ftlTATKUII Prosimo, poglejte ni itevilk* poleg naslova a dan. ko Vato naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano.
No. 217. — Štev. 217.
GLAS NARODA
Lisi slovenskih delavcev v Ameriki.
Bantered »s Srtoad CUm Matter Sgptqnber toth 1940 at the Port Office at New lork, N. under Act of Contra, of March 3rd. 1879.

NEW YORK. TUESDAY, NOVEMBER 9, 1943. — TOREK, 9. NOVEMBRA, 1943 VOLUME LL - LETNIK LI.
______:_7---------, —----—	vu^tiuii iii. — liiiiirs iiv LJ..	. ^
■——————
RUSI PRODIRAJO PROTI RUMUNIJ
GLEDE TURČIJE . . .
Rusi od Kijeva prodirajo skozi razkrojeno nemško črto ter so od Krieva proti zapadu že napredovali 45 milj in
ae približali rumunski meji na 140 milj ter ogrožajo zad-j United Press pravi v svojem njo ukrajinsko železnico, ki teče od severa proti jugu in! poročilu iz Ix>ndona, da 1h>
je se v nemških rokah.
Moskovska poročila pravijo, da se Nemci v Ukrajini nahajajo v tako nevarni pasti, da jim preti mnogo večja poguba, kot pa so jo doživeli pri Stalingradu, kjer je bila uničena nemška šesta armada. Od Kijeva proti zapadu in jugozapadu prodirijo Rusi povpre čno eno miljo na uro.
V pondcljek .so imeli Nemci
Turčiji, ki je v zraku zelo slaba. v veliko korist, ako opusti svojo nevtralnost in se pridruži zaveznikom, navzlic temu. da bi mogoče spočetka trpela pred nemškimi zračnimi napadi. — Tako pravi neki angl- diplomat.
General Wilson pozval četnike, naj prenehajo pomagati sovražniku
Fronta v Italiji
velikanske izgube na moštvu in vojnem moterjalu ko je ar !Zavezniške armade v Italiji neprestano pritiskajo proti Miada generala Nikola.,* J1. Rimu; angleška osma armada se je približala pristani-atntina o-u^Ma nad go obsču Pescara na 30 m peta armada generala Clarka pa
K1::,!:::: SLSST ^r1^ Gaeti>od
*lirajo ob veliki <*eti od Kijev« I Ker Nemci pričakujejo, da proti Žitomiru, ki je veliko ze lj zavezniki prej ali slej zali znisko križišče oh železnici, kilGaeto, zato že sedaj raz-teče skozi Ukrajino v Lenin- G>ija>» veliko pristaniške. Pred-
grad.
Nemška armada v Dnjepro-vem kolenu je tako razbita. <ln j«' podobna razpokanemu ledu na velikem jezeru, ko ga razta-jn pomladansko sonce- Tri ru-
nje Clarkove postojanke, ki so oddaljene samo !> milj o<l Gae-te, so slišale v mestu velike raz>t rel'lH*, kakor bi pokale mine- Gaeta je najboljše pristanišče nuni Napoljcm in t'ivita-
ke. Sedaj imajo Nemci v južni Itali ji proti zaveznikom devet divizij, ali približno 135,000 vojakov.
ke oklopne divizije drve skozi veehia, severno od Rima ter j«
nemške črste proti zapadu in jiurozapadiu od Kijeva. l>ve armadi ste od rumunske meje oddaljeni samo 135 milj, tretja 1)1» od 1 »oljske meje samo še 100 milj.
Nemška armada, ki se je u-maknila izpred Kijeva, je na |H>;>olnem beuru (brez vsakega reda in rdeča armada izrablja ta položaj v »voj prid v polili meri.
Poročila s fronte naznanjajo, da je -bil Vatutinov vdaree na Kiev pravi triumfza ruske oklope divizije- Pod zaščito nori je rdeča armada razpostavila tanke in oklopne avtomo -bile <»b desnem bregu Dnjepra. Na tisoče težkih topov je pričelo sipati ogenj in uničenje na nemške postojanke, da so razrahljali sovražno črto, Ikmti-bniki pa so z bomllwuni rabili utrdbe. Nato pa »o Lz skritib krajev vdarili tanki in d urili naravnost skozi nemške vrste.
Bombardiranje Nemčije
Ameriške loteče trdnjave so v sr/>ot<> 'l>omibardirale Dueren, kjer izdelujejo razne tlele za aeroplane, in druge kraje za zapadnL Nemčiji. Angleški srednje veliki bombniki pa so bombardirali tri letališča v severni Franciji. Amerika run so izgubili en bombnik in Angleži enega.
Kairo, 8. nov. — (Jen sir Henry Maitland Wilson, britski vrhovni poveljnik na Srednjem Vzhodu, ie danes opozoril vse jugoslovanske četnike, k:, so ali sodelujejo s sovražniki proti jugoslovanskim patrijatičnim osvobodilnim elementom, da naj takoj prenehajo s svojimi tozadevni-1 nr. aktivnostmi, ker drugače bodo smatrani za izdajnike zavezniške stvari.	——
WiUonov ultimat naglasa, ne da -bi imenoval imena, da] gotovi vodje ozir- možje oneča-ščajo ime četnik in tem je dal razumeti, da so izdajniki svojega ljudstva.
General je rekel, da je bil informiran, da so pa nekaterih predelih v zapadnem delu Jugoslavije in poselbno v Dalmaciji, operirale gotove četniške skirpine. ki so pomagale sovražniku, kateri skuša poraziti in uničiti sile osvobodlnih patri jotičnih armad- Tem izdaj-nškim četirškiru elementom je dejal:
"Ti ljudje so sramotno izdali svojo domovino in k temu pridodali še to sramoto, da so
velikanske važnosti za zalaganje zavezniških armad v njihovem prodiranju proti Rimu.
Osma armada gen. Montgo-mervja je v močni ofenzivi oil) Jadranu ter je napredovala 6 milj ter zavzela Casalbordino, celi breir Sinello reke ter je
vpognila nemško levo krilo. ,	.	-------------------m------
V notranjosti dežele. 13 milj trebljenja Židov v Avstriji. Od 200,000 žCdov, ki so žive-
o<l izliva Gariarliana so Ameri- li v Avstriji iih je izginilo že 150,000. Na dunajskih uli-
kanci prodrli eno miljo čezi tah se le redkokdaj vidi židovski obraz in če je videti, je
gorsko ozemlje ter zavzeli ('a : ta obraz mršav in prepadel, ker židje so prisiljeni, dai
labritto. nek drug oddelek pa stradajo, kajti naciji jim določajo zelo malo hrane.
je zasedel neko višino ki ob-	1
... „ . », • »r-	J na ZItie Jo vedno v
vlada moene utrdl>e prt Mi-	inir„ • . ... , ,
1	teku m največ jih polore okrog
|>olnoči, ko
trdili, da se z njih delovanjem! strinja Anglija."	|a nies^° v končnem zamahu, so
V AVilsonovem proglasu si- j ,n"rali brezniočno giedati, ka-cer ni bil imenovan Mihajio-1 kt> nemAke Izžigajo staro-vič, ki je vojni minister jugo- daVuo iu zgodovinsko mesto na
RDEČI VOJAKI SO JOKALI. KO SO VIDELI UNIČENJE KIJEVA
Moskva, 7. nov. — V bojih utrjeni ruski vojaki, ki so staK na višinah pred Kijevom večer pred končnim zavze tjem mesta so solznih oči gledali strahotno uničenje ka tedralskega mesta, ki ga Rusi nazivajo ''mater rus^h mest."
čakajoč povelja, da udarijo
NEMCI IZTREBLJAJO AVSTRIJSKE ŽIDE
London, 7. nov. — Nemci so že skoro dovršili svoj načrt iz-
gnanu in odbil več sovražnih ])rotinapadov
Alžirski radio naznanja, (la je ameriška peta armada že zavzela Mignano in da je napredovala 10 milj severno od Vena fra.
Nemci so na višku svoje nevarnosti poslali v boj dve novi diviziji, pa ste prišli prepozno, da bi mogli za vstaviti zavezni-
PrtMllopa za povišanje davkov bo prišla pred
ta teden
kong
re^
Washington. — Kongresnik Harold Knutson (rep. Minn.) je dejal, da bo enkrat v četrtek predložena kongresu davčna predloga, katera predvideva dva 'bilijona davkov, ki naj i>i se stekli v vladno blagajno za vojne stroške največ, potom nakupnega in pa zviša noga dohodninskega davka.
Kogresni pododsek, ki itiut v rokah načrtno delo za ta predlocr, je opustil nameravano povišanje poštne pristojbine za pisma, ki so poslana izven lokalnega okrožja poštnega urada. Domača ali lokalna poštnina, ki je sedaj dva een-ta za pismo, oziroma za unčo.
pa bo zvišana za en cent- Tudi zračna pošta bo nekoliko povišana. a ne toliko, kot je bilo prvotno nameravano.
Predlog je .sedaj opiljen v toliko, tla bo pretežni del začrtane davčne vsote dohajal v zvezno blagajno od obdavčenih korpo racij skill profitov, ki spadajo pod otznadbo odvisnih profit (»v, ter od davkov na opojne pijače, kot tudi od davkov na razne takozvane razkošne pred mete. Pričakuje se. da bo kongres predlogo ouaoril, kakor bo predložena, ker tozadevni odsek že dalj časa izdeluje načrt zanjo-
a ■
er NOVA IZDAJA ^ Hammondov SVETOVNI ATLAS
V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi »o v barvah. Cena 50 centov Naročite pri: "GLASU NARODA", 216 West 18th Street, Ntw York llt N. Y.
i skušajo iti iskat živeža ali pa v zgodnjih jutranjih urah. Ujete siromake naložijo v posebne zelene truke, ter jih odjK'ljejo v židovske sinagoge, kjer morajo čakati, da jih odjK'ljejo v koncentracijska taborišča ali pa v direktno smrt-
Dunajčani, ki so dolgo jemali uničevanje žulovskega prebi-valst va nekako no*brižno na znanje. so sedaj alarmirali nad po četjem nacijev, ter skušajo Žide. kar jih je še ostalo, skrivati prod nacijskimi rabi ji.
Avst r i j s ka kon cent racij ska taborišča so natrpana zdaj tudi s pravimi Avstrijci in zato so ljudje čezdalje 'bolj prestra-šetii, ker uvidevajo, <la se preganjanje in uničevanje ter pobijanje ljudi ne bo prenehalo s tem, da bodo uničeni židje. Naeijska zalega posega po vseh svolbodnoljubniih elementih in jih surovo iztroWja ter odganja v taWisea, odkoder pogosto ni vrnitve, ker so razmere v taiboriščih strašne-Nermei iz Tifvjha prevzemajo lastnino, ki je prej pripadala zidom in I>unajčani nazivajo te nove lastnike bivših židovskih trgovin in drugh posestev "bele Žide."
SENAT ZA POVOJNO MIROVNO POLITIKO
Senat je v potek z veliko večino glasov proti petim glasovom sklenil, da bodo Združene države po vojni sodelovaje' z Anglijo in Rusijo za vzdrževanje miru in za vstanovitev splo šne mednarodne organizacije, ki »bo nekaka Liga narodov, g
POMORSKA BITKA NA PACIFIKU
•Japonska poročila naznanjajo, da je v teku velika pomorska bitka okoli Salomonovih otokov. Pri Rabaulu je zračni torpedo iz ameriškega aeropla-na na jbrže zadel neko veliko japonsko križarko; ponovi pa so bombniki napadli neko lažjo križa rko in en rtišilec, pa ni znano s kakim uspehom.
V dveh dnevih so Jaj>onci v Bismarekoveni morju blizu Rabaulu imeli naslednje izgu-be: dve križarki ]x>topljeni, S drugih križank, dva rušilen hi dva tovorna parnilai ])oškodo-vana in mogoče je bila zadeta še neka druga križarka in en velik tovorni parnik. Uniteil Press pravi, da je bilo zadetih še nadaljnih 14 trgovskih pa mikov.
slovanske zamejne vlade, kate-ra se sedaj nahaja v Kairu, toda njegove nadaljne lx'setle so oči vidno dovolj jasne, da lahko vsakdo ve. kdo so izdajniki svoje domovine.
"Slednji človek," je d^jal general AVilson, "ki se hor; proti Nemcem za osvoboditev svoje domovine, je deležen polne podere o<l strani Združenih narodov."
Koj nato je general pohva lil jugoslovanske uspehe, ki so jih doseigli !lx)rni osvobodilnih čet M kar je kapitulirala Italija- Od tega časa pa je znano, da so se borili proti Nemcem jugoslovanski partizani, ki so na vseli koncih in krajih pre-sekovali sovražniku dovozne črte in ira bili od vsoh strani, medtem, ko je kralj Peter IT. apeliral no ^fihajlovica, naj preneha s svojimi boji proti partizanom, katere naj odslej napada samo v slučaju, da ti napadejo njegove čete.
O uspehih jugoslovanskih o-svollxxlilnih sil je rekel general Wilson, da so ti pridobili tem (borcem občudovanje vsega svobodnega sveta. Koiba, ki so jo vodili v goratih pokrajinah v zaledju Jadrana in ob Jadranu samem, je prisilila Nemce, da so re morali hudo boriti z a vsako jugoslovansko postojanko. ki so jo hoteli obdržati v svojih rokah in še kar drže. morajo neprestano braniti, kajti vse okolje jim je sovražno, ter so takorekoč breranočni spričo tega-
Wilsonova izjava je bila j>o-dana v srbskem in hrvaškem jeziku po kratkih valovih v .Tu goslavijo iz raznih radio postaj Združenih narodov.
vseh straneh. Ogromni stebri plamenov in dima so se neprestano dviirali pod nebo, ko so
<tva je sedaj v napol uničenem mestu in okolici. Znano je tudi, Ida *o pred umikom Nemci s si lo odvažali ljudi v živ:n.-k h vagonih proti zapadu. Kakšna u?"da je zadela te ljudi ni znano.
V
predmestnih predelih
posebno Izurjene nemške po-1	ljudje 11a rdečo armado
sadke vršile delo uničevanja'"1 so .ij>Jv'aIi od veselja, ker so ter raztreljevale poslopja in rešeni izpod nemške oku-eele predele mesta.	paeije. Mnogo so povedali, ka-
A'so noč so gledali ruski vojaki to barbarsko uničevanje, ob zori pa so dobili tako težko pričakovano povelje za napad, ter so se vsuli nad sovražnika!
ko s > gonili Nemci ljudi iz sredine mesta in jim požigali <ta-| novanja, če so se količkaj branili zapustiti vse in oditi, i Za Nem i je ostalo tudi mnogo ki so določali za časa mejo
s furijo, ki se more poroditi! ^P1^*' kl so dolocah za samo iz neizrečenega sovraštva za?tHtbe' katt>re lokalp smei( in želje po osveti-	obiskovati izključno Nemci
Rdeče čete so Hotele rešiti
Nemški civilni in vojaški upravitelji so namreč privedli v
kar ^e je še rešiti dalo v sro-l .
rečem mestu, a obenem pa sol K,JPv .?V0J,? (,nuino m se naskočili ^bežeče nemške čete s ™**aial\ ž n->,mi P° najboljših
' hotelrh in stanovanjih v naj-
NEMCI BOMBARDIRALI LONDON
Sinoči so nemški bombnHii napadli London in je ena bom
Partizani niso bili deležni kritike
General Wilson je rabil zgolj
ime četniki v svoji izjavi in to
je ime, s katerim se navadno
i,o	1 1 j	I označuje Mihajlovičeve vojni-
ba zadela neko plesno dvorano , c,- - , 4 , • , 1	ke. Sicer 111 direktno kritiziral
in neko točilnico mleka. Gotovo je bilo ubitih več ljiKli in naj-Ibrže tudi nekaj Amerikancev.
Streha .plesne dvorane se je zrušila na mlade plesalce in med podrtinami je nastal požar. Reševalci so nosili dekleta z gorečimi oMekami v zasilno bolnišnico. Pod razvalinami plesne dvorane, čije stene še
vojnega ministra ju^oslovan ske vlade, pač pa one v njegovih vrstah, ki so sodelovali z Nemci proti osvoboditeljem Jugoslavije.
Titove sile niso bile deležne kritike, pač pa se je general Wilson poklonil osvobodilnim silam Jugoslavije, katerim je obljubil vso zavezniško pomoč,
tako silo. da zgodovina najbrž ne pozna nobenega slučaja zavzetja mesta, ki bi bil zaključen v krajšem času. Ruski stor-inoviki so kakor ogromni ptiči prileteli nad umikajoče se nemške armade in jih kij aval i od vseh strani z bombami in obstreljevanjem. a ruska pehota, tanki in konjenica so tvorili vsi silo, ki je udarjala Nemce od strani ter v hrbet. Zasledovani, kot stekli psi. so Nemci bežali in obenem utrpeli ogromne izgubo v moštvu in materi-jalu
lepših predelih mesta.
EDEN SE JE NAJBRŽE DOGOVORIL S TURČIJO
Angleški vnanji minister Anthony Eden bo najbrže v nekaj dneh mogel naznaniti zelo važen zaključek svoje konference s turškim vnanjim mini-trom Numamnom Menemcio-lom. Angleški vladni krosri domnevajo. da je Eden od Turčije dosegel tnko važne koncesije. kot jih je zaveznikom dovo-! lila Portugalska, ko jim je pu-
..	1----- •	.M^uionu,	J "111 Jt |'U
Kijev sam. stara ukrajinska; stila v porabo letališča in pri prestolica, je izgledal po odho-i stanišča na Azorskih otokih.
du N emeev. kakor opromno po gorišče. Prebivalci, kar jih je ostalo v mestu oziroma pre<l-mestjih, so pomagali vojaštvu z gašenjem, toda so bili pri tem delu zelo ovirani vsled tega. ker so Nemci uničili ves vodni sistem v mestu.
Pred umikom so Nemci uničili veliko elektrarno, dalje Ki-jevsko univerzo ter vse javne prostore in poslopja ter predvsem Šole in pa kolektivne ] veka rije, da bi bilo tako tembolj prizadeto vračajoče so prebivalstvo in pa rusko vojaštvo samo-
Prebivalstvo Kijeva je bilo tekom vojaške nemške okupa-eije razpršeno na vse strani in je težko določiti koliko ljud-
Poročilo iz Kaire naznanja, da sta imela Eden in Menein-ci'»2rln v petek in «cboto važne razgovore, o čijih izdu ni bilo izdano nobeno uradno poročilo. Konferenca v Kairi je kon čana in Eden se l>o naglo vrni! v London, kamor lx> najbrže prinesel zelo ugodna poročila.
Poročilo iz Berlina na nek večerni li-t v Madridu pravi, da je Turčija zaveznikom prepustila polotok Gallipoli, od koder bo mogla zavezniška ar mada vpasti na Balkan.
Poročilo iz Ankare naznanja. da je bil nemški poslanik Franz von Papen iz Ankare poklican v Berlin. Iz Sofije j il tudi odpoklican nemški poslani ški zastopnik.
vedno stoje, je še mnogo tru- ,. . ,	- j *
^	J J	n	ki jo t)o mogoee dostaviti
Washington. —Aimeriska zastava, ki je plapolala na Guadalcanal tokoj po zavzetju i-stega po ameriških marinih, bo razoibešena na kapitolski strehi v Washingtonu ob
_______„_____ priliki
tem je ameriški senat potrdili praznovanja ustanovitve mari-sklepe moskovske konference.' narskih korov.
Poveljnik Wilson je poznan, da govori odločno in odkrito in radi tega je značilno, ker je v svoji izjavi vedno podčrtaval izraz "osvobodilne sile" — Titove čete so poznane, kot Osvobodilna armada Jugoslavije-Te sile so bile deležne v izjavi
Nadaljevanje na 4. str.
EMANUEL MORDA OSTANE NA PRESTOLU
Iz gl- stana italijanske vlade v južni Italiji, 7. nov. — V kabinetu Badoglijeve vlade je bil oČividno dosežen kompromis glede odstavitve kralja Emanuela, ki bo po vsem vidi-
kler je kralj na moči. Vkiji: > vsemu pa Sforza noče na cak način obirati Bado>?lija tako dolino, da se izvojujejo od 'vil-nejši boji v Italiji Potem upa
ku ostal še nadalje na svojem Sforza najti veliko več podi*>-kraljevem prestolu vsaj tako re za zahtevo odstopa kralja dolgo, da bodo zavezniki osvo-( Emanuela, ker bo več njegovih
bodili Rini-
Poročilo pravi, da jc bil mar šal Badoglijo danes dvakrat v razgovoru s kraljem. V zvezi s tem je tutli podana vest, da grof Sforza vztraja pri svoji zahtevi ostavitve kralja in
pristašev, ki so sedaj Še pod nemško okupacijo pristopilo odločno na njegovo stran.
'^Knjigarna Glas Naroda ima zopet Hamondove Atlase v zalosri naročite Vaš 1 še pravi, da ne pojde v vlado, do- danes! — Cena 50 centov
"GLAS NABODA* - NEW XOBK
TUESDAY, NOVEMBER 9, 1943
muMTun u im
"GLAS NARODA
(VOICE OF THE PEOPLE"
99
OwMd ud Pibikhtd ks	Pabllatalu Comwuij, (A OoiTSratton)
irtju tukwtr, Prtsklcot; Ignac Hude, Treasurer; Joeepb Lupetia, Bee,
PUe« *f kuinw at tbc corporatioa end addro—of abore officer«:
216 WEST 18tto STREET, NEW TORE 11. N. S
51st Year
**Ulaa Nerada" ii leaned every day except Baturdeys, Sunday* and Holidays.
Subscription Yearly |7.	Advertisement on Agreement.
Z.A CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: $7.— ; ZA POL LETA $3.50; ZA ČETRT LETA
"Klas Naroda" izhaja vsaki dan izvzcmil aobot, nedelj in pr&nlkov.
"t>LAS NARODA", 216 WEST I8U> STREET. NEW YORK 1L N. Y Telephone: CHehoi S—1241 ' ——wwasw^i—
OMA — (Male državie sicer niso bile na moskovski konferenci, so se pa kljub temiu prav dobro odrezale. . Nekateiie po sledicv. inwekovakeiga sporazuma za male države so navedene v naslednjem članku wasliing-tomskcga dopisnika Overseas News Agency, Karo!a Ilart-mana.)
Akoravno so bile določbe moskovskega sporazuma pred vsem triumf složapsti med štirimi velikimi silami: Angljio. Rusijo, Združenimi državami in Kita jsko, eo vendar tudi male države dobile t »m svojo poV iK> livedo izgledov v Irodočnost
To ,-;vojo zrnato so fudi zaslužilo s svojim borbenim na-poiom. Se več zaslug si l>odo (pridobile, korak za korakom, ko se bo približevala za žel jena ura osvoboditve, četudi njih predstavniki niso sedeli v zl>o-to posvetovanj sovjetske prestolnice, je vendar treba priznati. da je bila zabita njihovih interesov ^obra, prav tako vestna, kot $c> imele pravico dazahJevojo in pričailfujejo.
Pol! ducata izmed mednih izjav, katere je prinesla.; moskovska koherenca, se hajri v nnj-višji m. ri z in<ere>i malih držav. lie malo jih ie bilo pričakovanih — aiko sploh kdo mislil, da bodo prišle — in ^koro vse so tako formulirane, kot bi jih bilo sestavilo 30, ne pa samo 3 zunanii ministri. To so naslednje deklaracije:
1. Predstavniki 4 velesil so izjavili, da pripoznavajo po-tr bo. da se ustanovi čim (preje mogoče splošna mednarodna organizacija, katero temelj l>o načelo enakopravne neodvis-njosti vseh miroljubnih narodov.
V prepiostih besedah pome-
;aiuiov govor je bil oddan po moskovski radio po- ni to, da bodo imele vse države aji i" Malin je govoril zelo mirno in z velikim zaupanjem združenih, narodov — pa bodi-.!)• bilo v precejšnjem nasprotju z njegovimi govori si najmanjših — svoj gras v n ., njih let, ko so Nemci zmagovali.	I mednarodni skupščini, ki bo
M; lin je rekel, da je sedaj Rusija močna trdnjava,'varull1 Prednjega miru -. ni mogoče razbiti in da bo sedaj Rusija še bolj od-	^
-n.. porazila sovražnika, ker je lulo proti pričakovanju	^^^Su. Sr>?£
■ ije zelo utrjeno prijateljstvo med Rusijo m njenimi u g0 m haje Wmn na«elu ^
i^anii.	j sprotni, akoravno jf t adic: ja
Iv» je Stalin navedel velike pridobitve rdeče arma- v mednarodnih odnosa jih, ker .oni zadnjega leta. je nazadnje tudi cjbjavil vojne ci- so smatrali, da bi bilonenarav-e Rusije, ki SO:	no, da bi pomenil irlas Rnrij
1. Osvobojen ic vseh evropskih zasedenih dežel -	M Prim<""
I,-ko, Francije. Belgije, Jugoslavije, Cetelovaške m	M
irčije.
HITLER NA BOBU KATASTROFE
Maršal Josip Stalin je v svojem govoru ob priliki 2(5. obletnice ruske revolucije rekel, da je Nemčija na ro-i u kntactrofe, da pa bodo zavezniške armade pri vsem rem imele še mnogo dela in truda, da zdrobe nemške armade.
Stalin je govoril moskovskim delavcem ter izvajal
nu-lodnje:
1.	Finska, Madžarska, Romunska in druge Hitler j e-' v. žalske države iščejo pot, po kateri bi mogle priti iz
\ ojne.	v * '	' ?
2.	Nemci.so v preteklem letu v Rusiji izgiibdli — 1.000,000fcfstnik o v an vojakov — 1,800,000 jih je bilo.ubi-; »h. Poleg tega je rdeča armada uničila naid 14.000 aero-
, lanov, nad 25,000 tankov in 40,000 topov. v
\ Nemčija je že izgubila vsako upanje na zmago in ajvefja skrb nemških vojakov sedaj je, kako odnesti
ivljenje iz Rusije.
1. Zavezniška vdeležba v evropski vojni se ne more -n .a trn ti za "drugo fronto", četudi v bistvu ima v sebi nekaj drugi fronti sličnega.
Zavezniki so sedaj trdni v svojem sklepu, da vodi ■ • kupno vojno in da zdrobijo (sovražnika. Zavezniško y: \: .iii.p z orožjem Rusiji zelo pomaga v njeni TioiO>i z
Nemčijo.
1-f.isko leto je rdeča armada osvobodila dve tretini iii «•. ki si je je osvojila Nemčija ter je na juigu naprezal "koli 807 milj, na osrednji fronti pa 372 milj.
HALE DRŽAVE IN HOSKOVBKA KONFERENCA
Napisal l^arol Hartman.
Ijivosti. posebno na Angleaktein in -v Zdmuženih državah.
Spominjajo se namreč, da je tudi po pretekli vojni verisailj-ski mir eahteval, da -se kazrai-je vojne zločinec. Pr<edk>žen je bil seznam 900 zločincev, .a •komiaj 45 jih je bilo pozvanih pred najvišje sodrsče v Leipzigu v Nemčiji. Sojenih je bilo vsega skupaj 12, in od teh jih je bilo 6 oproščenih, a ostalih 6 je dobilo lahke kazni zapora. Vsi obsojenci so (bili častniki nižjega reda, in so veljali pozneje za narodne moioe-ttik \ .
Oro* von Lersner, ki je bil ta krat na čelu nemške mirovne delegacije, pravi v svojih spominih o tej efpizodi naslednje:
"Prva velika zahteva ver-«ti ljskega minn se je razbila na Možnosti Nemčija kot steklo na' kaminu."
sijale države so seveda trdno odločene, da bodoči nacistični zgodovinarji ne smejo imeti p:alike, da hi ponavljali te "besede. .
3. Tri vele s i te so sprejele ne le Francijo, temveč tudi Grčijo in Jugoskvjjo v posvetovalni ^>or, ki-bo elJikoval ibodoi^iKist Italije.
V komisiji za Siedozemtski pro-1 or bi bile morale biti po prvem načrtu, ki je bil napravljen za časa ChurohillovV^a obiska v Washington,u p*jed ne davnini, zastopane le velesile: Anglija, Amerika in Rusija ter Francija. Sovjeti so hoteHi, da mora imeti ta komisija polno moč, da. odloča o sredozemskih zadevah. Tudi Britanci so nameravali ustvariti več nego le posvetovalno komisijo, toda mi smo imeli raje le zbor, ki nai bi se ha vil le z nabiranjem informacij. Do-1 žen je bil kompromis
Jugoslovanski pomožni odbor v Ameriki, — slovenaka sekcija 1840 W. 22nd Place, Chicago, potrebuje podporo vsakega rojaka, da lahko izvrši svoje tako nujno potrebno delo v pomoč našim v domovini.
Pošljite še danes mali dar v ta dobrodelni fond.
RAZGLEDNIH
neodvisnote baltskih držav, vse to je moskovski sporazumi prešel. Toda v tem pogledu tudi n'e smemo pozabljati, <la od vseh teh dežel razvi n Poljske nobena ni v vojni na strani združenih narodov. Poljske meje pa bodo najbrže prišle ^M-ed evropsko posvetovalno komisijo.
PRIJATELJI
Sedaj, ko sem zopet Pri svo- jatelj, pa do mene ne more jem dnevnem delu, se večkrat! Nikdo si ne more misliti, ka
spomnim avojih pri.jaiteljev, ki so mi tekom mojega bivanja v 'bolnišnici na ta ali oni način izrazili svoje sočutje.
Nekateri »o me Obiskali, nekateri pa >o se morali vrniti, ker so odredbe za obiskovanje ■bolnikov ?ek> stroge. Žal mi je Lilo vsaki krat, kadar mi je kak obiskovalec povedal, da pri vratih čaka ta ali oni moj pri-
Vojna poročila ..
RUSKA FRONTA
V boji'h okoli Kijeva so Nemci imeli 20,000 mrtvih in ujetih.
Rusi tako naglo prodirajo proti zapadu, da se Nemci najbrže ne bodo mogli vstaviti prej, dokler ne pridejo do ru-mimske in do poljske meje
Neko poročilo iz Berna naznanja, da je nemško vrhovno poveljstvo na svoji tajni seji sklenilo, da umakne svoje armade z rusko fronte do zapa-dnega brega Pruta, tedaj celo onstran Besarabije,
O nemškem begu poroča moskovska "Pravda'' naslednje:
"Vsled naglice dogodkov položaja ni mogoče popisat i. Vsak Nemec beži, da reši svoje življenje. Na svojem ibegu puščajo avtomobile in truke s topovi in brez njih, vsakovrstne oklo-pne avtomobile, infanterija meče od seibe vsako orožje — puške, mumicijo in celo svoje najpotrebnejše zaloge, samo da
2.	Os vol K) j enim deželam mora biti dana popolna svoboda, da si izberejo svojo vladno obliko.
3.	Vsi rrvjni *lofinoi morajo biti kaznovani.
4.	V postavljen mora biti tak red, da Nemčija v bodo-
v vsakem mednarodnem zboru s'eveda glas Rusije iiwl ogromen od-j mev.
iSovjefcska Rusija pa je vse:> eno sprejela načelo "enako-pravne neodvisnosti" tudi o
i »o 1,9, ostale so madžarske, španska modra divizija.
»Stalin je govoril med grmenjem topov, ki so oznanja-•i Kijeva ter je izrazil svoje tnino prepričanje, da '' lvy ' ;''ns osvoboditve vse ruske zemlje in koneeni po-: ■ ■ Nemčije.
ClTATELJEM jo znano, kako aa je vse podražilo, in ravnotako tudi tiskovni papir in druge tiskarske potrebščine. Da ii rojaki sasigurajo redno dopošiljanje Usta, lahko gredo upravništm na roke t tem, da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI NE BI OBNOVILI SVOJO NAROČNINO &E DANES?
tivpe^a zbo!a podpore in ^ tej ^"P"5 ^eklarad.ji, nove združenih narodom*. T1 tem zboru,	začel poslo-
vati dne 10. nov: inbra, bo centralni komite štirih velesil najbrže odročal o večini vprašanj
o=nov:e
o .ie Ibo mogla nikdar več poskušati dobiti nadvlado nad. priliki formacije adnnnistra-.'•\etom.	. .	"
Po Stalinovem zatrdilu bo po vojni med evropskimi (h/a vami tesno sodelovanje in popolno zaupanje, tako <ia a Nemčiji za vedno nemogoče pričeti kako agresivnost.
Dalje je Stalin rekel, da je letošnja poletna ruska o-lL iVa samo nadaljevanje zimske ofenzive, v katerii je 1a dosežena na jvečja ruska zmaga pri Stalingradu. S |o poletno ofenzivo je rdeča armada popolnoma za-t^!a mnenje svojih sovražnikov, da ni sposobna vprizo-l iti kate večje poletne ofenzive.
Z ozirom na ogromne nemške izgube zadnjega leta m Stalin rekel, da so bili uničeni najboljši nemški kadri n Nemci nimajo več rezerv, da bi mogli sestaviti nove. Na prutno pa ndeča armada vedno narašča in ho tudi v •<xio'"*e vedno močnejša.
Medtem, ko so imeli Nemci lansko leto v Rusiji kakih ! "Mi Jih imajo letos 257, toda čisto nemških je sa-
rumunske, bolgarske in
glasom kateresra je bila sredo-1 se reši. Pešci in topničarji so zemska komisija razdeljena na prestrašeni in nosijo svoje čev-dva dela in sicer, na splošno lje |>od pazduho, da morejo hi-evropsko komisijo, v katera bo-| trejo bežati Po cestah je velika do sedele lo tri velesile, ter da-[gnječa in vozila se med seiboj jale nasvete svojim vladam, in;zadevajo in preobračajo. Celo na loo s vetov&'n o komfisijo zn' marsikatera arnilmlanca se pre-italijanske zadeve. V tem t>o-'vrne in strese svojp ranjence, svetovalnem zboru, ki bo imel Splašeni konji drve čez vojake T>ol norpoc. d-a rešuje vsakdanja Jn stroje " vprašanja in obenem daje na-| Neko drugo poročilu "Prav-
s\Tpfe kolektifVTieira zna-čaja, so'«_____
dobile sedež tudi Francija, .Tu croslaviia in G-rčiia. Obe zad
de" pravi, da ruski aeropiani od jutra do večera zateninujejo sonce ter »tpljejo na tisoče boinS> na lx?ieče Nemce-
PoincHJUo poročilo ruskega vrhovnega poveljstva pravi, da je rdoča armada na fronti pri Nevelu oddaljena od poljske meje samo še 35 milj. Nemški radijski komentator stotnik Ludwig Serotoriu> priznava, da so Rnsi pri Nevelu na dolgi fronti prebili nemško črto.
Ruska in neniiška poroi-Ua naznanjajo, da jt- v teku vroča bitka okoli Poloeka, komaj 40 milj od letske me je. Druga londonska poročila pa celo pravijo, da so Rusi oddaljeni od stare polj>ke meje komaj Š** 20 milj-
Na Polotoku Kerč na Krimn so v teku vroči boji in Rusi >n Nemoe že potisnili precej proti zapadn. Nek nemški infan-terijski polk je z 20 tanki pričel s protinapadom, toda napad je bil odb't in Nemci s<> i-meli 800 mrtvili iu T> tankov je bilo raabitih.
Moskovsko polnočno poročita pravi, da je bilo v štiridnevni bitki za Kijev ubitih 15,000 Nemcev, 6220 pa jih je bilo ujetih. Razbitih je bilo 0 nemških infanterijskih divizij, skupno 135,000 vojakov, ena motorizirana divizija in dve tančni diviziji-
NAPOL NEVTRALNA VAS
n Ti de/eli nista pričakovali, da' Va,s Saiwt ^'-ngolph ob Ze-
iima bo dodeljen sedrž v sre- ,levsktm jezei-u je postala žr-
dozemski komisiji.	^eto\Tie politike. Točno
. Tr ... . ..	po sredi te vasi g:ie francosko-
4. Vse stin velesil^ so spo- ^viear,Ua ^ ki • tala
raztmnne, da ne bodo "uporab- A •	' . J \
, „7 . ^rr,	s t daj meja med mirom in voj-
liale svojih vojakih rff fia te- ^ ^ ^ ,,oje ^ ^
ritonju aru gin dfizav, razven i>hraili ^^
o nevtralnost, na v svrho cil^v, ki so navedeni v spmti	^ Franciji<
iej wupni -aeKiaracaji, m po rla_ To je razdelilo vas Saint nKKiseoajnem posveUM-anju. J
še v drugih ozirih Po koneti te Vojne, ne bo mo-'na polovici, gla torej nobena država pos'a- ^
ti svoje armade na ozemlje svojega soseda, češ, da mora
Na eni istrani je vojna z vsemi svojima znaki, zatemnitva-
politiko, akoravno' bij napraviti mir in red, kot so to,1'"' ^jitrijo živil, n:dosta.ia
•	.. . > . mam Imnmno m .mrtafe-ih rl.J/vv
jih mogla p^torica katerihkoli malih držav po teoriji preglasiti, na splošnem veli-kem zbora.
trdili nacisti v slučaju Čeho-slovaške. Nobena intervencija ike bo mogoča, ne da hi bile štiri velesile z .njo »oglasne.
Pripomniti pa je treba, da ta sporazum ne veže nolbenega od zavtpznikov glede politike v tej
2. Preds dmk Roosevelt, in premierja ChnrchiH in Stalin
so podpisali Skupno izjavo, ki'__. .	.. « •• 4
se zaklinja, da bodo nacistični.T"". ^^ vojni zločinci -poslani nazai vl^.//1
dežele, v katerih so zagrešili^d^Jf mvMijo,Jgerkoli svoje podle zločine, tako da bodo mogli biti sojeni in kazno-
vani ipo zakonih teh osvoboje ' nih dež. 1.'*
Predsednik Roosevelt je podal slieno izjavo že dne 21 avgusta 1943. toda v Moskvi je bilo prvič, da so dali vsi trije voditelji treh največjih zaveznikov slovesno obljubo vsem od nacistov zasedenim deželam, da bodo mogle soditi same svoje krvnike. Jasno je. bodo narodi, ki so najv<eč trpeli pod nacistično tiranijo, najstrožji sodniki. Znano je tndi da nekateri evropski poKtič ni predstavniki boje, da ne bi poirost napetosti, ki ho nastopil vo vojni, povzročil »eke
in kadarkoli jim je drago.
5.	Zunanji ministri so ne-dvxwnno izjavili, da žeie svobodno in neodvisno A stri jo."
Ne ie Avstrija ,tf*niveč tndi vse sosedne <težele bodo vesele te deklaracije.
6.	Skupna deklaracija giliede Italije je tako skrbno protifašistična v svojem besedilu, da bodo manjši izmed združenih narodov vedeli, da tudi v onili slučajih, v katerih vojaSko vod stvo iz praktič. vzrokov sprejme pobotanje z nacističnimi marijonetami, taki skkpi ne bodo mogli dol#o trajati.
Vse male države seveda me bodo aaipe tfga, kar žefe ^ mo-skovskih dekteracij^u Fmaike
tendence k dobrodtfsni popust- meje, a1!*^J^e, rmimiiske in
njem bencina in molkih delov nih moči itd, onstran nneje, ki gne ponekod po sredi hiš, pa je avil jipmje taksno, kakor je bi io prej. Tn opravljalo prebivalci mirno svoj»» posle in ponoči jim biči gorijo, da bi mogla letala videti, da je tu nevtralno ozemlje. Bencina in drugih potrebščin je na Švicar ski strani dovolj in če ne bi po iniejnih cestah za žičnimi ovira mi stali švicarski miličniki s st-rojnicarmi, ki naj varujejo nevtralnost hi sf/oh nihče rte opazil, da živimo v -krvavih časih
Verniki iz švicarskega Saint Gingolpba pa so odrezani tndi od cerkve, ki je na oni strani, med tem ko jte pokopališče spet na šiviearski strani. V občinski hiši, ki je na švieanfeeoii o-zenofljn. sta vodila francoski župan in šviearsiki Občinski (predsednik skupaj usodo svoje vasi. Sedaj je francoski župan prenesel svojo pisalno mizo 4'preko irfeje" in se n taboril začasno v nekem skednju kjer opravlja svojo dolžnost v glavnem pa nadzira izvajanje
mobilizacijskih odredb. Na te melju te čudne razmejitve jv mogočo, da mora na primer izmed dveh bratov eden služiti pod orožjem, dočim napija dni gi na tlnigi strani nevtralnosti.
BUY
UNITED STATES
WAS SAVINGS
BONDS
_ ANO
STAMPS
'III'
ko z«lo je vesel ibolnik, kadar ga obišče kak njegov prijatelj. V bolezni človek menda prija teljstvo l»olj oibčuti kot pa, ka dar je zdrav.
h, raznih krajev .Vjnerik«-sem prejel tudi mnogo pisem, v katerih so mi prijatelji, med katerimi je bilo nekaj tudi meni neznanih, želeli, da se ka.i kmalu popravim. Preveč časa in dela bi mi vzelo, da bi se vsakemu o*e<hno zahvalil za njih prijaznost, zato naj jim na tem mesto izrazim -vojo naj i skrene jšo za li valo.
Prijatelj Joseph Rostan iz Sarana«- l>ake, N. V. je uredništvu med drugim poslal tndi pismo z naročilom, tla ga naj izroče meiii. da mi ne bo v bolnišnici dolgčas No. to pisn¥> je prišlo, ko že zapt^t sedim v u rarlu na svojem stolu, kadar pa v stanem, primeui svojo prijateljico—palico, da mi pomaga hoditi.
Pismo prijatelja Ros ta na v naslednjem objavljam, ker bo mogoče zanimalo še ko^a drugega in ?e gla-i:
"Ta-le lint pa dajte Mr. Hu-detu, tla mu ne bo dolgčas v iboinišuiri. Xektx' sem \bral v '•(iN", tbi št. 7 igra v sveto\'ni zgodovini veliko vlogo. Pa je še ena, katera je -starejša iu prav |K>sro>t<> rabljena: št. Tri (božje oselie, sveta Trojica, trije kralji, sveta družina, K rit sns je umiral na križu .'i ure, predno j«* ibilo dofiolnje-no; istočasno so bili 3 križani; tretji dan je K ris tu od mrtvih \ial; javna dražba jt- veljavna na tretjo besedo: predsednik Roosevelt je prvi, kateri je dosegel 3- termin; ta vojna bo končana v tretjem letu; 3 zavezniki bodo zmagali v vojni proti 3 gangsfcerjem o-išča, in tako dalje. Je še več trojk, ki so važne
Mr, Hude, Vam želim kmalu okrevanja. Tudi jaz se včasih počutim ikakor star lira?t iia hribu- Pozdrav! J. Rostan."
Mr Rostan je na nekaj p«1-zaibil, kar ^ v življenju vsakega prav velikega, če ne največja pomena, in kar je (udi v žlabti s številko 3. Kot pevo-vodja ?e bo Mr. Ro>tan gotovo spomnil one narodne 7>esmt: "Pojdtno na Štajersko, gledat kaj delajo ljubice tri . •
Hvala Mr. Rostami za prijazno pismo ter želim, da bi bili vsi trije, ki tvorijo njegovo drnžino. zdravi in čili in vedeli. Lsotako mu želim, da mu ne bi bilo treba nikdar rabiti treh nog, kot jih rabim sedaj jaz-Pa menda bom tretjo nogo — palico — tudi kmalu odložil.
T. Hude.
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf Ali Nations
RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo
1 ' -«' v, t.
fc^Knjiga je trdo vezana in ima 621 •trani^fcl
tac«ptl ao naplsaBi v angleškim jasikn; peeeked pa so kadi ▼ JtsOni naroda, Id ma }e kaka fai peeebno ▼ navadi
Tmlnfa* Ja Mkaj potebnefa aa om, ki m aanfeuajo sa Miat^a is m bofejo v aj«m čimbelj lavaibati la Upopolnitl


^ Naročite pri IZZZX&ZZX^
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
Hew Tark H, M, T.

"OLAJT NA*OI>A* _ NEW YOBS
TUESDAY, NOVEMBER 9, 1943
rs-s -
MATIČKOVA ČUDOVITA DOGODOVSClNA
Matiček ni bil hudomušen fant ;» vendar je delal svoji materi nyiogo skrbi in jeze. Bil je do I ■ irsast fant, izredno živahne m r«ve. Kjer je hotel vise videti in vse obleztj, je raztrgal nogo hlač in srajc. Mlati mu naredila Velik predpasnik. <la bi nekoliko ščitil obleko. 1 oda Matiček ni prav nič mail za predipa^nik, pieveč ga je »vara1!, kadar se je igral. Ka-or hitro ni bilo v bližini skrbnega očeta, je snel sitni predpasnik. Previdno je še pogledal na vse strani, potlej pa je očno splezal eoz železna vrtna rata in stekel na rvMja in li-'••ade.
K kega dne ^e zopet neopazno smuknil iz hi£e. Splezal • čez železna vrata, toda smo-i mu je bila za petami. Ko je i'>tel s kočiti z druge strani na la, je zaslišali čuden glas: rslc! ''o so bile njegove hlače. Ma-'.ičeik je neprijetno začutil, kako je veter zažvižgal skozi luknjo Zakril je luknjo z roko, da ne bi ljudje videli, kako moli rob njegove belo srajci izza hlač. Kako vesel bi bil zdaj, če bi imel na sob i svoj rjavi predpasnik! V strahu, da ne bi prišla njegova mati in opazila njegovo nerodnost, je stekel č z travnik Na to je zdirjal *kozi ve'ik temen gozd in se nenadoma znašel pred globo-k m črnim jarkom, čez katerega s"e je spenjal most. V erlo-beli «ta tekli dv- beli progi druga polesr dtuge — bila sta cesta in železnica. In res je Matiček v tem trenutku zaslišal za s'eboj naporno sopihanje. Bil j. vlak. Matiček je kričal kakor nor: "TIiu. kako se kadi!" Se nikoli ui videl take pošasti. Ves navdušen je vrgel svojo čepieo v zrak. pica pa fr zlete"a na dim. ki io vil iz lokomotive in dim jo "e z.anesel visoko v zrak. In ?lei, čudo, ko je vlak nrivozil pod most. je dim tudi Matička "aiel in tra odnesel visoko pod n bo. Ko se je zaVedel, .ie se-' I na okrosrlem oblaku sivega. • i ma. Začel je kričati na vse lo:
"Mamica, poglej! Letim!". Oblak pa je zanašal zmera.i
m
je lete' nad zelenim gozdom, trikrat dajjša od Od zgoraj dol so bila drevesa1 se je vlekla kakor vleeka na videti kot zeljnate glave na'oblekah, naših starih mater
njivi. Tudi lovska hiša in mlin poleg gozda sta bila tako majh naT da bi se Matiček lahko z njima igral. Ko je čez nekaj časa pogledal navzgor, je kar zatulil od saimega veselja. Z oblakom sta priplavala tik do visokega gradu v oblakih. Zidovi so bili tako veliki, da jim Matiček ni videl do vrha. Svetili so se, kakor bi bili iz samega srebra in zlata.
Oblak, na katerem jfe priplaval Matiček, se je ustavil ob vratih gradu v oblakih. Matiček .ie skočil z njega in stekel skozi odprta vrnit a. Ker ni nikogar opazil, je stekel dalje, na mehko trato oblakov. Svojih konakov niti slišal ni, tako .te bila mehka preproga pod njimi. Okoli t rate so stale visoke hiše iz oblakov. Majale so se kakor drevesa v vetru in se vendar niso povrnile. Jo j, kako lepo bi se v njih gugnl! — jo .pomirili I Matiček Že je nameril svoj korak proti najbližji hiši, ko, sra je nfkaj pocukalo za nos. Kdo se ne bi ustrašil* ,
"Hoho," se je cd srca zasmejal drob. n miožiček Oblaček. "Hoho, ali si se ustra-šrl?"
Možic^lj se je od smeha kar val jal po mehki preiprogi iz oblakov. Ko se je nekoliko opomogel, je Matičku nrijjizno razložil:
"Tu v na*i dežeTi ki ji pra- . . . vimo Oblakonija, ne sliSimo ™ Škripanja čevljev, ker -o oblaki 7>romohki!"
Moaicelj je bržkone moral na-zarefisko spoštovali svojo brado, kajti sptetel si jo je v tri lepe kite, Jd jib je vse prepletel z lepimi rdečimi in modrimi peat 1 jami.
"Pa si res Jep!" je priznal Matiček.
"(Kajne! Oblački smo sploh zali, to priznavajo cfclo na«i tovariši soneni -žarki, ki od same hahavosti ne vedo, kaj bi počeli. Toda ljubi moj debe-lušček — hotel isem reči Matiček — vprašal sem te, kako stm prišel in kaj iščeš v naši deželi"
Matiček mu je lepo po pravici povedal vse .in niti luknje v hlačah ni pozabil, čeprav ga je bilo malo sram- Nehote si je spet zakril z roko nel?po odprtino
"Nič ne skrbi." ga jfc pomiril Oblaček. "Bova že našla primerno obleko iz rosnih kapljic, saj iih imamo dovolj v na-"ili sklAjiseib."
Tedaj pa je Oblaček »pogledal na sonce in se spomnil: i "Jo,, skrajni ča« je, da odidem k svojim tovarišem Oblačkom v vremensko hišico. Ob štirih moramo napraviti dež."
t"A'li smem pogledati??" si je zaželel Matiček.
pojdi!

"Kr.r z menoj privolil Oblaček.
Vremenska hfišdcn je loža-l« na koncu travnika iz oblakov sivorjava. Ko sta odprla široka vrata, bi bi'o Matička skoraj odneslo, tak-
Tedaj * je domislil, da toga	K	■ „
' "Hn, kako se hišica ziblje"
se je prestrašil Matiček, "Ali se res ne bo prwmilaf" je hotel vedeti.
Možioelj se je zasmejal. "Kaj ti pade v glavo! Hi-
fanta liiti ne pozna, pa mu tako zaupno razlaga skrivnosti svoje domovine. Zremil se .ie in strogo vprašal:
"Koo pa si prav za prav, de-b?ltršek. in kako ti je ime! TnlV.	,
kai iieeŠ v naši deželi	!
"Matiček s'em." je ponosno«™'1; .™ Zldf* » kamenja.' odmeril Matieek in pozorno' T	so blh <*oraJ ™
od nog do
■premeni možielja glav?.
iMožiček je nosil obleko ,iz >a mih rosnih kapeli, ki se ie bli-ščala v solncu kot dfmante. če se >e ?e za ped prem siknil. Nia priiamem obrazu ie v vetru i;e, zm'eraj više! — Matiček vihralr dolera brada, ki je bHa
NAJBOLJŠI PRIJATELJ V NESREČI VAM JE:
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA
BRATSKA, DELAVSKA
M^ST—■	■ .... . ...
PODPORNA USTAWOTA
>-— „. I . ITI	.....M9m	■■ mntrn=mvmmm=g=g-
Sprejem« moike in ženske v letih od
16. do 50. in otroke do 16.

CWvo: 62,000
Premoženje: $10.500,000.^
Za ožje informacije glede zavarovanj* vprašajte lakiainrja tajnika druitva SNPJ
Glarai stan: 2657-59 S- LawndWe Ave.. Chicago. W.
t i
Oblački. Ko w zagledali Matička, kako se drži z obema rokama za luknjo v hlačah kako ga veter premetava sem in tja, bi bili kmalu popokali od smeha- Ki čuda, saj ie bil res od siie .vmesen, ko je široko ko-racal po h?šici, da ga ne bi žvižgajoči vete«* odnesel. Orožno sfe je razjezil nad nesramnostjo ,porednih možicljev.
Zgrabil je prvega, ki se je rezal na vse grlo, da so nuu od sa
■adnjrtri hipni ao ga rešili žielji, ki so ga potegnili na suho.
"Moj Bog," > vzdihnil 4«tar možicelj, "kakšna nesreča Ibi se bill lahko pripetila! Namesto pohlevnega dežja bi tfe kma lu vlila ^rava ploha na aemijo
J^atiček je zajokal od eamje-ga strahu, ko je pomislil, kako bi lahko (priletel na zemljo in si razbil brihtno glavico ob kakšnem grdem kamnu. Ob lački so ga tolažili, kakor so vedeli in znali. Oblekli so ga v tesketajočo se novo obleko iz rosnih kapelj.
Silili so vanj, naj bi ostal za vedno pri njih in jim pomagal pri delu.
Toda Matiček je žalostno odkimal in rekel:
*4Če bi še enlkrat padel v srebrno re'seto, bi se gotovo pretrgalo. Pojd'em raje domov, da ne bo plohe!"
Možicelji so priznali, da ima prav. Posadili so ga na ma jhen bel oblaček in se od njoga priareno poslovili. Bili so zelo žalostni, ker jih je zapuščal.
"Glej, da nas prideš še kdaj obiskat," «> mu naročali.
"Seveda pridem," je obljubil Mati week, "kadar bom mamici spet ušel!"
Oblaček se je ustavil nad dimnikom domače hiše. Matiček se mn je lepo zahval?* in splezal po dimniku navzdol v kuhinjo. Lahko mislite, kako sv? je prestrašila uboga mama 'ko je MatičeJk ves čtti in zamazan prilezel iz dimnika.
"Za božjo voljo,*' je zapila vse v strahu, "kje si pa 'bil? Kaj «i iskal v dimniku! Si hotel izmakniti klobaso?"
iStrogo ga jepogledala. "Iz Oblakonije sem prišel," je užaljeno pojasnil Matiček, ki ni moget razumeti, da mama tako slabo misli o njem.
"Poglej, možici j i Oblački »so mi pwlarili obleko iz rosnih kaoljic"
Toda joj, prejoj, obleka iz rosnih kapljic je gotovo ob visela v dinuniku. Matiček je imfcl na sebi sanvo zamazane hlače, v katerih je zijala široka luknja.
!Mlič ni pomas^lo. da jo .ie hitro skril z 'roko. Z grozo je opazil, da jo jp mati že zagle dala. Ni« ni rekla, samo p'i-jeTa ga je m roko in ga odvedla v izbo. Tam je šiba pela svojo žalostno pfesem, tako žalostno, da je Mfo+iček za zmeraj napravil kri« čez čudovito deželo Oblakoni ja Tudi z vpH-kim rjavim pred^vasnilnm ie počasi sprijaznil.
KU
^lANOTUtN L. tm
V ZDRUŽENJU JE MOČ
Združene Države so postale močne in napredujoče. ker so ostale združene. Dokažimo svojo moč z svojim združenim naporom, da podpiramo kampanjo za National War Fund, ter s tem podpiramo naše oborožene sile in pomagamo možem, ženam in otrokom, ki potrebujejo pomoči tukaj in zunaj.
NATIONAL WAR FUND POZIV
V Prilog Šestindvajsetim War Relief Ageneijam
INTERNATIONAL BUSINESS MAOH1KC8 CORPORATION
KAKO JE V KREMLU.
NEKAJ PRAVIL ZA PE®0
Kalupe za torte in pogane smem«; napolniti kvečjemu do mesasmpfea liiedeilesolieiz' četrtin, ke* pecivo v- vro-oči, za brado.. IVigml visoko v zrak in ga tr*esčil jna tla, da je možieljeva olbleka iz
^ je'-čini vzhaja in 'bi lthko izkipelo
če bi bil obod prepoln. fPreden porinemo kakap
rosnih kapelj žvenkljala kakor peč, položimo v*nj kos -&a«iiš-tisoč srebrnih zvončkov. ifcega papirja. je postal ta "Joj. kako je »»can," so se!,po owmh mmwtah sMetlo ra-začudili možiclji in se niso upa-'men, tedaj je pač lahno vroea. li več smejati.	je lefMio rumen, tedaj
Ura je bila štiri. Možiclji po de^ro ««Aajo "t«n^»fatiiro, Jd m ^pMvili »a deJo. Tudi \f«-!j(. jako na^pri»eraej«a. & tiček jim je vnHo pomagal. Iz postane papir temmo rj»r, pa Irnf« CA nmrkw;	a^ ^ ^ to dekaz, da je peč premeH-
kota so privlekli sod za dež i* ga zavalili v srebrno rešeto, ki je aijalo v od<prti#i srede vre-flwndre feišioe. Odprli so pipo in m soda je začelo liti, kakor fei ste utrgal ohlak. Ljudje na zetolji eo InakoK) sklenili roke k	"Ber bodi zahva 1jen, dežuje! Potreben je fiill tale dežek, saj je zemlja kar-'Pipfa -od
Oblasti pa eo * prijeli za toke in zarajali okoii soda. Ve-ter Je ^vj&f kakor banja
$fori težje pe «vo, tem vtSja je' 4ahko pecibia ieweperatera. —
Lahko pecivo preneha le «flio vročine.
tKalape postavimo najbolje na pUočevino, da ne bo vročina od spodaj ^cfaudfi. Zoper pre veliko rrocino vgmaj, aasftti mo pecivo 3 tem, da pokrijemo obod z listom pwpaiwe^toegn papwjs.	- •
in
pnemetav^l	da iso
MatiAboes wmd fQ«sali kakor nori v kolobarju gor in sflpi iji tja.
Bolgo so plesali, da se je M«^ tičfeu m rptitww vrtelo v fla wi. IWaj je w*er nenad«Wt, prenehal pthati in Matiček je na srebrno . Vi .a^aakalo, pa IzH MatiMc preluknjal Jnu #lw»-pajč«vino tenko reSfeto. .»V
B^Jik* prodaio, ko pošljejo za nacointoP, da ga podul«}6jo
C A W A t) TAH FOBtALMDMWt
osam,
jLkf>i0jrm*prM»>
IKreml je poglavitni del sovjetske (prestolnice, je takore-koč mesto »ase. Zgiajen je bil kot ti-dnjava in je obdajal palačo bivših ruskih carjev z vsemi svojimi postranskimi poslopji. Ktfeml, ki stoji na gričku sredi Moskve, je edini del tega meista, ki je ostal pri požaru le ta 1S12 nedotaknjen. Kremi tvori ostrokotni trikotnik, ki se naslanja na levi bneg reke Mkxskve in Je imel prvotno pet vrst Obzidje in starinske stol-pe je leta 1812 že Napoleonova armada deloma poni Sila, pa so jih kasneje spet sezidali. Ker se osr«Jnj>p poslopje ni dalo več popraviti, ga po načrtu oarja Aleksandra L sezidala v staromskem slogu, in ao mu dali ime Aleksandrov dvorec
S tem delom go knwrfska po-?flopja iz najstanejSih časo»v, tako zvane "Temfere" ki je če-tverooglato in osemnadstropno poslopje, tiako sezidano, da je bilo vrhnje poslopje zmeraj manjše kot spodinje. Te in Se mnoge drugje posebnosti zgrad be so povečale tuji videz Krem la. Powbcio endo je bjla svoj
čas earska orožarna, ki jo je dal prirediti car Nikolaj I, kjer so bili shranjeni zlati in srebrni kronski zakladi, dalje v bitkah pridobljeno orožje, zastave, bojne opreme krznom po-šita šiijasta krona Bosi je, stari prestoli in Še mnoge druge zgodovinske posebnosti. V car siki orožarni.so bile nekoč tudi do'ige vrste, leta 1812 pribor-.jenih sovražnikovih topov, ki so bili urejeni po 30 državah: zraven pa izdeCki staroruske li-varrice umetnosti, orjaški top Dobrovi k. dolgi Imejdroj in vitki Volk.
V Kremlu su Številne cerkve, katedrale, čudovita stavba Po-krovt^kega sabora z 20 kupolami, g stolpi in stolpiči, kar j? Ivanu Orožnemu tako ugajalo, da je dal stavbenika oslepiti, da ne bi mogel nikoli več kaj takefga teeirtatL Od rse^a te-, ga je dandanes samo še n'ekaj o«ta3o. Dolgo vrsto starih po-' Klopi j #bo wporabili «a strokov-i ne stavbe, kjer ima vlada, wpra! va, goepodamtvo in druge ob ■lasti svoje pisarne.
ELEKTRIČNA KEWLNICA ZA PSE
Ameriški inženir Sweeney je dal patentirati električno kr-mi4nico za domače živali. Kr-milnica je zvezana z budilko, ki deluje električno in odpre krmilnico v času, na katerega je naravnana, avtomatično. Na ta način je mogoče poskrbeti tudi za to. da dobi pes, €e te ni doma, ob svojem easu svojo jed.
He pozabite krvavečega naroda v domovini! — Pošljite Vai dar ie danes Sloven-skemu Pomoiainm Odboru.
SONART
REKORDI Lepe Melodije I fe.acfn Nt MifiJiDc«. prtka
Kje w mat* nOn kUri&a Mlt-iwlki OagBMH CaiMnIt; tsabarics orkMltr
Tcrntaks pobi
N« planira*—rslfek Uttj KoprlvMr lo orkester Za toa. cenik In cene plott m obrnite n: JOHN MAB8ICH. bt,MW. «M flt. Kav M
KNJIGARNA _
Slovenic Pttbtishing Company
216 West i8th Street New York City
Antoj Terjjovc
Sp*aaJ Jran Albm*
Cms. M
emu IMI
Xo mw & t jno^j* tridkoeti
Sptsal Bot. E. Zskrajfes
KnJl** ptiparetajs. kako je * 'Bltler BUtfJJit tosaMfie tp sssjka la prtpmvijal "rtmtT ss Miai4* lavo ke dolfo prej kst fo*
v rwm reaapa is bas
Oega
Listki
Spisal Kasvar MeMco; 14« str.
Spisal Iran Albrebt
Cmm%
ftri ixvfii
Mal Itss HitUU SnMp Je reafrnaHu pojit a •larafMki ksJtiaassaH, kajti * y sjl Je ▼ tdsajatik 4olftQ> po> 0ttgh apMssia trlasjat redar ssroda od fsmfii
ttjpoftevtf — 418 atrasl ▼ Wstas vresso

^Mp ipatž "-
Driavljanski priročnik
XnWka jjftfe psttsdss sr vtff^fi ks^ foatsO uHrifti Orisal^
Cms M Msftsv
POUČNI SPISI
ftngliilrio Wowiko Berilo
iT. J. JCare) — V«
fl inrJ >1 mi« !■
wovouoreja	,
Splasl B. Ufiart 140 atrssl s
Knjiga o dootojn«n vedenjn
U1 alsuL	Casstli
Astos Pert ■ i H8 ftipaL — KaJlfs ss Ji Is tossji a
Obrtno knJigoTodstTo
M SttasL eaana. — S«Jl«a |a asisaajtsa a prt vrati.m atsa-Ik
Ufa) C. BL Order m la** pa«H« %

•P
rPMfl WABOUA" n NEW XOBK
TUESDAY, Js'UVEMBEK 9, 1943
P
OD SVOBODNIM SONCEM
__BOMAJJ — Spiral: P. & FTNŽOAB.
51 =
4*PstI'* je rekla postava in mu zdrknila iz rok.
Iztok,, vedi me v temno senco, da govoriva o blago vesti."
Tetsno jo je prijel kro^ pasu in vedel po stopnicah na trato pod pinije. Noč je bila tako temna, da je moral Iztok ti-}j »ti, kje je klopica- Nato sta sedla tesno drug ob drugega n za hip molčala. Glavni utripi dvojih srce v raabuTjenih prsih so ee culi.
"Ali si prebral blagovest, Iztok?"
"Prt'bral, Irena. elX-etkrat prebral in mislil nate pri vsaki besedi pri vsaki črki."
44A'i si spoznal resnico?"
"Resnica si ti, vse drugo je meni tuje, samo v tvojih očeh j«* resnica — in ljubezen v rvojem srcu."
Iztok je iztegnil roke in segel pr naličju ter ga dvignil da bi ji posedal v lice.
"O; besi, zakaj ste zgrnili toliko čnfc noči na to uro, 1h ne vidim neba v tvojih očeh Irena!"
4,Ne misli na bese, Iztok. Biistus je zakril pned zlobnim svetom najino ljubeon. Zahvali ga!"
44Zahvalim ga, ker t> velevaš! In vendar moram videti luč tvojih oči! V ujih biva moja domovina, v njih je veliko nebo Slovenov, v njih seva svobodno solnce naših gra-lisč! Ir na, pojdi z menoj v »tanek.. Z rožami sem ga po->ul zate z vonjem napojil in tudi drago olje gori v tvojo čast."
44Ne giJean, ne morem. Iztok! Zapazi naju suženj, iognhlje-aa bi bila. Ostaniva tuiaj in govoriva o blagovesti!"'
Tesne ji' so je stisnila k njemu. Iztok pa je. prijel njeno tfluvo in ji začel poljubljati oči.
Rahlo se mu je umikala.
"Oovoriva o blagovesti, o resnici!"
-Se ne, Irena, še ne. ;-<irao časek še sloni ob meni, mioja — moja žena!"
Spoznal je despojno Teodoro.
Objel jo je in d\ignil v naročje. Ni se branila, poljubi
se dotaknili Iztokovih u>tnic. Or. pa je trepetaje iskal z
željnimi očmi lica, ki je bilo skrito v črno, trdo noč in jecljal:
44 Irena, Irena, — moja in.m P' 0
Hipoma s > zabliska o<l vzhoda do zahoda v dolgem rd'e-cem svitu. Morje je zardelo, ves vrt je zagorel kakor opoldne — in Iztokov pogled je ujel njene oči.
i » ---i-----7---—. ....	'•um iu ^ii^uia, vuu
j - zdrknila iz naročja, tema ju je objela in centurio je vzkliknil, da se je razleglo na morje: 4 'Prekleta! Prcš" ištnica!"
. , ,	^ —i t------- ...u w^iv, wvu 11 r msoiioi, 'Jier, or
kor hi ga zgrabili krči; ni vedel, ali ga skuša sam Šet-ek, ali treba izp! a kovanja
je resnica.
in
Vid; 1 je pred seboj motne obrise ženske postave vod' nifu ie zazd 'Id. /'u io rovtiimm 11 derm in o /lo v\ I f
v hipu se nifu je zazd Jo, če je resnično despojna, da jo	nnillll,„1|)	,.wn......
z„-rahi in vrže v morje Ali njegove pesti se nko razklenile, ubijamo za odpravljanj- ma hbmiov.,
1: 1 i MTA1 * i I T"1 A fr« m «1 Irn.bnM	____ ____1*1	'	*	*'	_
njegova noga je bila kakor vkopana na pesek, iz grla se mu je izvijalo bropenje.
Tedaj prekine grozoto srkajoči glas Teodore. Niti za tienotek ni izgubila zavesti — ona, ki je v ljubavnih splet kah tvegala že često življenje in krono. Blisk Je razsvetlil zopet pokrajino. Teodora j.? dvignila roko in kot despojjna1 velela sika joče:
4 4 Proskinesis! Na kolena!''
In junakovo koleno se je upognilo kakor stroj pred to pilo očaranja.
"Naj ti bo nocojšnja noč dokaz, kako despojna ceni Ireno. Sveta je ona in resnično se prepričala,, da se trudi za tvojo svetost, ker ti hoče govoriti oresniei. Spoštuj jo, rob njenega krila poljubljaj — nisi se wed en njqnih oči. Da jih ' o« pa vreden, te sedaj ob žaru bliskov i'mtnuje despojna za magistra peditum v palarinski vojski. Se ta mesec dobiš :arski reskript! Ljubita se, pokrati se, Kristus z vama! O tem pa molči, sicer je po tebi, kakor Hesničm> stoji tukaj despojna zemlje in mioija!"
Izginila je db blisJru, kakor bi jo denion dvignil v noč. \ esla so udarila. Po nebu so švignile strele. Iztok je stal *ot pribit na mestu. V čolnu je Teodora stiskala pesti pod • mo stolo m se zaklinjala na ves pokel, da nje^a uniči, njo pa s silo pahne v blato.
4'Ha, magister pedituni! Magister Živ>e gnilobe boš v
:iK>ji ječi!"	^
mANOVUEN L. H
TI VEČNI MADEŽI!
'Ravnanje z madeži je veeji-del nadležna zadeva; ali so madeži tako za>t<leni v blago, da
odstranimo« tekočino, ki sestoji h 15 d; lov milnega špirita, 8 delov salmijaka in L delov jesi
POZIV GEN. WILSONA
^ no<i'jo umakniti, ali pa ma- hovegf. otra ali s kakim do-dež sir«-r izgine, vendar z njimjbrim, sredstvom, ki ga kupiš v izgine tudi blago, kar je še bolj'drogeiiji. neprijetno. Saj je mnogo sredi Madež-od katrana, koloma--tev zop;*r madeže. ki so kar'za in smole odpraviš; Te made-prev.č jedki in ki jih moramo že nan ažeš s pr snim maslom jako p:evidno uporabljati. ;da se zn<eh("ajo. Potem ostr-Sleherni madež ima svojega gamo zmehčano goščo proč iu iposebrega sovražnika. Tako ymencamo s te pent'noni. > treba z niaščobnimi madeži Z madeži od čoko:ade in ka-drogače ravnati kakor z mad- k no ravnaš takoke: te so made /i barv in s sadnimi madeži ži na Wagovih, ki jih lahk< drogare koi z madeži od črni- kuhamo, potem izginejo ž med
. kuho v lugu- <\ je blago ob-Za odstrani njo madežev je .'mtljivo, izkrtačimo madež z treba potrebne priprave, pred milnatim špiritom ju obdrgno v-em se moramo vprašati, od- sušeno mesto z benrinom., kod Ha i- madež in kako je na- <*V o-tonese kaj barve, pa i»p J stal? ('e vemo vzrok zanj, bo- rabimo še vodikov dvokis s sal mo upo abili tudi primerno nii^kom.
sredstvo, in če I »o «r dstv« pri- SOV de na mad že <>d črnila in vilno. bo naše delo tndi uspeš- ri» pmmimo: Madeže pokajv no. Zi\ odpravljanje madežev ljamo z limcmonm sokom ali. maramo imet; — če je h mu»-plesihovo vedo in dajmo bla<rol goče — isto blago, iz kakršne-.i»a son-e ali v «opnro. ga je dotična oblik." in bing > } ^ ki je madež v njem .Tako važ ' ' '
no je, da ]h> nefia-m in glad-
*vrle in umetne svile ti made:*/ jako težko izginejo. Se
najbolj hitro izginejo iz voln.-.
kem b agu di^nenwi po nitkah.', ... ■ .. kakor potfkajo nitki tkiva, ^'tyr*™*™* ponmw ze mei,-važno, da močno drgn,:„»o	7 ^^	, ,
marveč moramo na madež nti j Krvni madeži iz«infej«» iz v^a tipkati j. krpo. ki ie .)>rej>oj.iujj'kega bia^a. če ga operem« asi s čisti.oni in le nalahno pote ; pa še mencamo z mlačno mil-7.rt' po lilasm. S tem. da po 'nieo. Pri volnenih in svilenih tezamo ml roba do sredine ma- blagovih nokapljamo mad že z deža. zabranimo, da raztajani glicerinom in po t resen ro z lo-madež ne nap-a vi kololiarja jevc: Rt. ki popije raztajeni ma-okroir tiste^ra uvesti na bliga dež- Ko se blago po.srf-i,, ga je Prav zato podložimo precej pa treba dobro ^krtačiti. <'e o>la pir.ia, ki vpija t koeino z ma- ne glicerin Še v blagu, ga od-dežem a-red, pred'en more pro vnwimo s čisto vodo.
nfkati blairo. *Te je bi aro bar-,__
vasto. pisano. treba čistilno sre<Ntvo preiszkusiti pi^j nn JUGOSLOV. VLADA IN
krrpi tega blaga. Ko je mad.ž
. ,	••	MOSKOVSKI SPORAZUM
Takrat ,pa je Iztok planfl, kakor bi ga zadela strelica, ona 70 'fp-^-l^. inornn.o dot:cno
Irknila iz naročiš, ter.oi i., i* ^»l« ^	^	m<>sto "splakniti z mlačno vo-	~ On-bnosti, ki go-
do, da tisto sredl-tvo popolno- Vor' za jngoslovan-ko vlado, ma izgine iz bl»<;a. Tx> p i ipozdravljaj<. sporazuin na ši-.r . .	«'edstvih. ki izpuhti?<». kot kih osnovah, dosežen v Mo-k
ivn je -/ledenela Iztoku po žilah, pesti so te mu zaprle, ka- to alkohol, eter. bencin, itd-, ni vi, toda trenotno ie ne morejo
z mlačno dati nobenega komentarja g'e-- . .	de posiedic tega sporazuma \
'Mnogo kemikalij, ki jih u^jo-'pogledu njihovih posebnih pro
/ležev, strupenih, zatorej je
važno m prav za prav samo po .	____ .
sebi umevno, da z vso pažnjo posamezne interesne sfere, in ravnamo z njimi.. Potrebno ie da ostane vsa K v ropa -kupna
'Z zadoščenjem konstantirajo <la ni prišlo tkxlel it ve Kvro^ie v
ravnamo z nj?m da jih imamo v steklenicah (pravilnimi napisi, da se nam ne ho zgodilo, kakor >e je n kje, ko je gospodinja rekla svoji pomočnici: "Pogl'eite 110, ali je v shrambi, v steklenici za špirit, kjer je naoi=ano "bon cin" Se jesih notri!"
Glede na sadne. ira\Tiate in mezgove madeže jv* važno tole: Madeže moraš z mrzlo ali mlač no vodo dobro i z ura'i In potem uporabiti različne pripomočke da se madež odpravi. Ovlaž ni madež držiš nad žvepbno paro. dokler ne izgine. To delaj T^ri odprtem oknu in ne vdihavaj pare. ]\fadeže 1 okapljaj s salmijakom, ki na i bo razredčen z vodikovim dvoki«om (de Viš oboje v drogeri ji. Omadeževano biaco razprostreš nad i-kle de in polices curek vroče vode nanj. To ;'e z lo uspešno, dokler ?<) madeži še sveži. Po vsemi tenr je tr^ba blairo dobro izplak;^ti z mlačno vodo
DVAJSKTO POOLAVJE.	f
Kio 90 drugi1 dan krog pofldne vojaki počivali, je skušal Iztok, sprehajajoč s? za cvetočimi divjimi akacijami, razbrati mash in preudariti, kaj se je prav za prav zgodilo ponoči. .Neizmerno ga je prevzel -kriti obisk Teodore, njeno dobrot-. GledtJ vinske. pivoVe, me-. Jjivost, da postane magister peditmm, vse, v»?, noč, bliski, de- dene, sladkorne, kavove, čaje-spojna — vse sama čudna povest. l>a bi ga Teodora ljubita mn despojna barbara - žena UpraVde ^rolomna! - In vendar je trdil to bpafrodit in tako so pričali njeni poljnbi. Ali njene besede so drugače govorile. Za Ineno da se je bala m mhib a, da so Irenini pol.odi - poliodi hotnic*. In zato je dovolila barbaru, da jo ie poljubljal in objemal, zato im-o'lila temno noč da bi se preverila, je li res Ireni za blagovest ali za blazno ljubezen. A kako je izvedela? Kako? Epafrodit tUdI,V* - res, V Bizancu rfiši in prisluškuj© vsaka travica vsak kamenček sredi pota. Oe je resnično, kar trdi Epafrodit' je izgubljen on, izgubljena Irena, Sedaj še utegne, k njenra pojde zv<ecer m mu vse pove In kaj n« pove Ork? "Beži" poreče, "Beži - brt® Inene!" Ona pa naj bo v krempijih Kraguljev? Te jo misli Teodora pogabiti, jo mora on oteti - naj ga velja živi jene, ali jo mora vsaj grozno maščevati!
< 'e pa zbeži, ostane Irena sama in ne preboli sramote, s katero JO ogrrne vee dvor, ko »e *ve, da je ljubila njega.
-krb 'i-eh treh vek sil.
Ki*r j malo u])anja, da bi mogli zavezniki prinesti naj Balkan izdatno ]iomoč še to zimo. ogroža pate iote v Jugosla- i vi ji najhujša zima. kar so jih do zdaj preživeli. Noliene mož nosti ni videti, da bi bijo mo-' goče doseči sporazumno, akcijo1 na bojnem polju mwl Ms-hajk-l vičem in Titom. Dejstvo, da! j- Mibajlovič vojni mjnisterl pa ce'lo izkljnčuje možnost špo | raziitna iwd Titom in jugoslo-j vansko vlado v Kairu- To navzlic temu, da se Tito — vsaj kolikor znano — ni še n ikdar odkrito izrazil pnoti kralju Tudi ako bi prišlo do tega. da bi bilo treba izbirati strogo le v soglasju z vojaškimi interesi, in ne glede na vp:ašanje etik • in hvaležnosti, tudi tedaj bi bil iarbor med Titom in Mihajlovi-čenu težak, kajti Mibajlovič je neoporečno vodja odpornih eV.men tov v Srbiji in kot tak nrnadomestljiv.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Ie pohvale in ni padla nanje niti ena sama beseda kritike.
Eden je konferiral s kraljem Petrom
Angleški vnanji minister Eden je imel razgovor s kraljem Petrom II.. ko je bil na potu v Moskvo in včeraj je spet :mel konferenco z njim ter z njegovim vnanjim ministrom, kakor tudi z vrhovnim poveljnikom Wilsonom. Torej je Eden imel priliko videti izjavo, ki jo je podal Wilson danes-
Konferenca v Moskvi je morda odgovorna za izjavo
Sicer ni mogoče reči z gotovostjo, da so morda Rusi ob priliki trozvezne konference vprašali Anglijo naj nkaže čet-nikom, da prenehajo z napadi 11a partizane, toda izgleda pa, kakor, da se je nekaj takega moralo zgoditi. Sedaj, ko so hliža čas početka balkanske kampanje, je vsekakor zelo važno, <fci se določi, kdo na terenu- je ;7,avozniški prijatelj in k?3o ni.
itraljev apel ni imel uspeha
Radio Svobodna Jugoslavija je tekom zadnjih časov pogosto izjavljal, da četniki Mihajlovi-ča in Nediča napa<lajo osvobodilne čete in se pri teh operacijah družijo z Nemci in Ustali Paveličevega lutkarskega režima. Napadi od strani Mihaj-lovjčevih četnikov niso pf>nehali tudi potem, ko je Peter II- izdal ukaz, da mora Mihajlovič voditi borbo samo proti Nem-(#111 in ne proti partizanskim osvobodilnim četam.
RUDNIKI NIKLA V SALMT JARVIJU.
Zfidnja poročila iz Finske
stano uvažati nikel iz britan sk^ga imperija. Ce bi Rusom
__uspelo, da bi se polastili rud
vedoVedati, da Jse Firn-i	v Salmijan iju, bi bili
umaknili iz Sakmjarvija, a da f.^ n,kla n^lv,sr,i ^ ino so podminirali taniikajšnje ve- " ransUa-ike rudnike nikla. da bi jih ]K)gnali v zrak. če bi jim pretila nevarnost zaplenitve. Že prej so poročali, da so Finci te rudnike v bližini Pečenge že uničili in zažgali, a kakor je videti, je brta ta vest prenran-jena. Res j - pa, da so se ameriški in angleški rudniški inženirji ae prej pre-elili iz Sal-mijarvija. Pri diplomatskih pogajanjih pred ruskim vdorom na Finsko so im'eli ti rudniki nikla veliko vlogo in poleg prepira za ustvaritev rusk <ra mornariškega oporišča na ITan gojil. ;r imel menda pred vsem mlpor finske vlade, da bi ozemlje Pečenge zamenjala za d 1 ruske Karelije, največji vpliv da se ie spor poostril do oho Toženega spopada.
Koncesijo, za izkoriščanje ni-klovih ležišč pri Salmijarviju j. finska vla<la leta 1933 od dala družbi 4Mond Nickel Co.' britski Veji <lnižbe 44Inte:national Nickel Co. of Canada." Dot-lej izgrebli rov v globi-
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALUE.
SI.OVENSKE PESMI
Zbirka > narodnih pnd i Izdal* Olaabeaa llaUn *
Cleveland u.
l eu - 91-M
Emil Adaniif—IC Jl OOSl OVA.NSaill NAKUPNIH 1'KSMI rn
fiEST NAHODMH PESMI u m*-tkl >b«r ....................
Sest nakoomh pesmi m
toni «b«r -..................
no f»80 čevljev, rudniške jame ^ VtlAllriot_^ keSAMU
pa imajo skupno dolžino 85^1 ^ molkih zbokuv ......m
Čevljev. Na površini so ztrra-[	_____
VSI nc moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAR BONDE in ZNAM KE redno.
Idili dvlavske naselbin •,pisarne j in skladišča. Začeli so 7. grad I njo topilniške napraVe in hidro električne centrale. T>rnžba je v ta dela vtaknila 7 in pol milijona dolarjev. V normalnih okoliščinah bi se redno izko i-ščanj.' začelo v jeseni 1940. Rudo. ki vsebuje poV-ir nikla tudi baker in malenkost drnirih kovin. =0 nameravali topiti na mestu samem. Preko Pečenere bi proizvode pošiliali pot^m v napra\e družbe 4Mond Nick P v Angli.H), kjer bi jih dalje ob ravnavaH. Rudniki v flalmi iam*iju so edini rndniki omenjenega koncema izve n Kanade
7a\ sovjete bi bili ti rudniki velikega ipont na. l^eta 19^ ko je Ri»-ija doma pridobila največ nikla. je znašala ta njena produkcija	ton. to je komaj tretjino inske potrebe Zato po morali sovjeti nepre
ve madeže in madeže ofl lepih in žeJatine, pomini: Madeže iz-pereš z mlaono vodo in navadno pri tem že izginejo. Če madeža šo kaj ostane, ga previd ino pokapljaj z mešanico ealmK jaka ;n vodikovega dvokisa (10 delov dvokisa in 1 del saJ-mijaka)
Maščobrte anadež- od različnih maz in krem, od voska, anile ka, smetame, sveče) odstraniš: Kar yd voska ali maščobe vid-mo na blagu, postrgamo z no '•žem proč, nato pa po pivniku po'Likamo. Kar še ostane, izgine iz belega perila s pranjem s •sodo In milnatim lugom, a iz
Zadrgnila se je tesno okrog njega mreža, izhoda ni vedel,! • . ,, , , - . obdajal ga je pragozd, nad njur, noč, ni ^nal ne za vjhod rtf?™™^* blaga tako, da narah-78 lapad Tako je hodil, zamišljen, « povešeao glam>, ko	- S" l ^inom
drugi vojaki ležali m mali po travi v sencah topolov. *h Ranico iz alkohola in etra
^^ m galmgaika (pazi na ogenj!)
(Nadaljevanje prihodnjič.)
__	-	« • ' uim WVA
StarejJe trdovratne madeže w m. m
"SPANISn In 20 WESSONS" — Špan-itlna v 20-tih nalneah. — Spaa«ho-au-;W£ka slovnica. — Splwl J« je K. O-V Cortina.	i
r« knjiga Je popolna lu prar nl£ t>rt-| fcraj&nu. Od prre ilo m (tuje straul J« I« popolnoma Istu. tot jo je pisatelj' napisal in kot je bila prvotno Izdana a Tlijo ceno. Cena je zato uizka, ker1
«0 ae porabile prvotne tlfkarake forme, in ker je pisatelj sprejel nlJJo ceno.
Po tej prlproetl stopojeralnl metortl ram Gorinta pomaga, da se laliko na-oate Bpanftlne.
ro praktično uč-eoje Ima kar najmanj I aecanlmlrlh in sapletenlb alovuiteUi pravil ter tu oži brati, govoriti In ra-«nmetl Špansko.
Corintovo kratko metodo so odobriti oflteljl, profesorji. Sole, poslaništva In eksportne trrdke po celem avetu. J« praktično, pri prosto in ospetnu.
Prodanih > Mlo ie nad L'.ODfi.mm OortinoTib knjig.
G* vas ta knjigi aanlalra. jo lak ko naročite pri	J
KNJIGARNI 8L0VRMC ITHI.lNP OfO OOMPANT, 219 Wrst Itfth Hrm-I
- o*m to samo gi.
"Ko smo šli v morje bridkosti"
Spisal REV. KAZIMIR ZAKBAJŠEK
Tu spodaj so prioberoa nekatera mnenja naših rojakov in rojakinj, ki jih je pisatelj knjige prejel od onih, ki s« knjigo naročili in p recitali. Tu je samo en del teh mnenj, ker radi pomanjaknja prostora ni mogote priobčiti vseh.
Cleveland. O. — VaSo knjigo -Ko smo šli v morje bridkosti sem prejel. Iu A* povem, da >em jo Se isti večer prebral do polovice in nasleiinji dan pa do komu, je dovolj priznanja zm nje vsebino
•	•» m
Creunt.v, Minn. — Sedaj, ko sem prebrala Va5<> knjigo: "Ko smo Sli v morje bridkosti''. Vam bot-etn |M>vedati. da tako zanimive knjige nisem Se brala. Kako lepo in jasno ste izpisali po« slovenskega naroda v morje bridkosti. Ne vem, kako bi Jo mugla dovolj priporočiti v>em ameriškim rojakom.
•	• •
Vurora, 111. — Knjiga—Ko amo Šli v morje bridkosti ml tako zelo ugaja, da takoj naročim Ae eno za svojo prijateljico.
• • •
Los Angeles, CaL — Sprejela sem poslano knjKO "Ko smo Sli v morje bridkosti' ln zelo se ml dopade. Tudi zemljevid Slovenije mi ugaja. Pokazala sem Jo rojaku,
ki jo tudi hoče imeti. Tu pošiljam naročila • • •
Morgan, Pa. — Vafia knjiga zasluži vse priznanje In lato
pa tudi sasinži, da pride našim ljudem v roke. • • •
Walsenburg, Colo. — S knjigo "Ko amo Hi v morje bridkosti" ste storili veliko narodno delo. Želim, <la bi čitala pa vseh naših naselbinah. Jaz jo vsem priporočam.
Knjigo lahko naročite pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING
COMPANY 216 West 18th Street New York 11, N. Y.
rmto Juva«rt*~lk MlJUHtf LST. S
Peter Jerefc—08E.M ZBOROV (m+ tkt tn nMkanl) .........
Moški zbori
08KA& I)«V:
Barflea; Oj. moj iu-el /• Awv; Kam ml. fantje, dm v vas polteno ......................M
08KAK OBV:
JJrečno. Ijutxa moja; Ko ptiči ca na tuje gre; Sort; Moj očka ma konjička dva: Ooblv aem |4 mm; Slovo; Ja »pihnila loč 4« KUII, ADAMIČ.
Ilufra devojka fbel.arao)>ka.. t<
Vso noč pri poturi ............M
Jurjeva ......................21
Hodi Micka domo; Kaj flruge-
ca ho«Vm: Zdrsvta ........II
VAHI1.IJ MIKK to A UKOHMINO;
Vatrlč: Pa gradlol ..........M
TEHIKI JUVANEC:
Zjutraj...................... 3»
Hlovanska ...................M
PETtK JKltKH: Pelin ruta; VAH1-UJ MIKK: Podoknb-a .........M
/jjHKO 1'KKLOVEC:
Le eokrat k ................M
8lava delu ..................M
IK. VULAttlč: Kolmarlu; J08. PAVCIO: Potrkan ples ......J$
IZ 8TABE ZA LOOK pa i tu« mo naslednje pcanrii, kateriti. <uio zni/ali cene:
laaerlftka slovenska lira. (Ifalaaar) H
Orlttvskr himne (V«k»Wfe> .........M
Ravenski aksrdl, I! metenlk la
Maftklh zberov (Kari Adami/) .71
frtje aMteal tlmrl (filasboM Matica) ____________________ M
V pepelnfčnl kaat»ta ta aala. zbor In orfceater, (Sattnerl.... M
Mladini. pesMl za miadin« s Uavlr-jem (E. Adami«)___M
l>»e pesmi. (Pretovee) tb«r ii mI^
VaAI himni, dvagtaaaa........
Oarskl adaaevl. (Laharnar), zvezek, matel «W1 ------
JI
U
LA TAMBDR1CS:
VA OOHBNJSKKAJ JE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi sa taniburice, zložil U«r ko Bajuk...............71
Stovenake narodne pnnl ta
ratel stor (Bajuk) ________ .1«
B«a M na planince, (Bajuk).
AA CITRB:
Paduk ta rltre. — « iVMfcj —
<K«*etjakl)________U.
l\ KLAVIBt
Hmi pHdejt. —-	— •
KNJIGARNA Slovenic Publishing: Co. 216 West 18th St., New York