo. To je bil pač žalosten pogled! Brata sta si pala na persi, pa revi kar pregovoriti nista mogla: britki jok jima je bil zaperl besede. ,,Jaz sem nedolžen!" zaihtil jc obsojeni. „Vcrujein, da si nedolžen.'* poterdil mu je duhoven. Ali zaupaj v Boga! Bog ti poveme, Bog te povikša!" To je bilo vse, kar je mogel spregovoriti, sicer tako zgovorni propovednik pri sv. Petru.
Tudi vladika jc to močno genilo, toda iz počet k;, je le molčal. Še lc, ko jc huda notranja žalost v vročih solzah priplavala na dan, začel je pobožni starček hladilo nebeške tolažbe bratoma liti v sercc. Duhovnu Patriku, da-si je serce merlo v persih, vendar je bilo
vse to gorje skriven >klej» neizrekljive Božje ljubezni, kajti preverjen je bil, da je brat nedolžen. Toliko hujše pa je bilo obema, ker sta vedila, da jima bode žalost umorila mater. Vedila sta, ako se ne utolaži, da ugasne; ali priporočala sta sebe in njo Bogu, prepustila življenje in smert Njegovi sveti volji in naposled tako junaško poslovila s«-, da je vladika kar stermel. Hvalil jc Gospoda, ker jima je tako očito poslal sv. Duha, naj bi uboziina bratoma o grenki uri britke ločitve vdihnil svoj dar: moč v terpljenji. Obsojeni je na kolena pal pred dostojnega starčka, objel mu jili, hvalil ga za serčno ljubezen do brata in poprosil, naj bi mu dal blagoslov na težko pot. Dobrotljivi viši pastir je vzdignil svoje častitljive roke in jioložil nesrečnemu na glavo. Solze so se mu uderle iz oči, iz dna serea pa so mu izdihijeji tihe, ali goreče molitve kipeli k usmiljenemu Očetu. Tako je vladika blagoslovil milega nesrečnika, J»otlej pa po očetovsko pritisnil na svoje serce, obrisal si solzno obličje in lej> križec podal ubozemu, naj bi se na poslednji poti tolažil ž njim. Naposled je pomignil duhovnu Patri k u, potlej pa odšel ž njim domu.
To se je godilo ravno dve uri pred obsojenčevo smertjo. Vladika, d«»mu pridši je služil sv. mašo za-nj in za njegovo žalostno rodovino. Pri sv. maši je bil Patrik in njegova mati. Njena žalost se jc nekoliko potolažila. Poterto serce se jej je vsaj toliko ojačilo, da je mirno in serčno pričakovala za njenega sina tako strašne ure. Skerbni vladika je svetoval jej, naj z duhovnom Patrikom ostane v njegovi kapelici. Po sveti maši je pobožni viši duhoven s Patrikom začel „OtlHeium defunetoruin" moliti za obsojenca; mati pa je s tihimi izdihljeji iu z vročimi solzami sjiremljala njune molitve.
Ko so bile v vladikovi kap« liri molitve za-nj, takrat se je obsojeni stotnik prijiravljal na težko p«it v večnost. S povedal se je bil ž«- Prejšnji večer in potlej je molil vso noč. Zjutraj je bil prišel vladika z bratom, za njima |>a precej spovednik. Ta jc šc nekoliko pomolil ž njim, potlej pa je obsojeni stotnik „z Bogom" rekel ječi. Z neizrečeno gorečnostjo je prejel presv. Hešnjo Telo in to je vso žalost vzelo njegovi duši; postili jc junak. Na znamnje k odhodu je serčno vstal 111 ravno tako obnašal se, kakor bi ga slava klicala na bojišče. V rori križ, dragi dar od vladika, šel je moško. Oko mu je gorelo in serce topilo se v globini Gospodove ljube/ni. Spovednik mu je bil do zadnjega na strani. Tu mu je rahel j najprej zlomil „viteški meč" in potejital „žlahni g«'rb," j»otlej pa je obsojencu, ki je poln zaupanja k iiebesom obernil svojo oči, vorv ovil okoli vratu: noge izpodbil mu —- in brat duhovna Pa-trika jr na vislicah izdihnil svojo dušo. Lialje nasl.)
10gie<t f#o Storenmkem in tiopM.
Il Ljubljane. Spet smo dobili z Dunaja do gosp. .lerana prav častno |ii>anjc, v kterem so 1«). t. m. prevzvišeni gosp. apostolski Poročnik razodeli, da so sv. Oče hvaležno sprejeli unkrat poslane darila in da vsem darovavccm (»odeli jo apostolski blagoslov... „ipse Kminentissimus <ard. Antonelli ea omnia exhihuit Bea-tissinio Patri. Sanctis-imus Dominus benigno ct grato animo . \ccpit luciilentum illud tilialis devotionis testi-moniiim, maximo(jue eommcuilavit studia, iptibus Domi-natio Votra, tamptam Iblii ,.Zgodnja Danica" Dirertor, ad pracdicta> oblatioiies colligi-ndas zclautcr iucubuit. I11-Mip» r tum c\iniio istius Diocccsis Vicario Generali, ipii ad praedietum lincm stiani ipioipic laudabilcm dedit opi ram, tum Dominationi Vestrae admodum lieveremlae, nec non singulis ohlatorihus Apostolicam impertitur Bencdictionem, omuia<|ue bona ct prospera adprecatur a Domino. Velit
Dominatio Vestra de rebus hujusmodi omnes, ad quos spoetant, facere certiores etc.
—	Po amerikanskih časnikih gre novica, da so Pij IX privolili na prošnjo, da so naš rojak premil. g. škof Friderik Baraga prestavili svoj škofovski sedež iz St. Marv-a v gornjem Michiganu v Marquette, in da se v prihodnje tudi imenujejo po tem mestu.
—	Zavoljo posebnih zaderžkov bode bratovšina ]>resv. Rešnjega Telesa razstavo cerkvene obleke pri nunah Ursulinkah napravila letos Še le križev teden. Kaj več o tem tedaj.
V nedeljo lo. t. 111. je obhajal tukaj v frančiškanski cerkvi slovesno novo mašo nadepolni K Konstantin Po po vi č. — Popoldne pa so pokopali blago gospo ter-govskega opravilnika Več-a, po rodu Jenač, ktera je lani mesca grudna iz protestanške stopila bila v katoliško cerkev. Bila je ranjka veselega duha in dobrega serca; čutila je že mnogo let posebno nagnjenje do katoliške cerkve, in malo pred smertjo je še sama spoznala, da se zavoljo te svoje stopinje ni nikdar pokesala.
—	('astitega knezoškotijskega konsistoriuma šolska okrožnica, ktero je 1. aprila v izvirnem jeziku nam bil prinesel Učiteljski Tovarš, gre, kakor „Zu-kunft" pripoveduje, po vseh listih slovanskih. Stermč so jo sprejele Novice s Slovencem in Triglavom vred in jo zdaj sodijo in presojajo. Laibaharica jo je neki dobila iz nemške Graearice (Gr. Z.). Danica je toraj ne bode popisovala.
—	Ker se približuje majnik, mesec Marije Device, in z njim vred ljuba nam š m ar nična pobožnost, naj priporočimo v ta namen nektere primerne bukve: Marija Devica nebes in zemlje Kraljica itd. Spis. L. Pintar. Veljajo v usnju 1 gld. 37 kr. — Sla v a Marij e 1 in II del, v usnji vsak po 1 gold. 5 kr. — Smar-nice za nedelje nabral J. \ olčič, 1850, v usnji HO kr. — Serce Marije prečiste Device, sp. I j. J eran , v usnji 84 kr. — Mariin mesce ali cvetlice M. D. sp. 1. 1*59 L. Jeran, v usnji 74 kr.; tako tudi S mamico sp. Jeran za 1. 1*01. 1*03. 1*0/), ki veljajo v usnji perve 1 gld., druge pa 110 kr. Smarnicam za 1. 1805 se jo pridjala zdaj sv. Maša z Lavretanskinii litanijami vred, ki se tuili posebej dobiva pri g. Gerbarji. Tudi se ondi dobivajo podobice v spomin pervo spovedi (1 gl. 40 kr.), iu v spomin na pervo sv. Obhajilo <3 gold. 45 kr. i s primernimi besedami in molitvicami.
—	Velika beseda, ktero je velikonočni pondeljek v pomoč ubogim Dolencem v gledišču napravila bila naša Citavnica z Južnim Sokolom, se je lepo in blago obnesla, krr dobili so ubogi čistega dohodka 415 gold. 34 kr. Slava!
-— (Dopis). Slovanom vdani politični dnevnik „Zu-kunft," ki izhaja na Dunaju, so priporoča Slovencem, ker je dobil si dopisovatclja tudi za slovenske reči. Razun tega obrača pozornost na svoje rodne dopise iz oger-skega zbora. Volja na mesec 1 gld. 30 kr., na četert leta 3 gld. 50 kr.
—	Poslednje Novico pišejo, da se je popotnikom v Jeruzalemu sitna zgodila, ker si je Tuvora zavdal sebi, ženi iu trem otrokom, denar pa zapravil, in da se popotniki perve dni majnika domu pričakujejo. Med njimi tudi gg. Jeran in Srancc. — Ali omenjena gospoda nista pri tej družbi, in Danica je sama v 3. 1. tega leta v dopisu s Ponikvo svarila pred ,,Tuvorovim radostnim potovanjem". Rojaka naša sta pri družbi, ktero vodi dunajski kom is ari jat za sveto deželo, kakor jo je vodilo poprej Severinovo društvo, in o tej družbi piše marca vodja gosp. baron Kberl v Volkstr. 17. aprila, da so dotlej bili družniki vsi zdravi in prav veseli, — Nasprot se pa ravno ondi bere, da se o Tuvoroveih še nič prav ne ve, in da je celo sam
vodja napadel nekega tovarša duhovna bavarskega. Ta se je pritožil pri konzulu v Jeruzalemu, uni pa je pobegnil, in ker ga je telegraf v Jati došel, so ga pritirali nazaj v Jeruzalem.
Is Ljubljane. Z. t-h Kaplan Blaž Sušnik.) Velikonočni četertek so zakopali v Knežaku zernske ostanke g. Blaža Sušnik-a. Naj omenim nekoliko rajnemu sou-čencu v spomin; ker b:l je Blaž res blag človek, marljiv učenec, iskren domorodec, goreč in pobožen duhoven. Gladko mu je tekla pismeno in ustmeno že učencu na ljubljanski gimnaziji slovenska materna beseda. Leta 1854, ko odstopijo ranjki ljubljence mladine, katehet Jožef Globočnik od učiteljstva, zloži jim v imenu četertošolcev, kar na prostega četertošolca gre, krasen sonet. V 7. gimnazijskem razredu sklenemo učenci sami se izurjevati v spisji. Spisujemo toraj lista „Ooncordijo slovensko" in „Concordijo nemško", kraljuje pa vendar med slovensko in nemško lep mir. — Slovensko je vredoval z drugim tovaršem vred naš Blaž. Prinašala je mnogoverstuega za tiste leta prelepega blaga v vezani in nevezani besedi. Dobil je slovensko „coneordijo" pozneje v roke prof. A. Janežič, ter je porabil nektere spiše. Pride 1858. Vodnikova stoletnica in „Vodnikova spomenica," ki hrani tudi dobro oesem našega Blaža, osmošolea. Dopisoval je ranji rad slovenskim knjigam in časnikom , ki jih je bral koj od pervih let tako redno, da mu no vera enaecga učenca bravea tistih let. Kar pa je pisal ranjki, bilo je živ ogled notranjega njegovega: poštena beseda poštenega serca, izgled sedanji mladini, ki zahaja tako rada na polzko ter nevarno polje. V semenišči je bil naš Blaž, že po starosti veliko nad nekterimi svojih součeneev, pravo središče tistih pogovorov, ki je imajo nekteri hogoslovci po večerji do ure, da jim zvon veleva k večerni molitvi v kapelo. V sobi, kjer jo bil on, bila je to uro zmiraj družbica zbrana ter govorila marsikaj, pa le spodbudno blago. Pridno spisuje rajni Blaž v „Lipo," list domačih vaj, in dela pri knjigi, ki so jo prof, dr. Vončina na-svetovali bogoslovcem prestaviti iz nemškega na slovensko: »Življenje sedanjega sv. očeta Pija IX," ktera je pa ostala doslej v rokopisu. Bliža se součencem razhod po 4, letu. Spomin ter bratovska molitev: to je bilo vošilo naše o razhodu. Spiše zato rajni Blaž list: „Naš dogovor pri ločitvi," ki se je dal lično tiskati, da ima vsak nas enega v lastnino. Dogovorova točka III. se glasi: „Kadar po božji sv. volji kdo izmed nas umerje, hoče vsaki tovarš (IG vseli), kakor hitro je mogoče 1. za mir in pokoj ranjcega darovati tri sv. maše, 2. na tihem obmoliti cn nokturn iz „ofticium defunetormn cum laudibus." Podpišemo listino in ranjki pravi: ,,Za mene bote pervega maševali." Lep spomin smo si pripravili s tim, ker gine součenea, ko pomisli : 45. sv. maš se je ali se bo toraj kmali bralo v raznih krajih za ranjcega součenea Blaža. Kako lepa dušna vez mod součenei, kako lepa pomoč še po smerti. Prišel je rajni leta 18G2 v Knežak za kaplana, kjer je 3. t. m. sklenil svoje blago življenje. Zadnje dve leti so ga imeli fajm. g. Ign. Mali dobrotno pri sebi; upamo, da bo zvesto povračal jim skazene dobrote s svojo priprošnjo v nebesih. t)olzega življenja si sam in mu tudi drugi nismo obetali, ker, kar časa ga poznam šo učenca, je bolehal za neprijetno boleznijo. Iz prijateljskega tudi Danici namenjenega lista g. J. B. iz Notranjskega naj posnamem o ran j kom to-le: Posebno smo morali čuditi se njegovi poterpežljivosti v bolezni. Več kot dve leti je bil grozno grozno bolan. Pa vse je voljno vdan v Gospodovo voljo prenašal. Podoben je bil pobožnemu Jobu, čegar truplo je bilo polno naj britkejših ran. Njegova bolezen je bila podobna Jobovi bolezni, njegova vdanost in poterpežljivost Jobovi poterpežljivosti, kajti
v naj večih bolečinah bil je vedno jasnega lica in dobre volje. — „Naj se zgodi božja volja" — imel je navado d jati. — In celo gorenski kmet mi je pravil od rajnega posebne poterpežljivosti v bolezni: ,,Saj je Jezus še več terpel:" tako jc rekel vsakemu, ki ga je mi-loval. tako se je samega sebe tolažil.
Za keršanstvo in domovje vneti duhovnik, upamo da si pri Bogu, toraj pr«"»si za nas, naj bolj prosi za součence, ki zvesto molimo zate vsled „dogovora," ki si ga zložil pred 4 leti sam. Bodi priprošnjik vsem, ki so vajeni žalovati tudi po slednjem kaplanu, ki prezgodaj umerje morebiti v veliko zgubo cerkvi in domovini.
Z Jezice. Burja. Jcžica ima podružnico Stožice kjer je cerkev sv. Jurja in pokopališč za vso faro. \ tej cerkvi blizo velike ceste proti Ljubljani je stransk dariluik ali altar v čast matere Božje sedem žalosti. Kakor ljudje pripovedujejo, je zavoljo te podobe cerkvica sv. Jurja nekdaj slovela; zdaj pa imajo le domači tarmani še veliko zaupanje do matere Božje sedem žalosti v S t oži ca h ter se ji v mnogih potrebah priporočajo in sv. maše tje najemajo. Da to zaupanje ni prazno kaže naslednja prigodba:
Pred devetimi leti sta živino pasla deklica stara 12 let in mladeneč tudi te starosti oba iz Stožice. Med mnogimi pogovori pravi mladeneč: „Jaz sem slišal, da je neki človek v Ljubljani kamniček v svoje uho vtaknil in glej, pri ustih mu je skozi prišel." Deklica reče na to: „Čakaj bom pa tudi jaz to poskusila." Pri ti priči pobere kot lešnik debel kamniček ter si ga vtakne v uho. Ali joj! kaj se zgodi? Kmali čuti silne bolečine v ušcau in otekati ji začne. Deklica pri beži k svoji materi ter jo prosi pomoči.
Mati ne more kamnička iz ušesa spraviti, kajti pregloboko se jc že vlezel; za to jo pa berž pelje v Ljubljano v bolnišnico. Zdravniki prec poskusijo kamniček dekliču potegniti iz ušesa, pa brez vspeha, torej jo obderžijo tri tedne v bolnišnici, pa vse zastonj, kamnička ne spravijo iz ušesa. Že pove neki zdravnik staršem, da se dekliču ne da pomagati, še obnorela bo in kader kamniček mrenco v ušesu preje, bo deklica umerla.
Čez tri tedne pošljejo deklico iz bolnišnico staršem nazaj, pa s kamničkom v ušesu, zavolj kterega silne bolečine terpi. V tej veliki nadlogi veli mati svoji bolni hčerki, naj sc prav zaupljivo priporoči materi Božji sedem žalosti v cerkvi sv. Jurja v Stožicah ter kupi četertink laškega olja, da cerkvcnik svetilnico pred da-rilnikom žalostne matere Božje prižge, ktera naj čez noč gori.
To se zgodi in bolna deklica moli s posebno gorečnostjo tisto noč, in z veliko zaupljivostjo mater Božjo sedem žalosti v svojih bolečinah na pomoč kliče. Iu glej, uslišana jc! Zjutraj nekaj posebnega čuti v bolnem ušesu, pritisne nanj roko ter nagne glavo po strani in glej, kamniček v roko pade ves kervav!
Deklica zdaj popolnoma ozdravi, in tudi uboje nepokvarjeno, nič ni oglušela, zdrava in terdna je ter služi za deklo v drugi fari. Vso to prigodbo mi je pravila nje sestra od besedo do besede. Kdor hi utegnil dvomiti nad to prigodbo, naj popraša v Stožicah hišno številke 21 pri Kovaču; saj tudi šo oče tc zdaj 21 let stare hčere Marjane živi.
Naj je ta prigodba tukaj povedana v čast matere Božjo sedem žalosti v Stožicah in v spodbudo vernim, da v svojih mnogoterih nadlogah z zaupanjem k nji pri-bežijo in na pomoč kličejo Marijo, zdravje bolnikov.
Is SKoriljeua Tuhinja, v Človek v posvetnih opra vilili rad pozabi svojega večnega namena, časno dobroto više ceni od neminljivih, in duh njegov postane mlačen v skerbi za izveličanje neumerjoče duše. Bog sicer sini-rom opominja človeka po vesti, po dobrih iu keršan-
skih bukvah, po svojih namestnikih; posebno se pa to godi, kedar se človek za nekoliko časa odtegne posvetnim opravilom in edino le skerhi za zveličanje svoje duše. Sv. Frančišek Salezijan pravi, da se ura mora vsaki dan naviti, ali vendar jo je včasih treba na drobno osnažiti; tedaj je priporočal vsako leto kakošne posebne dni v premišljevanje, kar se zgodi pri duhovnih vajah ali tako imenovanih cksercieijah iu pri ljudskem misijonu. Nepretergana versta pobožnega premišljevanja pretresa človeško serce in ga navdaja z zve-ličanskiin strahom: svet in posvetne reči človek vse drugači pogleduje kakor sicer in vse ga bolj vžiga k bogoljubncinu življenju.
K cerkvi sv. Jožeta v t'clji so ranjki knezoškot Anton Martin Slomšek 1.	poklicali čast. očete La-
cariste, in v svoji pervi pridigi dne 2'». septembra so omenili, da so poklicali te mašnike v ta namen, da se bodo združeni z duhovniki bojevali zoper troje zlegov, kteri nam danes žugajo, namreč zoper nejevero, družinski razpad (socijalizem) in prekucijo. Kakor dobrot-Ijivo solnce s svojimi žarki merzlo zemljo ogreva, tako ogrevajo ti sinovi sv. Vincenca mlačne serca v ljubezen Božjo. Vsako leto imajo v domačem samostanu ekser-cicije za različne stanove, iu hodijo naprošeni tudi po fara h, da vodijo ljudske misijone, kakor sc ravno sedaj godi v zgornjem Tuhinju pri farni cerkvi H. I). Marije.
V pervi polovici preteklega stoletja so obhajali po raznih krajih ljudske misijone z velikim pridom *>; zadnja polovica unega stoletja pa ni druzega vodila, kakor napadati sv. vero, grajati, zaničevati in zatirati keršansko katoliško življenje, ktero se očitno kaže v bratov« šinah, procesijah, v samostanskem življenji. Od ljudskih misijonov tedaj ni moglo biti ne duha ne sluha. Ali sedanji čas, ko nevarnost za sveto vero naraša, so jeli skerhni duhovni misliti ua ljudski misijon , da <e reši iu ohrani, kar je mogočo.
Kar sc dan danes po svetu godi, iu v raznih društvih govori, se vse očitno pripoveduje v časnikih in svetu naznanuje. Tu zvemo na drobno, kdo je govoril, kaj je povedal, kdo je lepo igral na glasoviru, kdo na goslih, in kako je iskrene govornike in umetnike vso očitno hvalilo. Ne da bi hotli to ali uno reč grajati, marveč Danica povsod rada pohvali kar je hvalevredno; naj pa tudi sedaj, kakor katolUko-ccrkvcn li^t. bolj .dišimo in na drobno našteva, kako se obhaja ljudski misijon v gornjem Tuhinju; naj pove, kako se ga verno ljudstvo vdelcžuje, kaj iu kako učijo možje, ktere svet tako rad zaničuje, ker jih ceniti ne ve. kako napadajo in preganjajo vernim iz serca vnemartiost in mlačuost ter jih spodhadajo v čednost in uravuo življenje. Podamo pa te verstice, kakor nam dohajajo iz spretnega peresa častitega gospoda, kteri se sam vdelcžuje tega misijona.
lViroiuali so jo v gornji Tuhinj častitljivi očetje Lacari>ti: Jakop Hrovat, Jožef Prcnmž, Anton t'liovalek, 7. t. m. to je v sahoto o 1 „7 zvečer ravno med litani-jami, ki so jih domači gospod prepevali. Kakor povsodi, je bila tudi tukaj njih perva pot v cerkev. Ljudstvo, kakor hitro gospode zagleda, nekako po cerkvi za-umi: s«, ze tukaj — in od samega notranjega veselja se je pri mnogem vidilo, da so mu solze v očeh igrale. Po kratki molitvi in dokončanem blagoslovu so bili v farovž sprein-lj. ni. t. j. v nedeljo j.; o T) uri g. Jožef i prosto ljudstvo jili kliče h* po kerstnem ali klošterskem imenu • ma-eval, o 1 .,•'» je domači gospod imel sv. mašo z blagoslovom,
't I .»li.. ua |>r. »t.i v.idila ljud-ki uii«ij>>it v *j.'.di.j> in luliiiijii ali v Sui.utiii dva <••. J. /uita i/ f> var»tvn Ijnl.li n.-k _»i I. 17 ki - j. I.■ 1 j.ri. t I \ šale!., j.r. I l»iuk..»tif> ii"l-ii". oi.liajal »>• i< >|.ri«l'.in i. p,t \.||t|ar ti«- ve. t a k • • j»-»r« ■»"■•, k.ik-.i I. 17'J'i, praiii" /- »|«i>iiik.
po kteri je g. Jožef prav iskreno ljudem priporočeval potrebnost pokore, da je ne odlagati pervič zavoljo časa, drugič zavoljo milosti (gnadej, tretjič zavoljo moči zmožnosti. In po pridigi je bila tiha sv. maša. Že zdaj je bilo bogaboječih duš, da se je spovedovalo do desetih. O desetih je g. Anton l1/« uro dolgo pridigoval. Iiazla-goval je namen sv. misijona; priporočeval pripomočke, tistega se z dušnim pridom vdeležiti: Boga prositi milosti; se Marii priporočevati, in se tudi saiu truditi: pervič da se spozna, svojo vest spražuje, kakor je v katekizmu otl spraševanja vesti nauk sploh priporočen; drugič da se človek svojih grehov čisto obtoži. 1 udi je prav veliko od velike (general) spovedi govoril, komu da je potrebna; kaj da naj stori, kdor želi pravo veliko spoved opraviti. Oba pridigarja, pervi kakor drugi sta greh s klaavom s tim na glavo tolkla, da naj grešnik o tacih okolišinah nikar greha no tolaži, kakor mnoga mati s svojim detetom počne, ki takrat joka in tarna, ko se mati otl doma kam spravlja, ter ga objema in gladi: Le tiho, le tiho! saj bom kmalo, kmalo nazaj prišla, in potlej bova spet vkup; ampak da naj se resnično poboljša, za svoje grehe zadostuje — potlej pa od Boga zaupljivo pričakuje, da mu bo prizanesel, odpustil. — Popoldne ob treh so bile pete litanije. II koncu pridejo vsi trije misijonarji k altarju, ter ,,Veni s. Spiritus" in drugo molitve z odpčvi odmolijo. In zdaj šo le se prične p r a v i misijon in sicer najpred za zakonske ženo. (Dalj.- nnil.)
Iz Toiniiia, 10. aprila. Že večkrat sem hd namenjen poslati „Danici" kratek dopis, v kterem bi pokazal njenim častitim bravcem živi biser, ki je ponosen kinč naši tominski fari; naj torej zdaj zveriim svoj namen. Ta živi biser, tla brez vseh ovinkov povem, jo naši fari zadnja na izhodu ležeča vas, ki jo imenujemo na Lu b i n j i.
Ne najde so po moji misli kmali tacih občinjanov, pri kterih bi se bile stari slovenski čednosti, gostoljubnost in pobožnost tako nepokvarjeni ohranile, kakor pri naših Lubineih. Dopatlo mi sicer dvorljivost (kerjanca • omikanih Dunajčanov, pa njene vrednosti vendar ne inorem meriti s prijaznostjo tih priprostih seljakov, kajti una je, če mi jo pustite tako imenovati, le olikana malarija, ta pa jo naravna lepoti ju. Imel sem priložnost sam >ku>iti in drugi so mi pravili, kako ti ljudje radi vsacega poštenega gosta sprejemajo. Nič se jim pri tacih priložnostih no smilijo nar boljši reči, ki jih imajo pri hiši, samo da gostu pogodijo.
Lubince pobožno čut je pa še posebno veže na njih duhovne pastirje. ( V jim ti kaj nasvetujejo, bodi lahno ali težko, spolniti se mora. To nam dokazuje prekrasno delu, ki so ga Lubinci ravno to preteklo leto dover-šili. Svet verlega duhovna gospoda Dragotina Pencina, tla bi »e namesto stare, razpadu sc bližajoče kapele, ki jo stala v neprijetnem stranskem kraju, daleč proč od vasi, sozidala nova okusna cerkvica na ravnem polju pri cesti, ravno pod vasjo, kjer jo celi vasi nar bolj na rokah, — ta svet pravim je bil kaljivo seme, ki je padlo na dobro tla, tako da je v neverjetno kratkem času obrodilo zaželeni sad. Iz krasno misli jo v enem paru let prišla še krasnejša cerkvica, ktera vsacega svojega obiskovavca s pobožno radostjo napolnuje, Lubinci so nam v tem pokazali, koliko terdna volja premore. Dasiravno je bila tudi pri njih kakor po drugih krajih velika stiska za duarje, spravili so vendar v prav kratkem času po prostovoljnih doneski' velik znesek skupaj. Cerkvica je namreč stala okoli .'Jt*mi gld, iu cerkveni zalog ni pripomogel več kakor za ."><*» gld. To pač ni malo za majhno občino, ki šteje komaj M<>0 duš. Nar veči zasluge pri izpeljevanji omenjenega del.t si je pridobil verli občinski starešina in cerkveni kiju-
čar Jan. Kragulj iz Lubinja. Njegove neutrudljivo priza-deve in obilno daritvo mu obranijo nepozabljiv snomin.
Zadnjič ne smem pozabiti še onega daru, s Kterim jo mili stvarnik Lubince še posebno obdaril. Dal jim je namreč pevske gerla take, kakoršnih ni no deželi drugod in jih tudi po slovečih mestih nisem aobil. Mislim, da je pravi izraz zadel neki mlad duhovnik, ki jo rekel, aa Lubinci imajo sreberno glasove. Skoda da ti ljudje nimajo priložnosti svojih naravnih zmožnost tudi umetno izobraziti. Žal nam je torej bilo, da domoljubni in obče spoštovani duhovnik gosp. Janez Jug ni mogel svojega hvale vrednega začetja v umetnem pevskem podučevanji lubinsko ndadeži nadaljevati. Z Hogom!
Praua 5. m. tr. —n. V poslednjem listu češkega časopisa za katoliško duhovšino sem bral zanimiv in tehten spis o avstrijskih gimnazijah z napisom: Ali Pripravljajo našo gimnazijo v resnici za bogoslovske nauke V Spisal ga jo profesor, ki jo, kakor sam pove, že veliko premišljeval o prednostih in pomanjkljivosti naših srednjih šol. Ker so ravno sedanji čas bolj kakor doslej tudi pri nas poprasuje, k jo da tiče vzroki slabega napredka in revnega sadu naših gimnazij, podam tu tudi Slovencem prosto posnete nektero čortieo iz tega jedernatega spisa, zlasti zato, ker se iz njega glase tisto misli, ki so bilo ravno v Danici že razodete; naj bi jih možje, ki jim jo blagor mladine pri sercu, dobro prevdarili in potem skusili z združoninu močmi odpraviti, kar jo slabega in nadomostiti z dobrim. So ve, da imajo gimnazijo po Slovenskem — slovenske gimnazijo jih no morem imenovati — še drugo napake posebej, o kterih menim poznej kaj omeniti. Naj govori najprej pisatelj v omenjenem časopisu.
Ko jo bila leta 1850 po avstrijanskih gimnazijah vpeljana sedanja naučna osnova, govorilo so jo mnogo o njej mod učenimi in dostikrat tudi hudo prepiralo o njenih prednostih in poiuankljivostih. Priveržcnci njeni so delali sarkastične opazko o prošn ji!) vstavili tilosotičnih in topili in ponižovah so staro učilišča, zlasti za to, kor niso gojilo prirodnih ved. In kakor že sedaj menda več drugač no moro biti, da se mešajo v naj važnoje roči tudi ljudje, ki nikakor niso k temu poklicani, ljudje, kterih razum jo deleč od tega, o čoinur hočejo podati dobro razsodbo: tako so jo godilo tudi takrat zastran novo naučne osnovo. Kdor so je v onih letih marljivo vdcložoval teh važnih razprav, ima gotovo šo dobro v spominu, kako jo tedanjo učiteljstvo na gimnazijah v veliki večini bilo teh misli, da novi načert v primeri z onim, kterega mesto jo nastopil, ne more biti porok blazega in resničnega napredka na polji ved-nostnem. Našlo so jo pa tudi v verstah učitoljstva, šo več pa mod uradnimi in nemško - židovskimi novinarji, feuilletonisti iu literarnimi dilotanti premnogo tacih, ki so pozdravljali in razglašovali prenarodbo avstrijskih gimnazij za zlati vek v zgodovini vode in omiko! Hrupni hvalospevi so so razlegali tudi v mnogih programih, izdanih vsled novo naredbe in da bi tudi senco no manjkalo k vzvišenju svetlobo: so bili razglašovani nasprotniki osnovo s pravo prusko delikatnostjo za neosvetljene in nedolavno mortvolazeo, ki sc samo za to jeze na očiten napredek, kor jim nalaga več dela; za neskorb-nike, ki so no potrudijo toliko, da bi sami vžili in družini delili sad, ki ga jo rodil čversti duh germanski na polji vednostno metode.
Zdaj žc toče lil, leto, kar se podučujo na avstrijskih gimnazijah po novem načertu. Kdor bi so potrudil, da bi ohranivši živo v spominu znanosti, zlasti pa formalno doveršenost nekdanjin licejistov primerjal z vednostmi sedanjih gimnazijskih abiturjientov, — ta bi mogel podati dobro razsodbo, uli je sedanja osnova v resnici srečeu napredek k boljomu, ali pa jo znabiti korak
nazaj k manj dobremu, kakor je bilo, kar smo imeli poprej. Mi se taeega dela nočemo podstopiti, omenimo pa dve reči, ki so nam zdite velike pomanjkljivosti sedanje naučne osnove po gimnazijah, ki imajo pripravljati za više nauke sploh in za bogoslovje posobej. Veliko pomanjkljivost imenujemo popolno zaneiuarienje ti-losutijo in stilistiko ali formalne izurjenosti sploh.
(Dalje.)
MinJ Je Hej norega po Mrakem »vehtf
Avstrija. Vojska nam žuga. Prusija se pripravlja na vojsko; Italija se pripravlja na vojsko, dasiravno bolj na tihoma. Kakor K. Z. piše, je Napoleon svetoval, naj nikar ne rožljajo preveč s sabljo, sicer ne bo Avstrija, svesta si nevarnosti od obrh strani, s Prusijo se sperla; naj raji počakajo, da se bo vodilo, kam se sreča oberne, potem jo šo zmirom čas začeti, Napoleon sam se tudi dela, kakor da bi se čisto nič no menil za razpor v Nemčiji, v sercu pa gotovo nobene reči tako iskreno ne pričakuje, kakor vojske med Avstrijo in Prusijo. Dokler Avstrija in Prusija, una na jugu ta na soverju, Nemčijo varujete, ni jo moči, ktera bi jima — bi si človek mislil — mogla zoporstati. Vojska med tema deržavama bi bila tedaj naj večji nesreča za Nemčijo, pa tudi tema deržavama javalne na korist. Po pravici rečemo, da so zgube bojimo; pa tudi od zmage nič dobrega ne pričakujemo. Slabejcmu delu bodo gotovo druge deržave na pomoč prišle, in Nemčija bi se le med sabo brez vse koristi slabila. Je pa še tretji neviden sovražnik, kteri komaj čaka vojsko v Nemčiji, in ta jo prekucijska stranka. Avstrijo sovraži, pa tudi Prusijo ne čisla, od kar Bismark na j>ete stojia. Ministra Bismarka rudečkarji sovražijo, njegovo ravnanje pa berž ko ne Prusi odobrujejo, Ro bi Bismark padel in na mesto njega pride liberalno ministerstvo, bi vsi liberalci, bi cela prekucijska stranka pristopila k Prusiji in potem bi najiadali katoliško Avstrijo, varhinjo pravico in vero: Italija bi gotovo tudi takrat pritegnila, iu ko bi bilo mogoče, Avstrijo bi pahnili z njene višave.
Kakor se vidi, veliko veliko jc treba premisliti, preden pade srečka, ki določi vojsko, in kedar se ogenj vname, Bog sam ve, kje bo pogasnil! - Svet, pravi politika, se snuje v niinisterskih •obali; mi pa pravimo, deržavui gospodje so le orodje v Božjih rokah; ta pa, kteri v nebesih prebiva, jo vesoljni vladar, in tudi hudo na svetu v dobro obrača,
% Dunaja. Nedavncj so obsodili na Duna ju neko družbico, ktera so je s tem pečala, dajo proakerbljc-vala rodove sv. Očeta in jih delila v imenu rimske vlado takim, kteri bi si bili radi olišpali |>ersi s častnimi znamnji. So ve, da so bile vso nisma ponarejene. Celo nekega juda je častilakonuiost tako preslepila, da si je za bogato plačilo pri teh goljufih preskerbel od sv. Očeta častni red. „Kaj da vse tako hrepeni po rodovih sv. Očeta, praša neki kat. laški list V Pij IX je oropan, do malega so mu sovražniki požcrli dežele —- ubožan in zapušen , obrekovan in j»sovan od ošabnih širokoust-nežev — kaj da se tedaj po Nemškem in Francoskem pa tudi po Laškem tako poganjajo, da bi dobili kak red sv. Očeta? Kaj da celo j»o tako umazani pa krivični poti žele priti do častnih znamenj namestnika Kristusovega? Zares vsega spomina vredna prikazen!4'
li Moiiaknveua, sušca, Misijon, ki so ga vodili verli oo. Jezuiti, se je sklenil danes jmjioldue. Cerkve so bile do verha natlačeno; pri cerkvenih vratih se je moglo več sto ljudi vorniti, ker v njih ui bilo prostora več. V cerkvi B. M. D. je bilo včeraj zvečer nad 12.000 ljudi, danes pa nar manj H »J K m. Cerkev ima prostora nad 3i).40O Q čevljev. Neizrekljivo so ljudje
silili k spovednicara in pridigam. Ob 4 zjutraj so se zbirali ljudje, kteri so se hotli spovedovati jiri oo. Jezuitih. Nad jfU.m*) jih je v treh cerkvah vesoljno spoved opravilo. < >. Koli je v svojem sklepnem ogovoru rekel, da se misijonarji ie nc spominjajo tako številnega misijona in da tako veselega misijona žu več sto let ui bilo, da se neizrečeno veseli in ginjeni poslovijo pri prebivavcih Monakovega. Potem k<« je o. Koh s prižnieo stopil, prikaže se častitljivi nadškof in je v enakem smi>lu govoril. Ka\uo kakor o. Koli govorili so jezuiti tudi v dveh turnih cerkvah v svojih sklepnih govorih. (W. K. Z.)
\« liH^kem se je osnovalo katoliško društvo, da brani ondi cerkveno svobodo, tilavuo vodstvo (Central-I>irectioiu je v llolonji, iu okrajne vodstva Lokal-I>i-rectioneii • so po mestih: Plorenea, Luka, Livorno, Milan, Turin, Piaeenca, Parma, Mutina, Kremoua, Kegio t v Kalabriji; in Piedimonte d'Alite. Na laškem jugu se tudi začenja tako društvo; dobro bi bilo du bi se s tem zedinilo. To >o je zgodilo v dveh mescih v deželi, kjer vlada le svoboda v slabih rečeh. Kolonja, mesto papežu iu cerkvi verno, slovelo bo vekomaj, ker se je tu pričelo iu zvcršilo to počet je iu ker je sredotočje toga društva. Katoliki na Luškem morajo skupej delati, kakor njih zoperniki.
Ii Amerike. V Kaltimori bode letošnjo jesen velik zbor vsih katoliških nadškofov pa Škotov združenih scvero-amerikanskih deržav. Da skliče vsih 44 cerkv. glavarjev pa da jim v zboru predseduje, imenovali so sv. Oče Pij baltimorskcga nadškofa Spalding a.
— V Ameriki je umeri 27. pros. t. 1. neki Jožet <'rele, kteri je bil prej ko ne naj starši sedanjih Ada-movcev, kajti doživel je nič manj pa nič več kot 14" let. Kodil se je namreč 1. 172">, kakor kažejo kat. kerstne bukve njegovega rojstnega kraja.
JMeii h hrinom.
Kdo zaničuje sv. vero iu njene napravo? Na to odgovarja ,,Volksfr,": Možaki, kteri s svojo učenostjo in bistroumnostjo visoko visoko stoje nad navadnim svetom, kteri se k.»kor svitlo zvezdo lesketajo v v>akterem znanstvu, taki možaki vedno visoko čUljajo sv. vero, iu vsikdar tudi očitno z narvočjo spoštljivo*tjo od nje govore. Le tisti mali navadni duhovi, kteri so le memogrode pokukali v kako knjigo, taki liiožiceljni se navadno prav šopirijo iu napenjajo zoper vse *\vto, ter svojo pulilo glavo s tem prikrivajo, da prav debelo zabavljajo iu se posinehujojo veri, pred ktero se poni/no uklaujajo zares visoki možaki.
V izgled in dokaz naj nam bode g. Johnson, predsednik >e\ero-amerikaiiske Ijudovlade. naj voče iu uaj mogočniše Ijudovlade na zemlji. Ta mož so je po svoji bistroumni glavi od naj nižjega stanu do naj višje stopnje povzdignil, ali to ga no napihuje — nodavnoj je svojo politiko v zboru s tem zagovarjal „da mu drugače ravnati ne pusto p o s t a v e t i s t e g a, ki je za nas na križu umeri." Tako se je spoznal za vernega krist jana pred obilo zbranimi odborniki mogočne republike. To je prava podlaga doržavnopravne učenosti! Prašamo, kako se pa obnašajo naši puldi zborni«-ar j i V
Drug prelep dokaz nam jo pariška akademija, v kt« ri >•••!i 4<» tak«» imenovanih „neuuierj«»čihkajti oni so zares ča-t in dika francoskega nar«»«la, trano, učenosti. r»ierl je eden izmed njih, slavni pisatelj Am-p« r«-: iu nedavno vpeljevali s«» na njegov«« mesto novega uda. učenega politikarja l'i« v«»st Para«l«»la. Po stari na-\adi j«- novoizvoljeni najprej slavil svojega prodnika. V daljnem govoru je omenil tudi Kima „kterega je Am-
pere tako zelo jjunit, iuko iz serca mu vuan o stavil je pa še lastnih besed, ktere so pričale spoštljivost do Kima in do sv. Očeta. Tako jc liberalni časnikar, in naši pisanje? —
pere tako zelo ljubil, tako iz serca nm vdan bil.* Pri-... __ r.	i-----1 i..—	njegovo
jo govoril pisttnje t — Prevost-Paradolu je odgovarjal slavni doržavuik Guizot. „Zares, rekel je imenitni mož, Ampere jo ljubil Kim nad vso, rajšo je tam prebival, kakor Hog ve kje. Večkrat mi jo pravil, ktiko vesolje da občuti nad tem, da je imenitno in pagansko rimsko mesto kristijansko postalo, da je večna Koma, nekdaj sedež mogočnih rimljunskih cesarjev, postala središče kristjanskega sveta, neodvisno mesto cerkvenega glavarja, da je zavetje postalo vsi zapadli posvetni mogočnosti, da pod njenim križem in med grobi njenih mučeneov pokoja najde vsak, kterega svet preganja. — - - Ampere so jo pa tudi večkrat pra-ševal, kaj Lo z Kim«»m, če no bode več sedež kristjan-stva, kaj bo potem z narodi brez središča, čudil so jo, da še celo prav bistroumni možje no z a po pade j o, da bo po narodih in po n j i li prostosti in prihodnosti, če zgubi Kim svojo čast, ko sedež cerkvenega glavarja."
Naj nam bo to zadosti - tako je govoril mož, kterega ne more nihče verskega prenapetnoža psovati ali starokopitueža, tako jo govoril izverstni deržavni k, tako jo govoril protestant.
Čudovito ozdravljenje po molitvi sv.Očeta. Neki vojak švicarskega polka v Vatikanu jc bil, tako pripovedujejo „Kath. KI.," za vročinsko boleznijo tako nevarno bolan, da je vso mislilo, zdaj zdaj bode po njem; ali vsem v začudenje jo zginila vročina, in bolezen se jo preselila v noge ter mu jih tako skerčila, da ui mogel več na njo stopiti. Kazim toga ga je začelo pa še tako grozno viti in lomiti, da so mu zdravniki kar naravnost povedali, da so ima na smert pripraviti. Duhovnik njegovega polka popraša bolnika, bi li ne želel za zadnjo uro blagoslova sv. Očeta Pija? Vojak poprosi za t«» milost. Ko st«ipi duhovnik pred sv. Očeta, jim raloži grozno bolečine vojakove proso jih za sv. blagoslov. Pri tej prošnji so vzdignejo sv. Oče, pogledajo duhovna v oči in ga tako stermo kake dve minuti gledajo, du so jo že gospod bal misleč, da ga niso razumeli. Kar mu roko: ,,dosti" tor ga spuste. Duhoven hiti k bolniku, ali kaj jo to? — ni ga bilo; pogleda na ulico. In kdo popiše njegovo začudenje, ko ga vidi prod hišo zdravega korakati. Le malo ter-ganje p«» udih jo še. ostalo, od kterega pa duhoven poprej nič vodil in pri sv. Očetu tudi nič omenil ni. Ko ]«• duhoven o tem čudovitem ozdravljenji pripovedoval kardinal dekanu Patrizzi-ju, mu ta smehljajo odgovori: „Nikar so tak«« no čudite temu — jaz bi vam lahko več k«i sto tacih naštel, ki so na priprošnjo sv. Očeta ozdraveli , ko bi smel."
liii/i«r«Ap npremembr.
V ljubljanski skolii. 1">. t. m. jo umori g. Val. Protner, fajmošter pri sv. Križu, ktera fara jo razpisana 17. t. m. K. I. P.
UobrohU fiarort.
Ju i Jereb, fjijmuiter v Iirugi
Za »v. Očeta Pija IX. (i. 1 gnili. I/, ».taro I.. Fr. St. 1 tolar.
Za a mer i kančki mini.j«>u g. Pireu. v I »r. if"l«l. Iz "»tare J.. Fr. St. 6 • 1 • l.
Za a tri k. misijon. <». J. J., t', v Ur. sr 1 «1 -Za rev/.« ua 1 • •• I «• n* k e m. l'r»u Kastclie 40 duhoven -J g..bi. ti. .1. J., t', v l»r. gol«l.
Za S I o m »e k o v sjioin. t'r»a Ka*ti-lic 40 kr. ikotu |«o ibibu in djanji katoliškemu, očetu Slovencev1 zlat. Real«'«' ljubljanski.
(i. J. Jereb, tajni.
kr. Neki
,S|oini«kil, — t ce*.