Teden upokojenca - Nove Jarše
S 15. septembrom 1989 smo zaključili 12. teden upokojenca Moste-Polje, vendar pa je videti, da le malo upokojencev ve za to naše praznovanje oziroma srečanje. Treba je malo prelistati vsaj časopis »Naša skupnost«, ki ga dobimo brezplačno in se tudi včasih udeležiti sestankov. Tam se izve marsikaj. Vem, da vsem ni lahko sodelovati, ampak poslušate in dogovarjate se pa le lahko. Omenila bi še to, da bi Teden upokojenca pripravili v oktobru, kajti največ upokojencev gre v septembru na morje in se zato program ne izvede tako, kot bi se lahko.
Upokojenci Novih Jarš sodelu-jemo po programu, ki ga priprav-lja Zveza društev upokojencev Ljubljana Moste-Polje. Naše dru-štvo šteje zaenkrat 650 članov. Lahko nas bi bilo še več, če bi se včlanili tudi tisti z višjimi pokojni-nami. Društvo združuje upoko-jence obeh krajevnih skupnosti Dušan Kveder-Tomaž in Jože Moškrič-Ciril. Zveza društev upo-kojencev Ljubljana Moste-Polje se je pohvalno izrazila, da smo eno najbolj aktivnih društev v občini. Ne smemo pa se prevzeti in popu-stiti pri delu. Za ta teden je veliko priprav in dela, kot vsako leto. Zavedamo se odgovornosti za sta-rejše in bolne člane. Obiskali smo 20 članov, starih nad 80 lei in bolnih. Obdarili smo jih s skrom-nimi darili, v klubu pa pripravili za 25 članov 80-Ietnikov, ki še uspejo priti v naš klub, skromno zakusko. Niso pa se odzvali, kajti ko smo jih povabili, niso toliko tarnali o denarju, več pa o zdravju in osamljenosti. Ko stopiš v ta leta, šele občutiš, kako ostajaš z dneva v dan bolj sam. Občutek imaš, da nisi nikomur več potre-ben. V klubu pa je bilo zelo ži-vahno. Ob kozarčku vina smo upokojenci oživeli in tudi petje je napolnilo naše skromne prostore.
Navzoče je pozdravil podpred-sednik Društva upokojencev, dve članici pa sta pripravili kratek skeč. Vsega še imamo, le zdravja si vsi želimo. Saj življenje je samo eno. Zaniraalo jih je tudi politično življenje. Saj so skoraj vsi naročeni na naš časopis Vzajemnost, berejo tudi Našo skupnost, naročeni pa
so tudi še na druge časopise. Pra-vijo: »Čimbolj sem star, več želim vedeti, kajti včasih nisem imel to-liko časa.«
Za zaključek Tedna upokojenca pa je Občinska zveza pripravila v KD Španskih borcev res lep in bogat program. Dokaz, da je bilo res lepo, je nabito polna dvorana in prisrčen, dolgotrajen aplavz, ki je vse nastopajoče spremljal. To je res bilo nekaj za naše upokojence. Marsikomu se je orosilo oko ob mislih, kakšnih, pač ve vsak sam. Zadovoljnih obrazov so se razšli,
želja vseh pa je bila, da se spet srečamo v letu 1990 čili in zdravi. Upokojenske parole so: nimam časa in želim si samo zdravja.
Le na rekreativnem področju delamo premalo, vzrok pa je pro-storska stiska. Dogovarjamo se in upamo, da se bomo tudi tu popra-vili. Obljubljeni so nam novi pro-stori, tako rekoč imamo jih že V rokah, urediti je treba le še razne formalnosti. Vsi obljubljajo, da bomo s prostovoljnim delom v glavnem pomagali uresničiti naše načrte.
Letos smo imeli že tudi 7 izle-tov. Res so cene izletov letos že kar visoke, pa se vendar le napolni vsaj po en avtobus. Kraji, kamor gremo, so zelo zanimivi, najraje pa seveda skočimo pogledat čez mejo. Pripravljamo se tudi za krožke ročnih del, izdelavo igrač in drugo. Treba je le, da se nas udeležuje čimveč, pa je že bolj zabavno. Moramo se vživeti v to, da se čim dlje obdržimo pri zdravju, posebno pa še pri življe-
D|U'              KATJA BENEDIK