Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstropje, :— Učiteljska tiskarna. ===== izhaja razen nedelj in praznikov vsa!’. " dan opoldne. - ■ — deklamacije za list so poštnine proste fnserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pobojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po do-=== govoru primeren popust. — Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36'—, za pol leta K 18-—, za četrt ieta K 9’—, za mesec K 3-—. Za Nemčijo celo leto K 40'—, za ostalo tujino in ===== Ameriko K 48. ---- mmi Posamezna Številka 14 vin. Št. 104. V Ljubljani, sreda dne 8. maja 1918. Leto II. Naša delavska armada. MiiiGfn 'listi so te dni pisati, na immosrHi zbo-r ^vanjih je delavstvo .poiv-cKiailo, kaj poimeni imajmik, in rvsalkdo je lahko či/tial, vsakdo -slušiaJ, ki le sdišati hoče. Odkar se sploh prvi maSnik praznuje 'kot ' aian/tsikii praznik, nas tje posebno piovBiditenia 111 utrdila enia misel: da je rnieidiniairioden pratzmik. ‘;) !ie idailo miaišamiu dinevu taik sijiaii, da sie moremo .danes ponosno ma trik ati ina prsi, te dini S1;no pdkiaiziali svojo edinosit, te dni smo si priselili svojo skupno prtfpaidmioist, vsii, vsi brezpravni im 'brezdedimiski, ne oziraje se na jeeii-■jvoivne m plemenske 'razlike, ne oziiraje sc na | državne mojej Pokazali smo macionafetičniim 'tajisikaioeini maše države, da za ntiilh birezveisibno ^Viaanic miimamo smisila in tudi ne časa. 'Potk a-i 'Suto1, da smo nepristopnii za nujiilhioivie bolne cete' toida pokazalii simo tudi ornimi, tki daleč čez ‘Tneue maše države nazmreifajo m i ti sivojie politike, W se me brigamo za rojih spletke, ne ozirajie se '•ri temi ma prijateljstva kake velesile, ki -je bMo skleaniemio proti zvestobi druge, zaKoivairijaiioč naše zavezništvo, iki obseda proletarce vseh dežel. Tako -simio iravmalii 24 ilet. Tedaj i|e prisila vojna, ipa je mašlia naše delavske airimiadte premajhne, preslabe; prišel je prvi miatjniik 1915, pa .te bil naš praznik maš žalostmi dan. Zelo notfiti simo sra pnimeniaiM s prvimi majniki prejšnjih let, polni jeze in strasti smo opazovali, , kako se je najstrašnejše, majbodi d-iviie vnMilo i-iVroff mas, grizli sc z veliko žatoistjo v listnice, ;'ko smo mislila na to, kako je naša krasna in-. ^nncionaki ležala na tleh, zvezana in teptana. !*u ni 'biia imintva! Internacionala, te ideja ne ■nore umreti. Ako se v posameznem bari'telju : 'Oizgmbi, tedaj zopet ivlstatiaf pni stotinah, aklo se preoramja, se pojavlja iv srciih -vseh navdiu-' šenfe, čut dolžnosti, da ji pripomuoineimp dio> mje-■te pravice. Ako je obrekovana iin oblatena, tedaj se zasvetlika za nas tem svetlejša. ^ Vojna razsaja datlje. Razam, človeštvo sta ?’iia vsak dan, .vsako iuno zatajevana in ponižana. Vsalkldlo izimed nas ie olboutifl kot težko Ponižanje in zaitiranje, d« je brez moči opazoval, kako je breizniiniiioist divje gospodarila, kako so zatajili i človeške pravice in »aivnjli' vse kulturno bogastvo, in so se 'lutildie broV žrtvovali. T«* Slo ie dalje, date Tedtai .L 'sc, zdel1 šepetajočim anatemam in i -a va!jooii;n otrokom tako dloilgfi, kakor dolga, ‘•lolga leta, pre&ItO' je zopet leto, dnu«o tudi in zopet simo stali preid našim imaiiniiikoim ponižani,_ skono potirtii. To je bil drrngi maiinik v vojni, ilieta 1916. Mnogo jih je obupajo, v imino-a si ca se 'je viriinil clvojjn, minoijjo se je oprijelo dinuiffih naukov. driugiih učiteJiiev im /veliki, veliki narod, profetarjat vseh dežel je bil v’resnici narod v stiski. Zaikaj zavest naše pripadnosti je obledela v Timovih lažeh, pa 'tudi v minoiph zmotah iin nimoKi krivici. Pod razvali-mm.'’ 'iyd pepelom1 pa :ie tleila iskrica svetega '^nja. V Rusiji, kjer je bil pritisk, ki ije ležal na ■'rezpravindi^ najmočnejši, tam se je vzdiginilk) ... ''lajipreij ‘tripeče, raiučeno lijuidstivio liin praiv isto pomlad, ko se je oprostil ruski narod oairizima, r\° »budila tudi piri nas zavest, da interna^ ^nala ni mrtva, da jo opno® ti;, no le njemili ver iv. Ji jo očistimo sramote, d« io moraimo okre-, ,'Mi in očvinsti-ti. Po deiianjn Rridierika Adlerja, .ie pr e tresk) duhoive, zbudik> omaiinljeine, ki Omenja mainik v zgodovini Avstrije, so po-^taile gilaive jasnejše, oči pa oulprte. V Avstriji h111'1* dopitii, po dolgi »sramotni moči« zopet ■mosico zastopstvo', čeprav 'le saimo opo, ki -"miclli ^ed vioijno. Javna vest se je _ Klasi la in veti a ma lastno paalatev je zadobila 9pet mioič nad delavci, preselila se je zioipet v srca žen. Ko ne prišel pTv,i .mejnik 1917, jja , smo hoteli vec nemo, žalostno prazmoivatii, ;l0teli simo svoj praznik zopet imeti tak, kakor |e bil .prej, dam proiletariijaita, dan internacionia-Ker simo ga po že zgoraii opisanih zapo-.^vljapiili in ponižanjih prvikrat zopet praz-‘ yvaJi, tedaj je ta praznik dobil šele nov po- invetn. Bij je vstajenje im zaupanje v našo .moč, vstajenje upanja na iintennacianailo. In ta miseil, ta malda raste vsak dan, kljubujoč vsakršnemu priltislkiu, ivsalki sili. Vse, kar upamo', kar pričaiflujamo', imioremno dobiti le od internacionale. I>okler ta zavest ni prešinila delavce vseh dežel, toliko časa se bomo zastonj Ozirali ipo mlinu im v skrbeh bomo zasledovali vse poteze vsiljene mami dipilonmaicije. j'oda ker vidiimo vos naš dobrobit le v pobratenju prale tari/jata vseh dežel, tedaj za nas ni vseeno, koliko nas je, ikii so prisili dio te zavesti, -mi mnoiraimio to vedeti. V tem pogledu je imel prvi miaiimiiik še drug pomen: pregledali simo svciio armado! O pomlafenju in prerojenjju, ii. Kritikovaii je lažje kol delati. Nič ne bi bilo novega, če bi tudi v Jugoslovanski socialdemokratični stranki nastali dve struji, ki bi med seboj razpravljali o vprašanjih taktike, organizacije ali tudi morda teorije. 1 o se je zgodilo že v socialdemo-kratičnih strankah skoro pri vseli narodih. Kdo se ne spominja bojev v Franciji, kjer je končno vendar zma-gciki Jamesova struja, v Nemčiji boj med Bcrnsteinovi-ci in med onimi, ki iili ie vodil Kautsky. Ce si ogledamo pa češke boje centralistov in separatistov, vidimo, da se bili to vedno le medsebojni boji, in se niso ne na eni ne na drugi strani oferirali komu drugemu, niti niso prikrito mislili, češ saj navaden delavec tega ije bo opazil, dasi je boj naperjen proti njegovi sedanji organizaciji, oziroma stranki. Mogoče je, da propagatorji naših »mladih« tako ne mislijo ter potem nevede hočejo biti grobokopi one stranke, li kateri se sami prištevajo. Prečital sem prav mirno m premišljeval njihove razprave v »Demokraciji«, ah med vsem gradivom je pač največ take snovi, ki naj služi meščanskemu časopisju na eni strani, češ da zaupniki socialdemokratičiie stranke ne gredo s časom razvoja, da ne znajo ceniti narodne svobode, da jih delavska masa zapušča, celo da sploh ne umejo, kaj je politična stranka. Višek teh trditev pa je podal seveda pisatelj Ivan Cankar na svojem predavanju v Trstu. Na svojem predavanju je trdil, da so oni socialdemokratje, ki so bivali v tujini in so se nekaj naučili ter prišli domov, ustanovili slovenskemu proletariatu strokovne organizacije. o politični organizaciji pa na /Slovenskem sploh ni govora, ker onih par »šlagerjev«, ki so jih prinesli s seboj, to je vse, kar so znali. Sklicuje se na so-druga Etbina Kristana, ki se je trudil ustvariti tudi politično organizacijo, pa, kar je med vrsticami citati, se podtika ostalim zaupnikom, da so menda oni to preprečili. Ne vem kaj bi mu odgovoril sodrug Etbin Kristan, če bi bil med nami; vem pa, da bi njegove trditve ne odobraval. Dragi Cankar! Res sem proletarec, nisem se tega učil kakor Ti. Spoštujem Te kot slovenskega pisatelja ‘>li: kot politik bi se bil že lahko nekaj več naučil. Bival si mnogo let na Dunaju skoro v največjem delav-skem 16. okraju Ottakringu. Pa če bi bil prinesel tudi li %aj v Ljubljano, pa bi danes imela bela Ljubljana mogoče drugačno politično orgnizacijo. Ali priznal bodeš sam, da to, kar imamo, in sicer prav skromno politično organizacijo, to so morali vstvariti oni revni proletarci, I'i so Prjšli samo s par »šlagerji« iz nemških industrijskih ki a je v in pa oni sodrugi, ki so se sploh morali naučiti organizirati poleg svojega težkega opravila doma. Dragi mladini! Minila so že tri desetletja, kar delam v stranki. Na Slovenskem približno 25 let. Kar sem se naučil in kar sem znal, vse sem porabil za povzdigo slovenskega proletariata. Organiziral sem politično kakor strokovno vse po svoji najboljši vesti, da bi koristil slovenskim proletarcem in slovenskemu narodu, ki je večinoma proletarski; tako pa so delali tudi vsi moji tovariši- Kje pa ste bili Vi? Toliko želje po izobrazbi med delovnimi sloji, ali Vi jim onega, kar ste imeli in kar ste znali, niste dali. Niti ne to, kar ste spravili na papir, se niste upali objaviti in povedati delavcem pod svojim i-menom, temveč anonimno. Zato pa ni lepo, da sedaj pomagate razdiralcem! Enkrat in za vselej Vam moram povedati: kdor se imenuje socialdemokrata in dela proti socialdemokratični stranki ali ji skuša škodovati, js | nasprotnik svoji lastni stranki in jc izdajalec delavskega j razreda. Rekli boste morda, to je zopet »šlager«. Ali prijate-i lii, kaj pa hočejo oni, s katerimi hočete, da se naj združimo? Slovenske proletarce osamiti, ločiti jih od delavcev drugih narodnosti .samostojno slovensko strokovno organizacijo, brez stika z drugimi! Jako lepo se to pove, ali dragi, to pride ali ne tako, kakor hočejo oni, katerim nas Vi oferirate. Slovenski proletarci si bodo urediti sporazumno z drugimi stanovskimi brati organizacijo tako, kakor bo odgovarjala sedanjemu ekonomskemu in gospodarskemu ter enakopravnemu narodnemu stanju. Razbiti vsak stik med proletarci drugih na-lodov v strokovni organizaciji pa bi bila smrt slovenskega proletariata. Prav sedanja vojna je kapitalizem tako ojačila, da bo boj veliko težji po končani vojni. Podjetniki vseh strok so se navadili med vojno na velik dobiček. Mili-tarizacija raznih obratov jc naučila podjetnike, kako je vkleniti delavca ekonomično. Skušali bodo po vojni te razmere ohraniti pod kakšno drugo pretvezo; na drugi j stiani pa imamo draginjo, ki ne bo tako hitro ponehala. | Novi indirektni davki nas čakajo; kaj pomeni to? Ali j je na mestu tako malo uvaževati strokovno organizacijo:’ Pozabiti na vse druge delavske ekonomične in socialne potrebe, pa imeti brigo le za združitev z onimi, ki jim ne preti ta ekonomična veriga, ki so siti, in imeti samo narodni ideal. Dragi »mladini«! Ali ne bi bilo bolj pošteno, da delate z nami, da storite Vašo dolžnost tei daste proletarijatu Vaše duševne zmožnosti, da se ojači in pripravi na bodoče gospodarske boje ter izpopolni pomanjkljive politične organizacije? Proletarci in oni zaupniki, katere se v »Demokraciji« tako omalovažuje, se zavedajo svoje, proletarske narodne dolžnosti. Svesti so si, da bodo poleg svojih socialnih in ekonomičnih bojev morali izbojevati tiidi narodno enakopravnost. Ker je tudi v proletarskem interesu, da narodi v svoji usodi samostojno odločujejo. Povemo Vam, dasi to ne bi bilo potrebno, ker je znano, da smo in bomo storili vse, da pride narod do enakopravnosti, da bomo oni del slovenskega naroda, ki bo v odločilni uri moral prinesti največjo žrtev. To pa bodo proletarci storili radi, ce se jih bo tudi v narodu smatralo ne samo za orodje, ampak da bodo tudi gospodujoči razredi upošteval. nul. mnenje in jih smatrali kot enakovreden del naroda. M C. III. Dragi Verus! Pravilno in primerno se ti je zdelo, da si v majski številki »Napreja« izkrivenčil pomen in smisel mojega tržaškega predavanja z dne 20. aprila. Koncept tega Predavanja je bil celotno objavljen v »Napreju«, lahko bi s. ga bil torej natanko prebral. Tega nisi storil; drugače bi svojega čudnega »pojasnila« ne bil napisal. Moj govot je bil namreč tako jasen, da ne rabi prav ni-kakšiiega »pojasnila«, tudi tvojega ne, dragi Verus, nepoklicani in nepovabljeni kontrolor! Nadolgo in naiiroko mi razlagaš, kaj da je socialno-demokratična stranka storila dobrega slovenskemu delavstvu. Nato me še poučuješ o značaju stranke, o razrednem boju, o boljšem kosu kruha, o izobraževalnem delu in še o mnogih drugih stvareh, o katerih sem, dragi moj Verus, govoril v 1 rstu jaz sam iti, ue zameri, govoril boljše od tebe! Povedal sem za vsakogar — razen-zate — dovolj razumljivo, kako visoko spoštujem in cenim organiza-iorično delo naših pionirjev. Nisem zatajil temelja stranke, razrednega boja. Nikakor nisem pozabil, da je delavstvo tista skala, na katero bomo gradili Slovenci svoj boljši dom. Ali povedal sem tudi marsikaj, o čemer ti molčiš, dragi Verus! I isto namreč sem povedal, kar jc z drugačnimi, le še bolj temperamentnimi besedami izjavil sodrug Kopač ob majskem slavju v »Mestnem domu« ljubljanskem: da bije zdaj usodna ura za ves celotni slovenski uarod! Da mora zdaj biti orga-zirano delavstvo na slovanskem jugu pripravljeno na vse! Da je ono, prav ono poklicano stopiti na fronto v boju za samostojno, neodvisno jugoslovansko državo. Nihče mi ne tnore in ne sme očitati, da sem žalil slovenski proletarijat, ker sem mu bil prisodil naj višje in najčastnejše mesto v tem odločilnem boju za osvobo-jenjc- narod izpod tujih jarmov! Nič nisem prikrival, da je stvar jugoslovanske države za nas Slovence in posebno za slovenski proletarijat krušna stvar, da se v Glasilo jugosiov. socialno demokratične stranke, tistem hipu, ko se otresemo političnega ierobstva tujcev, odrešimo tudi gospodstva tujega kapitala. In da nam je najprej treba svobodnega lastnega doma, prcdno si ga moremo urediti po svojih načelih in po svoji volji. To je bil poglavitni smisel mojega tržaškega predavanja. Če ga hočeš res vestno prebrati, si poišči tisti dve številki »Napreja«, ki sta ga objavili (96. in 97.)! — Rad bi ti še kaj povedal o črni kavi, o cigaretah, o literatih in umetnikih, o popisanih štiriinšestdesetih straneh in tako dalje, toda nikoli nisem bil vnet za dolga prerekanja. In tako, dragi Vertis, ti želim obilo zdravja in dobre slovenščine! Ivan Cankar. Politični pregled. = Iz parlamenta. Iz >piairlalirneintanmiil 1 ikino-gov ipotnoičaifo, da ioistaaie parlament Odgodiem do srede meseca 'junija. V junijskem zialsedlainitu bo razpravljala poslanika .zbornica o proračunskem provizrariiju in o podaljšanim poslamiišikih mandatov. Domobranski imlilnisiteir sie obvestil predsedništvo lotoeih zbornic, da ostanejo elani obeh zbornic vMjmib odgoditvj še nadalje na dopustu ali oproščeni. — Cesarjevo pismo. Nai velikani ljudskem shodu v Londonu je v nedeljo Ramsav Macdo-aiallid izjavil, da je sedali, :ko je Nemčija. pričela z veliko ofenzivo, težko1 govoriti o imliru. Obžaloval je, dia angleška vlada ponudbo cesarja Karla mi upoštevala. — Iz Riiima se 'švicarskim listlotmi poroča, da bo italijanska vlada v (kratkem podala izijavo, s ikiaitero hoioe opravičiti svoje stališče glede cesarjevega! .piJtsmau Pričakovati je novih važnih izjav. / = Nova stranka na lirvatskem. Na rirvat-skam nameravajo ustanoviti novo paliitičnio stranko nekateri politiki, kii stoje nia 'Stališču edinstva in samoodločevanja narodov. Mislijo, da bodo vstopili v to sfcraniko tudi nekateri dosedanji pristaši hrvatsfko-srbSke koalicije im da se bodo'V nji zbrali vsi 'Oinii paradni elementi, ki niso danes v nobeni stranki. = Češki Nemci in Nemčija. Iz Prage se poroča nemškim iisitoim, da je predsednik 'nemškega »Volksrata« »a češko, dr. Titta, interveniral pri nemškem generalnem konzulu v Pragi, baronu Gebsatte'1'U, v zadevi dobave živil iz Nemčije v pomoč češkim: Nemcem. Konzul je izjavil, da se že vrše v Berlinu tozadevna pogajanja. Dr. Tiitta bo interveniral tudi -pri nemškem vnanjem uradu v Berlinu in pri vnanjem ministrstvu v Draždaimh. — položaj v Ukrajini V gilaivnem odboru nemškega državnega ziboma de podal državnega kanclerja namestnik pl. Payer poj/asmila o poiložaiju v Ukrajini. Pred vsem je naglašal, da " je bil vojaški pohod v Ulkrajiino potreben »ato, da se je zagotovila izvršitev 'tistega 'dela pogodbe, kii govori o dobavi žita. Izpremeimba ukrajinske vllade je iziključno uikrajnska zadeva, ki se Nemčije me tiče. Riada je bila .zadnji čas vedno bolj izgubljala tila. Vsekakor so iji konec napravili ukrajinski ikimietje (in me nemški organi. Kar se tiče ukaza o obdeliavli ipolija, 'je izšel zato, ker je vsled preteče razlastitve obstajala nevarnost, da velik del poilja ostane neobdelan. Ukrajina bi potem me mogla lizpolmiti obveznosti, ki jih je v pogodbi prevzela. Vlada sama se je izkazala kot nesposobna, da bi skrbela za izpolnitev teh obveznosti. Maršal Biobhonn je v poipollmiem sporazumu z nemškim poslanikcim odredil v Ukrajini istanje zvišanega varstva ter se morajo vsi prestopki proti javnemu miru im redlu Obravnavati pred vojnimi sedišči. Tako se je odredilo sodno postopanje im odredila tudi 'aretacija proti osebnostim, ki so znane iz časopisja. O movii ukrajinski vladi treba magfliašatii, 'da so jo ustanovili Ukrajinci sami. Ministrstvo je demiolkraitično; razlikuje pa -se od dosedanjega v tem, da^ ne priznava komuinlistiičnie teorije o »raizilastiltvi zemlje. Nova vlada je nasproti maišiiin zastop-mikom izjavila, da stoji docela na temelju Brest -Litovskega imiru in dotičnih dogovorov in /da bo iona njenih prvih nalog, dia 'slklenei s centrlal-mimi državami dolgotrajno goisipOdairslko pogodbo. — Prepozno spoznanje. Radi dogodkov v Ukrajini prinaša berlinski »Vonviirts!« oster članek, kjer čitamo: »Vojaška plat v tej zadevi se more mirno pustiti ob strani. Ore se za politično stvar,za katero je vlada odgovorna ,pred vsem nemški poslanik pri ukrajinski vladi. Kako pride ta mož do tega, izjaviti se, da zapro u-krajinskega vojnega ministra? Ravnotako bi bilo, ko bi n. pr. gospod Joffe (ruski poslanik v Berlinu) se zadovoljil s tem, da zapro pruskega vojnega ministra. Ako /.apro ministra lastni domačini, je notranjepolitičen akt. Aretacija po ljudeh tuje države pa je sovražno dejanje. Poslanik^je zato tukaj, da vzdržuje mirne in prijateljske zveze z vlado pri kateri je nastavljen, ne pa zato, da odredi aretacijo. k Prej mora še zahtevati svoje listine. Položaj na vzhodu je neutolažljiv. Mir, ki se je ondi sklenil, je pravo strahovalno sredstvo za nasprotnike, ki so z nami šc v boju. 7. Rusijo sc pogajamo, da ostaneta Estonska in Livonska pod njeno nadvlado, tri tedne potem blagodejno sprememo osebno unijo teh dež. v Prusijo. In kako se postopa z ukrajinsko vlado, kateri se je obljubila pomoč, potem ko se je nekaj njenih članov pozaprlo? Gotovo bi vsi radi kruh iz Ukrajine. Toda vidimo za enkrat le nepregledno politično škodo, ki se tu dela, ne pa niti koščka kruha, ki bi se lahko dobil. Vprašati hočemo o tem vlado. Mogoče, da poreče, da ne more za vse to nič. Potem je pač še slabše.« =~- Iz Finske. Minska vlada, ki je doslej imela svioj uradni sedež v Wasi, taikor tudi nemško in švedsko poslaništvo so se preselila v Helsingfors. Kamen je v, ki je biil sivojedobnio na otoku Alatid arefcovan, je bil prepeljan v Waso. = Ženska volilna pravica v Kanadi. Kanadski senat je sprejeli zaklon o ženski volillmj pravici v tretjem branju. = Republikanska propaganda v južni A-friki. »Times« poročajo iz Caiptovvina v južni Afriki: Generalni guverner lord Buxton je izjavil, da se uvode v južni Afriki vojmo stainje, če se ne omieifi (naraščajoča .republikanska propaganda. Majnik! (Iz govora sodružice M. Z. na majn. shodu na Jesenic.) V juniju leta 1889., prav sto-let po Francoski revoluciji, je bila ustanovljena v Parizu nova Internacionala, nova Zveza revolucionarjev. In prvi kongres nove Internacionale, je določil 1. majnik za praznik mednarodnega proletarijata zbranega pod rudečim praporom socialne demokracije. Proletarci ne praznujemo prvi maj zato, da se odtegnemo za 10 do 12 ur zatohlim tovarnam in mračnim rudnikom. Prvi maj ni posvečen počitku, temveč boju. Vse, za kar se bori proletarska armada po vseh delih sveta, naj poživi prvi maj. V boju proti kapitalizmu, proti krivicSm vlade, proti zatiralcem proletarijata! Praznik boja! Boj za osvoboditev mezdnih sužnjev v ljudi, ki bodo delali čistega veselja do dela, boja iz- koriščanih za popolnoma svobodno razpolaganje z svojimi silami in zmožnostmi, boj razreda proti razredu, a tudi boj za povzdigo vsega, kar je v nas dobrega, plemenitega. Da, brezpraven je dandanes še proletarec. Našteje-lahko na stotine primerov, ki dokazujejo, da je delavec tudi tam, kjer bi morala vladati in odločevati najstrožja pravica, človek nižje vrste. Zato pa je treba boja, Ja izsilimo od onih, ki -so vstvarili zakone, tudi spoštovanje teh zakonov. Kje so zakoni že tolikrat obljubljeni, ki naj ščitijo delavčevo zdravje, ki naj ga obvarujejo na stara leta beraške malhe? Kje so zakoni, ki naj priznajo delavski ženi enako pravice, kakor možem? Kje zakoni, ki naj preprečijo izkoriščanje delavk, ki morajo dostikrat poleg dela v tovarni, opravljati tudi domača dela? Teh zakonov ni! Zato pa so hiteli nakladati našim ramam bremena, za katera mo prešibki in so pitali militarizem tako, da nas bo spravil na beraško palico. Parlament imamo menda le še za dovoljevanje davkov. Povzdiga gospodarske moči, socialna politika, rešitev narodnostnega vprašanja, to so zadeve, za katere se resno ne briga vlada, ne poslanci večine. Krepko organiziran proletarijat vseh narodnosti v Avstriji je sila, ki se je boje vladajoči krogi. Poedincev klic se razleti. Ce pa so za vnetim klicarjem, organizirani bataljoni, ki pod-krčpe vsako njegovo besedo, tedaj zaleže. Organizacija je čarobna sila, ki bo preustrojila svet. Praznik boja! Boja proti blaznim, zahtevam militarizma, proti vojnim hujskačem .praznik boja za mir med narodi. \ ; Boj sedanjemu sistemu! Boj vojni! Boj našim izkoriščevalcem! Vsem enake pravice! Boj za mir! Slava prvemu maju! Dnevne beležke. — Izredni občni zbor »Akademije« sc bi) vršil v peltek, dne 10. t. m. ob 8. zvečer v gostilniških prostorih Narodnega doma. Dnevni red: Poročilo odbora, volitev, Slučajnosti. Vabljeni so mia ta občni zbor, ki iimia namen oživiti iljuidsko izobraževalno deilo, vsi, ki se za to zanimajo. ■ Nova uredba oddaje tobaka. Finančno ravnateljstvo v Ljubljani razglaša, da sc uvedejo s 17. junijem 5918 seznami odjemalcev v trafikah (stalni odjemalci), r katerim sc bo vsak teden prihranila množina, pripadajoča stalnim odjemalcem. Šele morebitni ostanek se bo . oddajal osebam, ki niso vpisani v sezuamku. Kot stalni odjemalci se smatrajo samo moški, stari nad 17 let. V „ seznamek sc ne vpišejo naslednji: Vojaštvo, čc opravlja vojaško službo, vse aktivno moštvo, orožniki, finan- — carji, policaji in pazniki. Te vojaške osebe se vpišejo v seznamek stalnih odjemalcev pod pogoji, da ne bivajo na Kranjskem samo začasno, da nimajo pravice do dobivanja tobaka od vojaške oblasti, ali da prejemajo namesto istega denarni relutum, ali da se sami prehranjujejo, aktivni gažisti in vojaki armade na fronti, ki so na dopustu, za čas istega, ako traja dopust dalje kot štiri tedne. V Ljubljani se vpisujejo v seznamek odjemalcev osebe, ki stanujejo ali so. zaposlene v enem desetih o-krajev, kjer so postavljene trafike. Železniški uslužbenci naj sc prijavijo v trafikah na kolodvorih, oziroma v sosednjih trafikah. Vsak kadilec sme biti vpisan koti* stalni odjemalec le v eni trafiki. Prijave v svrho vpisa v seznamke stalnih odjemalcev se sprejemajo v tobačnih trafikah vsak dan dopoldne med 8. in !2. uro in popoldne -med 2. in 6. uro ter se zaključijo z dnem 17. maja 1918, prijave pri oddelkih finančne straže pa samo na dan 18. maja med 8. in 12. uro dopoldne. Vsak kadilec ima izročiti prijavno listino v velikosti dopisnice z l-j, natančno označbo traf., 2. svoje ime in priimek, 3. svoj-J-ji-rojstno leto, 4. svoj poklic, 5. navedbo, če in kje oprav-lja vojaško službo, 6. stalno bivališče, 7. naslov doseda- < njega stanovanja, 8. naslov zaposlenja, kjer se nahaja podnevu. Trafikantje in organi finačne straže imajo za- -vrniti tudi'take prijave, ki presegajo število stalnih od- : jemalcev, kateri bi ne mogli z dosedanjo tedensko nino-žino tobaka nikakor postreči. Kadilci bodo dobivali to- i bačne karte proti legitimaciji pri pristojnem oddelku fi- ; nančne straže v času, ki se še posebej objavi. , -1 — Smrtna nezgoda. Posestnik Ivam KiU-der v Kotredežu je popravljaj na. svojem gospodarskem1 poslopju pod. Piri teim je padel islkoz-f odprtino v hlev ter se tako nevarno poškodoval, da je dva dni potem umri. — Iz Gorice. Vojaki pridimo uoiuravltojo . tramvajske vozove. Po nokaitorih ulleaJi je že izpeljana vrhnja žica, tako da utegme ces:: tramvaj skoiro voziti, kar bi bilo prav potrebno. Hoja po mestu je zelo utrudljiva, ob sralbem vremenu pa skoiro nemogoča. — l>ne 5. t. m. je došlo na državni 'kolodvor 676 beguncev viz taborišča Bruck ob Litvi. Mnogo jih de Mo Ka- 'J nailcev, Avčanov, nekaj iz Bovca, St overjam a. • Šempasa, Vrtojbe, Lokev, Cooovaina im Lo- \ kavča. Gorjane so prepeljali po pravkar otvior-1 'jeni bohinjski pragi v domovino. , ' — Rdeča zastava na zvoniku v tržaškisi Miljah. Prebivalstvo v Miljah je bito1 j januarja precej vzmerniniemo. OeiVavct so1 -zapustili iladiedel/nico pri Sv. Roku v znalk protesta-ker sc je zmanjšala Ikoiliičliina kruha, prebivalstvo pa je tudi imelo dosti govoriti o rdeči zastavi. . kti je vihrala raz cerkveni stolp. Nihče ni vedel; M kdo je to zastavo spravil na križ. Občimsk1 predstojnik je končno ponudil dvajset kron nagrade onemu, ki spravi prapor dmitorMaicionali’ z zvonika. Oglasil se je meki vojak, splezal na zvonik im spravil dol rdečo zastavo. Ko jo j® i1 nesel na občino, je iaustH diva^setletai datev^l Mihael Levakovič besede, radi kateirili ga tc prijel policaj, češ, da na ta način me ■sav^ vojaka. Ko ga je poiliicaii peiljal v zapor, se niiw j; je Levakov ič ustaviljal im ga žalil. Pozvan je bi'1 . radi tega pred sodmijo a- Izlet se vrši samo ob lepem vremenu. K obilni udeležbi vabi vljudno odbor. — Zvišanje poduradniškiii plač pri trboveljski premogovni družbi. Poduradniki 'trboveljske premogovne družbe so v isivo.ii pritožbi l-a rudnik opno komisijo zahtevali, da se jinn zboljšajo plače, zvišalj-o draiginjisike doklade in da^se liiim nedeljska lin čeizuma dela bcilijiše zia-račmlnaiviajo'. Pritožbena komisija je 'obravnai-' v al a pod j^r ©disodis t; vit^m gemeirailneiga majorja v- Franza o pritožbi, kjeir je zastopati trboveljske piodaradmiike državni poslanec dr. Ivo Benkovič. Prišlo je do poravnave, pa kateri se zvišajo poldiuinaidnišike plače za 20 -cldsitatikov, dosedanje vojne doklade pa na 130 odstotkov. To novo zvišanje plač velja od 1. aprila 1918 dalje. — Navijanje cen za mlada praseia. Pri nas v Gro-helnem in okolici zahtevajo za praseta, ki so stara po Pet do osem tednov kar po 201) do 300 kron in še več. loašali bi okrajno glavarstvo, če so njega uradi gluhi j" depi, ali pa so brez moči proti temu oderuštvu? Ka- Y more mali bajtar, uslužbenec ali delavec, če ima llcaino prostor za rejo prašiča, kupiti prase za tako o-eUl^ko ceno, dasi bi bilo to za vsakogar potrebno, ker 1 dobiti ne masti, ne mesa. Ne čudite se, če vprašuje-' jflo ob teh razmerah, kam pravzaprav plovemo. Vseka-ta' nas §e čakajo trdi časi preizkušnje. — Iz Celja. G našem sobotnem shodu naij uniatiiimio še inaišledmjo zanimivo dogodki co, ki '■G že jasno, v kakšnih razmerah se nahajajo savanski delavci v Celju. Že leta lin leta so se tai delavski shodi vršili v gostilni pni »Zelenem itravimilkiu«. Tudi sobotni shod po § 2. je bil j-kfioat, v te prostore, kii nam jih je gostilničarja rade voilje prepustila. Za maš /shod se je pa f ^ »oboto zjutraj zanimal celjski župan dir. taiprožič, talefojniral rie nia železnico dna na Htige Ikinaje, ter ise ibr.ud.iil zvedeti, kdo bo na shodu govoril. MiiisIliLli nismo ničesar slabega. Foilo 6. zvečer je šel referat s sklicateljem 0,1 oda k »Zelenemu travniku«, 'da sta; naročila, ^ sc salon nekoliko pripravi, kar je goshiilmi-Carka rade volje napravila. Ob 8. srno prišli f,)et med lepo število zbranih delavcev. Toda hočemo iti v dvorano, je bila ta zaprta in v jhej je bila postavljena stotnija ogrskih voija-, °v. Gostilničarka nam piride naproti ter nam />0Ve, da je dobila ukaz, da imora salom takoj Prepustiti vojaštvu, v katerem bo prenočevalo prnv taiko SO ogrski vojaki zasedli vsse gostilni-utiske prostore kar prej .ni biilo v navadi, če-rav so (Igri že več časa tam. Nam ni preostalo . ngega, kakor da .si poiščemo druge prostore Se tam snide/mo, kar se nam ie tudi posrečilo. ‘ juWo jutro so vojaikii iizpraizinlllii salon in šli tja, Y'k'Oider so prišli. Vsi delavci so iz tega iskle-,alk da .to ni bilo nič drugega, kakor manever 'gtaškutar.iev, da bi se anemiolgočill shod sionskega delavstva. To sc jim ie ponesrečilo. &r shod se je vršil in se bodo še drugi1 vršili. 43 — Štajerska stavbena družba je v svicji Sv' kQneiliailn> skupščini na 'predlog upravnega L:5f Oglasno sklenila, da zviša svoij akcijski rp i (>74.000 kron Mia 2,000.000 kron. Sta-W '1>r> (30 kinnn hnidioi znašale znmaiprei Y kron. Družba .računa že sedaj* na živahno Vibeno delovanje po vaini. l'r,a ^ O naborih in superarbitradiah je dotmo-u^ki minister Ozuipp ima neko .interpelacijo jjj »Civimriil, ida se ipoisitoipa pni nalboirih v teti vcxi-Vs.T:spl'0šno ipravtako kakor v mirncim času. ■ ^ega 'nabornika se vpraša, alli Ima kakšne •, ,®ke, in so iizšle špecijelno stroge naredbe, d eri h .moreta osebe, ki pri naboru ni-.o Pokazati vidnih ali verojetniiih hib, k ugo- s l(W.. , v . , .. n ‘(V! v hIiižindo vojaško boilimiioo. To je slučaj ti pa i bolnih ,na očeh. srcu, pljučih, tirada j o - orožjem ali nesposoben«. Akto pni tieimi pia- W, 0 časih zunotndave, tedaj to ni^obtežilno v Ihrrj.J?’ 'ker pride vsak k čr.mov oj niški službi z "dni sposobni vendar še enkrat ob presen- taciji pri nadoimestilnem kadra k nataimčnj zdravniški preiskavi Sploišmo so se izdale odredbe glede skrbne izbere vojaških zdravnikov za naborne komisije. Ravnotako so vojaške osrednje oblasti oldiredile, da ise isuparar-bi trači je kar uaihitreiie ilzvriše, iiin sio vojaška po-veltistva dobila strog ukaz, da posvetijo izvršitvi superadbitraciii poisobiro1 pazoirneist. — Vojak zabodel orožnika. Iz Perga na Gorenjem Avstrijskem poročalo.: V soboto ponoči so zasledovali tukajšnji orožniki dva dezerterja. Orožni mojster Firanc Geretschilagor ie tudi res nallietel na oba voijalkia, toidia plačati je moiral to z žiivljeiiiem1. Fden dezerterjev ga je zabodel z molžami v trebuh lin iv hrbet, tako da jc umiril orožnik malo na t:v Ostali einoižnlM so zasledovali dalje pobegla vojaka, streljali za niitma, ipa brez uspeha. Oba sta ušla brez siledu. — V debi lakote ... Iz Hioiželic na Češkem poročajo: Nedavno je peljal neki krnet domov kanja, ki ga je kupil v Motoli. Pred ITaželicami te pa kanj pogiind j;n kmetu ni ipre-os/balo nič dinutgiega, koit komija ipinistiti .nia cesifai in oditi ti konjeidercti, da konja •odipclje. Kako •se je pa začudit, iko se je vrnit. Ko sta prišla s konjedercem zapet na kraj, kjer jc krnet pustil konja, ista zagledala ie kosti. Kopja so tjuidje razrezali in kose -mesa so skrivaj odnesli lačni delavci, ki delajo na cesti. O stvari pozvediujejo. — Rodeča zabava v Berlinu. »Deteiiclky Fienn.ilk« poroča: »Piroisiava prvega maja je bila v Bertima prepovedana. In vendiar1 se je zgodil v glavimem miestu tongalbctiečnioisti itn reda nezaslišan dogodek. V glavni ulici nemškega prestolnega mesta je visela is strehe make palače rudeiča zalstava. Beinliiuskc meiščane je obšla 'gnoza. Uro, dve mri so čakali, kdati da pridejo gasilci in snamejo mudeči prapor. Gasilcev pa n.i' bilo. Praipor dieila ie plapolal mirno dalje. Prestrašeni umeščam je vprašali bližnjega stražnika, ikiatj dla se je pravzaprav zgodilo in iz strahu, če iše ni .izvršit v Pnuisliji miagoče državni prevrat . . . Stražnik .se 'jc držal kislo. Rad, zelo nad hi bil videl, da bi kdo nudeči prapcir odstranil — ali ni pomoči . . . Kako pa to? Kako pa to? vpraša meščan. V Berlinu? Na Pruskem nudeči' prapor in je policija brez moči . . . Stražnik je kimali žallioistein le z glavo. Rodeči prapor pa je plapolal is strehe' palače, .katera se me imiemi za meč beilliiiniske .policije — plapolal je s strehe umskega, poslaništva! Da, da, prvega maja je peticija v Berlinu pretrpela krute bolečine. Navadno me pomil u-jem©, policije, ali1 sedaj je billa nje imiuha tako velika, da ji izrekamo svoje sožalje . . .« Ta dogodek karakter izira p-oipoilmoimia ipoiložaii na Nemškem im polsebno na na 'Pruskem. Vojna in zakonska morala. V »Mercu-re de France« je priobčit fnainiooski zdravnik dr. Huot razpiravo ()■ »irazvoiiu ženiskega oifeik-tuoznega in diušeivmega življenja v voijmi«. P.o-sebmo po/zonnioist (daje poglavju o »zaikansk.ih krizah«. Ko so sc začeti baviiti ;s tani proible-imom, pravii dir. Huot, iso. bili vsi mnenja, dla so ostala čustva poročenih Fmaniooziinj za .svoje niože, ki sp se nahajati že tri 'leta nia bojišču, nespremenjena, ne da bi sploh kaj vplivala dolga ločitev. Ali je to mnenje opravičeno? I Mnogo žen ie re:s občutilo globoko in dolgo ! nepoznano ljubezen, ki jo ije 'UispavaliO' prej j vsakdanje skrbipalm© in brigepoiluo1 živiljemje. | Toda koliko žen je Sboizmalo, da ni to, kar so ! smiatraile za iltjubezen, nič dinuigega, kakor ma- 1 vada in da so biile le pasivno poidivržeme intimi- i nosti, ki_ sta jo narekovali pamet im čuti, ida pa srce ni igralo pri temi nobene .vloge. Pogubni vol iv. ki ga duma vojna na 'razmere zakoncev, je treba vedno boilj poudarjali, in misleči sio^ ciolog.i so jc'1 i razmišljati o socialni krizi, ki bo nastala na tem polju po končani vojni. Da zdravnik to svoje mnenje objasni, opozarja na zakonske 'ločitvene tožbe pri nekem tonilu-škerrt sodišču, ki so tvorile letošnje loto 85 ed- | stotkov vseh tožb. In neki vojak na bojišču je izrekel naslednje mnenje, ki pravitako peitnjute omenjena dejstva: »Jzpnaševail sem pri svojih' bližnjih četah in prišel do prepričanja, dia pričakuje cela vrsta .nanovo diošiih na bojišče le konca vaine, da se ločijo od svodih žen, žal, prav često iz le preveč upravičenih razloge V.« Od vseh krivic, ki jih je naprtila vojna človeštvu. je prihodnja zakonska kriza pač miaijvitah ■in nobena ni v boilj ozki zvezi s sodobnimi razmerami, k'akor prav ta. Nato goivori francoski zdravnik še o veliki isili erotičnih instinktov človeka v splošnem in o njih izbruhu v najbolj ogroženem vojnem pasu, kjer »deluje dušljivi dim granat skoro kot učinek afrOdrtškega stru- pa«. In končno še omietntia, da povzroča te instinkte 'tudi celodnevno bivanje obeh spolov pri skupnem, delu. Večina žen gleda na svoje prestopke z Mekoi tihe resignacijo, in brezbrižnostjo, sikciro, kakor da bi bila žrtev meodivrn-tjiiive usode. Nič ne označuje takega 'duševnega razpoloženja bolje kot splošno rabljena fraza, s kateno se danes opravičuje itn razlaga vse: »Saj je vojna! Kaj hoičete. da počnemo?« Da bržkone rljmaiio italke zakonske 'razmere le FranociSkeim, je menda znano. Vojna, D u n a i, 7. maja. Uradno sc razgilaša: Vsi c d neugodnega vreimenale slaboten topniiški ogenj. — Sef generalnega štaba. B e r 1 i n, 7. maja. Wioilffo.v urad poiroča iz glavnega stana: Z a p a d n o bojišče. Na bojnih frontah zjutraj živahno artitjerijsko delovanje, ki je čez dan poneha vate. Na sever-nam bregu L^e so sc izjalovilii isunki langilešikih kompamij. Med Amcro 'in Scimunio so napadli po-PCiči imioični avstralski oddelki. Na obeh straneh ceste Goirbie-Braye so dospeli do naših prvih črt. V ostalem se je napad zlomili v našem topniškem ognju. Južno B riman ta so naši napadalni oddelki sunili preko kanala Aisne v sovražnikove črte pri Gourcvju tar so doivedli znatno število vjetnikov. Vzhod: V pristanišču Mairinpril so 'J- obstirelijevale ruske ladje. M a c e d o n s k a f r o n t a: Močne an- gleške čeite so napadle sinoči bolgarske pozicije južno Dojraniskega jezera. Bile .so giladk::. zavrnjene. A z i j s k o bojišče: Sunek angleških brigad iiz Jerihe -preko Jordana na vzhod im severovzhod se je ponesrečil. Po petdnevna ljutcim boju smo vrgli sovražnika nazaj. Del nemških čet -se le v teh bo jih posebno odlikoval. Plen, ki smo ga vzeli Angležem, je zelo velik. — Ludemdorff. Berlin, 7. maja zvečer. Z bojišč nič novega. Pariz, 7. maja. Ministrski predsednik Clemenceau, ki 'je bil v nedeljo odpotoval -na fronto, ise je vrnil danes v Pariz. Izjavil je. (k. ■Jc dobil na fronti povsem zadovoljive uitiise. W a s h i n g t o n, 7. maja. Vojni urad zahteva .od kongresa mo milijardo dolarjev kredita za nabavo letel. Konferenca avstrijskih Slovanov. ^ D u n a j, 7. maja. Graški »Tagesposti« poročajo: .1 ugoislovansikii klub je limieil dar^R r predsedstvom dir. Korošca večurno pioisvctc-vairijc. V & govorniki so se izrekli proti oidigo-ditvi državnega zbora. Nato je bila po burnih protestih preiti izjavam 'ministrskega predsednika soglasno sprejeta 'resolucija, v kateri daje jugoslovanski kljub ifciraz svojemu ogorčenju inad tem, da sprejema avstrijska vlada visemem-ški preigram od Balta do Adrijie za svoj .program jn kako je imogiočc iresno' govoriti o niož-moisti ^ jugoslovanske države, če se hoče odtrgati in žrtvovati .slovensko narodno ozemlje. Hrvatje in Srbi bodo vztrajali -ob stra/ni Slovencev, dokler ne izvcijujejio skuparo neodvisno državo. Nato so izrazili' mnenje, da ne dolka-zuje stališče mlin. predsednika, ki mu ga diktirajo neodgovoirni svetovalci, glede na rešitev jugoslovanskega vprašanja le .neverjetno dil-c -t ant st v o pri razpravah evropske zadeve, ampak tudi obžalovanja vredno nevednost. V debati o ustanovitvi nemške mornarske akademije v Trstu se je 'Poudarjalo, da za to u.stano - vi tev ni meiroidajna nikakršna stvarna potreba, temveč edino le prizadevanje, da se vzame Jugoslovanom možnost še zadnjega zaslužka. Nameravani razglas za preganjanje na jugu smatrajo poslanci za akt 'odkritega sovraštva proti Jugoisilovainom. Nikjer ni bil moten mir. Taflco-zvanega vznemirjanja priiseiljemih Nemcev na Štajerskem In Koroškem ie kriv edino Je hui-Skajoči govor grofa Czernina. Izrazilo se jo upanje, da ne bo podpirala nobena slovanska stranka vlade na taki podlagi. Glede nameravane razdelitve Češke na okrožja pa so izjavili, da smatrajo enostransko ureditev razmer na severu za dokaz, da vlada Slovane sovraži, posebno iker bi bila odcepitev jugoslovanskega 'ozemlja od Štajerske mnogo nairavmejša in nujnejša. Začudeno so se izpraševali! zbrani nr-slancr, kako more biti zmožna uradniška vlada narodnega zatiranja, za kar bi mogla prevzeti odgovornost /komaj čisto riemiško raaatotoalina narlainreinitaTičma vlada. Govorili so .nato o piro-titiikropih, ki sta lili iu«ositovaiiisikii klub i/n Češki Svaz dolžina podvzeti v obrambo svoijih roairo-dov, nato pa sio sestavili! delavni komite, ki se~ stodi vi več ‘poslancev, in ki ma;i pripraivliia v zvezi s Češkim s vazam energično obrambno akcijo v parlamentu in domovini. Čehi in Jugoslovani so se v skupni seji zedinili za naiivečie (.braimitne ukrene. Končno je bil sprejet efno-lasno .protestni sklep obeih klubov, k!i prarvi med drugim: Protesitiinaimio z naivečjo odlloč- n ostjo proti nosku som vlade, da uredi ustarvne razmere -na ipodlagi, ki je na/rodi več ne orino-zimijo in kr je že zdavnaii zastarefe, iin to naned-benim potom brez sodelovanja narodov. Javno roudariaimo, da se krši pravica nad našimi narodi v trenutku, ko se maihaiaip najširši stelji po brezpriniernem pomanjkaniju .pred katastrofo L kot e. Soglasno protestiramo proti postopanju vlade, ki naistotpa nnoti načeilom narodne arvto-nomiiie zoper nas z eksperimenti, ki v resnici ne poimenjajo' nič drugega kot novo ojačenje absolutizma in nijego-vega birokraitičneiga aparata. Z odgOditvijo državne zibormiice se je zopet pokazalo celemu svetu, da Avstruja ne mio-"•3 biti ustavnopravna država iin da se pičla, nikomur odgovorna -Oligarhi ja ne boji strahov©'' člane parlamenta. Nikdar se ne bomo upognili niti pred kakim* olktmijeim, niti pred kakršno-. >!i administrativno odredbo-. Iz kluba socialnih demokratov. Dunaj, 7. maja. Klub nemških socialno demokratičnih poslancev je imel danes plenarno sejo. Predsedstvo je poročalo o odnoditvi parlamenta in o njegovem stališču na konfrenci načelnikov strank, ter je predložilo strankin maniiest v odobrenjc. Po obširni debati o političnem položaju, je klub soglasno sklenil, da se manifest odobri. Predsedstvu se je- končno naročilo, naj stori vse potrebne korake, da se parlament kmalu zopet skliče na zasedanje. Trgovski minister proti centralam. Dunaj, 7. unaia. Trgovski minister baron Wieser je odposlanstvu državne zveze trgov-i ev s cementom, annioui in mavcem, uaiglalsa-ioč velik pomen trgovstva, izjavil, da sejrno-rajo centrale no vojni brezpogojno razpustiti| .in da se moraimio vrniti zonet k ssvioiboldini trgovini. Viofina je pokazala, da se brez svobodne trgovine ne more izhajati. Proti Seidierjevi »stavni reformi. Praga, 7. maja. V sinočni seji mestnega sveta je bila sklenjena izjava, ki protestuje proti Seidierjevi u-stavni reviziji iii ugovarja proti ustanovitvi 13 novih o-krožij, ki bi pomenjala 13 novih kronovin, med katerimi bi bila Praga po izločitvi njene okolice najmanjša. Žal, da ni res! 13 e r 1 i n, 7. maja. Woilffov urad javlja: Po brzojavni agenturi v Amisteildaimu lazširjena vetst’ angleških listov, da je nek lralandski diiplio-mait po naročilu državnega taiinika Kuhlroantna angleški vladi predložil določne miiroivne pogoje, ie poipoflnem neosnovana. Mirovna pogodba z Rumuniio podpisana. B ukarest, 7. maja. Mirovna pogodba z Rumunijo je bila danes opoldne v gradu Cotroceni podpisana. S tem je obširno diplomatko delo končano in prehod z vojnega stanja v mirovno stanje na naši celi vzhodni fronti izvršen. V vseh krogih prebivalstva so sklep miru radostno pozdravljali. Vesti o mirovni ponudbi. L o n d o n , 7. maja. V angleški spodnji zbornici je vprašal poslanec Sno\vden, če je resnična vest, da je nek revtralen diplomat v imenu centralnih držav vpraša, v Londonu, jc-li Anglija voljna pričeti mirovna pogajanja. Minister vnanjih zadev, Balfour, je izjavil, da Anglija v zadnjem času ni sprejela nobene mirovne ponudbe in da ni v Londonu nobenega diplomata kake nevtralne di zave, ki bi bil predložil angleški vladi povabilo za neobvezna mirovna pogajanja. Končno je Balfour še pripomnil, da je Haaška brzojavka o mirovni ponudbi nesmiselna. Za tiskovni sklad „Napreja“ nabral sodrug T o p p pri veseiici 1. maja na Jesenicah K 50’—. Lepa hvala. Aprovizadja. Marmelada za Moste. Občani Miost, ki imatio rumene izkaznice ubožne akcije s črko B ali C prejmelio marmelado v petek, 10. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določan je ta-le red: Stranke z rumenimi izkaznicami B: od 8. do 9. št. 1 do 100, od 9. do* 10. št. 101 do 200, od 10. do 11. št. 201 do konca. Stranke z rumenimi izkaznicami C: popoldne od pol 2. do pol 3. št. 1 do 120, od pol 3. do poli 4. št. 121 do 240, od pol 4. do pol 5. št. 241 do 360, od pol 5. do pol 6. št. 361 do konca. Vsaka oseba dobi pol kg. Kilogram stane 2 kroni. Oddaja semenskega krompirja. Mestna aprovizaciju je razpisala oddajo semenskega krompirja za pretečeni pondeljek, toda stranke še sedaj niso prišle vse po krompir, temveč prihajajo še vedno posamezni zamudniki, katerim pa nikakor ni mogoče vsak čas postreči. Zaradi tega Odločamo za te zamudnike petek, 10. dan tega meseca .Naznanjenega dne naj pridejo vsi k Miihleisnu na Dunajsko cesto od S. do 11. dopoldne z izkaznicami, ki so jih dobili pri vojno-žitnem zavodu. Kdor ne pride ob tem času bo ostal brez semenskega krompirja. Vsakomur je na izbiro gališki krompir po 35 vin. kilogram, ali domač krompir po K 1.20 kg. Krušne komisije bodo uradovale v petek, dne 10. maja icd 8. do 1. popoldne. Izdajale se bodo izkaznice za kruh in mlolkO. Krnli tia izkaznice št. 2(4 siei dmhii od nedelje naprej zopet v pekariji gosp. Pirca, Sv. Petra cesta. Prodajalci sladkorja v IV. okraju, niaii se zgiase takoj v mestno posvetovalnico, ki ar dobe nakazilo zn (kaviino mešanico. Vrstni red kav itn« mešanice sc objavi v listih. Testenine za ubožno akcijo se bodo nakazovale v mestni posve-tovalmfai in sicer le onim strankam ubožnih akcij, ki še niso dobile testenine v mesecu marcu in aprilu: Na vnsto pridejo stranke 1. z zelenimi A in B izkaznicami št. 1 do 300 dne 14. t. m. — II. z zelenimi B izkaznicami št. 300 do 900 dne 15., št. 900 do 1500 dne 16., št. 1500 do 2100 dne 17., št. 2100 do konica dne 18. t. m. — IH. z rumenimi C izkaznicami št. 1 do 600 dne 21., št. 600 do 1200 dne 22., št-. 1200 do 1800 dne 23., št. 1800 do 2400 dne 24. t. m., od 2400 naprej dne 25. t. m. IV. z B in C izkaznicami! za Vič dne 27. maja. — V. z B in C izkaznicami za Moste dne 28. maja. — 1 >a ne bo po nepotrebnem nastavljanja se še enkrat opozarja, da dobe tiste stranke uibožmih akcij testenine, katere jih niso dobile že v mesecu miarou in aprilu. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip P e t e j a n, Tisk »Učiteljske tiskarne" v Ljubljani. Agitirajte za »Naprej4*! Pošiljajte Kdor zoa misliti, ve, da mora biti vsak delavec član socialno demokratične stranke. Zaveden delavec ne bo odlašal, temveč takoj sporočil svoj pristop v stranko £ dopisnico. Napiše naj natančno: svoje ime, stan in bivališče in odpošlje na naslov: Josip Petejan, Ljubljana, Učiteljska tiskarna. Bodočnost gre delavstvu, če bo močnOi zato vsi v organizacije! Učenko sprejme šivilja. Kje, pove upravništvo. Išče raznašalca ozir. raznašalko 1 za raznašati „Arbeiterwille“ v Šiški. . . ^ • tenu • F Stolna ulica 2-4 M ® Trgovina in mehanična delavnica ti r- rkHOjftnrsaz ajsassissas M«ška I« žen* sika še s stas-o pravmateiko ; HH&HEtSKSBSSS^ Stari Ir« št. 1} šširaSni m pisjaissi sfr@ji, mofoni, električne lepne M tiBke. NaiboSjše baterije. $ Posebno niztu cena za prejsrodajaMe* Mpnip HaizanBsliivEjSe sredslvo profi temu is * PARATOL masla©, Ne maže,, je brez iluha, torej tudi čez dan u-porabno. Velik lončok R fi;. PfiRATOL - PRASiu w' tuje občulljvo kožo. Škatlja slane K 2‘5C. Oboje se dobi proti predplačilu ali povzetju pri IParaS©!! delavnice lekarnarja M. Kleina. BUDAPEŠTA VII—11., ROZSA UTCA 21. Lilsi ! Ušle iiSS3 O gaaoi HELA MOJA, v KINO CENTRAL v deželn. gledališču, g lil 11 ■ IIIIIIIIW1T—IT mBflSgggg '■ V sredo ob pol 6, 7., 9. zvečer, v četrtek na praznik ob pol 5., G., pol 8. m NI za mladino. 9. zvečer v prekrasnem filmu NI za mlacnno. KAD IR LJUBIM. mmm I istnica uredništva. — 1. N. v T. Se stiri-in,iaimlo — A. B. v Li. Obrnite se m. Strolkavno tninistvo (V. Zore), Uutalliana, betenbuimova E o' II. naldstr. - Or. K. v L. PriOTroCamo Vam dia pretarete imwkar tzse Rannne X. ■Mklm zbora. (Msovor “ I.. .1. v K. D Ne; 2) Ne; 3) Ne. — Obrn.nte sc na odvetnika, ki vam bo svetovali, 'kaj napireo. PredsSave 3ta oSroke v četrtek ob pol 11. dopoklne in ;3. popoldne. j|j Tudi za odrasle zanimivo. Prptfrcaznam&o. V petek „HELA MOJ^“ v tridejanski izvrstni veseloigri ?§C®I© me poljubiT“ — Lisa Weisse v prvovrstni drami