Poštnina plačana v gotovini.
Leto I.
V Kočevju, dne 10. aprila 1926.
St. 2.
Izhaja
vsakiga 10. in 25. v mesjcu.
Karatni na do konca lota 1926 30 Din.
Številka poitno-čekovnaga nrada Ljubljana 11.592.
Uradaiitva in upravništve: Kočevje It. 18.
Telefon itev. 5.
Oglasi:
mali beseda 2 Din, sicer po dogovoru. V uredniškem delu vrstica Din 10-—
Vsebina:
Izbira in menjava stranke. — Pismo iz Ljubljane. — Nova vlada. — Iz Narodne Radikalne Stranke. — Tedenske vesti. — Dopisi. — Podlistek: Statuti Narodne Radikalne Stranke. — Inserati. —
Izbira in menjava stranke
V	zadnjem članku na tem mestu smo prevdarili, kaj je stranka, za kaj je potrebna in kako funkcijonira v javnem in državnem življenju ljudstva. Rekli smo, da je politična stranka organizirana skupina volilcev, ki na podlagi določenega programa posredno vrši in neposredno kontrolira vršitev javnih poslov. Politična stranka ustvarja in garantira samoupravo ljudstva.
Iz tega sledi, da izbira stranke n i i z-ključno zasebna, stvar posameznika; izbira stranke po posamezniku tangira tudi vseobče javne interese. Zato mora biti izbira stranke temeljito prevdar-jena.
V	katero stranko naj torej vstopim? Predvsem v tisto, katere program in delovanje odgovarja mojim osebnim nazd-rom o svetu in življenju; moja načela etike in svetovnega naziranja se morajo v splošnem kriti z načeli stranke. Oboje pa mora biti v skladu z javnimi interesi, z interesi splošnosti, z interesi civilizacije in napredka, ter določno izraženo v programu stranke.
Ta načela morajo odgovarjati zgodovinskemu razvoju ljudstva, njegovi gospodarski stopnji ter socialni razvitosti, predvsem pa
njegovemu značaju. Program stranke mora biti tako prikrojen na potrebščine ljudstva, da ustvarjanje strankinega programa pomeni istočasno etični, gospodarski in socialni napredek ljudstva. Prikrojen mora biti tako, da slabe strani ljudstva zatira, dobre pa razvija k popolnosti. Navajati mora ljudstvo na čisto življenje, mu vzbujati veselje do dela, do ustvarjanja, pravilnega štedenja ter pov-darjati vse točke, ki so v stanu pomnožiti ljudsko blagostanje in s tem tudi blagostanje vsakega posameznika.
Izhajajoč iz tega edino pravilnega stališča splošnega blagra je obsojati in zavreči kot enostranske in škodljive vse stranke s takozvanim razrednim programom, to je stranke, ki priznavajo in demagogično v nebesa povzdigujejo samo en del ljudstva, n. pr. samo delavce ali samo kmete. Tako izključno poklicno ali razredno organiziranje volilcev je nezdravo in škodljivo, ker vodi do napetih razmer med državljani iste države ter hudih razrednih bojev in sovražnosti, ti pa k revolucijam, to je nasilnim preobratom v vladi in državi mesto k evoluciji, to je postopnjemu harmoničnemu razvoju vseh stanov in poklicev z naravnim napredkom.
Izhajajoč iz stališča vsesplošnega blagra je enako obsojati tudi vse one stranke, ki
na mesto splošnih etičnih načel v programu postavljajo kot edini etični kriterij za delovanje v javnosti nauke svoje vere. To je preozko etično obzorje, ki poleg tega izrablja čuvstvenostin mističnost ter prenaša v politično areno to, kar bi moralo ostati zaprto v srcu in v svetih hramih. Konkurenca takih strank med seboj nujno vzbuja brezmejno strastne brezobzirnosti in nepotrebno sovraštvo med deli istega naroda ter vodi nujno k razbitju i mnogoverskega ljudstva i njegove države.
Razumen, inteligenten in prosvitljen, svoboden državljan bo torej, izhajajoč iz edino pravilnega stališča splošnega blagra in postopnega, organičnega, solidnega napredka celote, izbral vsedržavno stranko, in sicer tako, ki tako po svojem vsedržavnem programu, kot po svoji vsedržavni organizaciji in vsedržavnem o b m o č j u garan-tuje solidno vsesplošno sodelovanje in harmoničen napredek vseh stanov in poklicev.
Za tak cilj pa niso sposobne niti izključno stanovske ali razredne niti verske ali naravno omejene pokrajinske ali provincijalne stranke, ampak samo vsesplošne, vsedržavne stranke.
Nastaja le še vprašanje, česmešstran-ko menjati?
Statuti Narodne Radikalne Stranke
usvojeni na Zemaljskoj Radikalnoj Konferenciji održanoj 21. i 22. novembra 1911. god. u Beogradu, i izmenjeni u sednicama Glavnog Odbora Radikalne Stranke iz cele zemlje, održanim 25., 26., 27. i 28 septembra 1920 godine u Beogradu.
(Nadaljevanje.)
On se stara za prihode i unosi ih u svoju kasu. On sastavlja godišnje budžete svih ustanova kojima on rukuje, i motri da se po njima troši. On daje dozvole za ustanovljavanje klubova sa čitaonicama i rastura ih, ako budu radili protiv interesa stranke. On raspravlja sporove izmedju strankinih organizacija i razrešava odbore, koji bi i pored opomena radili protivno načelima i interesima stranke, i privremeno, do prvog nadležnog zbora, postavlja drugi odbor. On saziva Zemaljske Skupštine i mitinge i sastavlja i iznosi pred njih izveštaie, kao i priprema predloge, koji će se pred njih izneti na rešenje.
Član 14. — U sastav Glavnog Odbora ulaze: dvadesetpet članova, koji stanuju u prestonici, i koje bira Zemaljska Radikalna Skupština; po jedan član iz svakog okruga,
koga okružni radikalni odbor bira iz svoje sredine, i po jedan član iz varoši koje biraju zesebno poslanike za Narodnu Ssup-štinu, a koga mesni odbori tih varoši izaberu.
Svi se ovi članovi biraju svake četvrte godine, izbor članova iz unutrašnjosti, koje biraju okružni odbori, mora biti izvršen svagda pre sastanka Zemaljske Skupštine i saopšten ovoj na prvom njenom sastanku. Ovo važi i za članove Glavnog Odbora, koje varoši zasebno biraju.
Član 15. — Prvoga dana po zaključka Zemaljske Skupštine, koja je članove Glavnog Odbora izabrala, na poziv predsednika, koji je na toj skupštini predsedavao, sastaće se izabrani članovi Glavnog Odbora u prvu svoju sednicu i na njoj konstituisati, izabravši iz svoje sredine: predsednika, dva potpredsednika, tri sekretara, od kojih će jedan biti glavni, i blagajnika.
O ovom konstituisanju Glavnog Odbora napraviće se zapisnik i u celini odmah objaviti preko glavnog organa strankinog.
Na ovoj sednici ovako sastavljen Glavni Odbor podeliće se nđ uži i širi odbor.
U uži odbor mogu ući svi članovi koji
stalno žive u prestonici, a širi odbor čine svi članovi Glavnog. Odbora.
Upražnjena mesta članova Glavnog Odbora popuniće' sam Glavni Odbor izborom, ako je upražnjeno mesto člana, koga Zemaljska Skupština bira. Ako je pak upražnjeno mesto člana, koga okružni ili mesni odbor bira, onda će dotični okružni ili mesine odbor izabrati drugog iz svoje sredine i taj izbor odmah saopštiti Glavnom Odboru.
Član 16. -- Predsednik Glavnog Odbora je ujedno i šef stranke.
Član 17. — Sednice užeg Glavnog Odbora drže se redovno jedanput svakog meseca, a po potrebi i više puta. Širi odbor se saziva svagda kad ima da se odluči o kakvom važnijem pitanju strankinom, po oceni samog predsednika, ili to zahte pismenim putem većina članova užeg odbora, ili dvadeset članova Glavnog Odbora iz unutrašnjosti.
Sednice i jednog i drugog odbora saziva predsednik ša glavnim sekretarom zasebnim pismima, u kojima će se svagda tačno označiti pitanja koja se imaju na sazvatoj sednici rešiti.
O tem ne more biti dvoma! Razumi se, da vsaka stranka skuša potom svojih agitatorjev in časopisov, enako verskim organizacijam, sugerirati svojim pristašem, da je neznačajno in nelepo menjati stranko. To je pač njeno sredstvo in interes vodstva vsake stranke, da drži armado skupaj, pri čemur se običajno sredstev ne izbira. Toda prevdariti je sledeče: V stranko vstopi vsakdo na podlagi določenega programa in njegovih ciljev, ki naj jih stranka ustvari. V stranko sem torej vstopil, da te strankine cilje soustvarjam. Na tej podlagi in v te namene je zbrala stranka pristaše. Ako pa stranka svoj program in svoje delo zanemarja, ali ga vsled nesposobnosti, ali nemarnosti, ali špekulativnosti vodstva ne vrši in ni upanja, da bi ga vršila, nastaja vprašanje, ali sem še vezan na stranko, ki tega ne vrši, v kar se je zavzela ob mojem vstopu? Ali naj bom jaz soodgovoren za nedelo vodstva ali za špekulacije klike, ki se je morda polastila strankinega vodstva? Nastaja mučen položaj, iz katerega je za svobodnega moža le eno izhodišče: zapustitev take stranke. To je v takih slučajih moralna dolžnost volile a, tako svoji vesti kot javnosti in javnim interesom nasproti. Isto velja, ako sem bil zapeljan, da sem vstopil v nesposobno in ne odgovarjajočo stranko. Vztrajati v katerisikoli bodi stranki proti svojemu prepričanju, je nemoralno.
Ni torej nemoralno zapustiti stranko in si izbrati drugo po svojem notranjem prepričanju, nemoralno je le vztrajati v stranki, ki ne vrši ali ne m ore vršiti nalog svojega programa in sploš-nosti in biti tako sokriv na zasta-janju javnih poslov in zastajanju splošnega napredka.	Dr. S.
Pismo iz Ljubljane.
Ljubljana, začetkom aprila 1926.
Po dolgem neplodnem sporu med ljubljanskimi radikali se je na pritisk Beograda ko-nečno spor le likvidiral ter ustanovilo za območje ljubljanske mestne občine enotno organizacijo Narodne Radikalne Stranke, ki šteje nad 500 organiziranih članov. Na čelo Mestnega odbora te organizacije je stopil soglasno
Ovakvi pozivi dostavljače se članovima Glavnog Odbora blagovremeno neposredno ili preko pošte kao preporuka. Pozvani članovi Glavnog Odbora dužni su odmah izvestiti pismenim putem predsednika mogu li na sednicu doći.
Član 18. — Na sednici Glavnog Odbora ne mogu se raspravljati niti rešavati nikakva druga pitanja, koja nisu u pozivu za sednicu označena. Izuzetno može predsednik Glavnog Odbora, u slučajevima hitne prirode, izneti na rešenje pred Glavni Odbor i drugo koje pitanje, i ako ga nije u dnevni red za sazvatu sednicu stavio.
Ako bi koji član Glavnog Odbora želeo da se o kom drugom pitanju donosi odluka, saopštiče ga na sednici Glavnog Odbora, posle iscrpenog dnevnog reda, i ako potrebu odluke o tom pitanju bez diskusije usvoji Glavni Odbor staviče se to pitanje u dnevni red za prvu narednu sednicu.
No u dnevni red sednice Glavnog Odbora mora ući svagda pitanje, zbog koga su s d-nicu šireg Glavnog Odbora zahtevali večina članova užeg odbora ili dvadeset članova Glavnog Odbora iz unutrašnjosti.
(Dalje prih.)
izvoljeni Dr. Vladimir Ravnihar, bivši državni poslanec za mesto Ljubljano. Ta srečni izbor garantira, da se bo naša ljubljanska organizacija razvila solidno, zdravo in smo-treno.
Izkustva kažejo, da bistvo in obeležje vsaki organizaciji dajejo vodilni njeni možje Po njih lastnostih, tendencah, ciljih in zmožnostih lahko sklepamo na razvoj organizacije, ki jo vodijo. Ljubljansko radikalno organizacijo vodijo, v kolikor je razvidno, predvsem tri precej markantne osebnosti: Dr. Vladimir Ravnihar, Dr. Niko Zupanič in Dr. Miroslav Lukan. Vsak od teh treh mož predstavlja politični tip zase. Ker ima Ljubljana glasom Statutov NRS čin samostojnega okrožja, ker voli lastnega poslanca, je vzpričo navedenega poznavanje vodilnih mož tembolj važno.
Dr. Vladimir Ravnihar je star parlamentarec, odločno nacionalni borec in Sokol ter mož skrbno gojene kulture in tradicije. Ljubljenec mladine ter vseh onih, ki imajo tudi v javnem življenju radi fino formo in bonton. Tipični predstavnik in voditelj srednjega meščana in malega človeka, predvsem obrtnika in meščana. Tu je njegova bodočnost, ako se bo ob primerni energiji in vztrajnosti umel otresti gotovih izkoriščevalcev vseh večjih pojavov v Ljubljani, kar mu kot možu absolutno čistih rok in natančne vesti ne bo pretežko. Pod temi predpogoji je politična bodočnost Dr. Ravniharja in visoka misija Narodne Radikalne Stranke v Ljubljani osigurana.
Dr. Miroslav Lukan, bivši veliki župan ljubljanske oblasti, je bolj mož diplomacije in dobre kombinacije kot pa podrobnega organizacijskega dela. Ne manjka mu politične ambicije in dalekovidnosti. Kot tak je vodstvu stranke v Ljubljani absolutno potreben ter bo igral, ako vztraja, še večje vloge v javnem življenju.
Dr. Niko Zupanič je tretja vidljivejša osebnost v ljubljanskih vrstah Narodne Radikalne Stranke. Zapustivši še pred svetovno vojno Slovenijo, je vstopil v državno službo v Srbiji, se je med vojno pridružil Trumbiču in Jugoslovanskemu Odboru, pozneje pa je prešel k Pašičevi skupini v emigraciji. Leta 1921 se ga je postavilo v službo pri bivšem Deželnem Muzeju v Ljubljani, da kot učenjak uveljavi svoje znanje na etnografskem polju ter je šef etnografskega muzealnega oddelka. Obenem se ga je poverilo s poverjeništvom NRS v Sloveniji. Dr. Niko Zupanič je mož prijetnih družabnih form, vsekakor interesanten pojav na polju etnografije in marljiv kombinator. Večjih političnih ali organizacijskih talentov mu pa ne prisojajo niti najbližji prijatelji. Njegovo delovanje na političnem polju se omejuje v splošnem na organiziranje železničarjev, zlasti v Šiški. Na deželi nima sreče. Kot ev. voditelj levega krila Mestne organizacije utegne igrati še lepo vlogo ter tvoriti potrebno dopolnilo k gornjima voditeljima.
Kot bivši poverjenik takrat še neizorga-nizirane NRS v Sloveniji je bil Dr. Zupanič vpoklican za ministra Slovenije brez portfeja v volilni radikalni vladi od decembra 1922 do marca 1923 ter je kandidiral kot nosilec radikalnih list v Sloveniji. Kot znano, ni dosegel uspeha.
Odkar se je doseglo formelno edinstvo, vrste NRS v Ljubljani stalno naraščajo. Naraščaj bi bil bistven večji, ako bi Beograd odločno podprl radikalno gibanje v Sloveniji. Predpogoj te pomoči pa je enotna absolutno zanesljiva in strumno organizirana NRS po vseh slovenskih oblastih. V ta namen bo treba pri izbiri članov postopati rigoroznejše ter biti
previden zlasti pri sprejemanju bivših komunistov, kjer se nikdar ne ve, kdo jih pošilja in kaj je motiv. Ta previdnost je tudi predpogoj za plodovit razvoj stranke v Ljubljani.
„Ljudska Samouprava" je bila v Ljubljani v splošnem simpatično sprejeta. Izzvala je krepko debato v Mestnem odboru, ki pa ne spada v javnost. List naj v začeti smeri samo krepko orje dalje in popolen uspeh mu ne izostane.
Censor publicus.
Nova vlada.
Za velikonočne praznike smo nenadoma dobili vladno krizo. Izzval jo je nepreračun-Ijivi Stepan Radič, vodja seljaškega hrvaškega kluba. Še 30. marca je glasoval soglasno njegov klub v parlamentu za odgoditev sej parlamenta do 5. maja t. L, da se med tem pripravi delo za poslance v zbornici, par ur nato je pa ultimativno zahteval sklicanje parlamenta za 8. april ter razpravljanje o vloženih interpelacijah glede očitkov korupcije, ki si jih dva mlada privatna beograjska gospoda očitata po časopisih in pred sodiščem, od katerih je eden sin min. predsednika Pašiča. Ker sklepa parlament avtonomno, ni bilo mogoče tej njegovi zahtevi brez ponižanja parlamenta ugoditi, nakar je Nikola Pašič vsled nesoglasja med obema vladnima grupama podal ostavko celotnega kabineta. Na konzultacijah po kralju so se vse stranke izrekle za vstop v vlado, nekatere pogojno, to je brez Nikole Pašiča, druge brezpogojno. Da bi ne bila njegova oseba ovira in da bi poslanski klub NRS dobil popolnoma proste roke za vsako kombinacijo, je Nikola Pašič predlagal, da naj radikalni klub mesto njega designira Nikolo Uzunoviča, ministra gradjevin, za ev. ministrskega predsednika, nakar je dobil g. minister Uzunovič od kralja mandat za sestavo vlade. S to šahovsko potezo je dobil radikalni klub na podlagi od ostalih strank kralju podanih izjav prosto pot za sestavo vlade, s katerokoli si bodi stranko, torej tudi brez Radiča. Videč, da utegne biti porinjen v opozicijo, je Radič takoj kapituliral in pristal na vse, kar so zahtevali radikali, nakar je gospod Nikola Uzunovič' kot predsednik vlade dne 8. t. m. sestavil sledečo vlado:
predsedništvo vlade in zastopnik ministrstva za finance: Nikola Uzunovič (NRS);
minister za zunanje zadeve: dr. Momčilo Ninčič (NRS);
minister za vojno in mornarico: general Dušan Trifunovič;
minister za pravosodje: Marko Gjuričič (NRS);
minister za prosveto: Stjepan Radič;
minister za notranje zadeve: Boža Maksimovič (NRS);
minister za železnice: Krsta Miletič (NRS);
minister za javna dela: Mllorad Vujičič (NRS)';
minister za vere: Miša Trifunovič (NRS);
minister za izenačenje zakonov: Milan Srskič (NRS);
minister za agrarno reformo: Pavle Radič (HSS);
minister za pošto in brzojav: dr. Ivan Šuperina (HSS);
minister za šume in rude: dr. Nikola Ni-kič (HSS);
minister za poljedelstvo in vode: Vaša Jovanovič (NRS);
minister za socialno politiko: Milan Simonovič (NRS);
minister za trgovino in industrijo: dr. Iv. Krajač (HSS);
minister za narodno zdravje: Slavko Miletič (NRS);
Razun Milorada Vujičiča in finančnega ministra, ki bo šele določen, je vlada torej ista kot je bila pred krizo, z izjemo, da ni v njej Nikole Pašiča, ki bo kot šef stranke prevzel tudi predsedstvo poslanskega radikalnega kluba.
Za vstop v vlado se je izrekla tudi SLS. Ker je pa Stepan Radič izrazil željo za sodelovanje po starem programu le, ako se ne vzame SLS v vlado in je Radič močnejši kot SLS, vzpričo dovoljnega števila poslancev vladnih strank ni našla NRS povoda, da bi prevzela v vlado še SLS.
Iz NRS~
Proslava osemdesetletnice Nikola Pašiča se vrši dne 22. maja 1926 na kar naj-svečanejši način v Beogradu.
Celje. „Ljudsko Samoupravo'1, katero ste nam poslali v preskrpmnem številu in Vam zato pošiljamo naslove, prisrčno pozdravljamo. Naj bo znanilka tudi naše pomladi! Naša organizacija v Celju se krepko razvija in stalno narašča. Naš klub v mestnem občinskem zastopstvu vrši kot reprezentant stranke in našega volilstva odlično svojo dolžnost ter se vsled tega stalno pomnožuje. Imamo veliko nalog pred seboj in lepe načrte; tekom leta 1926 jih upamo realizirati. Toda o tem prihodnjič! Zaenkrat pa pogumnim in pijonir-skim kočevskim radikalom naše bratske pozdrave 1
Mozelj. Dne 7. marca t. 1. se je v gostilni Rom vršil občni zbor tukajšnje krajevne organizacije NRS, ki šteje 53 članov. Predsednik in ustanovitelj te organizacije, ki obstoja že peto leto, gospod Franc H iris je otvoril navzlic slabemu vremenu močno obiskano zborovanje, podal letno poročilo, nato pa je oddal besedo srezkemu predsedniku Dr. Ivanu Sajovicu iz Kočevja. Ta je v stvarnem daljšem govoru v slovenskem in nemškem jeziku podal interesantno politično poročilo od 1. 1923 dalje ter naznačil smernice bodoče državne politike. V zvezi s tem se je dotaknil perečih gospodarskih vprašanj okraja ter predočil načine rešitve. Za njegov izčrpno in zanimivo stvarno poročilo mu je zbor soglasno izrekel zahvalo in izrazil željo, da bi v Kočevju izhajal zopet list kot skupno glasilo. Dr. Sajovic je obljubil storiti, kar je v njegovi moči, nakar se je'sklenilo, da se mora na list vsak član naročiti in ga širiti po najboljših svojih močeh. Pri nato se vršečih volitvah je bil izvoljen za bodoča štiri leta sledeči odbor NRS Mozelj soglasno: predsednik Avguštin Aber, posestnik v Mozlju; podpredsednik Franc Hiris, posestnik in trgovec v Verderbu; tajnik Josip Lovšin, posestnik v Mozlju; blagajnik Alojzij Arko, posestnik v Rajndolu; za odbornike in zaupnike pa: Ivan
Putre za Turkovo Drago, Franc Vardjan ml. za Skrilj, Zdihovo in Mušjovas, Ivan Ulčar za Kočarje, Josip Verderber za Kačji potok, Fr. Kerše za Suhi potok, Ivan Mohor za Mozelj ter za preglednike računov Franc Vardjan st., posestnik in trgovec iz Škrilja, Lovro Klein-dienst, učitelj na Škrilju, ter Vilko Stalzer, krojaški mojster in posestnik v Mozlju. Za blagajno organizacije Mozelj je nabral novi blagajnik blizu 300 Din. Iz Naroda za Narod I
Novilazi. V nedeljo dne 11. t. m. se vrši občni zbor organizacije NRS Novilazi ob 3. uri popoldne pri Springerju. Dostop le za člane.	Predsednik in tajnik.
Tedenske vesti.
Tej številki prilagamo položnico ter
prosimo za čimprejšnjo poravnavo naročnine. List stane do konca leta 1926 30 Din, ki jih bo sigurno vsak naš član ali prijatelj z veseljem žrtvoval za dobro stvar.
Braći i sestrama pravoslavne vere: sretan Uskrs!
Novi ministerski predsednik, dosedaj minister gradjevin, gospod Nikola Uzuno-vić, je rojen 1863 v Nišu, je po poklicu profesor ter je že nad 30 let narodni poslanik. Nikola Uzunovič je mož izvanredno finih manir, visoke inteligence in kulture, srčno jako dober človek ter priljuden in ljubeznjiv z vsakomur. Je poštenjak od pete do glave, čistih rok in čiste vesti, tako da ga tudi nasprotniki visoko cenijo. Številnim čestitkam se pridružujemo tudi mi s prisrčnim: Na mnogaja ljeta!
Dijaški dom v Kočevju je kupil Julij Wenuschevo palačo v Kočevju ter s tem lepo zaokrožil svoje dosedanjo posest. Gojenci srednješolci bodo s prihodnjim šolskim letom stanovali v obeh palačah. Interni red se bo s prihodnjim šolskim letom preuredil in zmoderniziral po švicarsko-francoskem vzorcu. Prostora bo za ca 120 dijakov tukajšnje realne gimnazije. Na tej res lepi pridobitvi je društvu samo čestitati.
Dopisi.
Kočevje. Tukajšnji listič nemških na-cionalcev nazvan po domače „Gottscheer Tratsche" je prinesla za Velikonoč dolgo krvavo klobaso o eksodusu iz mestne občinske seje kočevske dne 30. marca 1.1. ter slavi ta precej nezreli čin „der prominenten Vertreter der angestammten Gottscheer BUr-gerschaft" kot izvanredno junaško dejanje teh odličnih nemških zastopnikov. Da bo slave takoj konec, povejmo, da so ti „odličnjaki kočevskega meščanstva" tri dni na to pri ponovno z istim dnevnim redom sklicani seji soglasno odobrili in glasovali za to, kar so tri dni preje kot tako škodljivo za mestne interese označevali, da so smatrali za potrebno, da zapuste sejo in da se napiše velikansko klobaso o tem v „Gottscheer Zeitung". Vsekakor resno in
odlično zastopstvo! Ker pa v tej klobasi imenoma zaničujejo naše slovenske delavce, obrtnike, uradnike itd., sebe pa hvalijo kot „odlične zastopnike dednega kočevarskega meščanstva", naj nam bo dovoljeno te „dedne meščanske odličnjake kočevarstva" tudi nekoliko bližje pogledati! Gospodje tvorijo posebno omizje, ki so ga krstili za „Deutscher Klub". Člani tega dajčkluba, „odlični in dedni zastopniki nemškega kočevarstva", ki pri sejah občinskega odbora sveto zatrjujejo, da ne znajo državnega jezika, so sledeči gospodje: steklar Adolf Kraus (po rodu Hrvat), mizar Adolf Fornbacher (po rodu Hrvat), gostilničar Eduard Tomitz (po rodu Hrvat), glavni založnik Matija Rom (rodom iz Črnega potoka), trgovec Alois Kresse (rodom iz Konca pri Staricerkvi), čevljar Josip HOnigmann (rodom iz Željne), gostilničar Franc Schleimer ter Franc Verderber iz Mahovnika. Njih vodja je odvetnik Dr. Hans Arko, poreklom Ribničan. Ti nemški gospodje so torej dika in odlika „dednega kočevarskega meščanstva", rodom iz Hrvatske, Ribnice ter bližnjih in daljnih vasi. Za tako „prominentne zastopnike" pa mi kočevarskega meščanstva res ne zavidamo in mu jih v lastnem interesu prav iz srca privoščimo! Samo nekaj moramo popraviti, o čemur se bomo pa še sicer pomenili: člankar pravi, da kar je sklenila imenoma našteta večina, da tega mesto, „die Stadt, die zahlende", noče. Mi mislimo, da vodo in elektriko, za kar se je šlo, plačuje vsak, ki jo vživa, pa naj bo to „prominentni zastopnik dednega meščanstva" ali pa delavec z žuljavo toda pošteno desnico! Od indirektnih davkov in mestnih doklad plačujejo Slovenci, če še hočete, da se to diskutira, dobrih 70%, Nemci pa komaj 30%, od direktnih nakladom podvrženih davkov pa plačujeta Trboveljska in tvrdka A. Kajfež s Tex-tilano, Merkantilno, parno žago in vinsko veletrgovino %o, vsi ostali davkoplačevalci, Slovenci in Nemci, pa le Vio doklad. Pisec krvave klobase v „Gottscheer Zeitung" kaže torej precejšnje ignorantstvo. Sicer pa plača slovenski delavec, uradnik ali obrtnik sigurno toliko občinskih davščin, kolikor vsakdo, ki je le — mož svoje žene. To ve tudi pravo nemško meščanstvo, ki to „prominentno zastopstvo" enako z nami — pravilno ocenjuje.
Kočevje. V zadnjem času so stari nemške-nacionalni „šarfmaharji" zopet začeli nemško-nacionalno gonjo in hujskanje. Ne moremo se načuditi drznosti, da si ti ljudje sploh upajo s hujskarijami na dan, ko bi bilo v njih največjem interesu, da se skrijejo v mišje luknje. Hujskaški smrad prihaja od dveh društev, ki so jih nekako izmoledovali po vojni. To se ne bo trpelo in hujskaškim hidram se bo glavo strlo, pa naj stane kar hoče! Sejo koč. mestnega odbora so ti ljudje dne 30. marca očividno le zato zapustili, da so mogli v lističu za Velikonoč hujskati mesto in okolico v posebno nesramnem in lažnji-vem članku. Gospodje sejejo veter — želi bodo vihar.
Izdaja za konzorcij in urejuje Pavle Homan, Kočevje. Tiskarna J. Pavliček, Kočevje.
Glavnica . 3,000.000 Din ^ Rezerve proti 700 000 „ M Stanje vlog 20,000.000 „
jH Brz-’javni nasl.: Merkantilna
i	—-
ggj Telefon interurban: Kočevje št. 3 - Ribnica št. 4.
MERKANTILNA BANKA
centrala KOČEVJE, podružnica RIBNICA
kupuje in prodaja dolarje in druge valute, vrednostne papirje, srečke itd. Izvršuje nakazila in vnovčenje v tu- in inozemstvu. Izvršuje vsa v bančno stroko spadajoča posla. Zveza z Ameriko.
Je dragovolje strankam na razpolago brezplačno z informacijami glede kateregakoli denarnega posla.
Obrestovanje vlog od dneva pologa do dneva dviga:	^
brez odpovedi .	.	. 5% j|n
na 1 mesečno odpoved 6% 5*® ra 3 mesečno odpoved 7% na 6 mesečno odpoved 8%
Rentni in invalidski davek plača gK banka sama. ^
Uradne ure: od 9. do 12. predpol. in od 3. do 5. ure popoldne.
Mali oglasi.
Cena besedi 2 Din, najmanjša pristojbina 10Din.
Koncesionirana splošna posredovalnica v Kočevju
izvršuje po najnižjih cenah vsakovrstna posredovanja, pozvedovanja in gospodarska navodila. Oddaljenim se pismena naročila takoj pismeno rešuje.
• Slamoreznico
kupi Dijaški Dom, Kočevje.
Posestvo, pol grunta
hiša, gospodarska poslopja, prvovrstne njive in mladi gozdovi, se proda na Rogatem hribu. Naslov pove uredništvo.
Stavbišče v Kočevju
ob Ljubljanski cesti kupim. Ponudbe na upravništvo pod „Stavbišče".

Levstek & Oblak
Rakek.
Veletrgovina špecerijskega blaga, vsakovrstne železnine, moke in poljskih pridelkov - Portland-cement -Mineralna voda - Pšenična moka iz najboljših domačih in banaških mlinov vedno v zalogi. Ceniki na razpolago.
Brzojavke: Leo Rakek. Telefon interurb. 9.

Hiša z gospodarskimi poslopji
in okroglo 90 orali zemlje se proda. Hiša enonadstropna in dobro ohranjena se nahaja v Gorenjem Mozlju pri Kbčevju; je pripravna za vsako trgovino, gostilno in mesarijo, je v neposredni bližini farne cerkve. V hiši je na razpolago lepo stanovanje z obširnimi lokali za gostilniško obrt ter ledenico in kletmi, ki se je tukaj izvrševala že od njenega obstoja dalje. V gostilni se je iztočilo letno nad 20.000 litrov vina ter piva v dvakrat toliki količini. Hiša leži ob prometni cesti Kočevje-Črnomelj. Ima pripravljene- hleve za trgovino z živino in prešiči. Kraj je zelo prometen in prebivalstvo dobro situirano. Le nekoliko podjetnemu posestniku je tukaj eksistenca odlično utemeljena. — Vsa pojasnila daje koncesionirana Splošna posredovalnica v Kočevju.
Hiša
v sredini mesta Kočevje na prodaj. Pojasnila daje upravništvo Ljudske Samouprave.
Anton Bizjak, čevljarska delavnica Borovnica
izdeluje in oddaja svoje čevljarske izdelke zlasti moško trpežno obutev najceneje.
Luka Žitko, kolarstvo, Vrhnika
izdeluje priprosta in elegantna kompletna vozila vsake vrste po najzmernejših cenah in kupuje ali jemlje za delo v zameno jesenov in brstov les.
3—2
Kavarna Znrl - Scbleimer
Glavni trg	Kočevje.
*
Zbirališče kočevske inteligence in poslovnega sveta.
Al. Schleimer
kavarnar.
P. t. potnikom in posetnikom Kočevja ter cenj. meščanstvu se priporoča
HOTEL „TBST“, Kočevje
Prvovrstna kuhinja.	Najboljša vina.
Sobe za tujce. — Avtogaraža.
J. Klemenčič
3—2	.	hotelir.

%
viv
ZOBNI ATELJE
BORIS BAN, Kočevje
vis ^ vis župne cerkve, hiša tvrdke Peter Petsche
izvršuje solidno in zanesljivo vsa v zobotehnično stroko spadajoča dela. — Vsak delavnik od 8. do 12. in od 2. in 5. ure, ob nedeljah od 8. do 12. ure.
Zlate, srebrne, porcelanaste in cementne plombe, zlate mostičke in krone, umetno zobovje, čiščenje zob, pritrjevanje, obnova.
CENE IN DELO BREZ KONKURENCE! .. li,- ....
vlv
-44:
Pozor!	Pozor!
Poljedelci in obrtniki!
Brezkonkurenčno si nabavite Vaše potrebščine, kakor: železo, pločevino, žičnike, žico, štedilnike, razno kovaško, ključavničarsko, mizarsko in drugo obrtniško ter poljedelsko orodje, barve, razne lake, bencin, olje, firnež itd. Poljedelski stroji, razni plugi, brane, slamoreznice, mlatilnice, čistilnice pri stari na novo urejeni tvrdki
Fr. Gdderer nasl. FR. HUBER, Kočevje.
Zaloga najboljšega cementa in	Zaloga smodnika in vseh drugih
drugih stavbenih potrebščin. *	lovskih potrebščin. 3—2


Ferdinand Wolf
soboslikar,
stavbeni in pohištveni pleskar, ličar, črkoslikarstvo.
Kočevje 217.
Izvršitev točna!	Cene zmerne!
3—1	' Se priporoča!
'^3)
»5
*
DIJAŠKI DOM, Kočevje.
*
Prvovrsten internat za srednješolsko učečo se mladino pod pedagogičnim vodstvom in nadzorstvom aktivnih srednješolskih
profesorjev.
Krasna igrišča. — Smrekovi gozdovi. — Lastni vrtovi. — Lastna ekonomija. Popolna prvovrstna oskrba.	Nizke cene.

ŠTEVILO MEST OMEJENO NA 65 GOJENCEV.
5°lo Mestna hranilnica v Kočevju
Stanje vlog dne L januarja 1926:
Din 19,117.539 23
Obrestna mera za hranilne vloge (brez odbitka rentnega davka 5°/o.
Obrestna mera za hipoteke 8%.
Obrestna mera za menice 12%.	ŽB3
Uradni prostori so v Gradu Trg Kralja Petra Osvoboditelja.
Uradni dnevi vsak pondeljek in četrtek od 8. do 11. ure dopoldne in ob sejmih od 8. do 12. ure dopoldne.