OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1 a 3000 Celje Drofenikova 7, 3230 Šentjur Razstavno prodajni salon Ljubljana BTC, Hala 10, Tel.: 01/541-90-01, Faks: 01/541-90-02 Razstavno prodajni salon Šentjur, Tel.: 03/746-42-10 E-mail: info@kemoplast.si, http: www.kemoplast.sl Tema meseca: Opremljamo hišo [ fr..i i UH 3^1 f m h- Bil k; 1 mBm j/ • (foto: Marija Sukalo) Zgornjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Attemsov trg 3. Gornji Grad Zadruga mozirje TRADICIJA KVALITETA TRAJNOST AKCIJA strešne kritine POLAK -15% POPUST Podrobnejše informacije dobite v: - PC Ljubija 837 07 80 837 07 82 837 07 84 - Železnina Luče 584 40 24 - Železnina Gornji Grad 839 44 20 - Trgovina Radmirje 838 80 42 Možnost prevoza in razklada s hijapom. Kokoši naročite do 21. oktobra v poslovalnicah, dobava bo v ČETRTEK, 23.10.2008. - Trgovina Šmarno, Šmartno 74, Šmartno - Trgovina Bočna, Bočna 63, Gornji Grad - Trgovina Nova Štifta, Šmiklavž 3 - Trgovina Rečica, Rečica 61, Rečica - Teh. trgovina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno 838-80-43 - Trgovina Solčava, Solčava 17, Solčava 839-43-30 - PC Mozirje, Cesta na Lepo Njivo 4, Mozirje 837-07-84 - Železnina Gornji Grad, Attemsov trg 8 839-44-20 - Železnina Ljubno, Foršt 6, Ljubno 584-12-41 - Železnina Luče, Luče 34, Luče 584-40-24 584-51-32 584-50-05 584-75-09 583-51-35 MASAŽE IN NEGA TELESA Miran Maksimovič s.p. Sport PRODNIK VABLJENI V SPORT CENTER PRODNIK na masažo priznanega športnega maserja Mira Maksimoviča Miro bo v Šport centru za vas prvič v četrtek, 23., in v petek, 24. oktobra. Naročila sprejema na asm številkil 041/564-470 •J Izbirate med: o masažo - kiropraktiko - zelo uspešno anticelulitno - zdravljenjem raznih poškoc (kolen, gležnjev ...) - zdravljenjem hrbtenic z masažo * °A «is ecev Z* 6 ^E„estna m«* / SANIO DO 3 T-70.2008/1 KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Informacije: • KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 317 02t - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 - KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 VRTNI PROGRAM AKCIJA!!! VRTNE banka celje UGODNO! CISTERNA ZA VINO OD 12 ~ 500 L Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas Slike so simbolične. OSREDNJA KNJIŽNICA nei jHI ana vzeti plastično vrečko, predvsem ko nakupu-I jem sadje in zelenjavo. Trgovci bi lahko namesto S plastičnih vrečk ponudili embalažo iz razgradljivih materialov, tako bi bili potrošniki hitreje osveščeni. Nataša Bele, Šmartno ob Dreti PVC vrečke niso najboljše, so pa nujno zlo. Brez njih vtrgovini ne moremo embalirati mokre zelenjave ali sadja. Tako se ljudje večkrat odločamo po uporabnosti in ne po ekološki osveščenosti. Prepričana sem, da bi že v trgovinah morali poskrbeti, da se ljudje sami odločimo med PVC in ekološko neoporečnimi vrečkami ter nam ponuditi obe možnosti. Pripravila in fotografirala: Marija Sukalo Gospodarstvo [ 8. KONFERENCA KAKOVOSTI V VELENJU Varno in zdravo delo za kakovost življenja Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ) in Odbor za kakovost in ravnanje z okoljem sta letošnjo konferenco kakovosti, ki je potekala 9. oktobra v Gorenju, posvetila problematiki varnosti pri delu. Številne sodelujoče je nagovoril tudi predsednik države dr. Danilo Türk. Glavni republiški inšpektor za delo mag. Borut Brezovarje med drugim dejal: »Na varnost in zdravje pri delu lahko gledamo z več vidikov. Najbrž pa je za gospodarstvo najpomembnejši ekonomski vidik. Morda se tukaj vse prevečkrat gleda na izdatke za varno in zdravo delo kot na strošek, ne pa kot na investicijo, saj so učinki negotovi in težko merljivi. Velika verjetnost je, da poškodbe ali bolezen ne bodo nastopile, če pa že bodo, jih je v dobršnem delu mogoče prevaliti na koga drugega (delavca, državo, zavarovalnico).« Zakonodaja od delodajalca zahteva številne ukrepe glede tematike varnosti pri delu, kot so seznanitev in izobraževanje zaposlenih v tej smeri, študije v izogib nezgodam na delovnem mestu in podobno. »Problem pa je,«je dejal mag. Boris Ružič, direktor Inšpektorata RS za delo, »da je preverjanje napisanega in kontroliranje dejan- skega stanja zaradi premajhnega števila inšpektorjev zelo oteženo.« Razen tega se dogaja, da »papirji v predalu« zadoščajo predpisom, ne pa tudi resničnemu stanju in morebitnim nevarnostim na delovnih mestih, je dejal. Po njegovem je to problem zlasti v malih podjetjih in pri samostojnih podjetnikih, katerih predstavnike so na konferenci pogrešali. Z vidika rednega izobraževanja delavcev je Slovenija z več kot 40 odstotki dokaj visoko, takoj za Švedsko in Norveško z več kot 50 odstotki. Za nami sta celo Francija in Nemčija z manj kot 30 odstotki zaposlenih, ki se redno izobražujejo glede varnega in zdravega dela. Zgovoren pa je podatek o številu smrtnih nezgod pri nas, ki se v zadnjih treh letih povišuje. Lani je bilo takih primerov kar 20. Mag. Vilma Fece (Gorenje), je postregla s podatkom, da pri njih število nesreč na delovnem mestu upada. Žal so imeli lani tudi smrtno nezgodo. Vsekakor pa po njenem za varnost na delovnem mestu premalo naredijo zaposleni sami, ker ne upoštevajo navodil in predpisov, ne uporabljajo potrebne zaščite, čeprav so večinoma o tem dobro poučeni. Marija Lebar 4P y / m y W r J *5*| -5SE-1 /fs i y Predsednik dr. Danilo Türk je spregovoril o mednarodnemu dnevu posvečenemu dostojnemu delu (foto: Marija Lebar) Udeležencem konference je spregovoril tudi predsednik države dr. DaniloTiirk. Izrazil je pričakovanje, da ga bodo z zaključki konference seznanili tudi pisno in da se bo sodelovanje na področju varnosti in zdravja na delovnem mestu, seveda tudi z drugih območij Slovenije, nato stalno nadaljevalo. Dejal je, da je tematika konference tisto področje, ki ga osebno zanima. Med predsedovanjem Slovenije EU je junija na konferenci v Ženevi o tem imel daljše predavanje. Tokrat je spregovoril o pravkar minulem 7. oktobru, mednarodnemu dnevu posvečenemu dostojnemu delu. Skrb za dostojno delo, ki je širok pojem, je še posebej umestna v času, ko poslovni svet vse prevečkrat na škodo dostojanstva zaposlenih skrbi samo za dosego čim večjega dobička. S pojmom dostojnega dela je povezana tudi družbena odgovornost in seveda prizadevanje vseh nas v tej smeri. Številni gostje so z zanimanjem prisluhnili referatom na konferenci kakovosti (foto: Marija Lebar) SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA (SŠGZ) Dr. Cvetka Tinauer na zasedanju v Bruslju V torek, 14. oktobra, je v Bruslju potekala ustanovitev in prvo zasedanje Evropskega gospodarskega parlamenta. V osemčlanski slovenski delegaciji je bila tudi dr. Cvetka Tinauer, predsednica upravnega odbora SŠGZ in direktorica podjetja Perspektiva iz Šoštanja. V Bruslju je v organizaciji evropskega združenja gospodarskih zbornic Eurochambres potekalo prvo zasedanje Evropskega gospodarskega parlamenta - European parliament of Enterprises (EPE). Parlament je sestavljen iz 734 predstavnik- ov gospodarstva Evropske unije. Namen ustanovitve in zasedanja je opozoriti na pomen evropskega gospodarstva in njegovo pripravljenost, da prevzame aktivno vlogo pri sprejemanju najpomembnejših odločitev, zastopati in promovirati interese gospodarstva na evropski ravni ter dosegati dodane vrednosti v podjetjih, ki so članice zbornic v okviru Eurochambres. Teme, o katerih bodo razpravljali, so notranji trg, energetika in izobraževanje ter kreiranje podjetniške Evropske unije. V Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici so z udeležbo predsednice Tinauerjeve v tej delegaciji zelo zadovoljni, saj pomeni priznanje za njeno dosedanje delo. O sprejetih sklepih in vtisih s prvega zasedanja bo poročala na prihodnji seji upravnega odbora SŠGZ. Ob tem naj omenimo še eno visoko priznanje, ki gaje bila deležna dr. Cvetka Tinauer. Za vse, kar je storila za dobrobit Šoštanja, sojo ob tamkajšnjem občinskem prazniku imenovali za častno občanko. Marija Lebar 0 NOVA KNJIGA CIRILA VELKOVRHA Gore in spomini ostajajo Čeprav je Ciril Velkovrh slovenske planinske poti večinoma prehodil sam, se nikoli ni izgubil, ker je sledil planinski markaciji na kolenski opornici Ciril Velkovrh je po upokojitvi prehodil Slovensko planinsko pot in ob poti fotografiral gore in doline, vode in rastline. Kasneje je v krajih, skozi katere poteka omenjena pot, poiskal in fotografiral vseh 350 verskih znamenj, ki predstavljajo pomemben del naše kulturne dediščine. Podobno delo je opravil tudi ob Aljaževi in Slomškovi poti, zbrano gradivo pa predstavil javnosti na številnih razstavah in v dveh knjižnih izdajah - Glej, kako lep je ta naš svet (2007) in Gore in spomini ostajajo (2008). Založba Družina je lani izdala monografijo Glej, kako lep je ta naš svet, v kateri so poleg izbranih Velkovrhovih fotografij objavljena tudi besedila 73 govorov, ki sojih slavnostni govorniki napisali pri odprtjih razstav njegovih fotografij v Sloveniji in tujini. Med slednjimi najdemo tudi govor prof. dr. Stanka Klinarja, avtorja planinskega vodnika po Karavankah, ob odprtju Velkovrhove razstave leta 1998 v Lučah, govor akademske slikarke Terezije Bastelj ob odprtju razstave leta 2001 v gornjegrajski galeriji Steki in govor predsednika Planinskega društva Gornji Grad Zdenija Purnata ob odprtju razstave leta 2004 vtamkajšnjem centru starejših. Terezija Bastelj je ob odprtju razstave fotografij z naslovom Znamenja ob Slovenski planinski poti med drugim zapisala: »Ko sem pregledovala poslane razglednice gospoda Velkovrha, s tolikimi različnimi znamenji, kapelicami, cerkvami in naravnimi lepotami, ki so del naše naravne in kul- turne dediščine, me je prevzelo spoštovanje. Spoštovanje do vseh, ki so znamenja, kapelice in cerkve gradili zaradi zaobljub ali kot znamenje vernosti, spoštovanja in hvaležnosti do ljudi itd. Nagibi za včasih prav garaške podvige so bili vedno plemeniti in velikokrat izvedeni v nečloveških razmerah. Zato iskreno občudujem gospoda Velkovrha v njegovem spoštovanju vseh teh ljudi in biserov, ki sojih ustvarili.« Avtorje letos skupaj s Planinskim društvom Matica izdal knjigo Gore in spomini ostajajo, v kateri je zbral spomine s pohodov po slovenskih planinskih poteh in olvoritev razstav njegovih fotografij. Ciril Velkovrh v omenjeni publikaciji opisuje razloge za fotografiranje ob slovenskih planinskih poteh in številne zanimive dogodke, povezane z nastankom in predstavitvami fotografij, knjiga pa je bogata tudi po fotografski plati. Prof. dr. Helga Glušič v spremni besedi med drugim piše: »Fotografski posnetki vodslikavanju Velkovrhovih gorniških pohodov odpirajo vrata prisrčnim vezem med ljudmi, ki obiskujejo njegove razstave in s katerimi se sam avtor poveže v prijateljstvu in sodelovanju. V komentarjih sicer prevladuje neposredno čustveno poudarjeno dogajanje ob nastajanju razstavnega gradiva, prikaz premišljene in dokumentirane tehnike oblikovanja samih razstav in odmevi na njihovo uspešnost pri obiskovalcih. Poetične opise narave v knjigi Gore in spomini ostajajo občutljivemu bralcu in gledalcu nadomesti pogled na objavljene fotografije.« Franci Kotnik OSREDNJA KNJIŽNICA MOZIRJE Sistematična podpora razvoju bralne kulture Projekt Rastem s knjigo - slovensko mladinsko leposlovno delo vsakemu sedmošolcu poteka v novem šolskem letu tretjič zapored, saj se je v lanskem šolskem letu izkazal za dobro sprejetega tako med splošnimi knjižnicami kot med učenci osnovnih šol. Skupaj ga pripravljajo kulturno in šolsko ministrstvo ter Zveza splošnih knjižnic, vanj pa so vključeni vsi sedmošolci po vsej Sloveniji. Projekt, ki je del sistematične podpore razvoju bralne kulture na različnih starostnih stopnjah osnovnošolcev, je namenjen sedmošolcem, saj pri otrocih v teh letih prihaja do opaznega zmanjšanja zanimanja za branje. V okviru projekta sedmošolci obiščejo najbližjo splošno knjižnico, spoznajo njeno ureditev, raznolikost gradiva in dejavnosti, ki jo le-ta ponuja. Program, ki gaje za zgornjesavinjske sedmošol-ce pripravila Osrednja knjižnica Mozirje, obsega osnovne informacije o knjižnici, predstavitev knjižnice kot informacijsko izobraževalnega prostora in prostora branja. Cilj tako zastavljenega programa je učencem predstaviti pomen branja kot vir informacij in znanj ter kot zabavo in užitek, predstaviti splošno knjižnico, spodbujati redno obiskovanje, izposojo gradiva ter seznaniti učence s knjižničnim katalogom. Učenci so ob obisku knjižnice prejeli pesniško zbirko Ervina Fritza Vrane. Gre za izvirno delo enega izmed slovenskih avtorjev. Namen darila je spodbuditi učence k odkrivanju vrhunskih domačih ustvarjalcev. Roman Mežnar Mozirski sedmošolci na obisku v mozirski knjižnici (foto: Roman Mežnar) Tiskovni predstavnik Gimnazije Celje-center Gregor Deleja: »Prireditev 3-KONS je prava inovacija, ki bo zaznamovala sodelovanje treh šol in povezala energijo osrednjih celjskih srednjih in poklicnih šol.« (foto: Jože Miklavc) FESTIVAL KOSOVELOVIH TREH - 3-KONS Nova blagovna znamka «eljske kulture Na Kosovelovi ulici se je med nastopi glasbenih, plesalskih in gledaliških skupin zbrala velika množica ljudi (foto: Jože Miklavc) Tri šole, Gimnazija Celje-center, Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje ter Poslovno-komercialna šola Celje, kijih druži skupna Kosovelova ulica in medkulturni dialog, so prejšnji petek organizirale in izvedle prvi festival mladih z imenom 3-KONS. To je bila prireditev treh šol, ki se ozirajo na isti trg, inje združila 250 dijakov, 30 mentorjev, 200 učiteljev in vsaj 2.300 udeležencev. Vsekakor kulturniški podvig, kije za letošnjojesen zaznamoval Celje in širšo regijo. Na izvirno idejo o prireditvi je prišel profesor Gorazd Beranič iz Srednje šole za gostinstvo in turizem, kijefes-tivalsko dogajanje tudi vodil kot osrednji koordinator. Skupaj so stopila ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE, tudi vodstva vseh treh šol, skupine kulturnikov, glasbenikov, športnikov in organizatorjev iz vrst dijakinj in dijakov, vzdušju in celotnemu dogajanju je dalo navdih tudi lepo jesensko vreme, ki je omogočilo izvedbo številnih prireditev na več lokacijah vsre-dišču mesta ob Savinji. Dijaki so lahko sodelovali v paleti prireditev, saj so jim bili na razpolago delavnice, tekme, teater, filmi, glasba, pies, likovne dejavnosti, šport, kulinarična pogostitev za goste in glasbeno plesna ter družabno zabavna konstrukcija treh šol na osrednjem odru prireditve. Izvedba je zahtevala velik logistični zalogaj ob mestih dogajanja in v ce- OBMOČNA SLUŽBA VELENJE lotnem središču Celja, kot so dejali na tiskovni konferenci predstavniki organizatorjev, pa tudi večji izziv za pokritje stroškov v sodelovanju s pomembnimi sponzorji. Navdušenje, ki je preplavilo Celje in udeležence, je zagotovo doseglo širše območje celjske regije, tudi Zgornje Savinjske doline, od koderje sodelovalo in bilo udeleženih veliko število dijakov in učiteljev. Festival Kosovelovih treh, 3-KONS se bo zagotovo prijel tudi v prihodnjih letih, saj je na enem mestu združil sveže ideje, vključil znanja in sposobnosti dijakov všoiah pridobljenega znanja, pomembno pa je povezal tudi učitelje-mentorje in šole. Jože Miklavc Kulturno društvo Mozirje Občane vseh občin naše doline vabimo na ogled predstave Madam Butterfly v petek, 12. decembra 2008, ob 19.30. Cena celotnega aranžmaja je pripravljena za 50 udeležencev / 22 € na osebo. Prijave bomo sprejemali do vključno zasedbe mest, zato se čim prej prijavite. Prvi odhod avtobusa bo iz Luč. Telefonska jjrijava: 041/746-618 (Ivana) in knjižnica Mozirje: 03 5833 593 Elektronska prijava: ivana.zvipelj@jskd.si Zaposlitveni sejem novih možnosti in V Velenju je območna služba Zavoda RS (ZRSZ) za zaposlovanje tudi letos organizirala zaposlitveni sejem z naslovom Nove možnosti in priložnosti. Dogajanje so popestrili s številnimi delavnicami, okrogla miza pa je bila namenjena zaposlovanju invalidov. Direktor ZRSZ, Območne službe Velenje Robert Rajšter nam je povedal: »Podobno prireditev je naš zavod organiziral že prejšnje leto. Kaže, da seje stvar prijela, saj je bilo letos število obiskovalcev, pa tudi ponudnikov zaposlitev in izobraževanj ter šol veliko večje kot lani. V oglaševanje in promocijo smo vložili veliko truda,« je še dodal Rajšter. »Velik poudarek smo dali mladim, da se seznanijo s trgom dela. Nezaposleni so tukaj lahko Praktični prikazi na stojnicah so pritegnili številne obiskovalce (foto: Marija Lebar) našli vse aktualne informacije o prostih delovnih mestih. Po odzivih sodeč so bili s predstavitvijo zadovoljni tudi delodajalci, čeprav gospodarstvo zaradi znanih negativnih svetovnih gibanj ni prepričano, kakšna bo njihova kratkoročna zaposlovalna politika.« Zavod je sejem priredil v sodelovanju z Območnima obrtno-podjet- priložnosti niškima zbornicama Velenje in Mozirje, Savinjsko-šaleško gospodarsko zbornico in Šolskima centroma Velenje in Slovenj Gradec. Svoje programe in aktualne poklice so v zanimivih praktičnih prikazih predstavile številne šole s savin-jsko-šaleškega in koroškega območja. Številen obisk na svojih stojnicah so imeli ponudniki zaposlitev - delodajalci, med njimi tudi BSH Hišni aparati iz Nazarij. Na stojnici Zavoda RS za zaposlovanje OS Velenje so predstavili ponudbo in prosta delovna mesta v regiji ter EURES storitve. Te so zanimive tako za iskalce zaposlitve, ki iščejo delo v tujini, kot za delodajalce, ki bi želeli vtujini iskati delovno silo. Marija Lebar Gospodarstvo, Organizacije GORENJE GOSTINSTVO D.0.0. Kavarna Šoštanj je zopet odprla svoja vrata V Šoštanju so s simboličnim rezanjem traku odprli prenovljene prostore tamkajšnje kavarne. V petek, 1. oktobra, so se na otvoritvi kljub slabemu vremenu zbrali številni gostje, ki so kavarno že pogrešali. Direktorica Gorenje Gostinstvo Saša Oprešnikje ob odprtju izrazila zadovoljstvo, da se je dogodka udeležilo takšno število Šoštanjčanov, saj to navaja na misel, da bo tudi poslej kavarna prostor, kjer bodo preživeli miren trenutek ob branju časopisa ali ob prijetnem klepetu ter ob dobri kavi in pecivu iz renomirane lastne slaščičarne. Zbraneje nagovoril tudi šoštanjski župan Darko Menih. Dejal je, da je v sedanjem hitrem tempu življenja še posebej pomembno, da si znamo vzeti čas zase in za prijatelje in da je druženje postalo posebna vrednota. V prenovljeni kavarni bodo po njegovem našli kaj zase tako starejši kot mlajši in celonajmiajšitertako prispevali k medgeneracijskemu druženju. Udeležence prireditve je v imenu Pibernikove družine, kije lastnica stavbe, pozdravil še Mihael Pibernik. Potem koje bila šoštanjska kavarna nekaj časa zaprta, jo je prevzela v upravljanje družba Gorenje Gostin-sh/o in jo delno prenovila. Obiskovalcem je na razpolago 63 sedežev, prostori so klimatizirani, na voljo pa je tudi terasa. Na mestu, kjer je zdaj zgradba s kavarno in drugimi poslovnimi prostori, je bila nekoč znana gostilna družine Pibernik - Cerovšek z več desetletno zgodovino. Gostilna je slovela daleč naokoli in radi sojo obiskovali tudi Zgornjesavinjčani, ki so se po poslih mudili v Šoštanju. Marija Lebar S simboličnim rezanjem traku sta prenovljeno kavarno odprla Saša Oprešnik in Darko Menih (foto: Marija Lebar) DAN ODPRTIH VRAT VARSTVENO DELOVNEGA CENTRA SAŠA Vsak dan prilika za smeh Regijski Varsh/eno delovni center SAŠA, ki pokriva potrebe odraslih invalidnih oseb z motnjo v duševnem in telesnem razvoju v žalski, mozirski in velenjski upravni enoti, je bil ustanovljen 1. oktobra 2003. Petletnico delovanja je vsaka organizacijska enota počastila z dnevom odprtih vratin tako obiskovalcem na sproščen in izviren način približala življenje varovancev v dnevnem dopoldanskem varstvu. V mozirski enoti so se z nekajurnim pro- gramom predstavili 2. oktobra in navzoče prepričali, da jim ne manjka ustvarjalnosti in vztrajnosti pri soočanju z različnimi nalogami. Direktorica VDC SAŠA Darja Lesn-jakje na kratko in ponosno spregovorila o uspešnem delovanju centra in povedala, da je Enoti Mozirje trenutno zaupanih petnajst varovancev, neizpolnjenih pa ostaja vsaj še deset mest. Najbolj prepričljivo so se seveda predstavili varovanci sami, ki so s plesnimi in pevskimi točkami, prikazom izdelovanja novoletnih voščilnic z različnimi motivi in v različnih tehnikah ter razstavo izdelkov (slik, voščilnic, nakita iz fimo mase in še česa) razveselili obiskovalce. Nič čudnega tudi ni, da so z zaigranimi skeči dodobra nasmejali publiko, saj je njihov moto »Vsak dan je priložnost za smeh« nekaj, na kar želijo opomniti tudi ostale. Tudi letos je v Enoti Mozirje izšlo glasilo Drugačni..., kije bogato slikovno opremljeno in v katerem so varovanci podali svoje vtise z različnih dogodkov v preteklem letu. Delovne inštruktorice v Mozirju se trudijo, da se številne delavnice in dejavnosti odvijajo na varovancem primerni stopnji in tako nenehno skrbijo, da so le-ti motivirani in aktivni. Poudarile so tudi, da so vrata obiskovalcem pravzaprav odprta vsakdan v letu, saj jih varovanci zelo radi sprejmejo in jim pokažejo kaj znajo. Petra Knapič Varovanci so skupaj z delovno inštruktorico Mijo Ugovšek tudi zapeli (foto: Petra Knapič) DRUŠTVO UPOKOJENCEV GORNJI GRAD Na zanimivem izletu Kot vsako leto seje tudi letos upravni in nadzorni odbor gornjegrajskega društva upokojencev v septembru podal na izlet po domovini. Predsednik Jože Božičje v dogovoru s člani odborov organiziral čudovit izlet po Slovenskih goricah. Ogledali so si grad Bori, se povzpeli na razgledni stolp na Gomili, nato pa so si privoščili kosilo na domačiji Toplak v Juršincih. Po ogledu gospodinjskega muzeja oziroma razstave gospodinjstva, kije po razlagi predsednice društva gospod- inj edinstven pri nas, so se upokojenci odpravili še na ogled cerkve in gradu Vurberk, za konec pa so obiskali še zelo lepo urejeno cerkev v Zgornji Koreni. Ob ubranem petju in spremljavi harmonik so se upokojenci vračali proti domu. Doživetje je bilo izredno prijetno, žal pa je bil v letošnjem letu to zadnji izlet. Člani odbora se bodo pričeli pripravljati na dogajanja ob novem letu in pripravili načrte za prihodnje leto. Karlina Mermal ÉÈmm Za dobro razpoloženje sta poskrbela Vera in Matevž z harmonikama PEVSKI ZBORI V CERKVI SVETEGA LOVRENCA V LUČAH Ohranjanje tradicije avtentičnega ljudskega petja V cerkvi svetega Lovrenca v Lučah so pretekli petek ljubitelji ljudskega petja uživali v koncertu ljudskih napevov in sakralnih pesmi. Organizator prireditve, domače Društvo za promocijo in trženje turizma, je namreč ob pomoči občine, kaplana Vikija Košca in kulturnega društva v goste povabilo mešani pevski zbor Lipa iz Bazovice v Italiji, moški pevski zbor iz Röthenbacha iz Nemčije, lučke pevce in Miklavževo družino iz Mislinje. Mešani pevski zbor Lipa deluje v okviru slovenskega istoimenskega kulturnega društva iz Bazovice. V njegovem programu je bogata zbirka posvetnih in sakralnih skladb slovenskih in tujih skladateljev. Nastopili so na različnih prireditvah na Tržaškem in v Sloveniji. Pevce in pevke že več kot desetletje vodi zborovodkinja in pianistka Tamara Ražem. V prvem delu so se zame- jski pevci, o njih je spregovorila predstavnica slovenske manjšine v Italiji Lucija Cioc, predstavili s programom pesmi, značilnih za njihovo domače okolje. V drugem pa so obiskovalci slišali stare in ponarodele slovenske pesmi. Pevci iz Röthenbacha so pod vodstvom pevovodje Petra Kurzeman-na večer popestrili s pesmimi v nemškem jeziku, katerih melodija je bila prepoznavna tudi slovenskim poslušalcem. Zbor, ki letos praznuje že osem desetletij delovanja, šteje sicer dvajset članov, v Lučah pa so nastopili vokrnjenem sestavu. Zara- di prometnega zamaška je namreč del sestava ostal nekje na poti. Kljub temu so s svojim programom navdušili občinstvo. Lučki pevci, ki ohranjajo tradicijo petja in dediščino svojih prednikov ter vse skupaj prenašajo tudi na mlajše generacije, so pod taktirko Anite Lakner pripravili zanimiv program tako sakralnih kot tudi domačih pesmi. Njihovo posebnost, šestgiasno petje, pa je bilo moč zaznati v ljubezenskih in narodnih napevih. Družina Miklavž iz Mislinje goji ljudsko petje že vrsto let. Njihov repertoar obsega napeve, ki so se v preteklosti prepevali ob različnih kmečkih opravilih. Te že skoraj pozabljene viže danes zapojejo ob različnih priložnostih. RDEČI KRIŽ SLOVENIJE Rdeči križ Slovenije že osmo leto zapored sodeluje v mednarodni akciji ob svetovnem dnevu hrane, 16. oktobru, Območno združenje RK Zgornje Savinjske doline pa se bo letos v akcijo vključilo prvič. Namen mednarodne kampanje je predvsem osveščanje širše javnosti glede pereče problematike nezadostne in/ali nepravilne prehrane osnovnošolcev. Dvajset sodelujočih območnih združenj RK, med njimi tudi iz naše doline, bodo z vašo pomočjo zbirala prostovoljne prispevke, ki bodo namenjeni izključno Večer sakralnih in narodnih napevov je bila prava poslastica za vse poslušalce. Po besedah moderatorja večera Tonija Jeseničnika je vrednost tovrstnih nastopov v tem, da ohranja in osvežuje bogato tradicijo avtentičnega ljudskega petja, ki se prenaša iz roda v rod. Po Jeseničnikovem mnenju je srečanje in druženje pevcev v Lučah tudi dokaz, da pesem in petje ne poznata meja. Prijateljske vezi, ki se ob takšnih srečanjih stkejo, ostanejo trdne in so hkrati spodbuda za nove umetniške zamisli in sodelovanja. Marija Sukalo plačilu toplih obrokov za socialno ogrožene šoloobvezne otroke okolja, kjer bo kampanja potekala. Akcija bo potekala v Mozirju v soboto, 18. oktobra, in na Ljubnem ob Savinji v nedeljo, 19. oktobra, predvidoma od 8. do 12. ure, ko bodo prostovoljci na stojnicah ponujali kruh, darovan s strani lokalnih pekarn, delili promocijska gradiva in tako vzpodbujali solidarnost do socialno šibkejših. Stojnice bodo krasili izdelki učencev OŠ Mozirje in OŠ Ljubno ob Savinji. ArtPuk Posebnost lučkih pevcev pod taktirko Anite Lakner je šestgiasno petje (foto: Marija Šukalo) Drobtinica - malo ... je veliko REČIŠKI UPOKOJENCI NA TRGATVI Na delo v traktorski prikolici Člani rečiškega društva upokojencev in nekateri Zgornjesavinjčani so se pred dnevi podali na trgatev v Slap pri Vipavi, kjer so se mudili pri Majdi Uršič. Uršičevi gojijo avtohtone starovipavske sorte, kot sta pinela in zelen. Ekološko pridelujejo tudi druge bele in rdeče sorte grozdja. Delovni dan so zgornjesavinjski trgači pričeli z malico, ki jo je pripravila gospodarica Majda, nato pa so se v vinograd odpeljali v traktorski prikolici. Razporedili so se po terasah, saj je vinograd posajen po hribovitem območju. Pri delu, ki gaje motila le močna burjaje bilo poskrbljeno, da delavci niso ostali suhih ust. Da je bilo Zgornjesavinjski trgači veseli čakajo, da jih odpeljejo v vinograd na delo (foto: Marija Šukalo) vodenje dela v vinogradu zaupano Francu Gostečniku iz Vologa, ni naključje, saj je Gostečnik že vrsto let desna roka Uršičevih pri različnih opravilih skozi vse leto. Po končanem opravilu so bili vsi deležni kosila, ki so ga zaznamovale primorske kulinarične dobrote. V popoldanskem delu obiska so si ogledali vinsko klet, v kateri so lahko preizkušali različne sorte vina. Pomoč pridnih rok Zgornjesavinjčanov je bila pri Uršičevih še kako dobrodošla. Da se jim je gospodarica nekako oddolžila, so udeleženci trgatve prejeli darila, tokrat v tekoči obliki. Marija Šukalo Piše: Aleksander Videčnik Ko danes gledamo naše hribe in doline, si kar ne moremo predstavljati, da je tod nekoč marsikje uspevala vinska trta. V listini, ki jo omenja zgodovinar Ignac Orožen, najdemo stavek, v katerem je navedeno, da so vinogradi v Bočni segali vse do ceste, kije potekala tam, kjer je še sedaj. POSEST GORNJEGRAJSKE GOSPOSKE Benediktinska gosposka je imela leta 1542 v svoji posesti dva trga - Rore (današnji Gornji Grad) in Ljubno. Zajemala je vsega 343 hub (kmetijska posestva) in 14 pridvornih gospodarstev. Na vsem tem območju je bilo kar 313 vinogradov. Žal nimamo podatkov, kako veliki so bili, čeprav so v urbarju posebej omenjeni, saj je zanje veljala "gorska pravica", to pašo podeljevali le fevdalci. Ti so zahtevali za vinograde posebno dajatev "gorščico", kije neke vrste desetina v vinu. KJE VSE SO BILI VINOGRADI Tirosekjih je imel devet, Zadretje (ministerial Šmartno ob Dreti) 71, (Urad) Savina 114, Rečica 19, Ljubno 19, Luče in Solčava pa sedem vinogradov. Gotovo največ vinogradov na strnjenem območju je bilo v Okonini, ki seje tedaj imenovala Weingarten (Vinograd). Že krajevno ime pove veliko. Zato ni naključje, daje najstarejša trta sorte izabela prav v Okonini pri Apu, sedaj pri Weissu. VINOGRADI ZANIMIVI ZA GOSPOSKO Zelo zanimiva je ugotovitev (podatek) iz gornjegrajskega urbarja, da je bilo največ desetine pobrane v obliki "gorščice", podatek je naveden v vrednosti odrajtanega vina. Prav zanimiv je podatek mozirskega zgodovinarja Franca Hribernika, kije zapisal, da so se podložniki leta 1420 uprli gornjegrajskim benediktincem dajati gorščico. Benediktinski opat seje obrnil po pomoč k zavetniku samostana, celjskemu grofu Frideriku I. Ta je dosegel pokorščino med podložniki in vzahvalo za to so benediktinci poslali grofu Frideriku v Celje sod dobrega vina. STARA IZABELA PRI WEISSU O tem, daje okoninska trta po starosti druga v Sloveniji in prva sorte izabela, so potrdili strokovnjaki pa tudi dosedanje raziskave to potrjujejo. Že leta 1985 smo vOkonino pripeljali strokovnjaka vinogradništva dr. Lojzeta Hrčka, ki je po obsegu trtnega vratu presodil, da gre za izredno staro trto. Pozneje je pripeljal s seboj še dekana gozdarske fakultete, ki je opravil vrtanje, da bi natančneje ugotovili starost trte, žal pa se to ni posrečilo. Vendar je bil prej omenjeni izmerjeni obseg, 80 cm, dovolj za trditev, ki jo strokovnjaki sedaj tudi zagovarjajo. /'rT-N Okoninska frfa UNIČENJE SAMORODNIH TRT Velja omeniti, daje na začetku 19. stoletja trtna uš (filoksera) v celotni Evropi uničila vinograde. Zato sojih morali obnoviti s cepljenimi trtami na ameriško podlago (divjaki), taje kljubovala trtnim ušem. Tedanje oblasti v Avstriji so uvajale poskusne vinograde, da bi ugotovili, katere sorte in podlage odgovarjajo našim talnim in vremenskim prilikam. Ugotovili so, da cepljene trte rabijo milejše podnebje. TRTA V OKONINI ZASLUŽI ŠIRŠO POZORNOST HIŠA PRI APU Sedanji lastniki hiše, družina Weiss si prizadeva ugotoviti preteklosthiše, v kateri je klet, kije bila prvotno enkrat večja od sedanje, kar potrjujejo zidine, ki sojih našli ob neki prezidavi hiše. Lastniki imajo v načrtu temeljito raziskati kletne prostore in pridobiti strokovno oceno starosti posameznih delov stavbe. Vsekakor pa domnevna velikost kleti dokazuje, da ne gre za običajno kmečko klet. Izhajamo torej iz domneve, da bi bila lahko ta klet zbirna za oddano vino benediktinskemu samostanu v Gornjem Gradu. ZAKAJ STARO HIŠNO IME AP? Brez dvoma bo potrebno poskrbeti za temeljito obveščanje javnosti o tej posebnosti. Tu morajo sodelovati vse naše občine, saj to ni več naloga izključno družine Weiss, ki se res trudi, da bi ohranila trto. Moramo doseči, da o tej trti zvedo turisti in širša slovenska javnost. Tu gre za publiciranje, vsestransko obveščanje in nenazadnje kakšen prospekt, za kar bi morda poskrbelo turistično društvo na Ljubnem ob Savinji. Vsekakor moramo storiti vse, da se ta enkratna posebnost Zgornje Savinjske doline predstavi na vseh ravneh. Tu se postavlja vprašanje, ki bo lažje rešljivo, ko bomo vedeli za starost kleti in njeno prvotno velikost. Domnevamo lahko, da izhaja izraz "ap" iz nemške besede "abt", kar pomeni slovensko opat. Ljudje ponavadi v narečju kakšen njim, neznan izraz nekoliko popačijo oziroma po svoje izrečejo. Z malo domišljije si lahko predstavljamo, če je bila pri hiši res zbirna klet benediktincev, da je tja zahajal benediktinski opat na pokušnjo vina in tako seje ohranilo hišno ime Ap. Seveda šoto vse le še domneve, kijih bomo skupaj poskušali razčistiti in pozneje objaviti izsledke javnosti. Prastara trta ob hiši Weissovih v Okonini 3anko Orožen in grndoDi Danes le malo vemo o tem, da so v časih zgodnjega fevdalizma graščinski gospodje (fevdalci) predpisovali oblačenje svojim podložnikom. Sploh pa ljudsko izročilo nikoli ne hvali gradu in njegovih prebivalcev, bolj bi lahko rekli, da je v davnemu spominu ljudstva vse najslabše povezano z gradovi. V knjigi Gradovi in graščine v narodnem izročilu piše njen avtor Janko Orožen med drugim: »Pripovedke o gradovih in graščinah so izredno mnogovrstne. Nekatere izmed njih moremo smatrati za pravo zgodovino, ki se izroča iz roda v rod... Popolno nasprotje so pripovedke, katerih vsebina je fantastična... Realne pripovedke bolj odgovarjajo duhu današnje dobe, fantastične pripovedke pa so omejene na pripovedi starejših ljudi in na neka- tere kraje.„Fantastično predstavljanje je včasih res tako močno, da neposredno povzroča prepričanje, kakršnoje lastno pravemu praznoverju... Mnoge pripovedke o gradovih in graščinah so plod davnih dni, večina njih pa ne sega dolga stoletja nazaj ... Žal pa pripovedke na sploh izginjajo... Grad in graščina sta bila ljudem vedno nekaj tujega in mogočnega... Ta oddaljenost in tujostje ostala še potem, ko fevdalizma ni bilo več... Pripovedke o gradovih in graščinah nosijo v mislih ljudi strah in tajinstvenost... Nastanek gradov in graščin je bil za ljudstvo usoden in sega v davno preteklost... Grad in graščina sta bila v ljudski zavesti nekaj tujega in silnega, z nekako nadnaravno močjo zaznavnega ... Človek seje le redko upal pogledati tej sili v obraz ter ji pokazati pest.« 13. LENARTOV SEJEM NA REČICI OB SAVINJ Vrnitev ciganskega para Pavla in Urše Člani rečiškega turističnega društva so drugo nedeljo v oktobru v domači kraj povabili številne rokodelce od blizu in daleč. Ti so svoje izdelke na ogled in kupčijo postavili na tradicionalnem Lenartovem sejmu, s katerim so organizatorji obudili spomin na sejmarjenje na Rečici med obema vojnama. Na sejmu so si kupci lahko priskrbeli tudi kaj za zdravje (foto; Marija Šukalo) Ob dvigu zastave je spregovoril trški župan in med drugim poudaril, daje milostni gospod Janez Tavčar daljnega leta 1585 podelil Rečici trške pravice in od tedaj seje v trgu trgovalo in sejmarilo. Ponudnikom in nakupovalcem je zaželel tudi »fajn trgovanje in kupčijo!« »Tržanom ino sejmarjem je pravila ino postave prodaje« predstavil trški policaj. »Prodajat smejo samo tisti, ki imajo dobro in zdravo blago za vsestransko uporabo. Ne bom preganjal "glihanje" za cene, če bo to potekalo, kot se spodobi. Nepoš- tenost pri "vagi" pa bo po veljavni postavi "oštro štrafano". Preganjal bom žeparje in podobno sodrgo,«je bilo v poduk vsem prisotnim slišati iz ust varuha reda sejmanjega dne. Organizatorji so za avtentičnost prikaza tovrstnega kupčevanja med obema vojnama poskrbeli s številnimi liki, ki še živijo v pripovedih starejših Rečičanov. Med štanti seje sprehajala številna kmečka družina. Cukrova Liza je ponujala svilene bombone. Pikčurin, kije prišel iz daljnih krajev,je poskušal privabiti s svojo igro par-nepar. Opaziti je bilo slepca s sprem- ljevalko, na delu je bil brusač nožev. "Šuhpucer" je očistil marsikateri čevelj tako kupca kot prodajalca. Letos sta po nekajletnem premoru svoja zijala prišla postludi ciganska Pavel in Urša. Tokrat, da ne bi česa zamudila, sta prispela že dan prej in si ležišče pripravila kar pod kostanji. Jutro sta začela s kuhanjem zajtrka zase in otroka, ki je bil tako majhen, da ni mogel ostati doma. Nato pa sta pokukala na vsak štant in marsikje dobila kakšno drobnarijo za v želodec ali dom. Ob tem, kot jima je v navadi, sta pozabila poravnati svoje obveznosti. V sejemskem vrvežu so izdelke domače in umetne obrti v kupčijo ponudili številni rokodelci od blizu in daleč. Svoje izdelke so ponujali lončar, sirarji, čebelar, lectar in usnjar. Obiskovalcem so se predstavili Društvo podeželskih žena Toplica iz Okonine, Združenje za izdelavo zgornjesavinjskega želodca in Društvo za biološko - dinamično gospodarjenje Ajda. Ljubitelji mode so lahko izbirali med različnimi torbicami in drugimi usnjenimi izdelki. Gospodinje so se lahko oskrbele s predmeti za dom in gospodinjstvo. Opaziti je bilo pletene in kvačkane izdelke. V sejemskem vrvežu so tako številni obiskovalci od blizu In daleč obujali spomine na stare čase, ko so na sejme hodili njihovi dedki in babice. Marija Šukalo Da ne bi ciganska Pavel in Urša česa zamudila, sta prispela že dan prej in si ležišče pripravila kar pod kostanji (foto: Marija Šukalo) RAOEGUNDA 2008 Gasilke ob rob moškim kolegom V okviru meseca varstva pred požari je bila 12. oktobra izvedena gasilska vaja, ki je bila namenjena samo predstavnicam nežnejšega spola. Ob predpostavki, da se je travniški požar v Radegundi prenesel v gozd, se je vaje udeležilo več kot 50 gasilk iz Zgornje Savinjske doline. Namen požarne vaje je bil, da se tudi gasilke preizkusijo v pravi intervencijski vlogi in spoznajo, v kakšnih situacijah se velikokrat nahajajo njihovi moški kolegi. Na prizorišče so se podale gasilke iz prostovoljnih društev Gornji Grad, Mozirje, Gorica, Šmartno ob Dreti, Radmirje in Bočna. Gasilke iz šestih prostovoljnih društev Zgornje Savinjske doline so se izkazale v gašenju požara na zahtevnem terenu (foto: Benjamin Kanjir) Moški kolegi so jim služili samo kot in strn. Predvsem slednjega je bilo strojniki, torej upravljavci opreme, veliko, saj so bili požari podtaknjeni dekleta pa so se zapodila skozi drn v soteski hudourniškega potoka pod cesto, po kateri so se pripeljale. S pomočjo sekir in ostalih pripomočkov so se prebijale na težko dostopen teren, poleg tega pa na hrbtih nosile polne oprtnjače vode. Pod polno opremo so gasilke na terenu spoznale, da delo gasilcev ni lahko. Kljub temu so v vajo vložile vso svojo srčnost in kondicijo, da so se prebile do mest požarov in jih uspešno pogasile. Analiza ob koncu vaje je pokazala, da so lahko zgornjesav-injske gasilke enakovreden člen gasilskih dejavnosti in da vsekakor ne obvladajo samo opravil, ki so vezane na organizacije različnih tekmovanj in veselic. Benjamin Kanjir Obravnavajmo dogodke tako, kot so se zgodili Prvo oktobrsko soboto so na ČretI pripravili proslavo in srečanje v počastitev prve frontalne bitke slovenskih partizanov z okupatorsko vojsko oktobra 1 941. leta ter 60-letnice Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Številni organizatorji so pripravili zanimiv kulturni program številnih nastopajočih. Recitacije in partizanske pesmi so člane in simpatizerje slovenske borčevske organizacije spomnile na čas okupacije in težkih bojev tako na Čreti kot po celotni domovini. Pozdravne besede so udeležencem namenili predsednik žalskega združenja borcev Marijan Turičnik in župana Nazarij ter Vranskega, Ivan Purnatin Franc Sušnik. Medtem koje Purnatmed drugim poudaril, daje naša poglavitna naloga skrb za prenos vrednot NOB na mlajše rodove, pa je Sušnik povedal, da ne smemo pozabiti tiste zavedne Slovence in Slovenke, ki so se '41. leta uprli okupatorju. Prav tako ne smemo pozabiti prebivalcev Črete, ki so takrat sprejeli svobodomiselne ljudi in borce prvega štajerskega bataljona in zaradi tega veliko pretrpeli. Letošnji slavnostni govornik, podpredsednikZZB NOB Slovenije Slavko Grčarje orisal čas bitke oktobra 1941, kije imela velik pomen za slovenski narod, saj sije s štiriletnim bojem izbojeval svobodo. Na Čreti so obeležili tudi 60-letnico Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije (foto: Marija Šukalo) »V zvezi borcev Slovenije in združenjih po terenu si zelo prizadevamo, da bi zgodovinska dejstva o drugi svetovni vojni in narodnoosvobodilnemu boju na naših tleh obravnavali tako, kot so se v resnici zgodili. NI nam do olepševanja, toda zdi se nam popolnoma nedopustno tudi prirejanje dejstev trenutnim političnim nazorskim interesom,« je med drugim povedal Goričar in poudaril, da je narodnoosvobodilni boj last nas vseh. Marija Šukalo POČASTITEV PRVE FRONTALNE BITKE NA ČRETI OBISK IZ SRBIJE Nekatera prijateljstva ostanejo trajna Sredi septembra so se v Mozirju na prijateljskem srečanju zbrali nekdanji direktorji oziroma vodilni delavci Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje. Povod za srečanje je bil obisk Jagode Milosavljevič iz Srbije. Ravno v dneh, ko seje v Zgornji Savinjski dolini mudila delegacija iz Čajefine, je na zasebni obisk prišla Jagoda Milosavljevič iz drugega konca Srb- ije, iz okolice Kruševca. Zemljoradnička zadruga Bošnjani - Varvari iz okolice Kruševca, kjer je bila Milosavijevičeva zaposlena, je dolga leta tesno sodelovala z Zgornjesavinjsko kmetijsko zadrugo. Konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja je Jagoda vsako leto prišla vZgornjo Savinjsko dolino, kamorje njena zadruga dobavljala grozdje in solato. Pri nas pa so kupovali predvsem les. Odnosi so se razvili na tako raven, da so sodelovanje razširili tudi na izmenjavo avtobusnih obiskov kmečkih žena, za kar je bila precej zaslužna Marija Bezovšek, tudi prisotna na omenjenem srečanju. Politične razmere so poslovne odnose prekinile, ne pa tudi prijateljstva, ki seje stkalo zlasti med Jagodo in Marijo. Stike sta vzdrževali tudi v težkih časih razpada Jugoslavije. »Ne morete si misliti, koliko mi je pomenila zavest, da smo še vedno prijatelji,« je povedala Milosavijevičeva. »V najhujših časih mi je Marija celo pošiljala zdravila - sem namreč astmatična bolnica - ki jih takrat pri nas ni bilo dobiti. Pa tudi sicer seje v njenih pošiljkah našlo kaj, kar mije poleg moralne podpore pomagalo preživeti tiste čase. Za to ji bom vedno hvaležna,«je s solznimi očmi povedala obiskovalka. »V Srbiji še vedno prevladuje miselnost, da ste Slovenci hladni in nečustveni ljudje. Sama temu vedno oporekam. Zelo sem si želela obiskati nekdanje poslovne in zasebne prijatelje, vendar je standard pri nas zelo nizek. Sem v pokoju in kar osem let sem morala štediti, da sem si lahko privoščila obisk v vaši lepi Zgornji Savinjski dolini, ki se je v tem času zelo spremenila, seveda na boljše. Niso pa se spremenili ljudje, še vedno so tako dobri in prijazni kot nekoč.« Marija Lebar Jagoda Milosavljevič (tretja z leve) v družbi Marije Bezovšek, sedanjega in nekdanjih direktorjev zadruge (foto: Marija Lebar) POLJANE Srečanje borsečke rodbine Na toplo jesensko soboto v mesecu septembru so se na kmetiji Borsečnik v Poljanah nad Rečico ob Savinji zbrali sorodniki številne borsečke rodbine. Prijetnega srečanja se je udeležilo 112 sorodnikov iz devetih sorodstvenih vej, in sicer družine: Zidarn, Drozgovi, Klemšetovi, Slemski, Smodižovi, Borsečki, Florjančevi, Zajam-škovi in Jevšnikovi. Najstarejša udeleženka srečanja je bila Angela Zajamšek iz Šmartnega ob Paki, ki je aprila 2008 praznovala svoj 90. rojstni dan, najmlajši Florjan Mežnar pa je bil star komaj mesec dni. Sedanji rod sestričen in bratrancev z družinami šteje preko 200 članov, ki so razkropljeni tako po Zgornji Savinjski dolini, mnogi živijo izven nje, v sosednji Šaleški dolini, na Koroškem, kar nekaj pa jih živi tudi na Primorskem. Druženje je potekalo v veselem in prijetnem vzdušju, saj so se na njem mlajši med seboj spoznavali, starejši pa predvsem obujali spomine na mladostne dni. Manjkalo ni niti družabnih iger, predvsem pa je bila zanimiva predstavitev rodbine z vsemi njenimi pripadajočimi družinami. Bernarda Brezovnik RIBIŠKA DRUŽINA LJUBNO OB SAVINJI Piknik zadovoljstva pri Ijubenskem ribiškem domu Slastne pečene ribe je pripravljal gospodar Janez Podkrižnik - Matic (foto: Franjo Atelšek) Prvo oktobrsko soboto so ljubenski ribiči ob zaključku obnovitvenih del na cesti skozi zaselek Na Pečeh, ki vodi proti ribiškem domu - za vse stanovalce in lastnike zemljišč ter za vse, ki so pripomogli k realizaciji projekta pripravili ribiški piknik. Poimenovali so ga enostavno kar Piknik zadovoljstva. Ime že samo pove, da so se zadovoljni krajani zbrali na zaključku akcije, ki jimje do njihovih domov pripeljala obnovljeno asfaltno prevleko. Stara cesta skozi omenjen zaselek je bila dotrajana, zato so se nove pridobitve še posebej razveselili člani Ribiške družine Ljubno. Po pravici rečeno, te ceste ne uporabljajo samo za svoje potrebe, ribiči v ribolovni sezoni namreč gostijo številne tuje turiste, zato predstavlja ta cestna povezava nekakšno ogledalo cestne infrastrukture v ljubenski občini. Na srečanju se je predsednik ribiške družine Franc Bakšič zahvalil ljubenski občini in lokalni skupnosti, ki so znali in hoteli prisluhniti načrtom ljubenskih ribičev. Ti z aktivnim ukvarjanjem z ribiškim turizmom posledično skrbijo tudi za razvoj ostalih oblik turistične dejavnosti ne samo na Ljubnem, ampak v vseh občinah, v katere segajo ribolovni revirji njihove družine. Franjo Atelšek r gj£jj£j * ' *1®« .. 'r jllPjS ÌÉ®'*** Mnogi, ki živijo daleč od Borsečke domačije, od koder izhajajo njihove korenine, še nikoli niso videli svojih sorodnikov, zato je bilo srečanje toliko bolj prisrčno 18. in 21. sodujeta Luka in Urška Bizjak iz Dol-Suhe Želimo vama vse najboljše; veselo otroštvo, tebi Urška, da bi bil tvoj srček kmalu zdrav. Saj veselje in zdravje sta bisera dva z vajinih ličk naj žarita oba. Vajini: mamica, ati in ostali domači Opremljamo hišo Pripravila Tatiana Golob ZA DOBER OBČUTEK V SVOJEM DOMU Na vrata so že potrkali prvi hladni dnevi in približuje se tisti čas v letu, ki ga v veliki meri preživimo za domačimi zidovi. Da bo naš dom res naše prijazno zatočišče pred hladnim in pustim vremenom, lahko poskrbimo že z manjšimi spremembami ali pa se letos vendarle lotimo kakšnega večjega preurejanja. Zakaj ne bi tudi vi letošnje zime preživeli pred toplim kaminom in uživali v toplem soju ognja? Ali pa se boste letos mogoče odločili, da končno preuredite vašo staro kopalnico in osvežite dnevno sobo? Odločitev je odvisna od vaših potreb, priloga, kije pred vami, pa vam bo lahko v pomoč pri iskanju ugodnih in zanimivih rešitev. OSNOVNE ZAKONITOSTI BIVANJA Kot se spreminjamo ljudje, se spreminja tudi okolje okoli nas. Spreminjajo se naši okusi, posledično tudi domovi, v katerih živimo, stili pohištva, skratka celotna notranja oprema našega doma. Pa vendar obstaja nekaj osnovnih zakonitosti bivanja, ki se skozi generacije rodov v svojem bistvu ne spreminjajo. Zakaj tudi bi se, saj so to stare zakonitosti, ki so zapisane v naših genih, in zatorej skrbijo za dober občutek v našem domu, nas pomirjajo in sproščajo. Najvažnejša pravila o zakonitostih bivanja je v knjigi Pattern language že pred dobrimi 30 leti zbral Christopher Alexander, njihova aktualnost pa še dolgo ne bo izgubljena. MIZARSTVO IN TRGOVINA hoby les, d o o. 3b Škofja vas, 3211 Škofja vas tel.: 03 425 17 00 POSLOVNA ENOTA NAZARJE tel.: 03 839 50 90 Delovni čas: pon-pet: 8-12 h in 13-17 h, sob: 8-12 h. 'Ml m DMESfötB m Exöfi2ß<ü MOUSiTiRE ailAUln Ufe Vhod v naš dom Pravzaprav se naš dom začne že na domači zelenici in kaj nas lahko bolj privlači kot vhod v naše zatočišče. Močna vhodna vrata so že od nekdaj varovala pred vsiljivci, njihove določene barve celo pred zlimi duhovi. Ker pa nas vodi na varno, naj bo viden takoj, do njega seveda vodi prijazna pot. Za vhodnimi vrati vedno poskrbimo za primerno odlagalno površino in površino za sedenje. Zasebni prostori naj bodo prikriti V našem domu so seveda vedno dobrodošli tudi naši sorodniki, prijatelji, v njej pa sprejemamo tudi različne nenapovedane goste. Zato naj bodo notranji prostori vedno razporejeni tako, da so ob vhodu najboljjavni prostori, zasebni pa so tujim očem prikriti. Tako nam pred obiskovalci ne bo nerodno, če se bomo v kopalnici ravno urejali ali v spalnici preoblačili. Za boljši občutek ločevanja zasebnih in javnih Podvrh 18, 3330 Mozirje Tel: 03/839 42 60 839 42 61 Gsm: 041/ 69 42 63 visoke gradnje nizke gradnje zunanja ureditev Izdelava Knauf in Amstrong stropov prostorov lahko poskrbimo z različnimi višinami stropov ali tal. Sploh spalnica naj ne bi imela previsokih stropov, saj se s tem izgublja občutek zatočišča. no osvetljeni. Enakomerna svetloba v vseh prostorih namreč zmanjšuje željo po druženju in ustvarja zmedo, večja osvetljenost določenih kotičkov pa kar vabi k snidenju. Položaj vrat in prehodi med prostori Vrata na sredini stene si privoščimo le v velikih sobah ali v veži. Večinoma pa jih lociramo ob vogal sobe, saj tako zagotovimo dovolj prostora za bivanje, prostor tudi ni razdrobljen. Tudi prehodi med prostori imajo velik vpliv na naše počutje v hiši. Dolgi hodniki vzbujajo nelagodje in občutek utesnjenosti. Namesto njih naj prostori sproščeno prehajajo en v drugega, prehodi pa naj ponujajo zanimive razglede na specifične dele notranje opreme ali v okna. Osvetljenost prostorov Najbolj prijetna je dnevna svetloba, zato se ljudje najraje zadržujemo v sobah, ki prejemajo sončno svetlobo iz dveh ali več strani. Zato naj prostori, kot sta dnevna soba in jedilnica, zavzamejo južno stran hiše ali stanovanja, spalnice vzhodni del, kuhinjski pult pa naj bo osvetljen z južno ali jugovzhodno sončno svetlobo. Mesta, kjer se največ družimo, še posebej osvetlimo s prijetno, nikakor pa predirno, svetlobo, ostali prostori ali kotički, kjer se ne zadržujemo veliko, naj bodo le diskret- UREDITEV KUHINJE IN JEDILNICE Tako kuhinja kot jedilnica sta za pravo kvaliteto bivanja med najpomembnejšimi prostori v našem domu, zato se njunemu preurejanju pozorno posvetimo. Predvsem kuhinja je že od nekdaj srce našega doma inje ponavadi tudi največkrat uporabljen prostor v hiši. Namenjena je tako druženju kot pripravi hrane, jedilnica pa je tisti prostor, kjer se prijeđi družimo in o marsičem tudi pogovorimo. Kuhinja Pri načrtovanju ali preurejanju kuhinje moramo imeti v mislih naš način življenja. Vse novejše smernice pri oblikovanju kuhinjskih prostorov in tudi kuhinjskih elementov gredo predvsem v smeri udobnosti, upošteva pa se tudi faktor vse hitrejšega tempa življenja. Zato mora biti razporeditev kuhinjskih elementov takšna, da pri njihovi uporabi naredimo čim krajšo pot. Priporočljivje delovni trikotnik (umivalnik, štedilnik, hladilnik), kot dober način rabe pa se uporabljajo tudi razporeditve v črki U, črki L ali pa paralelna varianta. TEHNOHLAD hlajenje, klimatizacija, toplotne črpalke tel. 03/896-53-50, faks 03/896-53-56 TEHNOHLAD, d.o.o., Rečica ob Paki 2 3327 Šmartno ob Paki Toplotna črpalka TEHNOHLAD vam zagotavlja topel dom s pomočjo podtalnih voda, zemlje ali zraka skozi celotno leto. Toplotne črpalke TEHNOHLAD predstavljajo poceni, varčen, zanesljiv in okolju prijazen način gretja. Z dolgoletnimi izkušnjami naših strokovnjakov izdelujemo toplotne črpalke za segrevanje sanitarne vode, v kompaktni ali ločeni izvedbi, in toplotne črpalke za ogrevanje objektov. Z nasveti in referencami vam lahko predstavimo in svetujemo, kaj je v konkretnem primeru za vas najboljša rešitev. Ogrevanje in segrevanje sanitarne vode s toplotno črpalko v primeru novogradnje, ali adaptaciji starejšega objekta vam zagotavlja konstantno temperaturo prostora, in prihranek na strošku ogrevanja bo nižji od 60-80 %. _ Primami vir energije Podtalna voda, zemlja ali zrak Regulacija toplotne črpalke Vas strošek ogrevanja stanovanja in sanitarne vode bolj ogreje, kot ogrevanje samo? Tema meseca Toplotna črpalka in učinkovit prezračevalni sistem sta ključ do varčnega in okolju prijaznega ogrevanja Čedalje ostrejše zakonske zahteve in zavedanje o dobri izoliranosti stavb vse bolj prehaja v osnovne zahteve pri gradnji stanovanjskih (pa tudi drugih) objektov. In tako lahko danes z veseljem ugotovimo, da je vse več stanovanjskih objektov, ki presegajo minimalne zahteve o izoliranosti le-teh in sodijo ta ko že v razred nizko-energijskih in pasivnih hiš. PREZRAČEVANJE Seveda se v primeru zelo dobre izoliranosti in tesnosti objekta takoj pojavi problem ustrezne kakovosti zraka, ki zelo vpliva na ugodje bivanja. Zato je v takšnih objektih nujna potreba po prisilnem prezračevanju za zagotavljanje kvalitetnega in svežega zraka. Ker pa je prezračevanje samo po sebi energijsko zelo potratno in izniči skoraj ves trud ter denar vložen v dobro izolacijo intes-nost objekta, je potrebno vgraditi prezračevalno napravo z rekupera- torjem oziroma prezračevalno napravo, ki povrne večji del toplote odpadnega zraka. Tovrstne naprave obstajajo v različnih izvedbah. Večinoma se uporabljajo centralne izvedbe, ki so cenovno najdražje ter zahtevajo razpeljavo sesanja in vpiha zraka do vsake sobe. Na voljo so tudi posamezne enote za lokalno prezračevanje namenjen lokalnemu prezračevanju večjih prostorov. Kot novost so sedaj na našem trgu na voljo tudi prezračevalne sanitarne toplotne črpalke. Omogočajo decentralizirano prezračevanje ter s pridobljeno toploto odpadnega zraka segrevajo sanitarno vodo in nudijo podporo ogrevanju. Za dovod svežega zraka skrbijo termostatski zračni ventili v posameznih prostorih. OGREVANJE Zelo kvaliteten prezračevalni sistem z rekuperacijo toplote odpadnega zraka pa pri varčni in moderni gradnji ni dovolj. Za celovito bilanco vseh potreb toplote v objektu je potrebno upoštevati še pripravo tople sanitarne vode in ogrevanje, ki nadomesti toplotne izgube objekta. Zato je pri nizkoenergijskih in pasivnih hišah vgradnja toplotnih črpalk z grelno močjo od 3 kW do 10 kW, ki izkoriščajo obnovljive vire energije kot so toplota zemlje, toplota podtalnice in toplota zunanjega zraka, postala standard. Toplotne črpalke z zelo varčnim delovanjem (300% do 500% izkoristek) pokrijejo vse potrebe po ogrevanju topli sanitarni vodi in hlajenju. Priporoča se izvedba nizkotemperaturnega ogrevalnega sistema (talno ali stensko gretje, slednje omogoča tudi učinkovito hlajenje) saj zagotavlja največjo učinkovitost toplotnih črpalk. Sama izbira toplotne črpalke je v največji meri odvisna od možnosti izvedbe toplotnega vira, ki ga ima investitor na voljo. Glede na majhnost prostorov, ki so pri novograd- njah namenjeni kotlovnici, so priporočljive kompaktne izvedbe toplotnih črpalk na osnovi 1301 hranilnika ali na osnovi 300 I bojlerja. Te naprave imajo že integriran hranilnik toplote ali bojler za sanitarno vodo ter večji del potrebne inštalacije kot so obtočne črpalke, preklopni ventil za ogrevanje/segrevanje sanitarne vode. Takšne izvedbe zagotavljajo minimalni vgradni prostor ter minimalni strošek inštalacije. UGODJE BIVANJA Za ugodno in varčno toplotno bilanco v pasivnih in nizkoenergijskih hišah sta toplotna črpalka in prezračevanje z rekuperacijo toplote ključnega pomena. Uporabniku zagotavljata udoben, topel ter svež dom in zavedanje, da z delovanjem sistema varčuje ter prispeva k čistejšemu okolju. Bogdan Kronovšek uni.dipl.ing. TERMO-TEHNIKA, d.o.o. termotehnika toplotne črpalke hladilni sistemi TERMO-TEHNIKA d.o.o. Orla vas 27/a, 3314 Braslovče Tel.: 03/ 70316 20 Fax: 03/703 16 33 8WP SANITARNE TOPLOTNE ČRPALKE Volumni od 140 do 1000L, ter moči od 2kW do 7kW. Primerne tako za individualne hiše od 2 do 8 oseb, kot tudi za večje turistične in gostinske objekte z veliko porabo sanitarne tople vode. Možnost hlajenja izbranih prostorov Toplotni viri: zemlja, podtalnica, zunanji zrak, odpadna toplota Toplotne moči od 3 do 200kW Primerno za talno, stensko, konvektorsko ali radiatorsko gretje Za individualne hiše kot tudi za večje objekte (šole, poslovne stavbe...) Izkorščanje odpadne toplote v industriji Izkoriščanje v zraku shranjene sončne energije Izkoriščanje v zemlji shranjene sončne energije z zemeljskim kolektorjem Izkoriščanje v potalnici shranjene sončne energije ŽlikčpUskmtM Špeh d.o.o. Attemsov trg 22 3342 Gornji Grad IZDELAVA IZOLACIJSKIH FASAD - DEMIT, ROFIX, BAUMIT Ob sprejemu prednaročila za pomlad 2009 za termoizolacijsko fasado VAM PODARIMO 2 cm IZOLACIJE! Ne dovolite, da vas drugi "farbajo"! Info: 041 465 744, www.spehtoni.com V smeri prilagoditve časovni stiski poteka tudi izbira materialov elementov in delovnih površin, ki morajo biti enostavne za čiščenje. Najbolje je, da so površine gladke in brez odvečnih členkov in privzdignjenih robov. Takšnih elementov ni težko poiskati, minimalističen stil med modernimi kuhinjami močno prednjači. Kerje kuhinja tisti prostor, kije najbolj izpostavljen fizičnim dejavnostim, pri izbiri materialov poskušamo poiskati res kvalitetne in odporne materiale. Veliko pozornosti posvetimo tudi izbiri pravilne osvetlitve. Delovne površine naj bodo dobro osvetljene, manjša svetila na steni ali v elementih so več kot dobrodošla. Jedilnica Med jedjo se ljudje navadno umirimo, družinski obedi nam dajejo občutek pripadnosti in varnosti. Zato poskrbimo, da bo jedilnica dovolj prostorna in prijetno opremljena. Osrednji del jedilnice je seveda miza. Ta naj bo dovolj široka, da vsi člani družine ob njej sedijo sproščeno. Kjer je mogoče, naj bo postavljena v središče prostora, kjer to ni mogoče, naj bo ob mizi dovolj prostora, da se od nje udobno odmaknemo. Pri nakupujedilne mize iščimo mizo sfunkcijo povečanja. Večina miz ima povečanje površine zelo elegantno in nemoteče rešeno. Miza naj bo osvetljena dobro, zidovi okoli nje pa bolj diskretno. Poleg mize naj bodo priročni elementi oziroma odlagalne površine, namenjene odlaganju hrane. DNEVNA SOBA IN KAMIN Če pomislimo na sproščanje v svojem domu, se nam gotovo porodi asociacija na prijeten dnevni prostor z udobno sedežno garnituro in seveda kaminom. Zakaj pa ne? Tudi pri preurejanju dnevnega pros- POLAK ŠTEFKA s.p. Gorenje 16 a, 3327 Šmartno ob Paki Tel: 03 588 50 65 Mob: 051 607 337 Faks: 03 891 51 90 E-mail: betonski.izdelki.polak@siol.net http: www.stresniki-polak.si GARANCIJA ZA KVALITETO JE TUDI VEC KOT 55 LETNA TRADICIJA. Betonska strešna kritina POLAK je izdelana po najsodobnejši švedski tehnologiji. Preizkušena je v ekstremnih skandinavskih razmerah. Lasten prevoz z razkladanjem. m Do konca oktobra jesenska akcija kritine Polak tora se lahko odločimo za tako veliko spremembo, kot je vgradnja kamina, ob katerem se bo vsa družina zagotovo rada zbirala. Sedenje Če za začetek odmislimo kamin, je udobna sedežna garnitura s pravo postavitvijo gotovo del pohištva, ki nas pri urejanju dnevne sobe najbolj zaposluje. Tako kot sama udobnost, ki je odvisna od želja, starosti ali kakšnih telesnih posebnosti posameznika, je pomembna tudi prava postavitev le-te. Sedežni elementi naj bodo postavljeni tako, da pred njimi ne hodijo mimoidoči, nenapisano pravilo je tudi, da imamo ob sedenju zaščiten hrbet. Sedežne garniture tudi ne postavljamo ob okna ali celo ob prehod na teraso. Energijsko je najbolj primerna približno krožna ali polkrožna postavitev, sedežev naj bo nekaj več, kot je družinskih članov. Tako bomo naše goste vedno REMO gpiAST Ustvarite svojo simfonijo iz izdelkov svetovno znanih proizvajalcev: • talne obloge • parketi • laminati • preproge • zavese Po želji naročite naš orkester, ki vam nudi: • strokovno svetovanje • vgradnjo vseh vrst talnih oblog razstavno - prodajni salon Ljubljana, BTC, Hala 10, Šmartinska 152, 1000 Ljubljana t.OI /541 9001 razstavno * prodajni salon Šentjur, Drofenikova 7, 3230 Šentjur t. 03 / 746 42 00 PODJETJE S TRGOVINO, INSTALACIJE IN STORITVE Trgovini Parižlje 1, tel. 703 31 30 Dostava na dom - Montaža - toplotne črpalke in sončni kolektorji - centralno ogrevanje - vodovod - sanitarna keramika Parižlje 12/a, /^R,< tel. 705 02 80 BONI ■ gradbeni material ■ barve in laki ■ vijaki in okovje izolacije bela tehnika Pohištvena industrija d.d. Polzela, Polzela 176 a. Industrijska prodajalna: 03/70 37 130,03/70 37 131, www.garant.si, info@garant.si, maloprodaja@garant.si sprejeli v udobnem in sproščenem okolju. Pri velikih dnevnih sobah si lahko privoščimo tudi kakšno nišo, kije namenjena druženju v dvoje ali pa kot umik posameznika v umirjen kotiček. Tudi omare, to velja za vse prostore, postavimo ob notranje zidove med sobami in ne ob zunanje zidove ob okna, saj bi tako zavirale prehod dnevne svetlobe v prostor. Kamin Ogenj je človeka že v pradavnini branil pred zvermi, mu nudil toploto in kasneje bil nepogrešljiv pri pripravi hrane. Zato še danes v človeku vzbuja prijetne občutke, ob njem se radi zbiramo. Kamin v prostoru, kjer se družimo ali le sanjarimo, je pravzaprav pika na i. Pred nakupom kamina pa moramo vedeti nekaj osnovnih pravil, ki nam pomagajo pri pravilni izbiri. Kamin izbiramo tako glede na njegov bodoči položaj v prostoru in prostornino, pomembna paje tudi skladnost s celotnim ambientom. Kamini se delijo glede na način ogrevanja in glede na vrsto kuriva. Toplozračni kamini ogrevajo glavni bivalni prostor, s prisilnim kroženjem toplega zraka s pomočjo vgradnje ventilatorskega sistema pa tudi ostale prostore. Akumulacijski kamini akumulirajo oddano toploto kurišča ter jo enakomerno in stalno prenašajo v prostor. Če pa želite s pomočjo kamina ogrevati vodo, se odločite za toplovodni kamin, katerega kaminski vložek ogreva vodo za ogrevalni sistem. Strokovnjaki vsem, ki se vračajo domov šele pozno popoldan, priporočajo toplozračno izvedbo, saj se prostor hitro segreje. Predvsem pa pri nakupu in vgradnji kamina vedno upoštevajte navodila in izkušnje pečarjev in dimnikarjev, ki poznajo načela izdelave ter spremljajoče predpise. KOPALNICA Tudi kopalnica spada med prostore, ki so vsake toliko potrebni temeljitejše obnove. Mogoče so zamenjave potrebne vodovodne cevi in zakaj ne bi priložnost izkoristili še za olepšanje celotnega videza kopalnice? Konec koncevje vtis svežine in čistoče prav v kopalnici, kjer skrbimo za osebno higieno, še toliko bolj pomemben. Armature navadno kupujemo za daljše obdobje, zato je pomembno, da ne varčujemo na kakovosti le-teh. Ob kasnejših prenovah bodo kvalitetne armature še vedno v okras naši kopalnici, izgled bomo lahko delno spremenili že z manjšimi detajli. Strokovnjaki priporočajo nakup elementov, ki so dvignjeni od tal, torej pritrjeni na steno. Pa naj gre za sanitarne dele ali za omarice. Prostor bo tako videti bolj zračen, zelo poenostavljeno pa bo tudi čiščenje tal. Pri večjih kopalnicah je vedno bolj v veljavi podvojitev umivalnikov in ogledal, stem se izognemo jutranjemu prerivanju pri osebni higieni. V sodobni kopalnici je tudi več odlagalnih površin, trendovski materiali so kovina, les in steklo. Pri načrtovanju osvetlitve kopalnice moramo posebno pozornost nameniti osvetljevanju ogledal. Svetloba mora padati iz obeh strani, levo in desno, ker v nasprotju ustvarimo lastno senco in spačimo podobo. Če že prenavljamo »na veliko«, so ploščice gotovo tiste, kijih zamenjamo za modernejše. In kaj je danes moderno v svetu ploščic? Pri modni keramike še vedno vlada minimalizem. Ploščice so velikih formatov, umirjenih barv, zanimive so matirane površine. Polaganju ploščic do stropa se izogibamo, dovolj je, da so s keramiko prekriti tisti predeli, kjer je to potrebno. Po želji lahko do stropa oblečemo posamezen predel. ■ Za prijetno bivalno klimo v vročih dneh in prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh! Toplotno izolacijski fasadni sistemi! Pozimi topleje, _otle poleti hladneje! Na podlagi 20 letnih Izkušenj Vam bomo brezplačno svetovali pri Izbiri pravega fasadnega sistema (priznanih Izdelovalcev materialov Roeflx all Baumit) pri sanacijah all novogradnjah! Le tega vam bomo po naročilu kvalitetno In cenovno ugodno tudi Izvedli. ZAGOTOVITE Sl USTREZEN TOPLOTNO IZOLACIJSKI FASADNI SISTEM IM TELRMO 5GDd Pokličite: (03) 705 30 57 ali (041) 642 643 IZDELAMO VSE VRSTE FASAD, NOTRANJE IN ZUNANJE STROJNE OMETE TER STROJNE TLAKE, GRADIMO .0.0 POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE! Šešče 48/9. Prebold, tel. 03/705 30 57. 041/642-643. E-mail: termo.sgd email.si www.termosgd.com Proizvodno trgovsko podjetje DIANA d.o.o. Obrtniška ulica 8, 3331 NAZARJE Tel.: 03/ 58 33 626 www.kleparstvo.si info@ptpdiana.si - STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO, IZDELAVA RAZNIH KLEPARSKIH IZDELKOV TRADICIJA+KVALITETA=GARANCIJA ■■Si - KLJUČAVNIČARSTVO, IZDELAVA KOVINSKIH VRAT, STOPNIC, OGRAJ, LAŽJIH KONSTRUKCIJ ITD - RAZREZ IN KRIVLJENJE PLOČEVINE, CEVI, ... - VARJENJE ALU IN RF PLOČEVINE y --------------------------------------------------------------- Ljudje in dogodki, Čestitke \----------------------------------------- .______________________________ _______________________ Draga Lucija, Pred dnevi prvi rojstni dan si praznovala, in s prvimi koraki v drugo leto se podala, bodi naprej še malce 'f sramežljiva, malce nagajiva, predvsem pa zdravja ti želim, da praznovala bi še mnogo rojstnih dni med svojimi domačimi. Ti iz srca želi Majda Simonu Pečniku iz Ljubije Za tvoj 11. rojstni dan, ko stiskamo ti dlan, naša je iskrena želja, mnogo zdravja m veselja! Družini Bizjak, Kosmač 21. julija je 5.svečko upihnila Adrijana 18. oktobra pa bo 1. upihnil Tilen Lučka vama krasi naj nasmeh, sreča naj sije v vajinih očeh. Naj vaju spremljata zdravje in veselje, to so naše srčne želje. Dedi Ivan, mama Ana ter stric in boter Stanko. TEREZIJI za 70. rojstni dan Želimo ti veliko zdravja in sreče. Jan, Maj, Blaženka, Ljubo — Mitja Jeraj Iskrene čestitke za uspešno opravljen magisterij in veliko uspehov pri nadaljnjem študiju. ■ m H Vsi domači DOBLETINA »Korenčkovi fantje« Ko je topla jesen pozlatila liste na drevesih, so se pričela razna spravila na polju kmetije Edija Papeža iz Dobletine. Mati narava nas obdari z mnogimi plodovi, kijih je vsak izmed nas še posebno vesel, zato spravlja pridelke z veliko ljubeznijo in hvaležnostjo. Pri spravilu korenja so pri Ediju populili tudi mnogo »korenčkovih fantov«, kijih lahko vidite na fotografiji. (foto: Miha Krajnc) RADMIRJE Ju-jitsu borci Na vrtu Marije Nerat v Radmirju je zraslo korenje, s katerim se je poigrala narava. Spominjajo na ju-jitsu borce in kaže, da je tudi tokrat David premagal Goljata. MOZIRJE Kadar sreča ne počiva Neverjetno srečo je imel Stanko Praprotnik iz Mozirja, ki je na svoj rojstni dan dobil kar 9,5 kg težkega in 85 cm dolgega krapa. Preden se je krap umiril, mu je odgriznil dva prsta na levi roki, kar je razvidno iz slike, ali pa je temu bilo tako že od prej? Čestitke! DO D 3/J C.ti Jesen - polna dobrot Minuli četrtek, ko je jesen res pokazala vse svoje čare in je toplo jesensko sonce otrokom dodobra ogrelo lička, je Vrtec Nazarje svojim varovancem in mlajšim osnovnošolcem pripravil dišeče praznovanje jeseni. Organizacijo prireditve sta s sodelovanjem vseh članov kolektiva izpeljali vzgojiteljici Majda in Tanja. Otroci so rajali, da je bilo veselo! (foto: TG) Razposajene otroke, ki so komaj čakali, da se lotijo pečenega kostanja in dišečih ocvrtih jabolk, ter njihove starše, je pozdravil pomočnik ravnatelja Anton Smrke. Sledilo je veselo rajanje nabritih plesalcev plesne skupine iz Vrtca Nazarje in prešerno petje pevskega zbora iskrice. Vrtčevskim otrokom so se ob praznovanju jeseni pridružili tudi prvošolčki, ki sa prav tako veselo peli in rajali, pri tem pa jih je spremljal harmonikar David Urtelj. Programu, ki so ga vzgojiteljice in otroci pripravili v čast tetki Jeseni in vsem dobrotam, ki nam jih ta letni čas nudi, so sledile ustvarjalne delavnice. V petih delavnicah so otroci ob pomočistaršev ustvarjali izdelke iz naravnih in odpadnih materialov. Ples, petje in ustvarjanje je malim nadebudnežem zagotovo vzbudilo tek, kar pa ni povzročilo nobene slabe volje, saj so se lahko potolažili tako z dišečimi kostanji, jabolki pečenim krompirčkom, kokicami in ajdovim kruhom z orehi. Pa naj še kdo reče, da jesen ni polna dobrot! TG lliPgfe ,$«§£, ' Tetka Jesen v Šmartnem > Sončno popoldne, razigrani otroci, vali jesen, pripravljali kulturni pro-s plodovi radodarne jeseni okrase- gram, izdelovali izdelke iz jesenskih np igrišče so bili idealni pogoji, da v plodov, pripomočke za nastop, tednu otroka otroci iz vrtca in Doma so otroci s pomočjo staršev podružnične šole Šmartno ob Dreti nabraiijesenske plodove in pridelke, v pozdrav tetki Jeseni preživijo nep- s katerimi so okrasili prireditveni pros- ozabno popoldne. tor ter pripravili pogostitev. Priprave na prireditev so potekale v V sredo, 8. oktobra, smo se na vrtcu, šoli in doma. Otroci so pod vod- igrišču zbrali otroci, starši, stari starši, stvom vzgojiteljic in učiteljic spozna- učitelji, gospod ravnatelj, pridružili so Spretne roke so balone spremenile v poljske buče (foto: Martina Zakrajšek) se nam tudi »šolski« sosedje. S prisrčn- žgance z mlekom. Tudi ocvirki niso im kulturnim programom so nas otro- manjkali. Žejo so pogasili očetje, ki so cipopeljalivaktivnopopoldne.Vzan- kar na igrišču jabolka spremenili v imivih ustvarjalnih delavnicah so otro- sladek sok. ci pod vodstvom učiteljic in vzgojiteljic Popoldne se je kar prehitro in ob pomoči staršev izdelovali prevesilo v večer. Ob slovesu smo se vetrnice, buče, veverice, ježke, miške, vsi zbrani strinjali, da smo preživeli obeske... Ob ognjišču so si spekli ja- nepozabno popoldne, ki smo ga iz-bolka in tako spoznali pastirsko mali- koristili za prijetno druženje, za ust-co iz časov dedkov in babic. Uživali so varjanje, igro, klepet in bili enotnega na prenovljenem otroškem igrišču. Za mnenja, da smo z novim šolskim lačne želodčke vseh prisotnih so igriščem pridobili boljše pogoje za poskrbele mamice - kuharice, tovrstne prireditve. Pripravile so kostanj pomfrit in ajdove Martina Zakrajšek Medvedkova tržnica Tudi na v rečiškem vrtcu so bili otroci in starši veseli prihoda jeseni (foto: Marija Sukalo) Minuli teden so tudi malčki v rečiškem vrtcu s posebno prireditvijo praznovali prihod jeseni. Skrbno in zbrana so spremljali lutkovno igrico Pod medvedovim dežnikom in ugotavljali, katera vzgojiteljica se skriva za lutkami, nato pa kar nekaj uric preživeli na Medvedovi tržnici, V vrtcu na Rečici so namreč mesec september posvetili medvedkom in dežnikom, v tem znamenju pa so pripravili tudi tržnico. Na stojnicah so vzgojiteljice nudile jesenske dobrote, s katerimi so se otroci pridno sladkali in jih seveda kot na pravi tržnici tudi "plačali", kar je, sploh med mlajšimi, povzročilo veliko veselja. Poleg tega so pripravili izjemno bogato razstavo gob, s katero so dokazali, da je v naših gozdovih še veliko tega bogastva. Gobe so nabirali otroci, starši in vzgojiteljice, torej vsi tisti, ki so se tudi v četrtkovem popoldnevu zbrali pred vrtcem in pozdravili jesen. Marija Sukalo Tt'W'W :gomark. si Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00, 13.00-16.00 Dopoldan bodo predstavljene modne novosti za naše najmlajše in športne navdušence, večer pa bo v znamenju svečanih toalet in sladkih presenečenj. Spoznajte modne trende za jesen in zimo 2008/2009 v Citycentru Celje. Ves dan se boste lahko prepuščali najboljše! NLB Leasing d.0.0. Ljubljana Poslovalnica Velenje Rudarska cesta 3 3320 Velenje 03 89 95 313 NLB® Leasing www.nlbleasing.si Hidravlični cepilnik drv LANCMAN™ dtzflj‘ - model: 8, 10, S16, 17, S21, 22 - električni ali kardanski - kvalitetni cpilniki z 24 mesečno garancijo, - za cepljenje drv različni dolžin in velikosti, mRITVEIN^BREV^IIVIGl^DlINISMi Vodna stiskalnica LANCMAN™ - velikosti: 55, 80, 120, 170, 250 litrov, - različni modeli, - za stiskanje grozdja, jabolk.., - kvalitetna izdelava, - 24 mesečna garancija Oc GOMARK trgovina in proizvodnja d.o.o. ™ Prekopa 10/b.SI-3305 Vransko Ohranite spomine na čudovit dopust! fotokopiranje in tiskanje grafično oblikovanje vezave vseh vrst (spiralne, termo, diplomske nali izdelava tiskovin (vizitk, vabil, letakov...) plastificiranje poslastica sobota, 18. oktober ob li. in 18. uri CVETLICA»#* Tel.: 839-46-75 J Ja SŠgpMr orahžr.jji, vértóL lt®rSr|iTj@ MiTir psjsiria Naročite lahko svež ali polsuh aranžma Delovni ics: vsak dòn co 9.00 dò 18.00, sobota od Ö.OPoo Prodaja, prevoznrw§jir*a,< betonskih mešanic m f4v ral'. spretnim rokam vizažistk in se seznanili s skrivnostmi manikire. Fi w1 ČEBELARSKA ZVEZA SLOVENIJE (ČZS) Odprtje knjižnice mozirskega rojaka Janeza Golicnika Matjaž Kočar (levo), Ljudmila Bokal in Boštjan Noč so s simboličnim rezanjem traku odprli čebelarsko strokovno knjižnico Kartrije pomembni dogodki so bili povod, da so se v petek, 10. oktobra, v Čebelarskem centru na Brdu pri Lukovici zbrali na priložnostni slovesnosti številni člani, pa tudi ugledni gostje. Dogodka se je udeležilo več kot dvajset čebelarjev iz naše območne zveze SA-ŠA. Letos mineva 110 let od pričetka izhajanja glasila Slovenski čebelar. To je ena najstarejših strokovnih edicij pri nas, ki izhaja neprekinjeno že tako dolgo. Premor je bil le med drugo svetovno vojno, koje okupator glasilo zaradi slovenskega jezika prepovedal. O poslanstvu, vrednosti in posodobljeni obliki Slovenskega čebelarja je spregovoril Janez Mihelič, ki je revijo urejal do nedavna, in sicer kar trideset let. V septembru je po petih letih dela izšel Čebelarski terminološki slovar. V njem je zbranih okoli 5.000 izrazov. Po mnenju poznavalcev je to popolna zbirka terminov s področja čebelarstva. O tem je na prireditvi govorila slavnostna govornica Ljudmila Bokal. V Komisiji za izdelavo čebelarskega terminološkega slovarja, katerega izdelavoje predlagala ČZS, je sodeloval tudi Šmihelčan Simon Atelšek, sicer zaposlen v Osrednji knjižnici Mozirje. S simboličnim rezanjem traku so predsednik ČZS Boštjan Noč, Ljudmila Bokal in Matjaž Kočar, direktor Direktorata za varno hrano pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- hrano, odprli čebelarsko strokovno knjižnico, s katero so zaokrožene vse bine čebelarskega centra na Brdu. Pri odprtju sta sodelovala tudi Vida Čadonič Špelič in evropski poslanec Lojze Peterle, ki je bil nekaj let predsednik ČZS. Kotje povedal Boštjan Noč, so željo po strokovni knjižnici slovenski čebe larji izrazili že leta 1918, šele letos pa se je ta želja uresničila. Na predlog Čebelarske zveze SA-ŠA so knjižnico poimenovali po znamenitem čebelarju, rojenem v Mozirju, Janezu Goličniku. Knjižnica, ki bo čitalniške-ga značaja, je v brskalniku COBISS dostopna na spletu. Trenutno premore preko 3.000 enot knjižnega gradiva. Poleg knjig je na policah najti revije, zgoščenke, kasete... in seveda vseh HOletnikov Slovenskega čebelarja, ki ga nameravajo prihodnje leto digitalizirati. Marija Lebar GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Rečicanom tri prva in eno drugo mesto V vaji z motorno brizgalno so se skusile tako moške kot ženske ekipe prostovoljnih gasilskih društev naše doline doline v sodelovanju z Občino Rečica ob Savinji in Prostovoljnim gasilski društvom Pobrežje, so poskrbeli za vse organizacijske aktivnosti in pripravili poligon, kjer se je pomerilo več kot trideset ekip. Člani in članice so opravili vajo z V kategoriji starejše gasilke in članice A sta nastopili le po ena ekipa, in sicer so bile starejše gasilke iz PGD Bočna, mlajše pa z Rečice. V kategoriji starejši gasilci se je pomerilo šest ekip, med katerimi so bili najboljši Mozirjani pred Pobrežani in Grušoveljčani. V kategoriji članice B je tekmovalo pet ekip. Najbolje so se odrezale Rad-mirke pred Rečičankami in PGD Gorica ob Dreti. V kategoriji člani A so se v konkurenci 17 ekip najbolje odrezali v PGD Rečica pred PGD Pobrežje (1 ) na drugem, na tretjem pa so pustili PGD Gorica ob Dreti. Med člani B so bili ponovno najboljši Rečičani, ki so za sabo pustili PGD Nazarje in Šmartno ob Dreti. Po besedah vodje tekmovalnega odbora Slavka Brica, poveljnika GZ Zgornje Savinjske doline, se udeležba na tekmovanjih iz leta v leto izboljšuje. Ekipe so se dobro pripravile, tako da je bil rezultat odvisen tudi od športne sreče. A druženje na vaji, kjer se tekmovalci med seboj bolje spoznajo, bo v veliko pomoč v primeru, da se bodo desetine morale spoprijeti z rdečim petelinom ali kakšno drugo nesrečo oziroma intervencijo. Z njim se je strinjal tudi rečiški županVinko Jeraj, ki je tekmovalcem čestital ob doseženih rezultatih. Marija Sukalo v v IŠČEMO TE! Znaš opazovati svojo okolico? Si zanesljiv(a) in odgovor(en/a)? Se želiš preizkusiti v novinarskem delu? Uredništvo Savinjskih novic te vabi k sodelovanju. Piši nam na urednistvo@saviniske.com ali nas pokliči na 83-90-790. Na Pobrežju so se prvo oktobrsko nedeljo v gasilskem znanju in spretnostih pomerili člani in članice prostovoljnih gasilskih društev naše doline. Organizatorji tekmovanja, Gasilska zveza Zgornje Savinjske motorno brizgalno in štafetni tek z ovirami, starejši člani in članice pa vajo raznoterosti in vajo s hidrantom. Najboljše so se odrezali v PGD Rečica ob Savinji, saj so zasedli tri prva in eno drugo mesto. V zadnjem mesecu seje stanje na finančnih trgih izjemno poslabšalo. Panične razprodaje so zbile cene delnic in drugih vrst premoženja po vsem svetu. Trenutno je nemški DAX že kakšnih 45 odstotkov od vrha, ameriški S&P 500 pa 43 odstotkov. Podoben padec je doživela tudi cena nafte. Še pred dvema mesecema smo opazovali, kako cena nafte podira vse rekorde in kako se bliža 150 dolarjem za sodček. Danes lahko opazujemo, kako se njena cena že bliža 75 dolarjem. Zadnja finančna kriza, ki je ZDA zajela poleti 2000, Nemčijo pa pomladi 2001 je trajala do pomladi 2003, torej dobri dve leti. V tistem času je amer- URŠKA KRAJŠEK, samostojna pravnica v Banki Celje d.d. Kot sem nakazala v rubriki Nepremičnine in pravo v 40. številki Savinjskih novic, bom v tokratni številki pisala o lastninski pravici na nepremičninah. Lastninska pravica pomeni imeti določeno stvar v posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši način ter z njo razpolagati. Morebitno omejitev lastninske pravice (na primer: časovno -do kdaj le-ta traja) lahko proti volji njenega lastnika določi le zakon. Opozoriti velja tudi na to, da je potrebno pri uporabi, uživanju in razpolaganju vsake stvari skladno z načelom vestnosti in poštenja kot splošnim načelom vsakega področja prava, upoštevati tudi pravice drugih oziroma dejstvo, da se pravica 26 V__ KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST Vzajemni skladi - se bo svet ustavil? iški indeks S&P 500 izgubil 45 % vrednosti, nemški DAX pa 65 %. Če bi se tokratni padci zgledovali po zadnji krizi, potem bi lahko rekli, da so cene ameriških delnic že blizu dna, medtem ko bi lahko cene evropskih delnic še upadle. Toda borza pretirava tako v optimizmu kot v pesimizmu in tokrat je pesimizma resnično precej. Delniški skladi so v zadnjem letu izgubili 42 odstotkov vrednosti in tudi na ravni treh letje vrednost vzajemnih skladov upadla za 21 odstotkov. Le na petletni ravni so vla- gatelji še nad vodo s štirimi odstotki. Mešani skladi imajo vvseh obdobjih manjše izgube od delniških, na ravni petih let pa so po zaslugi starih slovenskih mešanih skladov celo še 23 odstotkov v plusu. Gledano skozi padce delniških in mešanih skladov so celo obvezniški skladi solidna naložba. Med delniškimi skladi imajo letos še najmanjše izgube skladi, ki vlagajo v proizvodnjo zdravil, katerim se ljudje tudi ob recesijah ne odrečejo, najgloblje pa so letos padli skladi, ki vlagajo v države, bogate s surovinami in nafto, kot so Rusija in Brazilija. Med bolniki ostaja tudi Balkan. Med balkanski skladi je v letošnjem letu še najmanj izgubil Publikum Balkan (-48 %), sledijo mu Triglav Balkan (-50 %), NLBS Balkan (-54 %), Hypo SEE Opp (-55 %), MP-Balkan (-56 %), na zadnjem mestu je trenutno KD Balkan (-58 %). Izgube balkanskih skladov v zadnjih dvanajstih mesecih znašajo med 53 % (Triglav) in 64% (MP), kar je tudi najslabši rezultat med vsemi delniškimi skladi. Glede na tečaje pred dvema letoma znašajo balkanski donosi med-14 % (Triglav) in -44 %(MP). mag. Borut Repše DELNIŠKI SKLADI MEŠANI SKLADI OBVEZNIŠKI SKLADI Povprečni donos vseh skladov na dan 8. oktober 2008 Letos -39% Letos -24% Letos 1% 1 leto -42% 1 leto -26% 1 leto 1% 3 leta -21% 3 leta 0% 3 leta 2% 5 let 4% 5 let 23% 5 let 13% Donosi v letu 2008, do 8. oktobra Prvih 5 ■ delniški Prvih 5 - mešani Prvih 5 - obvezniški Infond Life -8% VB Smile 2% PIA Dollar Bond 15% ROM Healthcare -15% ROM AR Global Balanced -5% PF International Bond 12% EEF Eq Pharma (Rj -17% RCM A R Emerqinq Markets -10% SGAM 8d World 9% Ilirika Modra farmacija -17% Hypo Global Balanced -13% RCM Global Rent 7% NLBS farmacija in zdravstvo -20% RCM Global Mix -13% SGAM Bd Us Opport. Core 6% Zadnjih S - delniški Zadnjih 5 - mešani Zadnjih 5 - obvezniški MP-BALKAN.SI -56% Infond Hrast -31% Triqlav Obvezniški -6% PIA East Europe Stock -57% Ilirika Modra kombinacija -33% KD Bond -7% KD Balkan -58% Ilirika Modri sklad skladov -40% PF Emerqinq Markets Bond -8% KD Russia -58% KD Galileo -47% VB Corporate Bond -10% SGAM Eq East Europe -59% h® Prosperità -47% SGAM Bd Eu Hi Yield -24% ytr.wv^.fmncna-tgcka si Lastninska pravica enega konča tam, kjer se začne pravica drugega. Kako se lastninska pravica pridobi? Na enega izmed štirih načinov, in sicer: na podlagi pravnega posla (na primer: prodajna pogodba), dedovanja (zakonsko ali oporočno dedovanje), zakona (na primer: Zakon o denacionalizaciji) ali z odločbo državnega organa, to je sodnega ali upravnega organa. Najpogostejši način prenosa oziroma pridobitve lastninske pravice je s pravnim poslom, natančneje s prodajno pogodbo. Vendar pa je v primeru prenosa nepremičnine vedno potrebno, da se njeno novo lastništvo takoj vpiše v zemljiško knjigo, saj je to pogoj za dejanski izkaz lastništva napram tretjim osebam. Veljavna zakonodaja s področja zemljiškoknjižnega prava zahteva, da dosedanji lastnik, torej v primeru prodajne pogodbe prodajalec, z zemljiškoknjižnim dovoli-lom, ki pomeni izrecno in brezpogojno izjavo le-tega, dovoljuje in soglaša s prenosom lastninske pravice na določeni nepremičnini na kupca. Ta izjava mora biti dana v pisni obliki, prav tako pa mora biti podpis dosedanjega lastnika na njej overjen s strani notarja. Na podlagi takšne izrecne in brezpogojne izjave ter zemljiškoknjižnega predloga, ki ju je potrebno poslati pristojnemu zemljiškoknjižnemu sodišču, le-to vpiše lastninsko pravico na nepremičnini v korist novega lastnika. Takšen vpis je potreben ne le zaradi varst- va novega lastnika in dejanskega izkaza njegovega lastništva, ampak tudi zaradi varnosti pravnega prometa nasploh. Ob koncu tokratnega prispevka mi dovolite, da vas ponovno povabim k sodelovanju v tej rubriki, in sicer tako, da na uredništvo Savinskih novic pošljete vaša vprašanja, ki so v povezavi s pravicami na nepremičninah, z zemljiško knjigo in podobnimi temami. WWW. Opozoriti velja, da je potrebno pri uporabi, uživanju in razpolaganju vsake stvari skladno z načelom vestnosti in poštenja kot splošnim načelom vsakega področja prava, upoštevati tudi pravice drugih oziroma dejstvo, da se pravica enega konča tam, kjer se začne pravica drugega. Ob svetovnem dnevu hrane 2008 MARIJA JURAK TROGAR svetovalka za prehrano Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo pri OZN je letos za 16. oktober kot svetovni dan hrane izpostavila perečo temo: Prehranjenosti svetovnega prebivalstva grozijo klimatske spremembe in proizvodnja bioenergentov. Okoli 150 držav iz vsega sveta spremlja stanje prehranjenosti svetovnega prebivalstva in ugotavlja, da število lačnih in podhranjenih narašča. Glede na nagel razvoj tehnike, tehnologije in kmetijstva kot panoge za proizvodnjo prehranskih surovin se na prvi pogled zdi to nemogoče. Še vzadnjih letih so govorili o 860, letos pa že kar o 920 milijonih lačnih po svetu. Le kako lahko mi, ki živimo v izobilju hrane, doumemo vso to maso lačnih? Številka se približuje dvakratniku prebivalcev Evropske Unije. KLIMATSKE SPREMEMBE Glavni razlog za povečanje množice lačnih so klimatske spremembe. V manj razvitem svetu se stopnjujejo učinki suš, poplav in orkanskih vetrov, ki uničujejo revno avtohtono prebivalstvo: manjše kmete, ribiče in nabiralce gozdnih plodov. Zadnja leta naravne katastrofe vse bolj pestijo tudi razvite dežele. Tu sicer prebivalci še nismo lačni, vsekakor pa se hrana iz leta v leto pomembno draži. Zaradi dviga cen in zaradi dejstva, da se ljudje težko odpovemo standardu, ki smo ga vajeni, je tudi na severni polobli vse več ljudi, ki (pre)velik del svojega zaslužka porabijo za hrano. V prihodnosti bodo zaradi dviga morske gladine in moči vetra tudi v Evropi zmanjšane površine za pridelavo hrane, verjetno bo vse več ujm, zato bo hrana še dražja. PROIZVODNJA BIOENERGIJE Na porast svetovnih cenžit zaradi globalnih ekonomskih trendov vse bolj vpliva tudi proizvodnja bioenergentov. Fiziološko je za človeka pšenica sicer manj pomembna, kot hočejo verjeti oboževalci belega kruha, v uravnoteženi zdravi prehrani je polnozrnat kruh priporočljiv, zlasti pa naj bi ljudje jedli proseno, ovse- no in druge kaše. Za prebivalce manj razvitih dežel so predvsem riž in prava žita zelo pomembna hrana, ker niso hitro pokvarljiva in ob pridelavi ne zahtevajo toliko vlage kot raznovrstna zelenjava. KMETIJSTVO IN MEDKULTURNI DIALOG Medkulturni dialog v povezavi s kmetijstvom pomeni poleg prenosa tehnologij, semen in pasem, srečanja ljudi različnih kultur, ki poslušajo stališča drug drugega in na podla- gi tega v današnjem dobičkarskem svetu trgujejo. Zlasti otroci (ali njihove mame) si težko predstavljajo življenje brez banan. Danes lahko v brezštevilnih trgovinah kupite hrano z vsega sveta, celo s Kitajske. Gre za zlorabo poudarjanja pestrosti v pre-hrani za namen povečanja svetovnega trgovanja in rast dobičkov peščice na račun lahkovernih množic. S tem se večajo alergije in razne prehransko pogojene bolezni. Tirana, kije nismo vajeni od malega, lahko (odvisno tudi od stanja našega imunskega sistema) povzroči hude alergijske reakcije. Ogromno energije se zapravi za drage prevoze in skladiščenja. V deželah z nižjim standardom (še zlasti v Sloveniji) je veliko trgovin namenjenih prodaji hrane in brez-vrednih pijač. KAJ LAHKO STORIMO? Vse več je ljudi, ki jih žal pogosto prav bolezen privede do spoznanja, daje bolje prehranjevati se preprosto, s hrano pridelano doma ali vsaj na geografskem območju, kjer živijo že dlje časa. Kolikor je mogoče, naj bodo živila ekološko pridelana in enostavno pripravljena, da ohranijo visoko biološko vrednost; bogata naj bodo z vlakninami, vitamini in minerali. Pijača naj bo voda brez okusa. Dolgoročno gledano bi morali tudi razviti ohraniti kmetijske površine za proizvodnjo hrane rastlinskega izvora v lastnih državah in zmanjševati onesnaženje, ki ga povzroča tako proizvodnja mesa kot uvoz surovin in predelane hrane (promet, skladiščenje, embalaža). Večanje kapitalskih dobičkov vključuje tudi kultivirano ropanje naravnih bogastev manj razvitih, kar dolgoročno veča njihovo lakoto in bedo. V imenu ohranjanja biološke raznolikosti bi morali ustaviti pozidave in gradnjo infrastrukture preko vseh meja. Le trajnostni razvoj bi omogočil dostojno preživetje bodočih rodov. Evropska nagrada Lojzetu Peterletu 8. oktobra je evropski poslanec Lojze Peterle v Bruslju prejel evropsko parlamentarno nagrado v kategoriji Zdravje in varnost hrane. V svojih govorih na mnogih konferencah posvečenim zdravju neutrudno zagovarja zdrav način življenja kot ključni in na žalost podcenjeni vir za bolj zdravo Evropo. KNJIŽNICA MOZIRJE Novosti s knjižnih polic LEPOSLOVJE - MLADINA Kilbourne, Christina: Dragi Zaza, Pecelj, Viktorija: Skrivnostni mobitel, Cowell, Cressida: Učimo se zmajščine, Emmett, Jonathan: Najlepše darilo, Hook, Jason: Kje je zmaj?, Butler, M. Christina: Nekega deževnega dne. LEPOSLOVJE-ODRASLI Woodiwiss, Kathleen: Vreden, Vojnovič, Goran: Čefurji raus!, Krakauer, Jon: V divjini, Pavček, Tone: To je, kar je / izbor pesmi, Connelly, Michael: Pozabljeni glasovi, Drakulič, Slavenka: Frida ali O bolečini, Teržani, Tiziano: Še en krog na vrtiljaku, Vargas, Fred: Odpotuj hitro in se pozno vrni, Nasiri, Omar: Moje življenje v Al Kaidi. STROKOVNA LITERATURA Plezalni vodnik. Julijske Alpe, Nussdorfer, Vlasta: Vrednote na odru življenja, Argov, Sherry: Zakaj moški ljubijo mrhe, Petek, Miro: Upanje v dolini smrti, Eiletz, Silvin: Titova skrivnostna leta v Moskvi, Eco, Umberto, Zgodovina grdega. Na radijske postaje prihaja nova skladba Rebeke Dremelj z naslovom Nepremagljiva, ki jo je sicer premierno predstavila v oddaji TLP na nacionalni televiziji. Pesemje napoved novega albuma, ki naj bi na prodajne police prišel v začetku novembra. Ponovno sodeluje z avtorjema, ki sta pripravila njeni uspešnici Vrag naj vzame in Takih več ni. Za glasbo je tako poskrbel Pipi (Karma), besedilo, ki v resnici opisuje Rebeko, pa je spisal Amon. Zaseda DMP je na radijske valove ponesla Kisik, tretji singel z aktualnega albuma Vojna in mir. Omenjeni album je skupina že promovirala v Novem mestu (DMP, Gibon-ni, Kreslin) in v ljubljanskem BTC-ju (Ritem mladosti), kjer so Mrtvi pesniki obakrat igrali več tisoč obiskovalcem. Radijskemu izidu singla bo v kratkem sledil še videospot, katerega snemanje je potekalo že pred poletjem. Tokratni spot nadaljuje uspešno sodelovanje z režiserjem Klemnom Dvornikom, kateremu je zasedba že zaupala izdelavo spota za pesem Naftalin. Alenka @ 40 LET RADIO KLUBA MOZIRJE Z Boskovccs vzpostavili zvezo oija. Na podlagi kategorije B opravite samo tečaj o varnem delu s traktorjem in prizna se Vam izpit za traktor. ,,rijave na GSM: 041-698-252 Kaj iz športnika naredi šampiona? Mozirje, Savinjska cesta 29 IZPIT ZA TRAKTOR 05/857 08 90 Varčevanje v vzajemnih skladih NLB Skladi - da ali ne? • Veliko razmišljate o svojih finančnih ciljih? Izberite pravo kombinacijo vzajemnih skladov! • Želite izvedeti, katere so ključne prednosti in za kakšne namene je še posebej primerno varčevanje v vzajemnih skladih? Vzajemni skladi NLB Skladi vam ponujajo odgovore na vaše dileme. NLB® Zavedamo se vaših potreb in dilem pri odločitvah o varčevanju, zato smo vam z znanjem, izkušnjami in s celovitimi strokovnimi nasveti na voljo ves čas nalaganja, ne glede na dogodke na kapitalskih trgih. S konkurenčnimi provizijami in stroški ter visoko likvidnostjo naložbe vam nudimo širok izbor vzajemnih skladov. Pomagamo vam, da sestavo naložb prilagodite vašim željam in potrebam. V NLB Skupini gradimo na področju vzajemnih skladov korekten in dolgoročen odnos z vlagatelji, strankam pa smo vedno na voljo z uporabnimi informacijami. Obiščite nas v Poslovalnici Mozirje pri osebnem bančniku Alešu Lončarju, na spletni strani www.nlb skladi.si ali na več kot 100 vpisnih mestih Skupine NLB. Opozorilo vlagateljem: Družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., upravlja vzajemne sklade NLB Skladi - Svetovni sklad delnic, NLB Skladi - Sklad slovenskih delnic, NLB Skladi - Sklad obveznic, NLB Skladi - Kombinirani sklad, NLB Skladi - Dinamični sklad delnic, NLB Skladi - Sklad evropskih delnic, NLB Skladi - nlb WWW Aleš Lončar, osebni bančnik NLB d.d. Podružnica Savinjsko-Šaleška Poslovalnica Mozirje, Na trgu 9, 3330 Mozirje, tel. 03 839 17 25, poslovni čas: od 8.00 do 12.00 in 14.30 do 17.00 ure Novi BMW Serije 3 do vožnje aniEr okna in vrata PVC ALU-LES ALU Verjetno najboljša okna in vrata na svetu! MODRA ŠTEVILKA <0 080 10 27) www.simer.si =mrtošot IRELAX Ire lax 27.10. ob 17.00 Kombinirani sklad Nove Evrope, NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva, NLB Skladi - Naravni viri, NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo, NLB Skladi - Visoka tehnologija, NLB Skladi - Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški in NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški. Storitve trženja in prodaje investicijskih kuponov vzajemnih skladov opravljata na podlagi pooblastila družbe NLB Skladi NLB d.d. in Banka Celje d.d. Podrobnejši podatki in informacije o vzajemnih skladih so vsebovani v prospektih vzajemnih skladov z vključenimi pravili upravljanja in v izvlečkih prospektov vzajemnih skladov. Pred pristopom vlagatelja k pravilom upravljanja posameznega vzajemnega sklada morata družba NLB Skladi oziroma banka vlagatelju brezplačno izročiti izvleček prospekta vzajemnega sklada, na njegovo zahtevo pa morata vlagatelju brezplačno izročiti tudi prospekt z vključenimi pravili upravljanja, zadnje objavljeno revidirano letno in polletno poročilo vzajemnega sklada. Gradiva o vzajemnih skladih so vlagateljem dostopna na sedežu družbe NLB Skladi na Trgu republike 3 v Ljubljani vsak delovni dan med 10. in 12. uro, na pooblaščenih vpisnih mestih banke med njihovim delovnim časom ter na spletni strani www.nlbskladi.si. Vzajemni skladi družbe NLB Skladi niso bančna storitev in ne prinašajo zajamčene ali garantirane donosnosti. Tako naložbe v vzajemne sklade tudi niso vključene v sistem zajamčenih vlog, ki velja za vloge fizičnih oseb in malih pravnih oseb na transakcijskih računih, hranilnih vlogah, denarnih depozitih in blagajniških zapisih oziroma potrdilih o depozitu, ki se glasijo na ime, zbranih pri bankah in hranilnicah. Promocijsko sporočilo @ BOSCH w A Umetnost dobre priprave hrane Celje - skladišče D-Per 7/2008 5000022014,42 S&smmBm www.bosch-hisniaparati.si BOSCH Tehnika za življenje COBISS Q OSREDNJA KNJ. CELJE