Kot ni bilo težko predvideti se je ime našega mepta končno pojavilo na tisti mednarodni konferenci, ki je v zadnjih letih najpomembnejša — v Berlinu. Pojavilo se je po zaslugi sovjetskega zunanjega ministra Molotova, in sicer v naslednji obliki: predvčerajšnjim je Molotov izjavil v zvezi z vprašanjem Avstrije: aPoveriti je treba namestnikom zunanjih ministrov, da proučijo tržaško vprašanje v zvezi s predlogom sovjetske vlade, da mesto Trst in okoliško ozemlje ne bosta uporabljena kot vojaško oporišče.» Včeraj pa je izjavil Molotov: eSvobodno tržaško ozemlje mora biti demilitarizirano, kot predvideva mirovna pogodba z Italijo.» Ko razmišljamo o pomenu in namenu Molotovovih besed v zvezi s tržaškim vprašanjem, nam v prvi vrsti pade v oči, da govori v prvi izjavi Molotov o nekem predlogu sovjetske vlade, za katerega pri najboljši volji ne moremo vedeti, kakšen je in kdaj je bil podan. Lahko samo domnevamo, da gre za kakšen predlog, ki ga je Molotov postavil pred tremi dnevi na znani tajni seji štirih ministrov. Drugo, kar opažamo v prvi Molotovovi izjavi, pa je — prav gotovo ne po nemarnosti — izpustil omembo mirovne pogodbe. Pri drugi izjavi pa, kjer je ta pogodba omenjena, govori samo o demilitarizaciji v zvezi z njo, čeprav je nešteto drugih bolj važnih določb v isti pogodbi, ki niso bile spoštovane, a to je v prvi vrsti demokratizacija, ukinitev fašistične zakonodaje, narodnostno enakopravnost itd. itd, A vsega tega se Molotov ni spomnil. Prav gotovo bomo namen Molotovovih izjav najbolje ocenili, če torej takoj v začetku ugotovimo to nejas- PREMIERA .ODLOČITVE” tržaškega SNG bo danes V LJUBLJANSKI DRAMI Poslušajte danes ob 16. uri v radiu jug. cone Trsta članek tov. Regenta o februarskih krvavih dogodkih vTrstu 1.1902 Scelba pripravlja svoj vladni program ^CERAIŠNJIH MOLOTOVOVIH POGOJIH Drugi del ženevske konference pa naj bi bU posvečen Indokini. Po tiditvah lista s) s francoske strani predlagali, naj bi povabili na ta del konference indokitajske pridružene države (Vietnam, Laos in Kambodžo), dočim se domnu-va, da bosta Sovjetska zveza in Kitajska zahtevali, naj bi na konferenco povabili tudi Hočiminha. V nekaterih berlinskih krogih potrjujejo, da so tri zahodne države res stavile tak predlog. Agencija United Press pa javlja, da je francoska vlada danes dala navodila zunanjemu ministru Bidaultu, naj poveča napore, da bi dosegel sklicanje konference za rešitev indokitajskega vprašanja. Francoska vlada je mnenja, da bi morebitni sporazum za skli canje te konference bil edini pozitivni rezultat berlinske konference. Izjavlja se tudi, da Bidaultove napore sedaj podpirata tudi Eden in Dulles. Francoski generalni komisar v Indokini Maurice Dejean, je sedaj na obisku v Tai-landiji, pa je izjavil, da bo kakršna koli pobuda premirje v Indokini morala priti s Hočjminhove strani, ter je pripomnil, da Francija ne bo nikoli dala take pobude čeprav bo upoštevala vsak korak v tem smislu, ki bi ga napravil Hočiminh. Konferenca Intersoc LONDON. 13. — Na sestanku biroja Socialistične internacionale, ki je bil v Londonu pod predsedstvom Morgana Philipsa, so sklenili, da bo 27. in 28. t. m. v Bruslju konferenca evropskih socialističnih strank. Biro je predlagal, naj Di na konferenci obravnavali mednarodni politični položaj, evropsko sodelovanje in evropske institucije. Biro Socialistične internacionale bo na konferenci pred. lagal, naj bi sprejeli zahtevo laburistične stranke Malte, da postane članica Internacionale. KAIRO, 13. — Egiptovski Ust «A1 Misri» danes ostro napada načrt za združitev Jordana z Irakom in pravi, da je za ta načrt dal pobudo imperializem, ki hoče razbiti arabsko enotnost, WI»OMlm»KI »sevi Na današnji dan se je leta 1944 pričelo II. zasedanje ZAVNO Crne gore ii» Boke. DANES, nedelja 14. februarja Valentin, Strahomir Sonce vzide ob 7.10 in zatone oD 17.30. Dolžina dneva 10.20. Luna vzide ob 14.02 in zatone ob 5-iz. JUTRI, ponedeljek 15. februarja Favstin, Vesela _____________________ V BORBI ZA DELO IN PROTI SKRČENJU DELOVNEGA UR NIKA DEMONSTRATIVEN POHOD DELAVCEV IZ „RARAK“ LADJEDELNICE SV. MARKA Velika skupina delavcev s transparenti odšla iz ladjedelnice skozi mesto pred ZVUin urad za delo - Delegacija delavcev pri Sartorlju - Policija pred uradom za delo In ravnateljstvom CRDA Sindikati so predvčerajšnjim pozvali delavce, ki jim je ravnateljstvo CRDA skrajšalo delovni čas na 40 ur, naj se kljub temu na včerajšnji dan predstavijo v ladjedelnicah. Prav tako so sindikati pozvali vse delavce, naj ne opravljajo nadurnega dela. Ko so včeraj zjutraj delavci, ki bi po ukazih ravnateljstva ob sobotah ne smeli v ladjedelnice, prišli tja vseeno, so jim skušali najprej prepovedati in preprečiti vstop ter šele na njihov odločni protest popustili. Vsi delavci so sprejeli poziv, naj ne delajo nadur ter so ob 11. uri zapustili delo. Vsi delavci iz barak pa so se zbrali ter krenili s transparenti na čelu v mesto. V sprevodu je šlo nad 300 delavcev, ki so se najprej ustavili pred sedežem ZVU. Tu je delegacijo delavcev sprejel dr. Sar-tori. Pojasnili so mu težki položaj ladjedelniške industrije ter zahtevah, naj se čimprej preskrbe nova naročila. Izpred sedeža ZVlI so delavci krenili pred urad za delo, kjer se je zbralo tudi veliko število policajev. Nato je šla delegacija delavcev k ravnatelju urada dr. Levitusu, kjer so protestirali zaradi skrčenja delovnega časa od 44 na 40 ur za delavce v baraki. Hkrati pa so tudi obsodili ravnanje ravnateljstva, ki je z izgovorom slabega vremena 2. in 3. februarja zaprlo obrate in poslalo delavce domov. Dr. Levitus je seveda obljubil, da bo posredoval. Tačas pa je policija zastražila tudi ravnateljstvo CRDA. Sinoči pa so se na uradu za delo sestali predstavniki sindikatov kovinarjev ter predstavniki ravnateljstva CRDA ter razpravljali o plačilu tistih dveh dni, ko so bile ladjedelnice zaprte. Jutri bodo vsi delavci CRDA zapustili delo ob 15.30, ker so sindikati za 16. uro sklicali zborovanje, na katerem bodo razpravljali o sedanji krizi v ladjedelnicah. To je že drugo zborovanji te vrste na dvorišču Delavske zbornice. V torek pa bo takšno zborovanje v Miljah za vse delavce ta-mošnje ladjedelniške industrije. >■ tMm t&mm mm Delavci iz «barak» s transparenti pred poslopjem urada za delo SPRIČO KATASTROFALNEGA GOSPODARSKEGA POLOŽAJA TUDI ZDRUŽENJE OBRTNIKOV GROZI Z ODLOČNIM NASTOPOM Obrtniki zahtevajo predvsem povečanje zaposlitve osnovne industrije, olajšanje davčnih bremen in socialnih dajatev Te dni je bila v Trstu skupščina združenja obrtnikov na kateri so razpravljali o seda-njejn gospodarskem stanju mesta in še posebno o delovni krizi malih obrtniških de- lavnic 7nann ie sicer da ie «?e sledila govoru razvidno, da lavnic. Znano je sicer, da je tu(U tg sektor dela y veli. kih težavah. obrtništvo v zelo slabem gospodarskem stanju že mnogo let, da so bile dosedanje zahteve obrtnikov malo upoštevane in da je sedanja kriza dela v tej panogi mestnega gospodarstva samo posledica krize v osnovni industriji in v splošni gospodarski dejavnosti mesta. Toda predsednik združenja Cristiani, ki je tudi demokršeanski svetovalec v tržaškem občinskem svetu, -je hotel v svojem poročilu nekako zmanjšati posledice te krize. Kljub njegovemu prizadevanju za vestno izvršitev Potreba po enotnem agitacijskem odboru ki naj združuje vse delavce industrijskih podjetij in naj med njimi razgiba razredno in sindikalno zavest ter borbenost Objavljamo napovedani iz-lileček predavanja, ki ga je imel v četrtek zvečer tov. Pe-tronio. Tov. Petronio je najprej ugotovil, da je sklep od 8. oktobra popolnoma razgalil gospodarsko krizo v Trstu. Predvsem smo priča splošni krizi ladjedelniške industrije v Italiji in v Trstu ob produkcijskih stroških, ki presegajo za 40 odst. svetovne cene. Hkrati sta kapaciteta ladjedelnic in število delavcev mnogo višja od potreb italijanskega trga. Danes je v CRDA v Trstu zaposlene koma j 70 odst. delovne sile, ki pa jo bodo po vsej verjetnosti skrčili na 40 odst, Ze sedaj govorijo o odpustu 2000 delavcev, medtem ko bo v Tržiču Konec junij a od 8500 delavcev CRDA dejansko delalo samo še 2100. Mala industrija je v Trstu v splošni krizi ter se pričakujejo celo konkurzi s skrčenjem dela ter odpusti delavcev. Promet v pristanišču stalno padu ter ni pričakovati izboljšanja. Tržaško trgovsko mornarico so dejansko uničili. Od 600.000 ton se je ladjevje Tržaškega Llogda in drugih družb zmanjšalo na sedanjih 1VO.OOO ton, od katerih pa večina sploh ne pristaja v Trstu. Izginila je plovna družba, bivša «Austro-Americana . Cosulich«, ki je sedaj genovska Trgovina se je do konca lanskega leta tudi znatno skrčila. Ob tem pa imamo ogromen birokratski aparat z oko. h 31.000 nameščenci. Uprava tržaške občine je tudi natrpana z uradništvom, davki dušijo malo industrijo in obrtništvo; socialna bremena so tudt močno pretirana ter dosegajo v nekaterih primerih skoraj 100 odst. mezde. Dodati je treba tudi dejstvo, da niso izplačali vojne škode, zmanjšal se je denarni obtok naloge, ki so mu jo »zaupali višji politični krogi« (vsaj tako se lahko tolmači izvleček njegovega govora v klerofaši-stičnemu listu «Giornale di Trieste«), je iz diskusije, ki zaradi skrčenja izdatkov An- odgovorne oblasti z zahte morščakov 300 brez dela. Kakšne so pobude raznih ustanov in sindikatov v tem resnem položaju? Vsa njihova dejavnost je usmerjena' k temu, da zahtevajo pomoč od italijanske vlade. Zahtevajo milijonske podpore, naročila ladij, naročila dobav vojnega materiala, okrepitev grad be nega načrta »Aldisio«, ukinitev izterjevanja davkov, znižanje socialnih prispevkov. U-pravni svet Zveze malih in-dustrijcev zahteva celo ustanovitev «proste cone«. Toda kako naj pomaga italijanska vlada, ko pa ima italijanska državna bilanca 500 milijard primanjkljaja na leto ter obdavči kar za 26 odstotkov skupni narodni dohodek? Razen tega porabi polovico dohodkov za birokracijo. Tu doživljamo popolno protislovje: vodilni gospodarski krogi nadaljujejo z aneksionistično po. liti ko, ki so jo sami poslednji dogodki najbolj obsodili ter pokazali, da je jalova. Zagata, v katero so zašli gospodarski in sindikalni krogi, izvira prav iz tega, da ne spoštujejo gospodarskih zakonov, ki so vedno narekovali ljudem način življenja. Kaj je treba torej storiti? Začeti je treba konkretno akcijo, ki bo upoštevala posebni položaj Trsta in njegove gospodarske potrebe. Mali in-dustrijci zahtevajo prosto cono, vsi Tržačani pa morajo zahtevati svobodno pristanišče, svobodno mesto, neodvisnost našega področja. Trst mora zopet poslati sposoben opravljati tiste naloge, ki mu jih narekujeta gospodarski položaj in njegovo zgodovinsko poslanstvo. Trst naj bo most, zvezan z zaledjem, naj bo z Jugoslavijo v dobrih odnosih ne pa v sporu. Da se reši sedanji položaj, morajo delavci odločno poseči vmes. Pritisniti morajo na Predvsem so obrtniki razpravljali o glavnem vprašanju, to je o pomanjkanju dela, o vzrokih gospodarske krize itd. Iz vseh govorov je bilo razvidno, da zahtevajo obrtniki odločne mere za povečanje dejavnosti, davčne olajšave in olajšave pri plačevanju socialnih dajatev. Pri socialnih dajatvah gre predvsem za odložitev povišanja deleža od“22,5-’6dšt:' htf' 30 od-stot. za »blagajno družinske doklade«, kot to zahteva zavod za socialno zavarovanje (INPS). Proti temu povišanju so se pretekli teden postavili tudi mali industrijci in druga podjetja. Skupščina je soglasno sklenila, da bodo obrtniki odločno nastopili v obrambo svojih zahtev, če oblasti ne bodo razumele njihovih težav in sprejele postavljene zahteve. Kot vidimo se v Trstu danes slišijo samo pritožbe, samo porazne ugotovitve gospodarskega stanja mesta in vseh gospodarskih panog. Tudi mala industrija, kot smo to napisali v preteklih dneh, zahteva od oblasti korenite u-krepe in denarno pomoč za razvoj podjetij in Za delo. Ne bomo ponavljali stanja v težki industriji, kjer grozijo z odpustom najmanj 2000 delavcem, Toda vsi se pritožujejo predvsem na »nerazumevanje oblasti glede denarne podpore in glede davčnih obremenitev«, kar najbolj obtožuje rimske emisarje pri ZVU, ki imajo v rokah vse gospodarstvo in vse finance in ki so prišli v Trst v spremstvu velike iredentistične propagande: »Zdaj pa bo vse v redu«. Potrjeno nakazilo za obnovo ribarnice v Barkovljah Conski upravni odbor je na svojih zadnjih sejah odobril med drugimi sklep tržaškega občinskega sveta o nakazilu 8.500.000 lir potrebnih za obnovo in preureditev ribje tržnice v Barkovljah s pred-hodnjo odstranitvijo sedanje strehe, ki ne odgovarja potrebam prodajalcev in kupcev. Razen tega je conski upravni odbor potrdil sklep conske komisije o spremembah troša-rinskih tarif za nekatere obdavčene predmete na osnovi njihovih srednjih cen; sklep pokrajinske deputacije o izenačenju pedagoškega zdravniškega instituta pri pokrajin- ski umobolnici, ki se bavi s poukom in vzgojo umsko a-normalne dece obeh spolov od 6. do 12 let z drugimi šolami, s čimer bo doseženo, da u-čencem na koncu leta ne bo treba delati posebnih izpitov na srednjih šolah; dva sklepa miljskega občinskega sveta, s katerima so bile določene nove srednje cene predmetom, ki so obdavčeni s trošarino odgovarjajočimi tarifnimi spremembami ter ustanovitev trošarine na likerje. V ponedeljek ob 20.30 bo v Avditoriju koncert policijske god. be pod vodstvom inšp. Mansija. Spored bo vseboval Mendelsohno. va, Massenetova, Bellinijeva, -Re-spighijeva in Verdijeva dela. Vstop je prost. POLITIČNA IN ORGANIZACIJSKA AKTIVNOST 0F V BAZOVICI ČUTIJO POTREBO po ustanovitvi gospodarskega sveta Ta vaški svet naj bi koordiniral vse delovanje in se zavzemal za rešitev številnih gospodarskih in socialnih vprašanj Pretekli četrtek je bila v Bazovici seja OF. V pregledu dosedanjega delovanja so u-gotovili, da je prebivalstvo Bazovice vedno bolj enotno v borbi proti nevarnosti, ki nam preti od italijanskih imperialistov ter da se ljudje vedno bolj zavedajo nujnosti enotnega nastopanja v obrambo naših nacionainih in gospodarskih pravic. Ugotovili so tudi, da je bila res OF tista, ki je spodbujala prebivalstvo k reševanju raznih vprašanj in k obrambi lastnih pravic, da pa je bila vsekakor še premalo aktivna, ter da je zato nujno potrebno, da bolj poživi svojo vsestransko dejavnost. Podpreti bo treba tudi prebivalstvo v njegovem prizadevanju po kulturno prosvetnem izživljanju in po športni dejavnosti, posebno pa še tisto mladino, ki sedaj prihaja iz šol. Dalje so zelo obširno o-bravnavali gospodarska vprašanja vasi in še enkrat ugotovili, kar so že poudarili na občnem zboru zavarovalnice goveje živine in pogrebnega društva, da je neogibno potrebno, da se ustanovi nekak vaški gospodarski svet, ki bo koordiniral vse delovanje in se zavzemal ob podpori vsega prebivalstva za rešitev neštetih gospodarskih in socialnih vprašanj. Zlasti pa da bo vztrajno in odločno opozarjal občinske in druge oblasti na potrebe prebivalstva ter se boril za reševanje vseh problemov. Bazovci namreč še niso pozabili, kakšen ugled in kakšne uspehe so imeli, ko so bili enotno združeni okrog bivšega krajevnega odbora po osvoboditvi. Zato so se odločno postavili na stališče, da je treba čimprej uresničiti omenjeni sklep, da bodo v bodoče tesno in budno spremljali vse gospodarsko in socialno dogajanje v vasi ter stremeli za tem, da se vsa gospodarska in prosvetna dejavnost izboljša. Hkrati so opozorili, da bi bilo dobro, če bi se sklicalo v okviru Kmečke zveze posvetovanje sposobnih li.udi. ki bi iska' li primerne rešitve za razne probleme. Končno so se pogovorili o organizacijskih vprašanjih in sprejeli naloge, 28. t. m priredi prosvetno društvo »iVan Cankar« koncert svojeta moškega pevskega zbora. ki jih bodo začeli izvajati ob podpori vsega vaškega aktiva OF za pritegovanje novega članstva in za obnovitev članskih izkaznic. Osvobodilna fronta OF NABREŽINA Danes 14. t. m. ob 9. uri zjutraj bo' seja okrajnega izvršnega odbora OF za Nabrežino na sedežu OF. priporočamo točnost. OF I. OKRAJ Okrajna skupščina bo v sredo 17. t, m. ob 20.30 na sedežu v Ul. R. Manna 29, Na dnevnem redu poročila, volitve glavnega in izvršnega odbora, sklepi in slučajnosti. IV. OKRAJ OF 19. t. m. ob 20. uri bo skupščina OF sektorja Skedenj. Na dnevnem redu politično organizacijsko poročilo ter volitve novega odbora OF. Zaradi važnosti skupščine naprošamo vse člane za točno udeležbo. Smrt našega bivšega sodelavca V Mariboru je 11. t. m. nenadoma umrl 35-letni Stanislav Cuder-Slovan iz Trente. Tov, Slovan je bil za časa narodnoosvobodilne borbe partizan in aktivist ter zaradi svoje'predanosti in požrtvovalnosti zelo priljubljen. Ro osvoboditvi je bil član okrajnega odbora v Bovcu ter do leta 1947 tudi dopisnik našega lista za bovški okraj. Pozneje se je preselil v Maribor. Svojcem, posebno njegovi sestri, uslužbenki Založništva tržaškega tiska, izreka uredništvo svoje najgloblje sožalje. Veljavnost starih kovancev Zavezniška vojaška uprava podaljšuje skrajni rok veljavnosti starih 10 in 5-lirskih »Italma« kovancev kot zakonitega plačilnega sredstva v anglo-ameriški coni Svobodnega tržaškega ozemlja. Omenjeni kovanci bodo nehali biti zakonito plačilno sredstvo v coni dne 31. marca 1954, «Sezione di Tesoreria« pa jih sme menjati še do 30 junija 1954. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Zgodba o »ugrabitvi" iz 1. 1949 pred sodiščem Že začetek razprave je odkril številna protislovja v zgodb’, ki naj bi neposredno pred volitvami odiqra!a svojo politično vlogo Tik pred prvimi volitvami | je bila zelo kratka, so v glavna našem področju, to je 30. * nem zaslišali Černeta, ki je maja 1949. leta se je na Greti zgodil primer, ki sta ga kom-informistični in iredentistični tisk do skrajnosti izrabila v upanju, da bodo s tem škodili fronti za neodvisnost in seveda tudi Ljudski fronti. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Znani Rudi Uršič je namreč tedaj prijavil policiji, da je postal žrtev poskusne ugrabitve s strani «titinov» in dodal, da se je tik pred ugrabitvijo nahajal v hiši upravnika «Cor-riere di Trieste«, Bruna Černeta, S tem je hotel Uršič dokazati, da neodvisniki in titi-ni skupno nastopajo, vendar je takoj zatem zapadel v protislovje, ko se je dal odpeljati naravnost v vilo v Ul. Gin-nastica, kjer je bil sedež raznih demokratičnih organizacij in kjer je stanoval tudi tedanji tajnik KF STO tov. Babič. Zakaj se je torej zatekel v vilo je vprašanje, ki ga do sedaj Uršič ni razčistil. Na podlagi preiskave je tako policija prijavila končno sodišču Severina Ersettija, Bruna Černeta in sedaj že pokojnegaTeo. dora Sporerja. ter jih obtožila nič manj kot sodelovanja pri poskusni ugrabitvi. Ersettija je tudi nadalje obtožila uzurpacije naslova, češ da se je predstavil Uršiču kot polieij-ski agent, pri čemer je bil oblečen v uniformo. Med včerajšnjo razpravo, ki edini prisoten na procesu. Černe je odločno zanikal vse obtožbe in obenem pojasnil, da Uršič tistega večera sploh ni bil na njegovem domu. Moral bi sicer imeti z Uršičem, ki je tedaj iskal fonde za u-stanovitev neke neodvisne komunistične partije, sestanek, toda Sporer, ki se je o tem domenil, ga je pozabil obvestiti Černe je po prihodu domov odšel v kopalnico, kjer je zaslišal kričanje na cesti. Njegova sestra, ki je šla na cesto, mu je ob povratku povedala, da so napadli nekega Rudija Uršiča, toda on se za zadevo ni dosti zmenil, kajti Uršiča je poznal z imenom Bruno in je tedaj mislil, da so napadli nekega drugega. Černe je pojasnil tudi, da sta s Sporerjem izročila Uršiču, ki je bil v denarni stiski, vsak po 30.000 lir in kasneje je Uršič sprejel še 20.000 lir. Ob koncu razprave, ki so jo preložili na 4. marca, je sodnik poklical v dvorano vse priče, med katerima sta bila tudi Uršič in njegova žena, ki sta tedaj izjavila, da bi se hotela prijaviti kot zasebna stranka. Tega predloga pa sodnik ni mogel sprejeti, ker je bilo prepozno, kajti kot zasebna stranka se lahko prijavi le tik pred začetkom razprave. Izsledena tat in skrivališče ukradene Hausbrandtove kave V preteklih dneh smo ja' vili vest o drzni tatvini 350 kg kave v škodo podjetja «Hausbrandt». Policija je te daj takoj uvedla preiskavo in prav za identifikacijo kraja kjer naj bi tatovi skrili kavo, so poslali po mestu celo vrsto agentov kriminalističnega pre. iskovalnega oddelka z nalogo zasledovati nekatere znane lo pove, ki so zaradi nedavne amnestije prišli ponovno na svobodo. Preiskava je prinesla kaj kmalu dobre uspehe, kajti že 11. t. m. so agenti našli v stanovanju znanega tržaškega trgovca 325 od 350 kg ukradene kave. Istočasno je policija aretirala nekaj oseb, ki jih sedaj zaslišujejo. Kavo je policija izročila lastniku. •j n g ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V sredo 17. februarja 1954 ob 20.30 uri t kino dvorani v SKEDNJU premiera »Odločitev11 dramska reportaža v dveh delih Spisal: Jože Zemljan V narečje slovenskih ribičev ob tržaški obali priredil: Miha Grljan Režiser: Jože Babič Scenograf: Jože Cesar Godi se v slovenski vasi blizu Trsta: prvi del pred zadnjo vojno, drugi del med vojno, predigra in medigra danes. "N Začetek točno ob 20.30, konec pred 23. uro. V četrtek 18. febr. 19M ob 20.30 uri v kino dvorani v NABREŽINI ,.Odločitev" ( GLEDALIŠČE VERDI) Danes ob 16. uri za red «D» druga predstava «Thais». Dirigira Luigi Toffolo. V torek ob 20.30 druga predstava «Tosce» za red «C» in «A» } OD VČERAJ DO DANES J gležev in Američanov; menični protesti so dosegli 63 mi-.1 jonov lir. Na 300.000 prebivalcev jih je samo 88.000 zaposlenih, u-rndno pa priznavajo, da je okoli 20.000 brezposelnih. Temu številu je treba dodati 15 tisoč mladincev in mladink pod 20. letom, ki nimajo dela. V ladjedelnicah m v Tovarni strojev delajo s skrčenim delovnim urnikom ter je mnogo delavcev v »pričakovanju« na delo Kako obupen je položaj, nam kaže tudi dejstvo, da je na vsakih 100 zaposlenih po- na j menjajo svojo politiko. Delavci ne smejo sprejeti stališča vladajočega razreda. Ne smejo mirno sprejemati odpustov in bede. Zahtevajo naj delo ter naj se upirajo skrčenju delovnega časa. V ta namen pa morajo tudi usta-noviti enoten agitacijski odbor, v katerem bodo zastopani vsi delavci industrijskih podjetij, ki najbolj trpe zaradi krize. Delavci morajo povsod in vedno storiti vse, da se med vsem delavstvom okrepi razredna in sindikalna zavest ter borbenost. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 13. februarja se Je rodilo v Trs^i 10 otrok, umrlo je 11 oseb, poroke so bile 4. CIVILNE POROKE: delavec Nicola Fuks in gospodinja Anna Balog. CERKVENE POROKE: meha- nik Umberto Zorzetto in gospodi, nja Bruna Segulin, stavec Lucia-no Travan in Šivilja Edda Zida-rich, pomorščak Luigi Vascotto in gospodinja Nerina Zugna, UMRLI SO: 80-letna Tranquil-la Castellani vd. Delneri, 76-letna Antonija Svahel vd. Slobec, 87-letna Viktoria Ruminlant vd. Ri-gutti, 85-letna Emma Crisai vd. Bernetti, 63-letni Francesco Per-soglia, 7-letni Umberto Allegret-to, 8l-letnl Franc Uršič, 76-letni Alessandro Sardoni, 75-letni Giuseppe Fiegl, 89-letna Teresa Tamaro por. Marizza, 75-letni Paolo .Gruden. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 10,0, najnižja 6,0, ob 17. url 8,5. Zračni tlak 1010,6. veter 5 km jugoza-pad, vlaga 90 odstot., dež 5,7 mm, morje mirno, temperatura morja 6,9 stopinj. PRIHODI IN ODHODI LADIJ Prihodi: Ob 7.30 Iz Ravene prazna ital. ladja «Maria M.»; ob 7.45 z Reke s 500 kub. metri lesa ital. ladja «Maria Cosulich«; ob 15.30 prazna iz Tržiča ital. ladja »Renato Tomei«. Odhodi: Ob 10.00 url proti Benetkam s 198 t raznega blaga in 9 potniki ital. ladja «Barletta»: ob 14.30 proti Benetkam s 187 t blaga in 26 potniki ital. ladja »Enotria«; ob 17.00 uri proti 41-žiru prazna panamska ladja »Co-cle»: ob 18.00 uri proti Tunlzu s 462 t blaga in 200 sodi goriva Ital. ladja «Vittoria S.»; ob 21.15 proti Reki s 192 t raznega blaga amer, ladja «Express». LOTERIJA BARI 78 23 11 20 59 CAGLIARI 55 90 29 81 15 F1RENZE 24 58 46 3 66 GENOVA 14 31 85 82 80 MILANO 10 43 33 65 36 NAPOLI 44 75 21 12 45 PALERMO 19 52 18 72 75 ROMA 64 14 9 25 63 TORINO 35 4 21 81 44 VENEZIA 2 51 59 58 23 NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Gmei. ner. Ul. Giulia 14; Al Lloyd, Ul. delVOrologio 6; Signori, Trg. Ospedale 8; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 366 - 60 Gasilci 2 • 22 Policija 2 - 2J Tatvina bakrene ž ce V prvih petkovih jutranjih urah so neznani zlikovci u-kradli med Bani in Konko-nelom kakih 500 metrov bakrene žice v vrednosti 17.500 lir. Tatvino je prijavil v imenu poštne in telegrafske uprave 40-letni Odorico Trani iz Ul. F. Severo, ki je dodal, da je bila ukradena žica del telegrafske proge Trst-Ljublja-na. Policija je uvedla preiskavo. Nezavesten na tleh Ob 7. uri so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 25' letnega uradnika Bruna Gio-vanninija iz Ul. Gavardo, kateremu so izprali rano na zgornji ustnici in razne podplutbe na obrazu, nakar so ga poslali s priporočilom 6-dnevnega počitka domov. Neki agent upravne policije je pojasnil, da je Giovanninija našel nezavestnega na tleh Razna obvestila OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA V TRSTU V četrtek 25. t. m. bo redni občni zbor planinskega društva v Trstu ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15. z naslednjim dnevnim redom: 1. poročilo predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. sprememba pravil.; 5. izvolitev volilne komisije 6. volitve; 7. slučajnosti. TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« Danes 14. t. m. od 9. do 12. ure redni sestanek za zamenjavo znamk kakor običajno v prostorih SHPZ, Ul. Roma 15, II. MLADINA PROSVETNEGA DRUŠTVA V BARKOVLJAH priredi na društvenem sedežu v Franklovem pri Gregoriču danes 14. t. m. PUSTNO ZABAVO od 18. do 23. ure. Vljudno vabljeni JAVNI DRAŽBI V sobi št. 202 občinskega poslopja bosta 6. marca od 12. do 13. ure javni dražbi za dodelitev dobave 612 ton gorilnega olja za ogrevalne naprave raznih občinskih uslug ter za dobavo 254,000 litrov bencina ter 172.000 litrov gazolina za občinska vozila za 1. 1954. Rossettl. 14.45: «Ubijalska tolpa«, E. G. Robinson, P. Goddard. Excelsior. 14.45: «Vojna svetov«, G. Pal, B. Lindon. Fenice. 14.30: «Julij Cezar«, M. Brando, G. Garson. Nazionale. 14.30: «Takšno je živ' ljenje«, Toto, Fabrizi, L. Bose. Filodrammatico. 14.30: «Kino nekoč«. W. Chiari, L. Padovani. Arcobaleno. 14.00: «Dve noči ‘ Kleopatro«. S. Loren, A. Sordi Auditorium. 14.30: «Izdajalec For. te Alama«, G. Ford, J. Adams. Astra Rojan. 14.30: «Telički», L. Ruffo, F. Fabrizi. Cristallo. (Trg Perugino) 14.00: «Trdnjava T«, G. Montgomery, J. Vols. Grattadelo. 13.30: «En dan na sodniji«, W. Chiari, S. Loren, S. Pampanini. Alabarda. 14.30: »Moulin Rouge«, J. Ferrer, Zsa Zsa Gabor. Ariston. 14.00: »Proti vsem zastavam«, E. Flynn, M. CVHara. Armonia. 14.00: «Strašni Dan«, R. Ryan, J. Adams. Aurora. 14.00: »Lili«, L. Caron, Zsa Zsa Gabor. Garibaldi. 14.00: »Sestanek z usodo«, Y. Mitchell, T. Morgan. Mladoletnim prepovedano. Ideale. 14.30; «Zelena čarovnija«. Imp*ro. 14.30: »Ciganka«, J. Mc Donald, N. Eddy. Italia. 14.00: »Norost Roberta Don-ge», D. Darrieux, J. Gabin. Mia. doletnim prepovedano. Viale. 14.00: «Mesečnik», Fernan-del. Kino ob morju. 14.00: «Ped zemlje«, madžarski film. Massimo. 13.30: »Trader Horn« H. Carey. Moderno. 14.00: «Ivanhoe», R Taylor, E. Taylor. Sv. Marko. 14.00: «Sio Ali Babe«, T. Curtis. Savona. 14.00: »Puccini«, G. Fer-zetti. Secolo. 16.00: »Otok greha«, L Darnell. Vittorio Veneto. 14.00: »Ciganka« J. McDonald, N. Eddy. Azzurro. 14.00: «Zenska z železno krinko«, L. Hayward. Beivedere. 14.00: «Tam kjer reka pada«, J. Stewart, A. Kennedy. Marconi. 14.00: «Vrnitev Don Ca-milla«, Fernandel, G. Cervi. Novo cine. 14.30: »Prevara«, G Ferzettf. Mladoletnim r_epov;-dano. Odeon. 14.30: «Legenda s Piave«. Radio. 14.00: «Potopl.ieno mesto«, R, Ryan, A. Quinn. MLADIMI POZOR! Ustanavlja se mešani mladinski pevski zbor v Trstu, ki ga bo vodil dirigent tov. Kjuder Oskar. Vpisovanje in informacije v Ul. R. Manna 29 pri Glasbeni Matici, vsak dan od 8.30 do 12. ure. Kandidati naj javijo čimprej na gornji naslov svoj priimek, ime in kraj bivališča. To store lahko tudi po telefonu na št. 29779. Pričetek vaj in prostor bosta naknadno javljena v časopisu. AKADEMSKI KLUB »JADRAN* vabi na PUSTNI PLES ki bo 20. t. ra. ob 21. uri v mali Rossettijevi dvorani v Crispijevi ulici. Maske zaželene. Predprodaja vstopnic in rezerviranje miz na sedežu «Jadrana», v Machiavellijevi ulici 13/11., tel. 36491, v dneh 18., 19. in 20. t. m. od 18. do 19. ure. Prostori kurjeni! Ljudska prosveta PD »IVAN CANKAR« Odborova seja bo v sredo 17. t. m. ob 20.30 v Ul. Montecchi 6, soba št. 50. Na sejo so vabljeni tudi člani gospodarskega odbora. Zaradi važnosti priporočamo polnoštevilno udeležbo in točnost. Tajništvo SHPZ Ze danes opozarjamo prosvetna društva, da pripravijo v mesecu marcu večer posvečen pesniku našega Krasa Srečku Kosovelu ob petdesetletnici njegovega rojstva (rojen 18. marca 1904). Snov za prireditev dobe društva pri SHPZ. PD VOJKA SMUC IN PINKO TOMAŽIČ Odborova seja v zvezi s pripravo pustne zabave bo v torek, 16. t. m. v društvenem sedežu, v Ul. Roma 15. ob 20.30. PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU priredi 21. februarja tekme ? Črnem vriju za pokal Mir* Pavloviča. Vpisovanje na se >• N 'I A 254.6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 8.00, 13.30, 19.00 in 23.3(1 7.45 Jutranja glasba; 8.15 Slov. narodne; 8.30 Za naše kmetovalce;^ 9.00 Vesele nedeljske uverture; 9.15 Mladinska oddaja: Spilova juha; 13.45 Glasba po željah: 15.00 Z mikrofonom po Primorskem: Naša obala od Sečjol do Pirana; 16.00 Pevski zbori na Primorskem: j Zali hrib; 16.30 Nedeljski promenadni koncert; 17.00 To je Jugoslavija . Narodne pesmi in plesi; 18.00 Poročila v hrvaščini; 18.15 Jurina in Franina; 18.30 Spored znanih revijskih in plesnih melodij; 23.00 Zadnja poročila v italijanščini; 23.10 Glasba za lahko noč. T K K r II. 306,1 m ali 980 kc-sek 8.30 Lahke melodije; 8.45 Kmetijska oddaja; 9.15 Slovenski motivi; 9.45 Komorna glasba; 11.15 Venela glasba; 14.30 Melodije iz filmov in operet; 15.00 Promenadni koncert: 15.30 Paul Dukas: iz baleta «La Peri«; 16.00 Malo za šalo . malo zares; 17.00 rastra glasba; 18 00 Koncert pianista Ezia Bianchinlja; 19.10 Koncert man-dollnskega seksteta Sv. Just: 19.30 Chopinovi valčki in mazurke: 20.00 Šport; 20.05 Koncert zagrebškega pevskega zbora »Bratstvo-jedin-stvo»- 21.00 Schumanove skladbe; 21.30 Mozart: Beg iz Seraja, l. in 2. dejanje. T K N T I. 9.30 V veselem tempu; 14.30 Pesmi s festivala v San Rema: 15.30 Operna glasba: 16.00 Reportaža r. nogem. tekme: 17.30 Simfonični koncert dirigira H. Scherchen; 21.05 Variete. M I, O V K H I JI 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila ob 7.00, 12.30, 15.00, 19.00 in 22.00. 8.'.5 Domače pesmi za veselo nedeljsko jutro; 9.40 Dopoldanski simfonični koncert; 1245 Zabavna glasba; 13.00 Za naše kmetovalce; 13.15 Oddaja za žene: 15.45 France Bevk: Kajn; 16.15 Filmske in zabavne melodije; 17.10 Prome. nadni koncert: 18.20 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi; 20.uO Operni prenos. Darovi in prispevki Rudolf Čopič daruje 800 lir za Dijaško Matico, Vsem znancem in prijateljem naznanjamo žalost' no vest, da nas je zapustil naš ljubljeni mož, oče, stari oče, tast in stric IVAH KUČMAH] Pogreb bo danes ob 15. uri izpred hiše žalost'- Stivan, Aleksandrija (Egipt), 14. februarja 1954- žalujoči žena, sina, hči, sna®'1 svak in vnuki. ZAHVALA Iskrena hvala vsem, ki so spremili na zadnjo P°’ našo ljubljeno mater MAKIJO MAK staro 86 let. Obenem se najprit-rčneje zahvaljujeih vsem, ki so nam v bridkih urah stali zvesto ob sU31’” darovalcem cvetja, prosvetnemu društvu «Ivan-Vojk°” in za vsa izražena sožalja. Kontovel, 13. februarja 1954. 2alujoči: sin Alojz, hčere Eliza, Ana-Angela, snaha Srečka, zet D°‘ minik, vnuki in pravnuki' ani*’ ZAHVALA Za mnogoštevilne izraze sožalja in sočustvov-prejete ob smrti naše nepozabne sestre EMILIJE TURKU ngj se nam ni mogoče posamezno zahvaliti, zato j prejmejo na ta način našo najiskrenejšo zahvalo ^ vaščani Ricmanj - Loga, zlasti oni, ki so nam stal' strani v teh žalostnih trenutkih, nadalje se zahva u jemo pevskim zborom iz Ricmanj in Boršta, dol^elj- godbi, č. g. katehetu, učiteljstvu ter vsem udelp cem iz drugih krajev. m, Posebno zahvalo stanovskim tovarišicam ^°nePe Pepini in Odi, ki so bodrile pokojno ves čas dolge bolezni, Ricmanje, Zagreb, 13. februarja 1954. ^q ALFONZ in ALBIN TUR* — S - IVAN GRBEC IZ ŽIVLJENJA ČLOVEKA IN UMETNIKA SREČKA KUMARJA Burno življenje ga je vodilo iz siromaštva v otroških letih v svet, kjer si /e pridobil ogromno glasbeno izobrazbo - Bil pa je po prvi vojni tudi sicer ena osrednjih slovenskih kulturnih osebnosti v Trstu ptiiateif- oS“° Pre»esti krsto W Srecka Kumarja, da KoiL ? Ja?a lz Portoroža v lišče , w ° , tam na Pokopa-svojj » Počival bo v Brdih ! *yasi v sončnih Sleii .?edalec od Soče ob Simor, mal° više Počiva Ja “ Gregorcic. Krsta je bi-Poalr,*^ ■ mrtvaškem odru v ofeVbčtinskega liudskegl kazali jam so Pokojniku ftieznikj zadn->° čast posa-0Wasti razna združenja in A"? nas j? Prišla iz Tr-v imen,, - n3e6a poslovimo, ^ati« -nase SHEZ, Glasbene Slasbpn«, 1!i ,v imenu goriške Vega 0v,:-s.ole- ,2al pa njego-deti kw ■Flav?18mo “OB11 vita. Vn^-i6 krsta že zapr-lostinti ? godba svira ža- Pesmijo’ ~ °,r učiteljev se s 2astopstva it j-3-3, -0d njega’ so 2KrvLa m dijaki vseh šol ,voriin &I’ ofiromne množice detlih ’ dvajset razvi- lo S°vorn&iV. Čaka’ dS °pravi' aal° besed se ie zastavil ^ da Je pokojnik kjerkoli seV?iE^ ?lle P°vsod' yariti- V j 0 nekaj ust-cih, oknsi J.udskošolskih otro-snoval n ^ ]e na sr®dnji’šoli, morski PlVske skupine na Po-°d časa j .'j** ustanavljal tečaje -.casa dirigentske v okriHo učiteljstvo, privabil tene sk?m še vojaške glas-0rganizira^me"- NePrestano je bodoče 7iS ?oln načrtov "a nenremo ce ]e naletel Veliki vo? ? Jlve ovire, je v Se ni dol lskaI Poti, dokler Pogled ie urefničilo. Njegov kakor egal. mnogo dalje ki sm« razumeti vsi, «°sto lU okoli njega. Po-ial0, i__ne.razunievanje podi-Je gradil. Kar je pa v srca vlil, bo ostalo kot živa tvorna sila, ki bo nadaljevala njegovo delo. Velikanski pomen njegovega dela je jasen pred nami in to je dokaz, da ni živel zaman. S težkim srcem smo se poslavljali, ko smo ga v sprevodu spremili ob obali prelepega Portoroža po poti navzgor do prvega ovinka. Tu je sprevod nehal, na posebne vozove so naložili vence in mrtvaški voz z najožjimi sorodniki in nekaterimi prijatelji je nadaljeval pot skozi Izolo do Kopra. Tu na trgu Brolo - pred stavbo, v kateri je Glasbena šola ki jo je ustanovil Srečko Kumar - so se na podoben način kakor malo prej v Portorožu poslovili od pokojnika prijatelji, zastopniki oblasti m šolstva. Tukajšnja vojaška godba je milo igrala in otroci so zelo ganljivo zapeli. Mnoge . oči so bile solzne in še nebo je ves čas rosilo. Po opravljeni svečanosti je krenil tudi iz Kopra sprevod navzdol ob morju do Mude, odkoder so pokojnikovo truplo odpeljali na Goriško v njegovo rojstno vas Kojsko. Od sorodnikov je šla za krsto gospa Zora, hčerka Vuka z možem in sinčkom, pokojnikova sestra Pavlina, brat Gabrijel z nečakom in nekoliko drugih oseb. * * * Ko lega ljubljeni prijatelj v grob, mi stopa živo pred oči, kar sem doživel z njim od prvega trenutka, ko sva se spoznala, Srečko je bil človek posebne vrste. Ne vem, kdaj se bo rodil spet takšen. Na čudovit način pa je že nara* Srečko Kumar (desno) s Karlom Sirokom na beograjskih ulicah. va sama tako hotela, da je usoda iz njega kovala in je postal, kar je imel postati. Njegov oče se je vrnil iz vojaške službe bolan. Ozdravel ni več. Trije otroci, Srečko najmlajši — živeti ni od česa. Mati se napoti po svetu — kakor Lepa Vida... Deklico vzame s sabo in jo šola v zavodu v daljnem Egiptu, kier najde mati zaposlitev. Oče hira, brat študira, najmlajši Srečko pa strada z očetom. Živi ob «mrliški juhi« in ob ječmenu, ki mu ga včasih dajo sosede iz usmiljenja. Pomanjkanje je nepopisno. Velika stvar je, kadar povabijo očeta na kozarček žganja. Oče pokliče še Srečka in ko zlije kozarček v se, pusti še kapljo, nudeč jo Srečku: Pokusi tudi ti, Srečko! Po nekaliko letih se iz E-gipta vrne mati s Srečkovo sestro Pavlino. Sestra je sest-najst let starejša od_ njega. Izučila se je za učiteljico, igra klavir, govori francosko. Tudi Srečka poučuje v klavirju. Nekateri konflikti so nastali tačas. Mati in sestra sta hoteli, da se Srečko navadi reči; Prosim kruha! Srečko pa do tedaj zapuščen od vseh, se ni dal ugnati. Rajši ko da prosi, strada. V Koj-skem je grad. Gospodarji so goriški grofje Formentini. Živeli so v poletnih mesecih v Kojskem. Gospodična Pavlina Kumarjeva je zahajala v grad. Kmalu je začela voditi s seboj tudi Srečka. In tukaj^se je deček, poprej prepuščen cesti, znašel v drugem ekstremu; Moral se je kretati v najodličnejši družbi. Igrati je moral s sestro, govoriti in se I ( f Zandonai: ZENSKA FARSA Vjfotovo ne more nihče * uPrava gledališča < ^ skrbi za čim šte- ^a?lske '2Vedbo del iz itali-?ll,llljivr, rne literature. Ra-Jti da mora pri nt01 tudi P0 delih, ki t81, >o i Pomenijo več to, na^_nila v «■*«, svo- ■a ter so danes ;Il>esai % Predvsem kot v rarv°ju itali- v ■razvoju ltaii-i K; P° Pucciniju. »• ‘rentinev11 tudi tista de' c Carda n^ega skladatelja • 'd.onaia» ki Jih ^šča §aJ° italijanska gle- f^ih deiitndonai’ ki je v zastopnik itali- jjlih delihVe-r*zrna> se v zad-?°siedir-> i26 osamosvoji in ?animiveis!eg5 je predvsem orv 1> b°gatejša obde-* ^dateii stralnega stavka. 5°bju J -!e v drugem ob-®°dlegel 0l.ega ustvarjanja najrazličnejšim vpli-Vejših imPresionizma do o kljub ’ „• tremnejših struj, *°Va dela 1*”?^ izdajajo nje-? sv0ilm “alijansko poreklo netn .^“udarkom na vo- > nska t am°rosa» (Ljube-„ ncionai„,I'sa) je poslednje ,®ere delo ter poleg ina &'An^ncesCK da Rimini« f°va nanfi"ziov tekst) nje-& naPi al 1]f8 stvaritev. Ko r^onai . to de>o. je bil J je bil zre* muzik ter «Vedati svesti, kaj hoče !v°jim delom. ^ra>ka farsa« je prav-obp? Ia buffa s poseb-b^klore ežlem lombardske ?°ssat ' Libreto Artura J??nski ;e. Povzet po znani J|k» (pr ipovedki «Triogel-*??oS) ‘ sombrero de tres rl!-! p're<;t ,]?nje je iz Spa-sil'!0’ ko ♦ )eno v Lombar-V, 1 fevd». tam vladal; ?pan-^r.o Zmdonai je do- ?> >1 odi« situacijsko k°-sl na ^no uspel prika-*nem strani ohole, ?ske mogotce, a >ba“|‘v segavo ljudstvo Jr4knkega Podeželja. L'vil rt i m Premiero je pri-t ipeI t?»Afgeo Quadri te tiste ’ ^uičUi iz celote lin’ M še jPozitivne momen-^oritev uPravi<5ujejo s/udj ®v «Farse amorose«. j v snj , rat SO poleg go-D^ačini6 tali -kot solisti v.^iver,’ ilar ^ vsekakor h .5*h »taP Iav: V glavnih ti«ka OndinnaSAopila s°Pra-^icola -p’1 in ‘eno-ki si L Flla°uridi. Pev- 'juS150 rminPridobila svojo isi^ianskega °nnna deskah 2! -T|a °Pernega gle- ^ tržaških °r\oliko dru' es m, solistov — ie tem^r- Pevk, ki O^ko, ie pevsko tel:08 in snocnv,6 muzi-be8«?tne, Pra°fe tudi in-br: ^icola fh gledne izved-a“- moram nske tenori-pr‘- So J}ra’ Mari 2 za isir-* ‘zreči pri • dajanie doživlje ostali so-laffilt‘a Sani ril lani- Glu-Nrf’ Briane rPlero Ma* •• CelU ‘n Miro T S0’. u' Wdf0 vključil , Lozzi so *6el? ter donL ,(:elotno °PerePr®dstavi Vani k u' j> • andonaieve K°v ' režijski prlie ufe? torP°prUa*n, Enrico 111 »teviirne Po- Primere zdra- ve situacijske komike. Zborovska točke je naštudiral Adolfo Fanfani, a leoreograf-ske Nive« Poli. Jules Massenet: THAIS Po dolgem presledku je gledališče «Verdi» v Trstu uprizorilo zadnjo sredo «Thais», opero Julesa Mas-seneta, od katerega poslušamo pogosteje operi «Manon» in «Werther» in tu in tam «KraIj v Lahoru«, s katero je Massenet v 70 letih tako zaslovel, da je še mlad postal na pariškem konservatoriju profesor za kompozicijo in fugo ter tako premagal svojega tekmeca, tedaj že slovitega skladatelja in pianista C. Saint-Saensa. Massenet je bil izredno plodovit, saj je v času treh desetletij ustvaril 22 oper, več partitur za scensko glasbo, balete oratorije, skladbe za orkester in mnogo so-lospevov s spremljavo klavirja. Tako je Massenetova skladateljska osebnost obvladovala francosko gledališče vso zadnjo dobo preteklega stoletja, dasi je njegova umetnost izražala miselnost predhodne generacije in je naš avtor nasproti novemu muzikalnemu gibanju, ki mu je uspelo, da je ob začetku stoletja dosegla Francija prvo mesto v glasbenem svetu, ostal docela indiferenten. Vseeno so ga postavila njegova dela med poglavitne francoske skladatelje svoje dobe. Massenet je pač nadaljeval z operno tradicijo C. Gounoda (Faust) in A. Thomasa (Mignon) v nejgovih snoveh je vodilna oseba sko-ro vedno mlada, lepa žena, ki niha med čutnostjo in misticizmom, kakor Salome, Marija Magdalena, Eva, Thais, Manon, Ariadna, Sa- pho in celo Werther, ki je neke vrste feminilna duša v moški koži, kar so izrabili kritiki in začeli trditi, da je v Massenetovi glasbi prav tako feminilna nota. V resnici, ko je v odgo- vor svojim obrekovalcem hotel ustvariti opero brei~ ženskih osebnosti, se ni mogel odtegniti mistični atmosferi, in ko je občutil wag-nerjansko dobo ter se spustil v legendarno snov, izdelal točno tudi tipični «Leitmotiv», ali, ko se je po uspehu Mascagnijeve «Ca- vallerie rusticane» vdal veristični smeri mu vseeno ni uspelo, da bi se bil osvobodil svojega načina izražanja. Nedvomno ima Massenet — in to zlasti v «Thais» — sugestivno silo, s katero o-svoji poslušalca z vabljivostjo svojega umetnostnega podajanja, s čisto in enostavno harmonijo, z instru-mentacijo rahle barvitosti; avtor zna izzvati na poslušalca takojšen učinek, zato ga je publika kljub ostrim kritikam muzikov pretekle in sedanje dobe vzljubila kot malokaterega umetnika. Kvalitete njegove glasbe so mu zato pripomogle, da sta dve najbolj posrečeni operi, in sicer «Msnon» in «Werther», postali izredno popularni. Na splošno je bil Massenet izviren avtor, po-polen instrumentalist in globok kontrapunktist. Te vrline doživljamo v veliki meri v «Thais». Četudi ni zgrajena v muzikalnem pogledu stilistično tako popolno, kakor lirični «Manon» in «Werther» in dasi je v tej mistični in psihološko v globine zajeti snovi mnogo retorike in malo teatralnosti, je dosegla v nekaterih stavkih veliko inspiracijo. Eden najlepših je simfonični intermezzo ob koncu prve »like drugega dejanja, poznan pod imenom »meditacija«; to je muzikalna fraza polna melodičnosti, ki jo izraža duo violine in harfe. Enako prevzame arija Atanaela ob pogledu na Aleksandrijo in duet med Thais in Niciom. Ozko zajeto vsebino opere, kako se Atanael, mlad fanatičen menih odloči, da bo v tedanji Aleksandriji, kjer se preživlja v zadnjih odtenkih že dekadentna helenistična kultura, izpreobr-nil razuzdanko in kurti-zano Thais, kako vzame Atanaelu prav Thais notranji mir in ga s svojo lepoto osvoji, tako da pade on iz sfer duha v poltenost, ona pa se dvigne iz te v območje skrivnostne mistike, to vsebino, razširjeno s prikazi iz razgibanega orientalskega življenja, je predelal libretist po romanu Ana-tola Franca, Massenet pa jo je prepletel s čudovito mu-zikalnostjo. Vsa opera sloni na Thais in Atanaelu, sopranistki in baritonistu, ki sta ju interpretirala F. C. Forti in E. Bastianini. V igri in glasovno sta bila oba na umetniški višini, Thais je dala svoji igri s popolnostjo svoje telesne zunanjosti še večji čar. Kljub svoji mladosti sta oba dobro pretehtala vse psihološke razplete. Fortijeva ima svež, dramatičen, obsežen, prijetno doneč sopran ,s katerim tehnično pravilno razpolaga. V višinskih legah poje tu in tam nekoliko sunkovito, vendar čisto. Bastianini je naravnost žuborel s svojim sonornim baritonom, polnim barvitosti, preciznim nastavkom in mirnim podajanjem; v svoji do-nečnosti, crescendu in lirič-nosti je tako vabljiv, da presune še tako mrzlega po- slušalca. Ves duševni boj v drugem dejanju sta v izklesanem dialogu in duetu mojstrsko odpela; enako v drugi sliki tega dejanja, ko Thais z vso čustvenostjo razodene Atanaelu, da bo sledila njegovemu klicu. Oo koncu je Thais med vpadi Atanaela odpela svoj lep solo, oba dramatično ognjevit duet, v katerem se razodeva pretresljivo nasprotje med demonskim poželenjem Atanaela in svetostjo že v transcendentalnost odmaknjene Thais. Mnogo šibkejši po glasu, vendar zadovoljiv, je bil tenorist G. Scarlini v vlogi Nice. Starega meniha Pale-mona je zelo dobro odpel basist A. Massaria in enako so ustrezale L. Hussu, kot opatinja ter A. Pezzi in A. Cattelani kot sužnji. Odlikoval se je tudi zbor, zlasti dober v recitacijah, izraženih v cerkvenim koralom podobni obliki. Massenet je šele kasneje dodal za konec drugega dejanja balet, da je poživel odrsko dogajanje in zadostil okusu časa V sredo je koreografsko izdelala baletni nastop plesalka Nives Poli, ki je podala pravi odraz uživanja in razkošja moralno propadajoče Aleksandrije. Posamezniki baletnega ansambla, zlasti pa Polij eva so pokazali popolnost ritmike, izredno estetsko izrabljanje telesnih gibov ter okus. Orkester je z vso spretnostjo vodil L. Toffolo, kapelnik, ki se mu podoben tema, kot je Thais, naravnost prilega. Skoro bi dejal, da so se pod njegovo taktirko počutili varne vsi, od solistov do zbora in orkestra, ki je verno podal po kapelniku dobro preštudirano interpretacijo. Ti. obnašati po etiketi... To iz- I kustvo mu je pozneje prav I prišlo, da si tudi v takih krogih utre pot in da mu bodo po potrebi povsod vrata odprta. Srečka so še poslali v srednjo šolo, potem ga dali za vajenca v knjigarno. Ni zdržal ne tu, ne tam. Pozneje so se odločili in ga poslali na učiteljišče v Koper. Tačas je bil oče že davno pod zemljo, brat in sestra odrasla, materi pa je bilo še vedno težko znašati stroške šolanja. Na učiteljišču je bil Srečko večinoma brez knjig. Navadno je počakal, da odidejo dijaki, ki so stanovali z njim, pobral preostale knjige in odšel z njimi v šolo. Visoko-zrastel fant je sedel navadno v prvi klopi in dolge noge so mu štrlele izpod klopi. Profesorji so se včasih spotaknili ob nje. Pri pouku je pobožno strmel v tistega, ki nas je učil. Kakor hitro je bil vprašan, se je izkazalo, da je Srečko zamaknjen v svoj svet in ne v predmet. Ze takrat je bilo vedno jasnejše, da se v njem skriva nekaj posebnega. Ko se je kot mladenič razvijal, je bila vsa njegova zunanjost vedno bolj podobna Chopinu. Postava, podol-gasti obraz, malo posebni nos in vas značaj je dobival podobne poteze. Kot dijak vesel, šaljiv razposajen in razpoložen za vsako vragolijo, je na drugi strani osredotočil energijo nezavestno vedno v isto smer. Bil bi lahko med najmarljivejšimi, saj mu ni manjkalo talenta. Ostal je med povprečnimi, le v klavirju in petju vedno med prvimi. Ce drugih knjig ni imel, za note jte pa skrbel. Ko je bil šole prost dan, je kar iz postelje skočil do klavirja, presedel in igral po pet do šest ur. Na učiteljišču je doživel, da so ga izključili prav malo pred maturo in je mogel izpit polagati šele po intervenciji v poslanski zbornici. Kot učitelj je dobil mesto v Zapotoku — zapuščenem kraju ob avstrijsko-italijanski meji. Kak mesec je prestal, potem pa utekel. Napotil se je v Trst. Takrat je bil Trst važno glasbeno središče s koncerti, zelo dobro opero in z glasbenimi šolami. V nadi, da dobi učiteljsko službo, se vpiše na Tartinijev konservatorij. Tam se marljivo trudi. Služba je revna, kajti vsakih nekaj mesecev ima nekaj dni plačano suplenco in še takrat si kupi kravato ali pa rokavice, nima pa od česa živeti in s čim plačati šolnino. Dobro da je bil tudi njegov profesor usmiljen, kajti sam je izšel iz sirotišnice. Poučeval je Srečka Kumarja brezplačno. To je bil prof. Illesberg. Istočasno se je začel Srečko učiti solopetja. Imel je izrazit globok bas. Po nekolikem študiju so se pohvalno izrazili o njegovem glasu in mu zagotavljali, da bo v kratkem lahko nastopil v gledališki operi... Počakal je, da napravi izpit na konservatoriju, potem pa ni mogel več zdržati v Trstu. Ni namreč našel, kar je iskal. Sklenil je oditi v Nemčijo. Njegovo bivanje v Trstu pa je rodilo lepe in nepozabne uspehe. Stanoval je v Rojanu pri Ogrizkovi mami — malo nad župniščem. Kmalu sva se tja preselila še Jože Ribičič (takrat nastavljen na Ciril-Metodovi šoli) in jaz (s službenim mestom v Rojanu). V Rojan je prihajal tudi E-mil Adamič. Nameščen je bil na akvedotski šoli in poučeval pevski zbor Zarjo v Rojanu. Včasih smo pomagali peti v njegovem zboru in prišli večkrat z njim v stik. K Ogrizkovim pa je Srečko Kumar dobavil klavir. Sam je neprestano vežbal. Kmalu smo začeli zbirati še otroke za petje in igre. Celih pet mesecev smo se pripravljali za otroško prireditev in imeli vaje skoraj vsak dan. Narodne pes. mi dvo- in troglasno, odlomke iz rukoveti, Dvorakove dvospeve in kako izvirno pesmico je vadil Srečko. Igro je vodil Ribičič. (Nadaljevanje sledi) Lani 2. novembra je preteklo 60 let, odkar je izšla prva številka socialističnega lista ((Delavec#, ki ga lahko štejemo za prvi redni socialističen list na Slovenskem. ((Delavski list«, ki je izhajal v letih 1890—91 v Trstu (izšlo je 9 številk) ter lista «Zora» in ((Ljudski glas«, od katerih je izšlo leta 1892 v Ljubljani po nekaj številk, so bili samo šele poskusi za ustanovitev socialističnega tiska pri nas. ((Delavca« je pa izšlo šest letnikov in izhajal je do leta 1898, Moral se je večkrat seliti: iz Ljubljane so ga pregnali v Zagreb, zatem- na Dunaj in končno v Trst. Prvotni podnaslov lista je bil «List za interese slovenskega delavskega ljudstva«, po preselitvi na Dunaj (od 10. julija 1895) pa je postal ((Glasilo slovenskih prometnih služabnikov in obrtnijskih delavcev« ter je bil tako prvo slovensko giasilo strokovnih organizacij (sindikatov), in sicer železničarjev. Uredniki lista so bili: Josip Šimnovec, Anton Grablovic, Rok Drofenik, Ludvik Zadnik in Fran Bartl. List je izhajal najprej enkrat, od preselitve na Dunaj pa trikrat mesečno. Četrti teden v mesecu j« izhaja*! poseben l»»t, mesečnik «Svobod®» — da bi ne bilo treba plačevati časopisnega kolka, ki so ga morali plačevati vsi tedniki — in tako sta predstavljala «Delavec» in «Svoboda» skupaj prvi slovenski socialistični tednik Oba lista sta prenehala leta 1898, ko je pričel izhajati list «Rdeči prapor« (do letk 1905: ((Delavec — Rdeči prapor«), ki je bil od 6. aprila do 6. junija 1907 prvi slovenski socialistični dnevnik. Ta list je Že imel podnaslov ((Glasilo jugoslovanske socialne demokracije«. Lani je poteklo 55 let od njegove ustanovitve. Se en jubilej socialističnega tiska smo imeli lani. Pred 50 leti, t. j. 4. avgusta 1903, je izšla prva številka socialističnega podeželskega (pro-vincijskega) lista, polmesečnika ((Naprej!« (z geslom: «Vse za napredek slovenskega ljudstva!«). List je izhajal do konca leta 1908 v Idriji, zatem pa v Ljubljani. Vseh deset letnikov tega lista je uredil Anton Kristan. ((Rdeči prapor« in ((Naprej!« sta prenehala izhajati leta 1911. ko ju je nadomestila «Zarja» s podnaslovom ((Socialistični dnevnik«. Cv. A K. Maš tedenski pregled Nebi londonski karikaturist je narisal okroglo mizo in okoli nje štiri stole; stoli so prazni, pred njimi pa so na mizi štirje naviti gramofoni, ki trobijo vsak svojo vižo. Pod sliko je napisal — če je bilo to pojasnilo sploh potrebno «Berlinska konferenca». Za tri tedne berlinske konference, zlasti pa za zadnja dva, je to res posrečena ilustracija. To, kar so ministri govorili drug mimo drugega, bi zares lahko prebral zadnji sekretar njihovih delegacij, šefi pa bi lahko sedeli v bifeju in si pripovedovali vice. Stvar bi seveda imela manj resen videz, toda rezultat bi bil verjetno isti. S tem. pa se nikakor noče~ mo uvrščati med tiste pesimiste, ki ie od prvih sej kričijo o neuspehu berlinske konference. Res, velikih uspehov ne gre pričakovati, zlasti odkar je Molotov še zabelil sovjetske ovire za sklenitev avstrijske pogodbe in je tudi u-panje, da se bodo ministri nekako sporazumeli vsaj o najlažjem in nezapletenem vprašanju Avstrije, postalo res zelo drobceno. Toda na drugi strani spet ne gre prezreti dejstva, da ministri zelo potrpežljivo vsak dan po štiri ali pet ur sedijo za skupno mizo, govore in poslušajo stvari, ki jih znajo že na pamet, pa še nihče, niti siser nestrpni Dulles, ni izgubil potrpljenja. Izgubiti pa ga ne smejo, ker nihče noče biti pred javnih mnenjem od. govoren za neuspeh konference. Pritisk ‘miroljubnega javnega mnenja je torej zelo občuten tudi za konferenčno mi_ zo v palačah medzavezniškega kontrolnega sveta ali sovjetskega veleposlaništva. Ta pritisk pa je najboljše jamstvo, da se konferenca vsaj z enim ne bo končala — z odkritim razdorom in s prekinitvijo nadaljnjih razgovorov. Pred petimi, šestimi leti in še kasneje na sejah namestnikov so imele stvari drugačno podobo in tudi rezultat je bil ta, da so se razgovori med Vzhodom in Zahodom za več let prekinili. Konkretno je bil doslej na berlinski konferenci dosežen en sam sporazum — o dnevnem redu. Toda tudi pogajanja o kateri koli točki dnevne, ga reda še niso prekinjena ali celo razbita. Niti razgovori o konferenci petih, ki jo ZDA uradno ie načelno odklanjajo in o kateri menijo tudi Francozi in Angleži, da razgovori o njej ne spadajo na berlinske konferenco. Konferenca sama pa poteka po dveh tirih. Na javnih sejah obravnavajo ministri točko za točko dnevnega reda in ko jim zmanjka propagandistične municije, preidejo na J naslednjo, ne da bi se o prejšnji kakor koli sporazumeli. Po drugem tiru pa gredo, dve postaji za prvim, tajna pogajanja o vprašanjih, ki so bila že odstavljena z dnevnega re. da javnih sej. Tako so se ministri na javnih sejah že lotiti avstrijskega vprašanja, na tajnih sejah — doslej so bile tri — pa se še vedno lovijo s prvo točko, se pravi, po Molo-tovovi formulaciji, z ukrepi za omiljenje svetovne napetosti in s konferenco petih s kitajskim sodelovanjem. Poročila s tajnih sej so zelo skopa in si o njih ni mogoče ustvariti druge zanesljive sodbe kot te, da pač o konferenci petih in vprašanjih, ki so z njo povezana, še ni bil dosežen sporazum. Zdi pa se, da Zahod pristaja na omejeno konferenco s sodelovanjem LR Kitajske, pa tudi «drugih zainteresiranih držav», na kateri bi govorili o azijskih vprašanjih. Po nekaterih informacijah bi šlo celo za dve konferenci, ena za Korejo, druga za In-dokino in še nekatera vprašanja Daljnega vzhoda. Na drugi strani vztraja ZSSR pri Iz Sarajeva sem odpotoval z jutranjim vlakom. Želel sem si ogledati kraje, ki jih še nikoli nisem videl. Bilo je proti sredi decembra, v Sarajevu je bilo veliko megle, toda čez poldne je sonce vendarle prodrlo skoznjo. Na vozni poti, ki se vije ob bokih bosankih gora in pelje nekaj časa skozi hercegovsko ravnico, ki ji pravijo ((hercegovski Banat«, pa je z jasnega, hladnega neba sijalo zimsko sonce. Kupeji so bili toplo kurjeni, a na hodniku je bilo mraz. Na tej vožnji sem bil priča dogodku, ki se mi je zdel toliko značilen, da sem ga pri-beležil, a šele pozneje sem doumel, da je v nekem smislu tipičen. V Sarajevu so mi moji bosanski tovariši pripovedovali dovtip ali anekdoto o fatalizmu ali stoicizmu Bosancev (predvsem kajpada muslimanov). Trije Bosanci, prijatelji, pridejo k reki. Dva si nažgeta svoji «luli» (pipi), tretji odvezuje čoln in pade v vodo. Tok ga zanese in mož začne klicati na pomoč. Prijatelja kadita svoji pipi, pogovar. jata se počasi o vsakdanjih brigah in se ne ganeta. Tedaj tretji mož izgine v valovih in utone. Pa pravi; «U.topil se V. BARTOL: NOVA JUGOSLAVIJA - NEZNANA JUGOSLAVIJA Od Sarajeva do Boke Kotorske Vneta debata okrog vprašanja, Kje se izstopi za Hercegnovi, v Us K. opiju ali v Humu in nato, Kaj je prej* UsKoplje ali Hum. Nesrečnega bolnika je ta debata tako zmedla, da je izstopil ob slučajnem postanKu vlaka sredi proge sKoraj celo uro preKmalu je«. «Da, utopil se je«, prista-1 vi drugi. Pogovarjata se naprej in kadita svoji pipi, kot i da se ni nič zgodilo. Sedel sem v jedilnem vozu in opazoval skozi okno skalo-vito pokrajino. Nadaleč od mene je sedela četvorica zrelejših mož v mestnih oblekah in se živahno pogovarjala o kupčiji. Med njimi je bil bledičen suhec, ki je venomer pokašljeval in na glas obžaloval, da je šel na to naporno pot. Ko se je stemnilo — vožnja iz Sarajeva do Herceg Novega, kamor sem bil namenjen, traja kakih 16 ur — je postal bledičnik nemiren in začel spraševati svoje znance, sprevodnike in kogar koi, kje se izstopi za Herceg Novi: ali v Uskoplju ali v Humu. Meni so rekli pri blagajni v Sarajevu, da se prestopi v Uskoplju. Isto mi je potrdil sprevodnik, ki mi je naredil dopoldanski listek. Povedal sem to možu, toda on je trdil, da se je že večkrat vozil po tej progi in da se je takrat prestopalo — menda! — v Humu. Nekateri so ga v tem potrjevali, drugi so o tem dvomili, «Bolan sem» je govoril mož. «Z vročino nem šel na pot. Nespametno je bilo«. Ves čas je držal debelo aktovko na kolenih. Razumel sem tako, da je bil na službeni poti. Končno se je dal prepričati, da je trebfc prestopiti v U-skoplju. Zdaj se je začela debata o tem, ali je Hum pred Uskopljem, ali obratno. Vsi so že potovali po tej progi, razen mene. Zanesel sem se na sprevodnika, ki mi je rekel, da pride Uskoplje za Humom. «Ne, najprej je Uskoplje, po. tem Hum«, so trdili drugi. «Da, tako je«, so pritrjevali tretji. ((Najprej je U-skoplje, tam je treba prestopiti, potem pride Hum«. Nisem se več vmešaval v njihov pogovor. Bilo bi zaman. Vsi so v zboru trdili: »Najprej Uskoplje, potem Hum«. Odšel sem v kupe, da si pripravim prtljago. Nenadoma, bilo je okrog desetih pol noči, se je vlak zaustavil. Pogledal sem skozi okno: Bilo je temno, lepa zvezdnata noč, a nikjer luči, nikjer postaje. Kar pridrvi po hodniku, kjer sem stal, nesrečni bledičnik z debelo aktovko pod j pazduho in kriči na ves glas; «Ali je tu Uskoplje? Ali je tu Uskoplje?« «Saj tu ni postaja«, mu pravim začuden. Toda mož odloputne vrata in plane v črno noč. Teka ob vlaku in vpije: «Ali je tu Uskoplje?« Skozi odprto okno ponovim, da tu ni postaje. Tudi njegovi tovariši gledajo skozi okno, nekateri iz sosednega jedilnega voza, drugi s hodnika, kjer sem bil sam. Poslušajo ga, gledajo ga, a nihče ne odpre ust. Vlak naenkrat potegne. Najprej počasi, nato vedno hitreje. Takrat se je možu ob vlaku posvetilo, da je napačno izstopil. Luči s hodnika so razsvetljevale prostor nekaj korakov od vlaka. Tik ob njem je bila gosta tema. Ko je vlak potegnil, se je mož zagnal proti vratom vagona, a jih ni mogel odpreti. «Stoj, stoj!«, je kričal. ((Počakajte! Saj nič ne vidim!« Nekdo je odprl vrata, toda vlak je bil že pospešil hitrost. «Ljudje, stojte, zadržite vlak! Jaz moram nocoj v Herceg Novi!« je kričal in tekal ob premikajočem se vlaku. ((Skoči gor!« mu nekdo zavpije z vlaka, «Saj nič ne vidim!« je obupano vpil nesrečni bolnik. Ostal je sam sredi zimske noči. Daleč naokrog ni bilo videti hiše. Do Huma smo se peljali še kakih 20 minut in nato do Uskoplja še cele pol ure. Nihče od njegovih slabih sveto-j valcev, znancev in morda še celo prijateljev se ni več zmenil zanj. * * * Gledal sem v zvezdnato nebo in vsrkaval topli, nekam opojni zrak, ki se mi je zdel nekako čudno znan, a ga vendarle nisem prepoznal. Predzadnja postaja pred Herceg Novim: Igalo. Pr-.vid. Nizka bela hiša z ravno streho, ob njej dve mogočni, veličastni palmi in potem cela vrsta palmovih dreves. Taso nepričakovano je prišlo, da sem mislil, da sanjam. In potem naenkrat Herceg Novi in morje. Da, in morski zrak, ki sem ga šele sedaj prepoznal. Zvezdnato nebo, pod njim Kotorski zaliv. Ob bregu ladje, okrog hiš zeleno grmovje in palme, velikanske palme z mogočnimi debli, Herceg Novi se pne v terasah, v paštnih, v hrib. Izpod svežega zelenja kukajo velike in manjjse hiše, obdane z vrtovi. Zelenje vsepovsod. Toplo je kakor v zgodnji jeseni. Krog :n krog Boke Kotorske se pnejo skalnata gorovja proti nebu. Na levi strani so planine posebno visoke: Lovr čen, Crna gora. Domovina rodov, ki so se skozi stoletja borili za svojo svobodo, za svoj goli obstanek. Kakšno bo srečanje z njimi? svoji zamisli konference petih kot nekakega direktorija petih velesil, ki bi kot nekoč rveta aliansa vladal svetu, je pa — če bi bil izpolnjen ta pogoj — pripravljena pnslati tudi na omejeno konferenco ali dve konferenci, kot predlagajo 2S. hodni ministri. Konferenca o azijskih »ad»-vah pa je predvsem pereča za Francijo. Zelo verjetno ni nepravo mnenje tistih, ki trdi• jo, da vietminška ofenziva v Indokini ni brez zveze z berlinsko konferenco. Francija )* najšibkejši člen zahodne verige, lndokina pa — poleg Nemčije — njena najbolj obdirit#* va točka. Ker je zaradi poseb* nih sovjetskih računov z Nem. čijo, ki se ne skladajo t francoskimi interesi, ta vzvod vplivanja na Francijo za Molotova le na pol uspešen, j« lahiko lndokina tembolj učinkovito orožje. Ze na Permu* dih so Francozi silili na nekak modus vivendi s P.ekingom, Mi bi omogočil mir v Indohirtu Ce bi s tem lahko ločila Francijo oti tesne povezave z ostalim Zahodom, zlasti z ZDA, bi bila Moskva gotovo pripravljena prodati vietminško osvobodilno gibanje. Takih kup Sij je v zadnji kremeljski zgodovini dovolj. Krhkost zahodne koalicije, ki jo združuje bolj skupni strah pred sovjetsko nevarnostjo kot dejanski skupni interesi, pa s iti tu. di Dullesa k potrpežljivosti, ki se nikakor ne sklada z republikansko koncepcijo ((dinamične zunanje politikev (to »e kaže kvečjemu v strupenih besednih dvobojih, od katerih pa ni večje škode, dokler je nasprotnik prisiljen imeti trdo kožo). Iz vsega poteka konference pa je čedalje bolj 'razvidno• da je glavni namen, s katerim je prišel Molotov v Berlin, da poskusi razdvojiti zahodne države in morda šele kasneje, z boljših pozicij, začne resneje govoriti o reševanju mednarodnih vprašanj, katerih ureditev je v veliki meri — v avstrijskem vprašanju pa res čisto izključno — odvisna od dobre volje ZSSR. Pa še takrat ne bi šlo za reševanje neurejenih zadev, temveč z“ re~ ševanje vprašanja vplivnih področij in le v okviru ugodnih rezultatov te kupčije bi Moskva pristajala na ureditev tega ali onega vprašanja, ko bi si že poprej zagotovila vse ugodnosti in prednosti. Cilj pa nekako ni v sorazmerju s sredstvi in z dejansko današnjo mednarodno veljavo ZSSR. Saj mora biti na primer glavno sredstvo pritiska na Francijo Hočiminh, se pr a. vi, vietnamsko osvobodilno gibanje, ki, kakor hitro opravlja še kakšno drugačno funkcijo, izgublja prav to svojo osnovno značilnost. Poleg tega se zdi, da so v Moskvi nekako izgubili stik s svetovno stvarnostjo in z razpoloženjem javnega mnenja. Iz demagoške propagande Molotova na javnih sejah konference, iz njegovih gom vorniških tirad in neštetih načrtov, v katerih uresničljivost niti njegovi avtorji tle verjamejo, je čutiti nekaiko podcenjevanje zrelosti in inteligent_ nosti svetovnega javnega mnenja. Zato tudi ta besedna prizadevanja ne žanjejo pričakovanega učinka. Imajo pa vsaj eno prednost, ki Kremlju rri nevšečna — pomagajo pri zavlačevanjit. Kolikor pa se dozdeva, da Molotovove poteze vendarle imajo kaj uspeha, kolikor se namreč dejansko kažejo znaki razkroja institucij, ki naj bi trdneje zlile zahodno enotnost, ne gre to toliko na rovaš Molotovove spretnosti ali pravilnosti stališč ZSSR, temveč na rovaš podobnih napak, toi jih delajo tudi ZDA. Kjer koli se na Zahodu pojavljajo kritike proti evropski obrambni skupnosti — izvzamemo seveda kominformovske zvočnike sovjetske propagande — jih običajno spremljajo tudi kritike Molotovovih predlogov. Nemški socialni demo-krati so na primer hudi nasprotniki evropske vojske, ker vidijo v njej oviro za združitev Nemčije in obenem sredstvo za utrjevanje reakcionarnih političnih pozicij —• toda socialdemokratske kritike Mo. lotovovih potez in stališč zadenejo mnogokrat bolje žebelj na glavo kot aprioristično odklonilno stališče kakšnega A-denauerja. Berlinska konferenca preha. ja v svoj čerti teden, se pravi, že v kritično obdobje, kajti Dulles bi moral biti 1. marca v Caracasu na otvoritvi vseameriške konference. Resnost in dobra volja fministrov bosta morali v tem obdobju prestati najhujšo preskušnjo pred budnimi očmi javnega mnenja. * * * Za rešitev avstrijskega vprašanja je Molotov postavil tri pogoje. Prvi spada v okvir «varnostnihv> potez Moskve in pomeni dejansko omejevanje avstrijske suverenosti, omejevanje pravice neodvisne države, da po lastni volji in uvidevnosti sklepa mednarodna zavezništva. Drugi pogoj se tiče boled« točke sovjetskega gospostva v jugovzhodni Evropi: prisotnost sovjetskih čet na Madžarskem (Nadaljevanje na fi, stran.}). LeodloCnalMirbaproiihrizl lahno pesi uorasanje hrezooseine mladine Položaj tržaških brezposelnih mladincev postaja vedno bolj obupen, kor je moral priznati tudi tržaški občinski svet v svoji resoluciji Pred dnevi je tržaški občinski svet izglasoval ob podpori vseh občinskih svetovalcev in to tako večine kot manjšine od demokristjanov da kominjormistov in «misi-nov«, važno resolucijo o vajencih, Občinski svet, zlasti pa občinski odbor, ki je sestavljen iz predstavnikov reakcionarnih strank, se dolgo ni hotel baviti s tem vprašanjem, ker je preveč boleče in ker v strahotni meri odkriva sedanje zelo žalostno stanje mladine na našem ozemlju. Položaj pa je postal počasi tako resen, da se je moral izreči tudi občinski svet in izglasovati resolucijo, ki vsaj opozarja in zahteva rešitev lega vprašanja, čeprav ne nakazuje odločne poti za dokončno zaposlitev vseh brezposelnih mladincev. Težko je ugotoviti, koliko je v resnici vseh brezposelnih mladincev, saj večina ni vpisana na uradu za delo, ker niso še nikoli imeli, kalit zaposlitve, pa tudi številni gospodarji le neradi vidijo delavske knjižice in nočejo plačevati predpisanih socialnih prispevkov. Ukrep ZVU je sicer mnogo pripomogel, ker dobivajo podjetja posebno pomoč za zaposlitev vajencev, vendar še zdaleč ne rešuje položaja: Lani se je tako v okviru tega ukaza zaposlilo skupno 1.347 vajencev, kar pa je se vedno mnogo premalo, saj štejemo brezposelnih mladincev na deset tisoče. Podjetja so na osnovi tega ukaza sicer sprejela neko število mladincev, a jih zopet takoj odpuste, ko se konča vajeniška doba in z njo pomoč ZVU, To je seveda zelo velika krivica, saj je vajenec la nekak učenec, ki ne dobiva polne plače in ga odpuste prav tedaj, ko je prišel do konca neprijetne učne dobe in ko bi moral prinašati domov svoj prvi večji zaslužek. Številni mladinci pa so o-stali kljub omenjenemu ukazu, kljub vsem pomočem na cesti in ne morejo dobiti dela nikjer razen morda pri SELAD za nekaj mesecev. Povsod se jih otepajo in pravijo, da imajo že sedaj dovolj ljudi in da bodo morali odpustiti še stare, že mnogo let zaposlene delavce. Gospodarska kriza in vedno hujša brezposelnost je glavno vprašanje tudi pri zaposlitvi mladih ljudi. Odločna borba proti gospodarski krizi je zaradi tega tudi edini način, da se reši vprašanje brezposelne mladine. Tega vprašanja pa ne bodo rešile solzave tn morda drugače koristne resolucije tržaškega občinskega sveta, temveč samo prebivalci Trsta z odločno borbo za svoje interese. Bodo Grki osnovali mladinsko organizacij? Grška mladina vse do sedaj ni imela svoje organizacije. V Grčiji enotne mladinske or. ganizacije sploh ni, da. niti ne govorimo o organizaciji, ki bi zajela vso grško mladino. Sedaj pa se govori, da bodo v Grčiji osnovali enotno grško mladinsko organizacijo, ki sicer ne bo politična, ki pa bo imela nalogo, da med seboj poveže vso grško mladino in ji tudi omogoči stik z mladino tujih dežel. Zanimivo je, da tudi grški študenti nimajo svoje organizacije. Skoraj v vseh drugih državah so študenti včlanjeni v številnih društvih in organi, zacijah, v Grčiji pa imajo navadno fakultete svoja ozka, večinoma strokovna društva in nitj iste fakultete v Atenah in Solunu niso med seboj povezane v enotni organizaciji. mm. & . . ,m^.. a M Brezposelni v pristanišču URA - POPOLN Ljudje so merili čas že pred 6000 leti -Prve ure na kolesa pa so se pojavile šele pred 300 leti Navadna ura ima od 150 do 180 delov Ljudje so začeli meriti čas že pred 6000 leti. Egipčanski astronomi so ugotavljali čas po dolžini sence, ki jo je metala lesena palica. Taki uri so rekli «gnomon>*. Ta ura je delovala seveda samo v sončnem vremenu. Zato so si izmislili Prvo žepno uro je izdelal urar Peter Henlein iz Niirnberga. Ta ura je imela samo en kazalec, navijala se je s ključem in ni imela zasteklene številčnice. vodno uro. Med dve drevesi so obesili lijak z zelo ozkim grlom, skozi katerega je počasi kapljala voda v niže ležečo posodo. Na podobnem načelu temelji tudi peščena ura, k: jo še danes sem ter tja uporabljalo. Slovenska književnost VPnAaANjA Preizkusimo svoje znanje iz slov. književnosti, da bomo videli, koliko Šolskega znanja nam Je ostalo. Ni vse Šolsko znanje le za šolo, marsikaj je takega, kar mora vedeti vsak izobražen Slovenec. 1. V katerem mestu je izšla prva slovenska knjiga? 2. V kakšni pisavi je bila pisana? 3. Prvi slovenski časopis? 4. Prva slovenska povest? 5. Prvi slovenski roman? 6. Katere pesmi so bile »zaprte«? 7. Katere pesmi požgane? I. Kateremu pisatelju so rekli slovenski Turgenjev? S. Najstarejši še živeči slovenski pisatelj? 19. Kateri slovenski pisatelji in pesniki so padli v NOB? (Rešitev poiščite v 9. koloni) Rojstvo minute Prve ure na kolesa so se pojavile šele pred 800 leti in so imele en sam kazalec, saj se tedanjim ljudem ni še nikamor mudilo in so bili res pravi ((kapitalisti časa«. Ko pa so šli pred 450 leti pogum, ni mornarji odkrivat nove kontinente, se je z novo plovbo povečala tudi potreba po natančnejših urah, Se kasneje se je pojavila nova časovna enota; minuta. Ta je dejansko stara komaj 250 let, saj se je šele okoli leta 1700 pojavila prva ura, ki je imela označene tudi minute. Današnje ure so pravi stroji, Njihova kolesa morajo biti res dobro izdelana, saj napra. vijo štirikratno pot okoli zemlje, preden se izrabijo. Navadna žepna ali ročna ura ima 150—180 delov in so morali zanje napraviti inženirji okoli 800 načrtov. Za izdelavo je bilo potrebnih kakih 1400 delovnih operacij, od teh 1000 ročnih. Sestavljanje delov se o-pravlja s sistemom tekočega traku. Najtežje delo je vstavljanje psi v rubinska ležišča, Ta ležišča so izumili leta 1704, da bi preprečili hudo trenje kovine ob kovino. Danes ne uporabljajo več naravnih rubinov, ampak umetne, ker so odpornejši in neprimerno cenejši. Dobre ure morajo imeti 7—15 rubinov, Ura kot orožje Prve sodobne ure so bile železne, težke in izdelane v obliki krogle. Hernnsleinovo ((niirnberško jajce«, ki dela še danes po 376 letih, je bila tako težka ura, da se je. njen lastnik lahko z njo ubranil pocestnih razbojnikov. Angleška kraljica Elizabeta I. je morala imeti posebnega paža, da je za njo nosil uro. Napoleon pa je svojo kroglo obešal za pas. Sčasoma so seveda ure postajale vedno manjše in so jih spretni urarji izdelovali v najrazličnejših oblikah; kot knjige, sadje, ptice, ribe itd. Zanimivo je, da je prvo budilko sestavil že grški filozof Platon. Svojo vodno uro si je uredil tako. da je voda pri določenem pritisku sprožila zaklopko, skozi katero je začela po cevi odtekati voda. Pod vplivom iztisnjenega zraka je m Pred 2.000 leti so v Aleksandriji začeli izdelovati velike ure na principu zobatih koles iu na vodni pogon. Takšno uro je podaril kalif Harun Al Ha-šid francoskemu vladarju Karlu Velikemu. začelo igrati godalo in tako ob določenem času na prijeten način zbudilo slavnega filozofa. Današnji čas pa pozna seveda že ure, ki so varne pred magnetskimi vplivi, udarci, so vodotesne. Najmodernejše zapestne ure so avtomatične, ker se same navijajo pri normalnem gibanju rok. Lansko leto so nas pa Švicarji celo presenetili z zapestnimi urami, ki jih poganja majhna električna baterija. Nov način štipendiranja študentov v Velik pomen za zaostale kraje, ker bodo lahko krajevni odbori poslali na študij marljive in revne srednješolce V Jugoslaviji je zvezni izvršni svet izdelal predlog nove uredbe o štipendijah, ki bo po sprejetju v marsičem spremenil sedanje možnosti podpiranja in bo omogočil družbenim in oblastnim organom, da sami s podeljevanjem študijskih podpor in štipendij pošiljajo iz svojega področja na študij marljive srednješolce, ki sami kljub otroški dokladi ne bi zmogli sredstev za univerzitetni študij. Ta uredba bo imela še prav poseben pomen za zaostale kraje, kjer so bila do sedaj zelo redka podjetja, ki so podeljevala štipendije slušateljem visokih šol. Štipendije so kvečjemu delili razni oblastni organi in še ti v zelo majhnem številu in majhni višini. Ro novi uredbi bodo okrajni ljudski odbori, mestni ljudski odbor in občinski odbori podeljevali štipendije v višini 3000 do 7000 din pod pogojem, da prejemnik štipendije izgubi pravico do otroške doklade. Običajna višina teh štipendij bo znašala 3—5000 din ter bo le v izjemnih primerih znašala do 7000 din. Višino štipendije bodo odredili na osnovi socialnega stanja prosilca, po značaju študija in usmeritvi ter eventualnih obveznostih, ki. jih bodo prosilci pripravljeni sprejeti glede na službo. Poleg teh štipendij pa bodo univerzitetne oblasti, družbene in gospodarske organizacije lahko praviloma tudi štipendirale in sicer na podlagi splošnega razpisa štipendij v višini do tri tisoč dinarjev. Te štipendije bodo dodeljene izključno na podlagi študijskih uspehov in se bodo podeljevale od leta do leta posebej. Osnutek uredbe so dali sedaj v splošno razpravo študentom visokih šol in po vsej verjetnosti bodo z osnutkom uredbe seznanili tudi srednje, šolce, vsaj v onih razredih, iž katerih preidejo po opravljenem zaključnem izpitu na visoke šole. Slovenska kmetijska šola na Koroškem Zgodovina slovenske kmetijske šole v Podravljah je nekakšna slika splošnega razvoja povojnih prizadevanj koroških Slovencev za prizna- nje njihovih narodnostih pravic in za popravo krivic, prizadejanih v preteklosti, Bivše Gavžarjevo posestvo v Podravljah, ki so ga med nacistično okupacijo odvzeli Slovenski zadružni zvezi, je bilo šele po dolgem sedemletnem boju z odločitvijo najvišjega sodišča na Dunanju končno spet priznano svojemu pravemu lastniku. Za to so se borili prav vsi koroški slovenski kmetje, da bi omogočili svojim otrokom strokovno izobrazbo v materinem jeziku. Sola je končno začela delati. Gmotno so jo podprli tudi slovenski zadružniki v matični državi. Slovenska kmetijska šola je plod in stvaritev nerazdružljive povezanosti Slovencev tostran in onstran Karavank v boju za to, da si koroški Slovenci ustvarijo novo in važno postojanko za obstoj in napredek slovenskega kmečkega prebivalstva, za go. spodarski napredek Zilje, Roža, ’ Poljune in Gur; Deželna vlada je predlagala, naj bi bila šola javna. Slovenci so pripravljeni na to, zahtevajo samo, da bo javna slovenska kmetijska šola upoštevala narodnostne, kulturne in kospo-darske posebnosti Slovencev na Koroškem, s tem, da jim bo zajamčila pravico soodločanja pri namestitvi učiteljev in pri sprejemanju gojencev ter da jim zajamčijo, da bo slovenska kmetijska šola, trajna ustanova, ki je ne bo mogel nihče ukiniti ali pa izpre-meniti v ustanovo, ki ne bi delala v skladu z narodnostnimi smotri Slovencev na Koroškem. 0 > ZORMAN vsv< Dl 0 D0 (Odlomek iz povesti dz obroča>) Tovariše je vse našel na mestu. Miloša v krošnji zaradi listja ni mogel videti, a ga je ta z rahlim žvižgom opozoril nase. Fič se je plazil od vogala do vogala, kjer so tesno prilepljene ob zid stale temne, sence — nje-govi fantje, ki so oprezovali Zlili so se z mrakom, da bi jih ne opazil, če bi ne vedel zanje. «Je že kdo motil?« je Jurček šepetaje vprašal F.iča, «Ne. Samo neka ženska je šla mimo, pa nas . še opazila ni«. Cas se je vlekel. V zraku je ležala napetost, fei jim. ni dala mirno dihati. V. bližnjem zvoniku je vsake četrt ure udaril zvon. Zvok je zatrepetal nad mestom in se počasi izgubil, S trga se je oglasil hrup avtomobilskega IGRE NA SMUČEH Pred tednom dnj je bilo tudi v Trstu vse belo na veliko veselje tržaških otrok. Na njih žalost in v zadovoljstvo starejših je sneg že izginil. vendar upamo, da bodo sledeča štiri navodila za razne igre na smučeh prišla mladim in starim prav za tiste dni. ko se bodo odpelja. li v hribe, kjer ni pomanjkanja snega. Ljubiteljem smučanja bodo naslednje štiri igre gotovo prišle prav in jim bodo v veliko veselje. To še toliko bolj, ker smučarju začetniku pomagajo pri učenju, ostalim pa bo. de nudile veliko zabave in smeha. 1. Mala in velika vratca Postavimo različne ovire iz smučarskih palic. Nizka, ozka vratca, skakalnico itd. Skušajmo presmučati vse ovire brez palic. -s* 2. Viseča klobasa Na blagi strmini postavimo vislice, sestavljene iz smučarskih palic, na katere obesimo kos klobase, ki jo skušamo pograbiti z usti med smukom. Za spretnejše postavimo neko. liko višje vislice. Namesto klobase lahko obesimo tudi kakšno drugo reč (jabolko, kos kruha ali podobno). 3. Bombardiranje — preizkušanje strahu Smučarju je treba pripraviti prosto pot — špalir. Na obeh straneh poti stojijo s kepami opremljeni metalci. Kepati smejo samo takrat, ko jim smučar kaže hrbet, sicer bi lahko prišlo do kakšne nesreče. Ko pa pokaže hrbet, si ga pošteno privoščijo. 4- Grb ali napis Igralci so razdeljeni v dve skupini in obrnjeni ’ s hrbtom skupaj. Od vsake skupine na 30—40 m označimo po eno črto za cilj. Vodja igre vrže v zrak denar. Ena vrsta ima jnapis« druga grb. Ce je napis, potem skuša tista vrsta, ki ima napis, pobegniti čimprej za svojo črto. Druga vrsta se med tem obrne in skuša prvo ujeti. Ce se kateremu iz druge vrste posreči, da ujame koga iz prve vrste (s tem, da se ga dotakne), še mora ta odstraniti iz igre. Igramo brez palic. S V. NOV MEDNARODNI DELOVNI TABOR V JUGOSLAVIJI? Na zadnji konferenci v Splitu, kjer je mednarodna organizacija za mladinski turizem razpravljala o izmenjavi mladincev med različnimi državami, so tudi predlagali, naj bi Jugoslavija nadaljevala s prirejanjem mladinskih medna, rodnih delovnih taborišč. Po mnenju mhogih inozemskih mladinskih delavcev in funkcionarjev raznih mladinskih organizacij so ti delovni tabori nudili mladini izredno možnost, da se med seboj spozna. NAJVECJI MORSKI RAK Največji morski rak živi na obalah japonskega otočja. Dolg je do 2 metra, a kadar razširi svoje škarje, ima dolžino od 3 do 5 metrov. Živi na morskem dnu v raznih globinah. Na poged je strašen, toda na razburkanem morju ali na plitvini se komaj giblje. Tudi za lov je v takšnem stanju popolnoma nesposoben. Kljub svoji, strašnosti je prav zaradi svoje neokretnosti po gost plen raznih morskih roparjev. Trstu SEIZMOGRAF ZA NAPOVED POTRESOV Kalifornijski tisk poroča; da bodo v kratkem zgradili nov seizmograf, ki ga bodo postavili v nekem j.užnokalifornij-skem gorskem predoru ter bo, do lahko z njim merili napetost in pokanje zemeljske površine, ki povzroča potrese. Strokovnjaki napovedujejo, da bodo z.novo napravo, če se bo obnesla, lahko napovedali potrese več dni tre leta naprej. J > Pamet je vee kot moč Afriška pravljica Nekega dne se je šel očka zajec sprehajat. Prišel je na morski breg. Ko je gledal v valove, je mimo priplaval kit. In zajec se ni mogel premagati, da bi se na ves glas ne začudil: »Joj, kakšna velika žival!* Poklical je kita: «Hej. tl! Pridi bliže! Nekaj tl bom povedal*. Kit je priplaval do brega in zajec mu je rekel: »Res je, da si velik in debel, a kdo ve, če si tudi močan. Jaz sem zelo majhen, kaj ne? A stavim, da sem močnejši od tebe*. Kit je pogledal zajca in se zasmejal. Zajec je nadaljeval: «Po-slušaj! Prinesel bom dolgo, debelo vrv. En konec si boš tl privezal na svoj rep, drugi konec pa si bom jaz ovil okoli života. Vsak bo vlekel na svojo stran. Stavim, da te potegnem na kopno*. »Pojdi in prinesi vrv, malček*, je dejal kit. «Bova videla*. Zajec je tekel v gozd, poiskal slona in mu rekel: »Velika glava, majhen repek! 2ivali. ki so tako velike kot ti niso zares močne. Jaz sem zelo majhen, a če bi se pomerila, stavim, da bi te premagal*. Slon je gledal zajca in se zasmejal. Zajec mu je rekel: »Poslušaj! Prinesel bom dolgo, debelo vrv. Na en konec se bos ti priveza), a na drugega jaz. Vsak bo vlekel na svojem koncu. In stavim, kar hočeš, da te bom povlekel prav do morja*. «Pojdl in prinesi vrv*, je dejal slon. »Bova videla*. Zajec je poiskal dolge vrv. Tekel je k morju, vrgel en konec kitu tn mu rekel: »Dobro se priveži! Kmalu ti bom zaklical, da sem pri- pravljen. Tedaj bova oba začela vleči*. Slon si je privezal vrv okoli života in čakal. Zajec se je skril v grmovje, nato je zavpil: »Zdaj* Tedaj je začel kit vleci na enem koncu vrvi. a slon na drugem. Vrv se je napela kot struna. Obe živali sta napeli vse sile, toda nobena ni mogla druge premakniti z mesta. Vlekli sta, vlekli, a nenadoma — ršk-— vrv se je pretrgala. Slon se je zvrnil na hrbet in vse štiri pomolil pod nebo. Kit pa je treščil ob skale in se ranil. Zajec je tekel k slonu: «Oh, prijatelj! Ali si se u-dartl? Zakaj pa se meriš s takim, ki je močnejši od tebe?* Slon ni vedel, kaj naj mu odgovori. Zajec je nato tekel h kitu na morski breg in vzkliknil: «2al mi je, da sl se ranil! Toda zakaj si se tako ponašal s tem, da si velik kot kaka ladja? Zdaj pa imaš! Drugič ne bodi tako prevzeten!* Kit je molčal. Kaj naj bi bi] tudi odgovoril? Priredil FRANCE BEVK Narisal DUŠAN PETRIČ VLAK Vlak je zapiskal. Vse je v redu. Stroj zasope in kolesa bijejo, hrumi sopara, da se cela hiša strese. Marko naš je strojevodja, Tanja je kurjač in meče premog v pec, ki vsa žareča iskre puha plameneče. 2e dirja vlak po sobi. Hrope, stoka, divje puha. zdaj Jo v kuhinjo zavije, kjer kosilo mama kuha. Oj .nesreča! Vlak iztiri! Marko, revček pade z vlakn 2e v naročju svoje mame vroče solzice pretaka. Golar Manko ISTO NI ISTO Zivčj Je mogočen vladar, | ko Je prišel pred vladarja, ki je veliko dal na sanj e. »Slišal sem za tvoje sanje Nekoč se mu je sanjalo, da in ker jih nihče ne more so mu po vrsti izpadli vsi razložiti, sem sklenil, da jih zobje, lepi beli zobje, na kav jaz razložim. Zobje so tvoji tere je bil tako ponosen. Takoj je dal povabiti svojega dvornega razlagalca sanj. »Razloži mi nemudoma te sanje. Močno me skrbi, kaj neki pomenijo*, je ukazal. Razlagalec je pobrskal po knjigah in dejal: »Mogočni gospod, sanje pomenijo tole: tvoji zobje so tvoji sorodniki, njihovo izpadanje je njihova smrt. Kmalu ti bodo pomrli vsi sorodniki*. »Kako se upaš kaj takega povedati!* se je razjezil vladar. «Obglavite ga!» je ukazal. Ko so ubogega razlagalca obglavili, je hotel vladar 16 vedeti, kaj pomenijo sanje, toda nihče se ni upal ponoviti razlagalčevih besed. Od nekod se je priklatil star mož. «Jaz mu povem isto, samo z drugimi besedami*, je dejal in sel k vladarju. »Svetli gospod*, je dejal. sorodniki, dolgo in srečno bodo živeli, toda ti, svetli gospod, jih boš vse preživel*. Vladar je bil zadovoljen in je bogato nagradil starca. čeprav ni slisal nič novega. (Perzijska) Manica: 1. Na gori zeleni možakar stoji, zai-es čudovita v njem sila tiči. Oddaljena mesta, pogorja, vasi prestavi v bližino pred tvoje oči. ■pstBčufivp luavr 2. Postrežnlca Cirila je pod vod6 hodila, • a se ni nič zmočila. laniB vu visou a/ epoa Jvjfg Veledelo mojstra Mihca Mihec je slikarjev srn. Videl je. da dela oče na platnu čudovit« slike ljudi in živali in z barvami prikazuje nebo, zemljo in sploh vso naravo. Opazil je, s kakšno ljubeznijo oče slika. Ko bom velik, je pomislil mali Mihec, bom slikal samo konje. In že se Mihec vadi, da bi narisal najlepše živali, ki se Jih le more domisliti. Toda konji, ki nastajajo pod njegovim svinčnikom, sploh konjem niso podobni. Bolj so podobni nekakšnim štirinožnim nojem. Slikati res ni lahko! Pa vendar je Mihec že močno napredoval. Ce zdaj pogledaš njegove slike, koj veš, kaj pomenijo. Saj pa tudi vsak dan riše. Za to mu ne manjka ne potrpljenja ne ljubezni. A to že dosti zaleže. Cas bo opravil svoje in Mihec bo postal nemara tako velik slikar kot je njegov oče. Včeraj je na risalnem listu napravil lepo sliko. Narisal je možakarja, ki se s palico v roki sprehaja kraj morja Možakarja Je kar dobro zadel, dasirav- no mu roka raste iz prsi. Na suknji nosi štiri gumbe, to pa je že popolnost. Zraven njega raste drevo, v daljavi pa je videti ladjo. Kazilo je, kakor da možakar jemlje ladjo, v roke in ko da hoče pogojniti drevo-To Je napaka v perspektivi toda na kaj takega naletite tudi pri najbolj slovitih mojstrih. Danes končuje Miliec še večjo sliko. Na njej je videti ladje, vodo. ljudi in mlin na veter. Zavoljo nje sam sebe občuduje. Toda pozabil je na mucko, ki se je pri njegovih nogah igrala s klobčičem volne. Brž ko je odšel iz sobe. je mucka skočila na mizo in s tačko prevrnila črnilnik. Črnilo se- je razlilo po risalnem listu. Tako je mucka uničila veledelo mojstra Milica. Ustvarjalec se je razžalostil, vendar bo kmalu napravil novo sliko, da bi zbrisal žalitev, ki sta mu Jo prizadela mucka in naključje. Tako so talenti vzvišeni nad zlo srečo. Anatole France motorja in se oddaljil « sprotni konec mesta, t>a nekje je zam.oklo P1 oči!®, Vsak šum jih je vznemirit da so se prihulili in ; čakali. .. Jurček je mislil na ocv- Kdo ve, če mu bo usP®“ prepiliti železje? skrbno pazijo nanj, če o kaj slišali, je vse izgubile «Dolgo ga niz, je raur svojo skrb Fiču, ki je utrudno lazil od vogala vogala, spraševal in «Počakajmo! Okenski ži niso iz maslan. ., Ko je odbila ura ena!u je Miloš na drevesu z®51 skozi zobe. «Vrv!r> je šepnil. Jurček se je zavzel in jeverno prisluhnil. Nič s® zganilo onkraj zidu. | «Brž! Vrvh se je nestf no oglasil Miloš. , . Jurček se še vedno ni rf maknil. Nekaj ga je ph\ valo na mesto, srce nvl J !#» fi razbijalo in kolena so s® tresla. Pa je bil že tu Z mogočnim zamahom j* gnal svitek preko zidu. j' je švistnila in trznila t> govi roki. Sele sedaj *e J Jurček zganil. Zgrabil )e ^ prosti konec, ki je visel tej strani, z njim pa še in Miloš, ki je bil ^ z drevesa. Čutili so, kak° je vrv napela se rte*1 trenutkov in vrh zidu zarisala postava. eOčkah je dahnil JurLf Se skok in bil je na ^ bodi Fantje, ki so °Pr, j, na vogalih, so prišli bUze se strnili v gručo. Im ((Pojdimoh je šepnil drugega iz sebe. mogel spra> Bil je res skrajni cas, °P t* nastal bi preplah in V0^ so utegnili vsak hip eP^j bi bilo patruljam težko «Saj se še vidimon, Je... Jurček fantom in c|| kel stisnil roko, vsem po ,,, Bilo mu je lepo in te‘ obenem. Ki f Stopil je za očkom, K ^ z mačjimi koraki hitel ^ ulici. Ko se je ozrl, j®* del, da so tudi fantje ni li vsak na svojo stran , vila sta čez most in V°\ še mimo zadnjih hiš do ^ toka. Na vsakem vogal*^ postala m oprezovala Pr,« sta planila dalje. K° imela za seboj posle' hišo, sta se oddahnilo- . ste dobro opr° J. dtt «To ji Jurček«, je rekel očka,™ prišel do sape. Prijel 9*1 okoli, ramen in ga dl)" od tal. . «Saj ni bilo nič toKma se je branil Jurček. F*,m je pohvala silno dobro ((Kje je mamica?« ((Tamle v sem spravil Hodila gozdičku. k Mani«. st1. sta po travi, •^ ob potoku, da sta se senci izgubili, med v ,sc. Medtem je bil vzšel in oblil polja z mehko lobo. Bila je lepa noč. ? Mamica, ki ju je vgjc ko sta zavila h gozdičk*1 ma je prišla naproti■ J «Ali je mogoče?» je, at-tala m objemala z da) zdaj spet Jurčka. A Vzpeli so se v hrib. so počasi, govorili P* Preveč je bilo sreče v ^ da bi jo mogli izraziti 1 J sedava. Morali so 'J kmetije in Jurčka je T, j jetno stisnilo v prsih, ^ je ozrl na pogorišče- ji nik in ožgani zidovi dvigali pod nočno svitu meseca so kakor mogočna biU to? obtoffi kaz*1‘ j, Jurčku je korak g« z grenkobo se je oZX ^ ' ^51 pest z iztegnjenim , -St» X p)/-. razvaline. Bilo mu )e< ,rtm starega ' .ft ustih in pi rad* r da vidi tam s pipo v ženo, ki je tako stregla s sadjem. Našli so ju z očra11 -t tele ji -v tleh. roke pa sta ime co zvezane na hrbtu prišlo v spomin ?>ce povedovanje. tCf «Janošh je siknil ,rl< jCo mi, pa stopil za ma”1 očkom. Ozrl se je Pred temni svojo vabili. j njim so s« t ti gozdovi, P°sU,,rt 1 svobodno Pes Slovenska knjiKf til ODGO 1. Trubarjevi vo<* Lj koii** nr zem in Abecedn1"^^, IjtlO A v Tilbingenu 2. V gotici. Prvi štiri leta pa • flie 3. Vodnikove »Lob!*0 vize« 1797—99. v 4. Ciglerjev* »Sreč* sreči« 1836. pr’ 5. Jurčičev * 1*66. ^4^ S. Levštlkove P«s®' . 1 ero*** 7. Cankarjeva t. Janko Kersnik jel* ;«!' 9. Ivan Trinko-2aU> • 1163, -'M 10. Karel Kajuh Miran Jarc, Ivan Rob. .D*iey MRAZILA IM MEDNAROONA konferenca o hibridni koruzi za pomoč kmetovalcem ^nkazila veljajo za prvo polletje tekočega leta "l s® nanašajo na gradnje in obnavljanje gcspo-oi'shih poslopij, na zemeljske spremembe, no. J|Q«up redkih kmetijskih strojev, volilnih /ajc itd. Za tekoče polletje bo Za 'szniška vojaška uprava odo-TOia potrebno vsoto, s kate-Kmetijsko nadzorništvo vjii prisPevke za nekatere n . Pobude nanašajoče se >t .'^oljšanja in povečanje e Proizvodnje. V ta bodo dani: Ji ^ri.sPevki, ki lahko dose-^"«Jve8 38 odst, za gospo-rsjj; •. zboljšanja (gradnje, slonih * in Preureditve po-ln za zemeljske spre-ssifi* *S'°boko oranje za za-•8aai«v trt in sadnega drev-za ustvaritev novih temh površin), sti ™etov.a'ci, ki mislijo izve-slu5itmenjena dela in se pomora in ,z.ak.onitega prispevka, ročnn , ozlti Prošnjo na pod- ^ v 0' o d d el ek61 z a ^ ° nadz0rni' “oljšanja - 'ga štev. 6, I„ tel. 35-156. Pade- a vlagan^e prošenj za- Vsaditev103 l' za oranje in drevja m sadnega nadzorništvo bo interesi r,Primer obvestilo zajem, ranca o možnosti pre-'ahko pnsPevka, nakar bo Prednic p.redl°žil prošnjo s 'dpisammj dokumenti nic lir lir zemeljska iz-Trst — Ulica Prispevki za nakup vrt- najviš1feTT,Cebuli,c tuliPan°v v Matkov znesku 30 odst, iz- Ve^inom^mh t0-a^cem’ ki se stv°m r , V1J0 s cvetlicar-Manj 'inn z® naročitev, naj-Panov niL-vrtmc in 300 tuli-Ob J?.? S? ^.8- februarja t. 1. dati no °vci*vi mora prosilec vrfniracun 50-- ^ za vsa-ko3 ^bulico."1 8'~ Ur Za VSa‘ Vsen'Pkorktn^ Za "akup pred‘ znanih T nih ln še malo po- najvišiP„metijskih strojev, v Prošnii? znesku 30 odst. aPrila t ? treba vložiti do 30. ,:"im • ^ana bo prednost " ,r°.lem, katere bo po- rala za za naše področ. naročitvi plačati 100 vsako pišče in 50.— vsako jajce. 6. Prispevek za nakup racionalnih panjev v najvišjem znesku 30 odst. Prošnje je treba vložiti do 30. aprila t, 1. Prošnje za prispevke, označene pod točko 2. in naslednjimi je treba predložiti ravnateljstvu Področnega kmetijskega nadzorništva — Trst — Ulica Ghega štev. 6, I., telefon 38-673. Vse omenjene pobude in izvedba potrebnih del spadajo pod veljavne zakonske določbe in pravilnike, s katerimi se kmetovalci lahko seznanijo v uradu Kmetijskega nadzorništva. PADEC SVETOVNE LETINE JEČMENA IN OVSA Svetovna letina ječmena in ovsa v letu 1953-54 bo manjša kot je bila v preteklem letu, vendar še vedno nad povprečjem. Pričakujejo celokupni pridelek 125,193.600 ton, to je : al,944.000 ton več kot je bilo predvojno povprečje (1934-39), vendar za 3,888.000 ton manj kot lani. '■■■■ 'J -, -. ^SKIH \V\N NOVA VRSTA ZELJA Na državni kmetijski poskusni postaji Wisconsinu so vzgojili novo vrsto zelja, ki je zelo odporna proti zelo razširjeni in škodljivi «zeljni zlatenici«, bolezni, pri kateri začne rjaveti listje in zakrni rast zelja. Nova vrsta zelja je prikladna za klimatične razmere večine Združenih držav in za podobno podnebje drugje po svetu. Novo zelje ima malo, vendar kleno glavo, ki se ne odpre tudi če se pusti zelje dalj časa na polju; zori zelo rano in je primerno za prodajo na trgu takoj za najbolj zgodnimi vrstami. kot tudi pokrajinska slika se z namakanjem vidno spreminjata. $e nedavno je bila kot Švica velika površina področja neprimerna za življenje ljudi Danes pa je del te puščave že prostrana oaza s cvetočimi naselji. Z melioracijami, ki jih vodi posebni oddelek vlade francoske Zahodne Afrike, nadaljujejo zdaj v pospešenem tempu. Glavne zasluge pri tem gredo Emilu Belimu, ki je prvi izdelal načrte za kontrolo Nigra. V Beogradu je bila 8. mednarodna konferenca strokovnjakov za gojitev hibridne ko. ruze, Konferenco je sklicala Specializirana agencija OZN za kmetijstvo in prehrano FAO. Začel jo je predsednik FAO g. Silow, udeležili pa so se je predstavniki 20 dežel Evrope. Azije in Afrike ter delegacija ZDA z opazovalci iz ameriških organizacij FAO in FIS. Clan Zveznega izvršnega sveta Hasan Brkič je v imenu Jugoslavije pozdravil sklicanje te konference v Jugoslaviji. Poudaril je, da je Jugoslavija posebno zainteresirana na pridelovanju koruze in da je v tem oziru na tretjem ali če-mestu na svetu. V Jugoslaviji namreč pridelajo na leto kake 4 milijone ton koruze, s katero imajo posejanih nad 2 mlijona ha. Zato se strokovnjaki na vzornih poljih mnogo ukvarjajo s hibridno koruzo, ki je sejejo čedalje več. Na predlog francoske delegacije je bil za predsednika konference z aklamacijo izvoljen jugoslovanski predstavnik akademik profesor Alojz Tavčar, ki je potem za podpredsednika predlagal ameriškega delegata g. Grimna. NEKAJ POTREBNIH UGOTOVITEV ZA NAŠE KMETOVALCE ‘isti.. ?ebna D .komisija smatrala za je)" P lmerne bolj ). 4 za nakup od- bra«egaTVek ___________- -- Z najvi5ifmena večne detelje ?adevn= znesku 30 odst. Jemaj0 j prednaročila se spre- za nakup valil- ,s5et odhr=l dan staril1 pi' t?rnška 21 Pasem (bela li-,i?mPshiro? Island, New i Sfi orl t’ V naivišjem zne-» '^aio * ’ naročila se spre- .?,*• I t>° Yključno 31. mar-rnora naročit? iste Piščet ali val-ilnih Pasme in mora ob ODKOD IZVIRA živalskih bolezni NAJVEČ in okvar RAHEL PADEC SVETOVNE LETINE KRUŠNIH ŽITARIC Po sedanjih podatkih bo svetovni pridelek krušnih žitaric v letu 1953-54 nekaj nižji kot je bil v prejšnjem letu. Poročila o žetvi iz večine dežel severne poloble in previdna cenitev letine v deželah južne poloble kažejo, da bo celokupni pridelek nekoliko manjši kot je bil rekordni pridelek leta 1952. Glavne svetovne izvozne države bodo imele manj pšenice in rži kot lani, žetev v Evropi in Afriki bo pa nekoliko večja. Vzhodna Evropa, ki je najbolj važno področje rži, bo imela približno enako letino rži kot leta 1952. Argentina bo pridelala nekaj manj žita kot lani. Pridelek pšenice v Evropi bo za okoli 45 milijonov bušljev večji kot lani, pridelek Azije pa približno enak. PLASTIČNA kOCALAb ZA KOKOSI Na nedavni smithfieldovi razstavi kmetijskih strojev v Londonu je bilo videti tudi plastična «očala» za kokoši, pač eden od najbolj nenavadnih razstavljenih predmetov. Temna in neprozorna «očala», ki se nataknejo na kljun, naj preprečijo kljuvanje perja in kanibalizem, h kateremu nagibljejo posamezni zastopniki perutnine. «Očala)> se lahko kupijo v primerni velikosti za kokoši in v velikostih za peteline in purane. Glavne stvari, ki jih morama upoštevati za zdravje živine so; naravni viri zdravja, ustrezna m izdatna krma, smotrno in zmerno izkoriščanje živali Četudi se zdi neverjetno, je vendar res, da je živalskih bolezni večidel kriv človek sam, ker z živalmi ne ravna pravilno. Večina ljudi ne uvide-va, da so tisti osnovni pogoji, ki vzdržujejo zdravje človeka potrebni tudi živalim. Živinorejci se nikakor ne morejo o-tresti mnogih napačnih nazorov, predsodkov in starih navad. Toda prav te zaostalosti in napačnega mišljenja se mo. remo znebiti, če hočemo res sPargiji naša zelo Cenjena povrtnina ^— —--------------------------- tQst * ®°rQ biti zemlja in koko jo pripravimo, da bo ^^J^gjjev čim boljša - Način pridelave ia razne sorte naših v,°,.ena ,°d najstarej- nam zadostuje 30 do 40 g sedata ;.,u“Urnih rastlin. 0_ mena. Seme i ?tnja‘a - k že Jta ln sivita njihov n n in pra..rimska pesnika ^vrtn,'"^ Ta svojevrst 'bnVrt^?emniGneZn' 0 v ni 1 jo po '"Prav n« k.a!n?m Pasu Istre tnJT v n e v ♦ i Aaire, U fcačin talfem obsegu, in ler> ^»gojitve ni raciona- v treri i " ni raci £ a ličili šparglje ?spta caes/1 metulja : fiu, fj„ . rum» v takem ob' na- metulja «Hy- ^ -je večina vrtnarjev h p0vrtnmSel)e nacJalje gojiti ^ na in°- Vplivale so delo. jv.argljev t"®marjanje gojitve sn 1 Prenizke cene. k^ol5e cpn/azrnere drugačne. K, ?.Sum tpridelka in velik ku l nas-siliS°. da se ^ro. |‘Vno odločimo za to ^.'rčna 2* posebno Dobro pre- 0tn iV Pognojimo zemljo ffiS® dobrim ap- 3 kv ‘Cnalom .(3 stote na st. ® (Pri . Površine). Konec f.Ca. tehrn. -s v začetku me-isto 'ar3p.' potrosimo še bfata 3nv“'sin1° 40 kg super- ni1 v ^etk^olovici febl r, Prerio!.! marea izkc C56 'n Prih! -zemlji eo crr ži. 6 iarke 30 cm G,°' 1, 8ani0 ^emlJo iz jarkov S .•asr-■" ” ■ *—5 cm nt 8a hle »oStPosta- Kc, februarja jpamo z se ne V jarke name. k^žanega',hi°m debel° Plast pevskega gnoja ,11 Vrvimo ob Je to narejeno, jarka kol^P®11 vrvici iiak 0 n. oddaljene °P'čimo’ io cJsa'tem kolcu »s;rk'api- °Porabi vsadimo c'tne Jamo Pri sajenju le ?°vSt Žekei»*.ne korenike 5e nonoiP8”**1 nasa-navada p°nekod pri - ■ Slatii ne tn ^aki »ve eseCa‘ h b Od ‘nanj' ro _ ^arca v Vrst?n°3eno 30 mena. Seme pridobivamo od 4 let starih sadik. Seme ne sme priti pregloboko v zem-. jo. Najbolje je, da ga po setvi ni^neznana na-] pokrijemo 1 cm na debelo z rahlo zemljo ali zrelim kompostom. Seme kali zelo počasi (1 mesec in več dni!). V času razvoja rastlin moramo zemljo večkrat opleti, zrahljati in rastline razredčiti. V suši mo. ramo seveda gredice zaliti. Sadike presajamo, kakor smo že omenili, na stalno mesto v marcu. Ko smo, na prej omenjeni način, položili korenike špargljev v zemljo, raztrosimo po jarkih še preostali gnoj in toliko zemlje, da pokrije popke poganjkov na 5 cm debelo. Delo moramo opraviti v suhem vremenu. Ko poganjki poženejo, jih privežemo h kolom. Ko smo vse to končali, nam ne preostane čez le. to kot da plevemo nasade in v suši (ta ni pri nas redek gost!) zalijemo sadike. V jeseni konec prvega in drugega jeta, ko rastline porumenijo, porežemo odganjke' nad površjem zemlje in zemljo odkrijemo. Ni bojazni, da bodo korenine pozeble le, če je na njih nekaj centimetrov zemlje. Spomladi, naslednje leto po sajenju, korenine malo osipamo. V začetku tretjega leta (meseca marca) pa zasujemo jarke z zemljo, ležečo ob straneh, ter zemljišče poravnamo. Plast zemlje mora pokriti korenino 15 do 20 cm visoko. Vsako naslednjo jesen odkrijemo nasade in obrežemo odganjke. V dveh letih se korenine toliko okrepe, da lahko začnemo spomiadi tretjega leta obirati odganjke. Pri obiranju (izpod^ rezovanju) odganjkov (brstik) moramo paziti, da ne poškodujemo odganjkov sosednih korenin. Ce ne nameravamo takoj oddati nabranih odganjkov, jih moramo zakopati v zemljo navpično, če so pa odganjki namenjeni za takojšnji kon-zum ali oddajo, jih operemo in povežemo v enakomerne in čedne snopiče. Vsakih nadaljnjih 5 let moramo zemljo pognojiti enako kot v prvem letu ob sajenju. Pravilno oskrbovan in pognojen nasad traja 15—20 let. Srednji hektarski donos je 40 stotov lahko pa pridelamo do 70 stotov na ha. Poznamo vež sort špargljev. Pri nas do sedaj gojimo srednje debel zelen «Basahski špargelj« in debeli «Argen-teulski« (Aržantejski) špargelj, ki ima značilno in zelo cenjeno rožnato barvo rned sme biti Posameznimi •nanjša od nasade?1^™0 sadik e za Spa^®e'.j sejemo gredice v do. e £jj"w*h?Uo--Vr»t« cm 7 oddaljena Za 100 kv. m kaj prida zmanjšati izgube naše živinoreje. Ce hočemo bolezhi in okvare pri živini omejiti, je predvsem potrebno, da upoštevamo naravne vire zdravja. To je prvi pogoj. Drugi pogoj je ustrezna in izdatna krma. Tretji pogoj pa je smotrno in zmerno izkoriščevanje živali. Naravni viri zdravja Povsod jih je na pretek, ponujajo se nam zastonj, samo izkoristiti jih ne znamo. Tega bogastva ne vidimo, ker smo kakor slepec, ki sedi na zlatem rudniku, pa tega ne ve. Slepi smo, ker nismo dovolj poučeni, da bi spoznali dobrine narave. Ne znamo ceniti kako na živalsko telo zdravil* no vplivajo sonce, svež zrak in izejatno gibanje. To so studenci zdravja, za katere naših živali ne smemo prikrajševati, če hočemo, da bodo uspevale. Predniki naših domačih živali so živeli nekoč v prosti naravi kakor živi danes divjad. Živeli so, kakor jim je veleval naravni nagon. Gosta dlaka in mastna koža sta jih varovala mraza, utrjenost pa raznih nevšečnosti prirode. Ko jih je človek sčasoma udomačil, jih je redil in vzgajal v zaprtih bivališčih. Spremenilo se je njihovo življenje. Živali se niso mogle več izdatno sprehoditi, niso bile več deležne sončne svetlobe in niso uživale svežega zraka. Tudi u-strezne hrane si niso mogle več izbirati po svojem naravnem čutu; Vse to je oslabilo njihovo odpornost, njihovo zdravje. Z napredkom človeštva so se sčasoma razvile tako imenovane kulturne pasme živali, kot jih poznamo danes. Žlahtna goveda so večja in mnogo bolj molzna, kot je bila živina prvotnih vrst. Današnje pasme konj, goved, prašičev, ovac in perutnine so za človeka nedvomno bolj koristne in donosne, kot so bili njihovi dav. ni predniki. Z druge strani so £a te živali postale bolj dovzetne za bolezni in občutljivejše za razne kvarne vplive svojega okolja. Namesto da bi človek skrbel, in te plemeni-teješ živali utrjeval, navzlic njihovemu spremenjenemu življenju, jih je le še bolj po-mehkuževal. Fomehkužil jih je z rejo v toplih, zaprtih hlevih, jih priklenil na verigo in obsodil na trajen zapor. Oddaljil jih je od narave in jih vse bolj pretirano začel izkoriščati. Posledice teh pregreh so postajale vedno očitnejše, čim bolj je napredovala civilizacija. Občutimo jih danes v veli. kih nadlogah, ki tarejo našo živinorejo. Narava se maščuje. Tudi človek je v pradavnih časih živel po gozdovih in prebival v jamah. Sčasoma si je zgradil svoje bivališče, zgradil si je hiše. Zrasle so naselbine, vasi, mesta z delavnicami, tovarnami in uradi. Vzporedno z napredkom in spremenjenim življenjem so se tudi pri ljudeh, kakor pri živalih, -začele pojavljati marsikatere bolezni, ki jih pradavni človek ni po znal. Bile so posledice nezdravih stanovanj, spremenjenega ozračja in omejenega gibanja na prostem. Le polagoma so ljudje začeli spoznavati zgub ljeno vrednost prirodnih do- brin. Da bi jih. nadomestili in jim svoje življenje čimbolj prilagodili, so li ustvarili raz. ne športne panoge, da bi krepili telo. To je veljalo zlasti za mestne ljudi in industrijska središča. Obenem so pričeli preurejevati tudi svoja bivališča. Začeli so zidati hiše z velikimi okni, suhimi stanovanji in vsemi pridobitvam sodobne higiene. Človek je torej, čeprav ni vtč prebival v prosti naravi, vskladil svoje življenjske razmere ■ prirod-nimi zdravstvenimi pogoji. U. trdil si je s tem zdravje in podaljšal življenjsko dobo. Nasprotno se pa ravnanje z živalmi vse do današnjega dne ni skoraj nič spremenilo. Človek je skrbel le zase, težil je le za tem, da mu živali prinesejo čim več dobička in to čimprej. Prav v tem pa tiči vzrok vsega zla. Ali ni čudno, da se naši živinorejci še danes v dobi vsestranskega napredka na vseh področjih Človeške dejavnosti, ne zaveda, jo, da so na krivi poti? To spoznanje si v zadnjem času le s težavo krči pot skozi trnovo ogrado napačnih na. zorov in nepoučenosti. Nezaupanja so deležni pri nas tisti, ki opozarjajo, da je treba kreniti nazaj k naravi. Vendar se pa ravno to spoznanje v drugih kmetijsko naprednih državah vse bolj in bolj uveljavlja. No, s tem pa ni rečeno, da naj naše živali vzgajamo in redimo na prostem po gozdovih in poljanah, kakor živi divjad. Ne, tako daleč se ni treba vračati na prvotno, divje življenje. Tega noben pameten človek ne zahteva, niti ni to potrebno, Pač pa je treba prirodne zdravstvene pogo. je prilagoditi današnjim razmeram in potrebam. Podobno, kot je človek prskrbel za sebe, naj stori tudi za živali. Posledice nenaravnega vzrejanja živali Oglejmo si na kratko posledice .sedanje hlevske vzreje. V vseh kulturnih državah se, od leta do leta, vse pogosteje pojavljajo razna živalska obo. lenja, ki jih nekoč skorajda nismo poznali. Jetika, kužna zvrženj a, spolne okužbe in ko* stolomnica pri govedih, vnetje dihal, driska, omehčanje kosti in tudi rdečica pri prašičih, razne vzrejne bolezni pri perutnini — vse to so samo nekatere nadloge, ki tepejo danes živinorejo civiliziranih držav. Vse zdravljenje, izločanje bolnih živali, razkužbe hlevov in tudi zaščitna cepljenja niso mogla preprečiti čedalje številnejših pojavov teh bolezni. Zrastle so človeku tako rekoč čez glavo. Mi pa bolezni ne preprečujemo, marveč jih z velikimi stroški in naporom skušamo zdraviti. S prekrižanimi rokami gledamo, kako se pred našimi očmi pojavljajo, vedno novi in novi primeri obolenj. Namesto da bi zlo za. tirali pri izvoru, skušamo popravljati samo posledice zla. Od takega dela ne moremo pričakovati trajnega uspeha. Zato naj bo naša poglavitna skrb posvečena preprečevanju, ne pa zdravljenju bolezni. SVETOVNI PRIDELEK KROMPIRJA NARAŠČA Svetovni pridelek krompirja bo v letu 1953-54 dosegel 8 milijard in 300 milijonov bušljev (292 milijard in 578 milijonov litrov), to je za 3 odstotke več kot v letu 1952-1953 in približno enako kot je bil povprečni pridelek v predvojnih letih 1934-39. Severnoameriški pridelek krompirja, od katerega odpade na Združene države in Kanado 98%, je za 78% večji kot v letu 1952-53. Zahodna Evropa je pridelala zaradi neugodnega vremena 6% manj kot lani. Pridelek Sovjetske zveze, ki znaša normalno eno tretjino svetovne produkcije, je letos padel za 5 odstotkov. NAMAKANJE AFRIŠKIH PUSCAV V -Francoskem Sudanu, v zahodnem delu Srednje Afrike, je dovajanje vode iz reke Nigra ustavilo, obupno širjenje «buša». Gospodarski videz TEKSASKE ČEBELE PAKIRAJO SAME SVOJ MED Neki čebelar v Texasu je izumil panj z vrči, katere napolnjujejo čebele same s svojim medom. V tej «tovarni medu» ni treba človeku delati drugega kot da jemlje vrčke z medom iz panja, jih zamaši in opremi z etiketo. KEMIKALIJE ZA PREPRECE-NJE BRSTENJA KROMPIRJA IN ČEBULE V KLETI Ameriško kmetijsko ministr. stvo je odobrilo uporabo kemikalij, ki so jih izdelali industrijski znanstveniki za preprečenje brstenja krompirja in čebule v kleti. S kemikalijo, maleičnim hidrazi-dom. se potrosi pridelek pred-no se ga pospravi in vskladi-šči. RAZSTAVA NAŠIH VIN V LJUBLJANI Konec aprila bo v Ljubljani razstava vin jug. cone STO, ki ima nalogo dvigniti ugled naših vin v svetu. Na razstavi bodo tudi izloženi sodobni stroji za obdelovanje vinogradov. Povabili bodo na razstavo predstavnike Mednarodnega komiteja za vino v Parizu in predstavnik^ organizacij iz Francije, Švice, Italije. Nemčije, Avstrije in Portugalske. IZVOZ HOLANDSKIH CVETLICNIH CEBLLIC Tudi letos so bile Združene države najboljši kupec holandskih cvetličnih čebulic. V letu 1953 so uvozile 500 milijonov čebulic, to je veg kot tri čebulice na vsakega ameriškega prebivalca. Podrobna prodaja čebulic je dosegla lani rekordno vrednost 30 milijonov dolarjev. Za Ameriko je najboljši kupec čebulic Velika Britanija, na tretjem in četrtem mestu sledita.. Švedska in Nemška zvezna republika. Anglija Jaipi enako kot Amerika po. tri čebulice *na osebo svojega -prebi. valstva. Švedska pa po deset. PRIZNANJE JUGOSLOVANSKIM VINOM V FRANCIJI V Montpellieru v Franciji je bil meseca oktobra pr. 1. med. narodni sejem za vinogradništvo in vino. Sejma se je udeležilo več držav in med temi tudi Jugoslavija. Zastopalo jo je podjetje «Slovenija-vino», ki je z uspehom razstavilo slovenska, istrska, dalmatinska in srbska vina Ocene naših vin so bile odlične. Podjetje je dobiio 6 nagrad (tri zlate medalje in tri častne diplome). Z zlato medaljo so nagradili tudi teran iz Poreča. DELOV VINOGRADU M V vinogradu Je vse leto kaj opraviti. Sedaj je čas okopavanja, gnojenja, obrezovanja in podsajanja trt. Posebno gnojenja ne smemo opustiti, ker bodo trte sicer slabo rodlje Sedaj je tudi najprimernejši čas, da uničimo škodljivi mrčes, ki prezimuje v razpokah starega lesa. Zadnji čas Je tudi, da si priskrbimo nove kole za zamenjavo stanh. CU04 tUtdd tHUU l\aia mogočna pesem na nabreiinikem odru V nedeljo je gostoval pri nas zagrebški pevski zbor «Bratstvo-jedinstvo». Pevce sta pozdravila Pertot v imenu prosvetnega društva »Igo Gruden* in župan Terčon v imenu občine. Odgovoril jima je vodja pevske skupine in podčrtal njegovo poslanstvo, ki je sicer vsebovano že v nazivu zbora, Slabo vreme ni prav nič skrčilo števila udeležencev, pa; je bila kino dvorana napolnjena nad vse pričakovanje. Nabrežinci iz okoliških vasi so prihiteli poslušat našo večno lepo in mogočno slovensko in hrvaško pesem. Občinstvo je bilo tako vzhičeno in navdušeno, da bi bilo še in še poslušalo dovršeno izvajanje umetne in narodne skladbe. «Takšno petje bi poslušal do jutri« — «Ti pa so mojstri« in enake besede so sicer preprosta, a dovolj značilna kritika in priznanje zboru od ljubiteljev pesmi. Nabrežinci so zb(5ru poklonili lovorov venec tn spomin iz naših kamnolomov, Naj še omenimo, da se je občinstvo vedlo dostojno, vendar se nekateri ne morejo podrediti disciplini; kajenje, ropot, žvižg ne spadajo k takšnim prireditvam. Devetdesetletna Šempolajka Te dni je domačinka Josi-pina Gruden, babica narodnega heroja Bliska, stopila v 90. starostno leto. Se do nedavna se je brez pčal kratkočasila s čitanjem in se zanimala za novice. Čestitamo! Posledice brezvestne obnove v Mavhinjah Naše strehe so te dni prestale burjin krst, ene uspešno druge neuspešno. Med zadnje spadajo tisti domovi, katere so izredne praktični podjetniki gradili «na brzo roko«, se pravi. skrajno brezvestno in nekontrolirano. Saj pravimo: treba je biti praktik in se znajti, ker ima «Cussines» mnogo kanalov za takšne brezsvestne kupčije, seveda vedno na račun prizadetega ljudstva. In kako so ti siromaki prizadeti, je pokazala ta zima. Ljudje so morali ob vročih štedilnikih dobesedno zmrzovati. Kaj bi ne bili, če pa je imela burja prost vhod skozi široke špranje vseh vrat, oken in streh. Neprestano smo se pritoževali in prosili ZVU za ponovno obnovo zadevnih stavb. Končno smo le uspeli in je bilo v ta namen nakazanih nad 20 milijonov. |\or sunek v naša rebra lz Stivana poročajo: Ne vemo koliko je resnična, a v zadnjih dneh se je močno razširila ta-le novost, ki naše ljudi zelo zanima: Neka italijanska finančna družba narrrerava zgraditi ob Timavu tvornico papirja. ZVU da je družbi predlagala naj bi tvornico zgradila v industrijski coni v Zavljah in bi tako bila deležna olajšav kot ostali novi objekti v tej coni, a družba vztraja pri tem, da napravi ta objekt ob Timavu, češ da je za to potrebna yoda. Se razume, da hoče biti kljub temu deležna olajšave. Bilo to kakorkoli, a nas zadeva zanima od druge strani, kot nam to narekujejo izkušnje. Vemo, da je italijanski kapital naš smrtni sovražnik. Ce bo vložil semkaj svoja sredstva, zasleduje s tem oni cilj, ki mu je podrejena vsa italijanska aktivnost: načrtno izrinjanje slovenskega življa od morja, razlaščanje in raznarodovanje naše zemlje. Pri tem so z ZVU enotnega mnenja. •.V te' Ekskluzivno zastopstvo znamke // ZOPPAS // za gornjo okolico vseh vrst kuhalnikov in štedilnikov na plin, tekoči plin, elektriko, les in premog za dom in gostilne. Izvršuje se popravilo in prodaja vsakovrstnih radijskih aparatov najboljših znamk: TELEfc UNKEN, MINERVA, SIEMENS. PHONOLA, MARELLI, UNDA. Zastopstvo hLIQU1GASA” Kompletne inštalacije na tri plamene znamke «EQUflT0R* lit 8.500. povračljiva vsota „ 750,- realna cena lir 7.750.- Nabavite si ga v Bazovici, Padričah, Trebčah, na Konkonelu in v Velikem Repnu. Prodaja vsakovrstnega električnega materiala, sprejemajo se naročila za električne inštalacije. CENE UGODNE IN NA. OBROKE Tvrdka M. S0SIČ-S0SSI 0P1NE ■ Trg Monte Re 4 - Tel. 21-155 in 21154 GEOMETER izdeluje načrte za hiše in vile. zemljeknjifa* Jn katastrske mape (tavolare) ter meri in preverja zemljišča, — Urnik pisarne od 17. do 19. ure. Brezplačne informacije in tehnični nasveti. TRST - UL. COKONEO ST. l/III - TEL. 596*. TRST, Ul. Coroneo 3. Tel. 38 18 GlaiSam ptt plačilu Tovorili prevoii ♦ Tel. it.5608 4 Ošabni ailohnsni prevod AV IOGARAŽA z MEHANIČKO DELAVNICO TRST - Ulica Morerl 7 - R O J A N KAROSERIJA izvršuje vsa popravila avtomobilov in predeluje karoserije Trst, Ul. Cologna 48 - tel. 52-32 (1E1/LIE dnhri: in poccni dobite za valiks in mala v trflovim /o/iifj TUovihtuii TRST, lliica Vasari 10 - tel. U9BB1 FURLANI EDVARD TRST, Ul. Milano 18 - Tel. 35 169 TRGOVINA S KMETIJSKIMI POTREBŠČINAMI, in to: semena, sadna drevesa, rasne cvetlične sadike, vrtnice, poljedelski stroji in druge potrebščine limcicvnlci In vrinmii cltiščhe nas J TII (i i)L’ 11\!A KMrmSKIH STRUJ K V IRI U It 011.1 /I TRST - Mi-;ti tra- me nudi najugodneje MSI vi3leSonnino24 lel. 90441 Kine na mli MtW± , predvaja danes z začetkom ob 16. in jutri ob 18. uri Krojačnlca Petelin NABREŽINA st. 145 izdeluje moške in ženske plašče, obleke, ženske kostime, po najmodernejšem zadnjem kroju. CENE ZMERNE Ima na razpolago veliko izbiro vzorcev najboljših tovarn. ■ m m ‘Jniucitun zvezda** s svetovno znanimi igralci AVO GARDNER in CLAS" KE GABLOM; v torek 16. in sredo 17. februarja : «DBKI.ICA V VODNJAKIH igrajo RICHARD ROBER in BARRY KELLY< v četrtek 18. Iebruarja : «MAJ0R RARRARA» družbe Universal International, v petek 19. februarja: «ZASEDA Al A UNll» družbe Warner Bros; v soboto 20. februarja pa zelo zanimivi barvni fU*’ družbe Metro Goldwyn Mayer e svetovno znanim tenorjem MARIJEM LANZO. « ODKAR SI M0JA» ilniič Franc & s,** In delavnica T K S T Ul. F. Crispi 15 Telefon 952V LLLi LJUDSKI MOTOR ZNANE F. B. M. TVRDKE MORI lil in MIHARELLl za vse vrste poli, po• pmnrMA L l • l • t i B O L O w n ^ sebno hribovite, lepo -------—10 izoblikovan, primeren za vse osebe Vam jamči lepo in trdno izdelavo iz prvovrstnega material 125 cc cena L 164.000.' „GABBIANO ■ EDINI ZASTOPNIK ZA GORlŠK^ JOŽEF LUTMAN pooblaščen (udi za nadomestne dele ,MOTO^ GORICA, UL. MARCONI 9 S n rečni ki J HVPVJTE pri TVRDKAH, ki cglnšaje v vašem listo! Odaovorm urednik STANISLAV KtNKO - UKEDN1STVO: ULICA MONTECCHI St b III nad - Telefon ttevllka »>808 In ^38. - Pojtnl 22?! MB - UPRAVA I1UCA SV. FKANCISKA «. M - Telefonska JtevillU 37-338 - OGLASI: od 8. do 13.30 In od ti • 18 - Tel. w — c*ne ociasov* 7,a vsak nun vliine v Jirinl I stolpca trgovski 60 finančno upravni 100. osmrtuice »0 Itr — Za FLKJ za vsak mir. Slrlne 1 »tolpi a /a vse vrste oglasov po 25.. 4ln. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — 'Podnižn Gonea III. 8. Penico l-Il Tel 33-83 — Rokopisi se n- vračajo NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, 6etrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. IJud. repub. Jugoslavija: Izvod ;D, mestino PoStm tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska. Drž. založb* nije, Ljubljana. Stritarjeva 3-1.. tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 . r 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZoZ ’ ^