List izhaja od oktobra 1947 kot tednik — Od 1. januarja 1958 kot poltednik — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih, sredah in sobotah KRANJ — SREDA — 4. DECEMBRA 1963 LETO XVI. — ST. 140 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Gregor Kocijan GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Premalo sodelovanja Pred .kratkim so se končale zad »Je letne konference organizacij Zveze komunistov. Prav tako so bile v novembru konference občinskih sindikalnih svetov. Analize o vsem tem v glavnem Se niso zbra ne. Iz udeležb na nekaterih konferencah in iz razgovorov s posameznimi organizatorji pa Je lahko ugotoviti, da so bile te konference bolj živahne in koristne kot Prejšnja leta. Prek komunistov m delegatov se je na teh konferencah zelo jasno pokazala glavna težnja kolektivov, njihove težave «n problemi — skratka, v večini SPrimerov se je pokazalo, kaj ljudi m. Ob razmišljanju o številnih nakazanih problemih okrog norm, kvalitete izdelkov ln izvoza, o samoupravnih organih, o prevozih, o stanovanjski gradnji in podobno pa sili v ospredje zlasti ena Stvar iz teh konferenc — odnos tehničnega kadra do delavcev in obratno. Tehnični kader ne sodeluje dovolj s kolektivom, ne poslužuje se pravih oblik seznanjanja delavcev z vlogo umskega dela, nima dovolj stikov z delavci Ud. Od tod tudi vzrok, da delavci Premalo vedo za pomen tehničnega kadra. To je bilo jasno v razpravi v tovarni Sava v Kranju, v Planiki, na konferencah organizacij v tovarni Peko in BPT v Tržiču, v Verigi v Lescah ln drugod. Na konferenci v podjetju »Gorenje« v Radovljici so kritično ocenjevali delo projektantov in urbanistov, na konferenci UP na Bledu prav tako, ko so razpravljali o nekaterih novih postopkih V proizvodnji in podobno. Zanimivo pa je, da v večini primerov, ko so kritično ocenjevali delo strokovnih služb in posamezne odnose tehničnega vodstva, delavci niso izgubili izpred oči tega, da so kadri potrebni. V »Savi« v Kranju, kjer so ostro ocenjevali nekatere stvari v zvezi s kad H, so Okraji tudi poudarjali, da bi karalo ta kader bolje stimulirati. i'r: bi morali biti boli vezani na proizvodni in končni komerctaRnl Uspeh. Ob Vsem tem tm slu ča ino da je tudi Stane Kavčič nn konferenci Jeseniških železarjev ,to-voril prav o kadrih in poudarjal (njihov pomen v našem gospodarstvu. V zadnjih dv«h leMb močno na-produktivnost in pcvečuie «e dohodek. Tudi letošnji podatki — zlasti za oktober — so to pokazali. To se predvideva tudi v Planih za prihodnie leto in še po-»ebno v programih sedemletnega razvola, ki lih po občinah že pripravljajo. Sedanji in prihodn« dvig gospodarstva in »t^ndarda je odvisen od avtomatizacije, od boljše or"anizacl*e In delitve dela, od dobrih priprav za vsak nov Nadaljevanje na 2. strani 1 Gibanje osebnih dohodkov v tržiški občini Ugoden vpliv povečanja Največji porast so v devetih mesecih zabeležili v trgovini, komunali in gradbeništvu V prvih devetih mesecih so v tržiški občini zabeležili ugoden razvoj gospodarstva, saj je vrednost realizirane proizvodnje in storitev zavzemala že 76,6 odstotka letnega plana. Razvoj gospodarstva v tem obdobju pa je tudi dokaj dobro poroštvo, da bo letošnji proizvodni plan in plan realizacije tudi v celoti dosežen ali pa celo presežen. V Zaki ob Blejskem jezeru so že položili prve cevi na splave, s katerih Jih bodo polagali po Jezerskem dnu Med »mrtvo« turistično sezono Iz razpoložljivih podatkov o dinamiki* gospodarstva v obravnavanem času pa je mogoče med drugim tudi povzeti, da so na povečanje proizvodnje in storitev nedvomno vplivali tudi višji nominalni osebni dohodki. Ti so namreč v primerjavi z ustreznim lanskoletnim obdobjem porasli za 12,6 odstotka. Realno zvišanje osebnih dohodkov pa je seveda občutno nižje. Spričo zvišanja življenjskih stroškov so osebni dohodki realno porasli le za približno 5,6 odstotka. Primerjava porasta osebnih dohodkov po posameznih panogah gospodarstva pove, da so osebni dohodki najbolj porasli v trgovini, in sicer za 22 odstotkov — ali od 30.126 dinarjev v prvih devetih mesecih leta 1962 na 36.758 dinar- Gostinci niso brez dela Za Silvestrov© že skoraj povsod vse oddano —.»Ob minulih praznikih močan Izletniški turizem — Kaj bo prinesla zima? Kljub temu da si je sedanji čas že zdavnaj pridobil na-, ziv »mrtve« sezone in da se ga po vsej verjetnosti še zlepa ne bo znebil, gostinci le opažajo, da Jim promet izven poletne turistične sezone iz leta v leto narašča. Posebno visok je obisk gostišč ob praznikih. V prostih dnevih ob dnevu republike je bilo povsod dovolj gostov, zasedene pa so bile celo prenočitvene zmogljivosti; seveda ne v tolikšni meri kot poleti in tudi ne vse, ker so mnogi obrati zaprti, vendar je bil turistični promet zadovoljiv. Značilno je, da so že v tem času oddane skoraj vse zmogljivosti za dneve praznovanja novega leta. Pri tem , gotovo prednjači hotel Zlatorog v Bohinju, kjer so velik del razpoložljivih kapacitet oddali že kar gostom, ki so tu silvestro-va!i lansko leto in se takoj zagotovili še za letos. Prav tako je že pred časom zmanjkalo prostih mest v gradu Podvin in v mnogih Preskrba s sadjem in zelenjavo Trije novi prodajni prostori Kranjskogorčanom se bo uresničila stara želja — Pozimi pokupimo 200 ton kislega zelja in 30 ton repe Kot povedo pri Agrarii, obratu podjetja Sadje-zelenjava LJubljana, v tem času pri preskrbi s sadjem in zelenjavo ni posebnih težav. Precej artiklov dobijo z območja naše republike, pri preskrbi naših krajev pa sodelujejo tudi ostale republike. drugih gostiščih in planinskih postojankah. Na Bledu gostov ni kaj veliko in imajo gostinci dovolj časa za priprave na prihodnjo poletno sezono. Od te si glede na letošnje rekorde, razumljivo, precej obetajo. Ce ne bo ugodnih snežnih razmer in ledu na jezeru, na Bledu čez zimo ne bo posebnih prireditev in tako tudi o večjem obisku tega kraja ne bo mogoče govoriti. Pri predvidevanju turističnih prireditev so turistični delavci zelo previdni, saj jim še tako dober koledar ob pomanjkanju snega in ledu nič ne pomaga. Ob ugodni zimi pa napovedujejo več zanimivih prireditev. V Kranju se zadržujejo predvsem poslovni ljudje. V hotelu Evropa, na primer, jih vsak večer prenočuje po 20 do 30. Ob praznikih je bilo precej tudi izletniških ' Nadaljevanje 0 na 2. strani « jev v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Takoj za trgovino je komunalna dejavnost, kjer so osebni dohodki porasli za 20,6 odstotka — torej od 29.177 dinarjev na 35.202 dinarja. Nekoliko manjši porast kakor v komunali so v letošnjih prvih de-vetih mesecih dosegli v gradbeništvu, kjer so osebne dohodke povišali za 18 odstotkov (od 29.193 dinarjev na 34.444 dinarjev). Za dobre tri odstotke manj kakor v gradbeništvu so se zvišali osebni dohodki v obrti, kjer so porasli za 14,7 odstotka ter se tako povzpeli od 23.029 dinarjev na 36.736 dinarjev. V industriji, ki je najpomembnejša gospodarska panoga v občini in ki s svojim gospodarskim razvojem vtisne občuten pečat celotnemu občinskemu gospodarstvu, pa so osebni dohodki porasli na 11,7 odstotka ali v absolutnih številkah: od 27.534 dinarjev na 30.757 dinarjev. Po posameznih industrijskih podjetjih pa je slika takšna: tovarna kos za 5,2 odstotka, tovarna pil za 10,1 odstotka, ZLIT za 13,9 odstotka, tovarna lepenke za 1,2 odstotka, BPT za 124 odstotka, Peko za 12,6 odstotka in tovarna usnja za 21,9 odstotka. Gozdni obrat Tržič je povečal osebne dohodke od lanskih 32.900 dinarjev na 34.114 dinarjev (za 3,7 odstotka), gostinstvo pa od 30.897 dinarjev na 33.903 dinarje ali za 9,7 odstotka. — P. O mlekarskem šolskem centru Kranj Šolanje v dveh zamahih Srednja tehnična mlekarska šola v Kranju je ena izmed redkih šol te stopnje, v katero se lahko vpišejo le tisti učenci, ki so dokončali dveletno poklicno šolo in preživeli nekaj let na delovnem mestu. Za tak način, ki je neke vrste dvostopenjsko šolanje, so se pred dvema letoma, ko je bila šola ustanovljena, odločile gospodarske organizacije, s tem se je strinjalo tudi poslovno združenje ln tudi splošno mnenje ob sedanji javni razpravi o srednjih tehničnih šolah. Omenjena šola je edina v naši | KRANJU, v katerem je še pokiic-državi. Sodi v sklop MLEKAR-1 na šola. Center je prirejal tudi te-SKEGA ŠOLSKEGA CENTRA V čaje za pridobitev polkvalifikaci- je in kvalifikacije. Ko bo zaključena rekonstrukcija mlekarne, bodo začeli s tečaji za izpopolnitev znanja za posamezna delovna mesta, saj bodo v mlekarni. prav vsi stroji, kakršne delavci srečujejo po jugoslovanskih mlekarnah. Obe šoli — poklicna in tehnična — sta dvoletni. Učenci, ki so zaključili poklicno šolo in 2 ali 3 leta delali v svoji delovni organizaciji, si v tehnični šoli razši- Nadaljevanje -na 2. strani đ Tako sedaj na primer cvetačo "i solato nakupujejo največ v ,°kolici Pulja. Trenutno je dovolj tudi južnega sadja: pomaranč, li-^on, banan in ananasov (teh prodajo zelo malo). Težava je le, ker Vozniki za južno sadje ne sklepajo nikakršnih pogodb in maloprodajna mreža nikoli ne ve, kdaj °0 imela na zalogi te artikle in *daj ne. Razen tega doteka to blago zelo neenakomerno in ga J^vadno takrat, kadar bi šel najbolj v promet, ni. . Za zimo so že shranili večje ko-JjČine sadja in zelenjave. Tako bodo uskladiščili skupaj okoH 150 *°n Jabolk. Hrušk so nakupili j^anjše količine, ker je težko do-°'ti sadeže boljše kvalitete in .je, *ato tudi prodaja manjša. Cenijo, • J* bodo prek /ime prodali okoli' ton kislega zelja in okoli 50 *°n kisle repe, ki ju pripravljajo | v lastnem predelovalnem obratu. Krompir bodo v glavnem nakupovali sproti, saj so s kmetijskimi zadrugami sklenili pogodbe, ki še niso realizirane, prr pridelovavcih pa je krompirja še dovolj. Agraria še naprej izboljšuje in širi svojo maloprodajno mrežo. Tako bodo verjetno še ta teden odprli novo prodajalno v Kranjski gori. Ta bo - posebno velika pridobitev spričo obetov o živahni zimski sezoni, pa tudi sicer so prebivavci Kranjske gore specializirano prodajalno sadja in zelenjave zelo pogrešali. H koncu gre že adaptacija lokala na Jesenicah. Tudi v Žireh bodo v starih prostorih uredili sodobno prodajalno. Pozneje bodo skušali odpreti svoj lokal kje v smeri proti Domžalam, kamor trenutno ne posegajo, zanimajo pa se tudi za to, da bi uredili manjši lokal na novi tržnici y Kranju. — S. Razgovor s predsednikom sveta za urbanizem, gradnje in komunalne zadeve občine Radovljica inž. Poldetom Pernušem Urbanistična zasnova je izdelana Radovljiška komuna ima po svoji legi ln po bodočem perspektivnem usmerjanju njene gospodarske politike Izrazito turistični značaj. To dejstvo pa narekuje tudi ustrezno urbanistično zasnovo in komunalno ureditev ožjih turističnih centrov, kakršen Je zlasti Bled. Tudi za vsa ostala območja velja načelo, da bo potrebno z načrtnim pripravljanjem zazidalnih okolišev skrbeti za oblikovanje strnjenih ter komunalno urejenih naselij, ki bodo pripomogla k večjim koncentracijam prebivavstva. To Je edina pot za načrtno in strnjeno ter urejeno gradnjo koncentriranih naselij. Takšna urbanistična koncepcija za oblikovanje naselij bo pomagala k ugodnejšemu združevanju ljudi, k večji produktivnosti ter duhovni in ustvarjalni tvornosti. O problemih urbanizacije ter komunalne dejavnosti smo se pogovarjali s - predsednikom sveta za urbanizem, gradnje ln komunalne zadeve občine Radovljica Inženirjem POLDETOM PERNUŠEM. Inž. POLDE PERNUS # Kaj bi lahko povedali o dosedanjem delu vašega sveta? i V razmeroma kratkem času, kar obstaja, je svet za urbanizem In komunalne zadeve pokazal precejšnjo delavnost. Selit smo se na petih sejah ln reševali vrsto konkretnih, včasih pa tudi načelnih vprašanj, člani sveta so s svojo aktivno udeležbo v razpravi dokazali zrelost za obravnavanje zadev, ki so v pristojnosti našega sveta. Zato moramo reči, da so nase seje zanimive, razprava pa Je na primerni strokovni ravni. 9 Kakšno je vaše sodelovanje s poklicnim zavodom za urbanizem na Bledu? Razumljivo, da vse pomembnejše urbanistične zadeve rešujemo v sodelovanju z zavodom za urbanizem. Sploh pa na tem mestu lahko rečem, da Je zavod za urbanizem svoje delo kar dobro zastavil, čeprav je še razmeroma mlada ustanova, saj obstaja komaj dobro leto. Uspešno pa sodelujemo tudi z oddelkom za gradnje in komunalne zadeve pri občinski skupščini. # Kaj lahko poveste o pripravah zazidalnih okolišev? Doslej je naš svet obravnaval osnutek načrta za zazidalni okoliš ožjega dela Bohinjske Bistrice in za Radovljico, medtem ko Je bil pravkar izdelan tudi podoben osnutek načrta za Gorje. Pripravil ln izdelal jih je zavod za urbanizem. V območjih že izdelanih zazidalnih okolišev so še možnosti za gradnje, in sicer v različnih pasovih in nezazidanih predelih, tako da bomo lahko odobrili gradnje nekaterim preblvavcem, ki pa Jih ni malo. Seveda p* bomo v prvi vrsti pospeševali družbene gradnje in turistične objekte. Zlasti še na ožjih turističnih območjih, ki so izključno namenjena za gradnjo tovrstnih objektov. Ožji center Bleda ima Izdelanih že več variant za urbanistično zasnovo. Tri so bile nagrajene. Izmed teh Iščemo seveda najprimernejšo, ki bi zadostila vsem potrebam prihodnjega razvoja. Vse začete gradnje in komunalna dela se povsem skladajo z osnovno urbanistično zasnovo ožjega centra. Na novo smo že odobrili lokacijo podjetju Kompas, ki bo gradilo nov hotel, drugega pa namerava graditi naša občina. Za takšne gradnje je namenjen celotni plato za Trstom ter med lekarno ln banko. Druga pomembna naloga urbanistov pa je rešitev zaključenih kompleksov, ki jih bodo izpopolnile nove gradnje hotelskih kapacitet. Tak primer je območje okrog Jelovice, katero bo po izgradnji novega hotelskega krila terjalo nekatere korenite spremembe. Tudi gradnja komunalnih objektov in naprav bo v prihodnje zahtevala več načrtnosti. Opredeliti pa se bomo morali tudi za prioriteto najpomembnejših tovrstnih opravil. — J. B. SREDA, e. decembra tWi TE DNI PO SVETU # JOHNSON NADALJUJE KENNEDYJEVO POLITIKO Z ZAHODNOEVROPSKIMI ZAVEZNIKI Vodilni ameriški listi označujejo obiske Erhardta, Homea, Segnlja v Washingtonu kot prve pomenv bne korake Johnsonove zunanje politike, ZDA želijo ohraniti že ustaljene stike z zahodnoevropskimi zavezniki. r^^jHT V Britaniji pričakujejo, da bodo na teh razgovorih načeli vprašanje o ustanovitvi multilateralnih atomskih sil NATO, za katere fe v Londonu ne navdušujejo preveč. Britanci bi radi razpravljali o možnostih za nadaljne sporazume med Vzhodom in Zahodom. # SKUPINA KURDOV PRI TAKRITIJU Bagdadska vlada je sporočila, da je skupina Kurdov prišla n* pogajanja v Bagdad, potem ko jtm je predsednik Are? predlagal amnestijo. Minister Takriti je sporočil tudi pogoje, ki so jih Kurćli postavili za nadaljnja pogajanja. # FRANCOZI BODO VZPOSTAVILI STALNE DIPLOMATSKE ODNOSE S KITAJSKO Francija je imenovala stalno misijo v Pekingu, ki bo kasneje Kamenjana z diplomatskim predstavništvom, Francija bo tako Imela stalna diplomatske odnose s Kitajsko. # IRANSKI ZUNANJI MINISTER NA OBISKU V JUGOSLAVIJI # Iranskega zunanjega ministra,. § ^remstvom je sprejel Koča Po-jpović. Izmenjala sta vrsto mnenj p mednarodni politiki in o odno-sih med obema državama. Minister Abas Aram je opozoril na skupne interese, ki jih imata Jugoslavija in Iran v svetu. Mud.lc in dogodki •Lfudie In dogodki • Liudie tn dogodki • Ljudje In dogodki • Lfudie in dogodki • Ljudje tn do^odk Sovjetski nakupi žita v zahodnih državah en fc. dalj časa pred' met različnih rezprav o trgovin' skih odnosih med dvema svetovoma, ki počasi merita vojaško premoč s traktorji ln tonami jekla. Senzacionalno dopolnitev so tem razpravam prav gotovo dali podatki sovjetskih tržnih Inšpektorjev, ki so v kupljenem kanadskem žitu našli drobce stekla. Sovjetske oblasti so zaradi tega prepovedale uvoz S milijonov bušlov kanadskega žita. Teka se Je velika trgovina, ki Je bila sklenjena v ugodnem vzdušju mednarodnega .popuščanja, snremeilTa v pravi trgovinski škandal. Politične posledice drobcev stekla v kanadskem žitu bodo verjetno bufse od škpd«, ki so jo s' tem dejan lam pretrpeli kanadski izvozniki. Na svetu pred tam odkrit lem niso zakrivali osuplosti. Po prvih uradnih sporočilih domnevajo, da so »grešni kozli« pomorščaki kanadske ladje, ki so na krmi nepazljivo pustili steklenice za pivo. Posebni stroji za natovar- janj« so zdrobili steklenice in drobci »tekla »o se pomela« g žitom, Tako so v sovjetska pristanišče odpeljali »mačka v vreči«. Sovjetski Inšpektorji, ki so pregledali prvo pošiljko, so ugotovili, minlftrl na skupnem posVttOVt"-nju V Parizu. Kot že več krst na podobnih posvetovanjih, so se zahodni molje, M urejajo trgovinske odnose s tujino, krepko razhajali v osnovnih načelih. BHtan- I vzhodnim državam ln Sovjetski zvezi, če niso sposobni položiti 20-odstotnega povračila že ob najetji« posojna^^^aJ^POap^^ To je bil za Britance trd oreh. Velika Britanija je med prvimi Trgovina z drobci stekla da žito ni upornbno za prehrano. Tako se Je konča'o prvo poglavje trgovine s kanadskim žitom. Skozi nič manjše zanreke nI šla kupčija z ameriškim žitom. Pogajanja o prodaji ameriškega žita mirujejo, čeprav Ima ameriška vlad« zdaj črno na belem, da prodaja viškov ameriškega žita ne pomeni vojnega izdajstva. Prav zaradi np.čelnlh smernic glede trgovinskih odnosov z vzhodnimi drŽavami so se pred kratkim sešll zahodni trgovinski cl, zvesti svojemu; trgovskemu značaju, s podedovanimi merkan-tilističniml običaji, so potegnili trdno mejo med trgovino In politiko. Trgovina Je za Britance še vedno trgovina, ki Jo Joči Jo od političnih zahtev dobe in zavezništva. Zaradi takšnih pojmovanj so Britanci zavrnili mnenje zahodne večine, ki meni, da bi morali trgovinsko izmenjavo z vzhodnimi državami zaradi političnih razlogov zavirati. Zahodne države naj bi zavrnile vsa dolgoročna posojila zahodnimi državami uredita svoje trgovinske stike s vzhodnimi državami. Za Britance je trgovina r. vzhodom vedno pomenila važno postavko v zunanJe-trgovinski \x. menjavi. NI noben čudež, če Je novi britanski minister za trgovino Heath z vsemi lastnostmi dobrega trgovca prepričeval zahod' no druščino, da bo Velika Britanija nadaljevala z vsemi razpoložljivimi sredstvi razvoj trgovinskih vezi z vzhodnimi državami. Za svoj zagovor Je Imel britanski mi- nister pripravljene že Številne dokaze o novi dobi v trgovinskih stikih med Veliko Britanijo Sovjetsko zvezo. Britanski trgovci so med prvimi na zahodu prilagodili svoje gospodarske odnosi z vzhodnimi državami na nov kurs pomiritve. Sredi septembra je Heathov predhodnik obiskal na povabilo sovjetskega premi*** Hruščova Moskvo, kjer so gofo-rili o povečanju blagovne tone* njave med obema deželama. Britanski minister se Je vrnil v London z novimi naročili, H presega-jo vrednost milijarde. Zlasti ugodna so bila sovjetska niuvčJJa *» britanske tovarne, ki IzdoJujeJ« industrijsko opremo. Britand t* šli PO zahodnih očitkih v teh *»ff govorih predaleč. Njihov ran* star Je v Moskvi obljub«: **e do Sovjeti dali britanskim ledJ* delnicam zadovoljiva nar«čBa» P* tam smo pripravljeni delno «<**" žati tudi sovjetski petrolej.« Z. T. Ljudje in dogodki # Liudie in dogodki # Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki ♦ Liudie in dogodki • Liudie In do^dk Nadaljevanje s 1. stran Nesreče • GOSPODARSKO POSLOPJE POGORELO DO TAL Minulo sredo e> desetih zvečer se je v Sv. Duhu pri Skofji Loki vnelo gospodarsko poslopje, last Janeza Cofa, in pogorelo do taj. Goreti je začelo v stelniku, vzrok za to pa še ni znan. Pri gašenju so sodelovali gasivci iz Kranja in Škofje Loke. škod« jo m okrog milijon dinarjev. S) NEOSVETLJEN VPREJ5NI VOZ V petek ob 17.30 je na cesti III. reda v Cešnjevku pri Cerkljah osebni avtomobil KR 48-62, ki ga je upravljal Alojz Kotnik, trčilo v vnrežni voz Franca Jenka. Neraz-svctljen vprežni vozf naložen z drvmi. je pripeljal s poljske poti na cesto v trenutku, ko Je iz Ceiv kelj po njej pripel jal omenjeni avtomobil. Ker je avtomobilist vozil prehitro, so z vozila odvzeli re-gistrske tablice. Pri trčenju je nastalo za okrog 150 tisoč dinarjev škode. # DVOJE TRČENJ Na cesti I. reda med Naklom m Kranjem je v nedeljo zjutraj osebni avtomobil KR 43-16 (voz- službo in jo še vedno organizira-nik Janez Brenkus, 18, avtoličar 5z jo, ker pa so potrebo po krvoda- V počastitev dneva republike so na X zujejo povojno izgradnjo Jesenic. Razstavo Iprdvil! obširno razstavo, na kateri s slikam^frrttol* ido danes zaprli Pred skupno akcijo Občinski odbor RKS Kranj in občinski odbor SZDL sta se sporazumela, da bo krvodajavska akcija v kranjski občini od 24. do 31. decembra 1963. * Letošnji program Je sicer manjši od lanskega, vendar pa nič manj težak. Na Iniciativo občinskega odbora RK so ustanovili akcijski odbor, ki ga sestavljajo predstavniki občinskega odbora SZDL, občinskega sindikalnega sveta In občinskega odbora RK. Zakaj Je potreben akcijski odbor, je več ali manj znano. Glavni organizator krvodajavske službe je JRK. Odbori RK so to Zgornje Besnice) trčil v obcestni smernik, se odbil v drevo na drugi strani ceste, nato pa na poljsko pot, kjer se je prevrnil na streho. Voznik in sopotnika so bili lažje poškodovanj in so jim nudili zdravniško pomoč. Škode na avtomobilu je za 900 tisoč dinarjev. # NESREČA PRI ODCEPU V nedeljo popoldne se je na ce. stl I. reda pri odcepu Ceste Cirila Tavčarja na Jesenicah avtor bus L J 236-12 (voznik Janko To« pclovec) zaletel v osebni avtomobil KR 39-000 (Janko Pišek)". 0§,£e£ procesa pri izdelavi mlečnih delkov ter Jih dobavlja *»i**^ nanj po državi. —> S. Obrazi ift pojavi sj Obrazi In pojavi * Obrnit to pojavi * O irtil lil pojavi • Obrazi tojj. »Ljudje me ne brigajo« Pred itirinajstimi dnevi je bilo. StojttHj ki £4 vsi pomtMfo hot pridnega, delavca in dobrega iloveka, }e thto jutro takoj iel k oddelhovodn. Profil ga je, da hi tmel okrog devete ure z dela t&ra-di krvodajalske ahelfe. »Nikamor!« je odločno dejal od-detkovodja Matija. Stoja* je kil razočaran. »Saj ne gn zame, V ljubljeno nas' teljejo na odvzem krvi,* je vztrajal. »Naj ^ vas peljejo popoldne, po delu.'« je kratko zavrnil Matija in ni hotel ve! poslušati, Stojan ga je zaman prepričeval, da se je ie zmenil s sodelavci in da ne ho v pm-izvpdnji nobenega zastoja, nipi te-iav. Dokazoval je, kako so ie prej- šnje dm tU u tega 'ali sosednjega podjetj« posamezniki in ie tudi dva iz drugih oddelkov tega h4 ktiva. pPs mi Uejte to v dop-nt.'Sc pet dm ga imam,* je prosil. »Bi moral poviti nekaj lird prej. Dopusti grada po planuJ* g,a je znova zavrnil Matija. N# ni' pomagalo. Stoja* je bil tiho in odšel iz delavnice proti upravnemu poslopju. Vrnil te je z nekim listkom, ga izročil Matiji, hI v garderobo in odhitel, da izpolni svojo plemenito obljubo. Delavci so vse to videli, slilali in obsojali. OJ> maHti so o tem govorili in se zgražali. Matija te je čutil prizadetega. »Nc dovolim si tega! Jaz sem, odgovoren z j delo in red!« je dejal. •P* Se gre vendar za vztrajali nekateri deleči, »V delovnem času me niti *j~Z2 tZ*"T. IM ne brigajo! Zame je samo P^^jie nja!« je znova dejal M*MA odločno, da so vsi utihnij*- % ^ neka delavka je čez las roki**- i bilo z vaSim bratom ob *r bolu, ie ne bi bil dobil h"*' Vse je utihnilo. Prav Matije. Toda ničesar oi" mo v hipu je pustil maheo* šel s trdimi koraki, m* K- !?DA, «. decembra I96S Jfr naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun Sbena dela pri Soli v Mojstrani so, v glavnem zaključena, preo stalo pa je Se precej obrtniških ln instalacijskih del. Menijo, da ni "•lažni, da šola do prihodnjega Šolskega leta ne bi bila gotova Planinci v Železnikih le držijo križem rok so s 15 okoliškimi „ dobro poznani. Dražgoše li,,.*, obišče vsako leto veliko Hoj Jj.do D,Jf^a, ki so ga gostje in dolini zelo pogrešali. V letoš-letu pa je Planinsko društvo h "*nUci organiziralo {n odprlo v % .^an kar dve ^postojanki oz. Lf^evalnici ' v lepo urejenih (jjjpih hišah. Prav take okrep-^'nice pa je društvo odprlo še fcjseh Potok. Prtovč in Podlonk. nj*° hvaležni so turisti yn. pla- posebno ob proslavah zna »j do letos ni imel nobenega ev in požiga vasi. Kraj pa ki prihajajo v te kraje, po- jLn° še na Ratitovec, ko se lah-{j.^ed potjo odpočijejo in okrep- dana upravnega odbora PD JJniki Mirka Polajnar/a smo "on • ' kako se uveljavljajo te ^"ojanke in kaj mislijo turisti Planinci o njih. jil'^ano je, da se turisti in pla-nj*1 Počutijo najbolje v prepro- domačih hišah oz. postojanoj v naSe kraje prihaja vedno Hf-^Hstov, med njimi tudi tujci, M^v*«m Italijani, Avstrijci, Nem-* drugi. Vlm ^'amnsko postojanko imate : ^° eno, in to na Ratitovcu. Ali ItJa lahko poveste nekaj o tej 5t°Janki? ^fadi slabega vremena smo *bl»i. 'et0s alccr nekoliko slabSi W kakor v PreJSnJlh letih, £ aar smo tudi letos zadovoljni. jjjPfihodnje leto pa pričakujemo ^1 večji obisk turistov, ker bo fc/eHa avtomobilska cesta z bolu ^ke strani vse do Pečane, zna-pastirske planine, to Je 20 ml-Peš hoje do postojanke.« •Ali bo postojanka lahko eJela večje število gostov? ij/^av zato že nekaj časa prihajamo načrte, da bi lahko jj^dadi pričeli graditi ob posto-iJt*' na Južni strani Se verando, jj?'treh! verande pa bi naredili reč brez predhodnega obvestila prekinila električni tok. Transfuzijska ekina ln občani «~ krvoda-t javci, ki še niso prišli na vrsto, so brezuspešno čakali do 14. ure, Pred odvzemom krvi mara biti namreč vsak krvodajavec rentgensko pregledan. Precej občanov, ki so prišli, da bi darovali kri, se je vrnilo na svoje oddaljene domove, iz bližnjih krajev pa so prišli naslednji dsn, Koliko prijavljencev p« Je bilo v posameznih krajih? V skofjl Loki se Js pri levilo 609 občanov, Ismtd teh pa Jih je zdravnik neposredno pred odvzemom odklonil 97, V Železnikih Je dalo izmed 247 prijavljenih kri 214, v Gore-n)l vasi pa Je bilo se prvi dan prijavljenih 219, dalo 193, drugi dan pa 213, dalo 190. Ne bo odveč, če omenimo, da Je bilo v lanskoletni krvodajavaki akciji v škofjeloški komuni L. trajala ie sedem dni — zbrarto 432 litrov krvi. Krvodajavska akcija v škofjeloški komuni Je bila prva na Gorenjskem. Ta humana akcija bo v ostalih gorenjskih občinah —- razen tržiške, k.ier vse leto oddajajo krj za potrebe Golnika — se v tem mesecu. — St, S. Izkušnje iz naših kolektivov se moramo Tako so ugotavljali na seji delavskega sveta trgovskega podjetja »Rožca« na Jesenicah letos poleti. Zmeraj so imeli dovolj denarja iz sklada za Izobraževanje kadrov, letos pa ga je že sredi leta zmanjkalo. Okrog 300 tisoč dinarjev, kolikor so po predpisih dali za usposabljanje kadra, je zmanjkalo, kot bi pihnil. Vendar se tega niso ustrašili. Celo nasprotno — ugotavljali so, da je to dober znak glede odnosa do Šolanja in usposabljanja članov kolektiva ln — odobrili so novih 120 tisoč dinarjev v te namene. In vendar je še dandanes mnogo kolektivov, ki si »belijo glave«, kako bf zapravili en odstotek čistega dohodka, ki je določen za vzgojo kadra, Tudi v »Rožci« ni bilo še pred' leti dosti drugače, zato pa so uvideli, da je denar za usposabljanje kadra najrentabil-nejša investicija. Uvedli so posebno službo, ki skrbi za to. Na široko so odprli možnost šolanja vsakomur, kdor je pokazal zanimanje za to. Tako so se njihovi kadri šolali v Ljubljani, v Beo- V samopostrežni trgovini trgovskega podjetja »Rožca« na Javornlku gradu ln drugod, Izpopolnili so vrzeli v računovodstvu, v materialnem knjigovodstvu in v drugih službah, tako da danes nimalo več težav. Ze za pet In več let vnaprej Imajo predvidene določene kadrovske' premike ob posameznih upokojitvah ln drugih morebitnih spremembah, tako da Jih kadrovski sestav nc more spraviti v zagato. Hkrati so usposabljali prodajno osebje. Poslovodje po prodajalnah so razen dveh, treh Izjem, vsi visoko kvalificirani. Med prodajnim osebjem Je samo ena priučena, vsi drugI Imajo strokovne kvalifikacije. Trenutno imajo na šolanju pet Članov kolektiva za ekonomsko, strojepisno In stenografsko delo. Vsakemu plačujejo šolnino ln druge stroške, odrejajo po potrebi študijske dopuste ln drugače pomagajo k uspehu tistim, ki se za to odločijo. Letos pa so uvideli še eno potrebo — znanje Jezikov. To velja zlasti za nekatere njihove prodajalne ob glavni cesti in v pasu maloobmejnega prometa. Samo ena prodajalna na Plavžu (Jesenice) je na primer letos v enem mesecu prodala v tuji valuti za več kot dva milijona dinarjev vrednosti. Tam so namreč uvedli tudi možnost menjave oziroma plačevanja v tuli valuti. Toda osebje ni bilo na to dodobra pripravljen^. Bili so primeri, ko je kupec moral čakati in čakati, da je prišel nekdo, ki bi ga razumel in primerno postregel. Zlasti gre za nemščino, Zato so sedaj pripravili poseben proRram za učenje nemškega jezika. Seveda bodo to znanje upoštevali tudi v prejemkih, kar doslej ni bilo. in ni spodbujalo k učenju. Prav tako so letošnjo Jesen začeli tudi a splošnim družbeni n ln ekonomskim izpopolnjevanjem članov kolektiva To .te prevsefo delavska univerza. Predavanja so zajela sistem socialnega sataro vanja, delovna razmerja, delavsko samoupravljanje, deH'ev đ<»hv'< \ In podobno. Da bi bila predavanja čimbolj konkretna i:i zrv.v-u v;>, so predavateljem posredovah letošnja podatke •> *>odViu. talin on so udeleženci na »otipljivih« primerih ugotavljali dobre In s\:\\te strani posameznih problemov in ob tem živo pns^gll v razprave. Zaposlenost v prodajalnah r deljenim delovnim flasonj Jn drugI zadržki so bili vzrok, da ja tem prcdavim'cm Sledila le c'rbra polovica kolektiva. Spričo zanimanj pa bodo to redai še rn'.crat ponovili- Kot pravijo, se še sedaj n^«na na raznih se;*an'tfh, da člani kolektiva dokaj tehtntje posegajo v razprava ln dajejo resnejše predloge. 0 Njihova glavna likuSnja pri vstm tem pa je, da pri' 0 usposabljanju ljudi res ni škoda denarja, kajti učiti 0 in usposabljati se je treba. In ob tej ugotovitvi name-% ravnjo posvečati vso skrb kadru tudi v prihodnjih • letih. ^i^nmz k. m. SREDA, ». «eo»»"j2 iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun » iz naših komun • iz našihjcon«" Končno: služba za pravno • pomoč KRANJ — Misel o ustanovitvi službe za pravno pomoč v občini Kranj je v zadnjem času spet zaživela. Vse kaže, da bodo pristojne institucije in končno šc občinska skupščina v prihodnjih dneh razpravljali o ustanovitvi takega zavoda, tako da bo le-ta predvidoma pričel z delom z novim letom. Na Gorenjskem sta organizaciji in delu službe za pravno pomoč že v letu 1960 povsetila posebno pozornost Društvo pravnikov v Kranju in v Radovljici. Izdelali so že osnutke vseh potrebnih.aktov. Na tej podlagi so se službe za pravno pomoč organizirale v vseh gorenjskih občinah, razen v kranjski, ki naj bi to službo formirala skupno s tržiško občino. Predvidoma bo pravna pomoč obsegala: dajanje raznih pravnih nasvetov, sestavljanje listin, kot so pogodbe, oporoke, izjave in drugo; sestavljanje vlog, prošenj, tožb, predlogov in pritožb itd. Prav tako pa tudi zastopanje na obravnavah pred rednimi sodišči, v pravnem, nepravnem in izvršilnem, postopku, v upravnih sporih in kazenskem postopku glede uveljavljanja premoženjsko pravnih zahtevkov, zastopanje pred upravnimi organi, delovnimi organizacijami, ki opravljajo javno službo ln pred drugimi organizacijami. Priprave za dan JLA Križe — V Križah pri Tržiču so se že pričeli pripravljati na praznovanje 22. decembra — dneva JLA. Imeli bodo dve akademiji. Prva bo za pripadnike JLA tamkajšnje garnizije in učence osemletke, druga pa bo za ostale prebi vavce. 'Program pripravljajo: DPD Svoboda, šola, pripadniki JLA in ostale družbene in politične organizacije. — R. V nedeljo popoldne so v Besnlcl razvili prapor krajevne organizacije ZWI. Pokrovitelj je bilo podjetje Gorenjski tisk. Besnlčani so za to priložnost pripravili pester program s pevskimi in recitacljskimi točkami V gradnji skoraj 160 stanovanj TRžIč — Na področju tržiške občine je trenutno samo v družbenem sektorju v gradnji 158 stanovanj, medtem ko razen stanovanjskih objektov v družbeni lastnini gradijo še 27 Individualnih stanovanjskih objektov. Tudi zadnji se z določenim delom finan-sirajo iz družl^nih sredstev, in sicer iz posojila stanovanjskega sklada občine Tržič. V zaključni gradbeni fazi je 20-stanovanjski blok ob Cankarjevi cesti, ki bo vsak čas vseljiv.' Dosedanja vrednost opravljenih del na tem objektu gre že prek 60 milijonov - dinarjev. Tudi v Bistrici gradijo tri 20-stanovanjske stolpiče, Icaterih investitor je stanovanjski sklad občine Tržič. Ti objekti bodo predvidoma dograjeni v avgustu prihodnjega jeta. V drugi polovici letošnjega leta so v Tržiču pričeli graditi'v sklopu trgovsko-stanovanjskega centra ob Cankarjevi cesti stanovanjsko stolpnico, v kateri bo po že popravljenem programu 58 eno-, dvo- in trosobnih stanovanj. Objekt bo* dokončan db konca leta 1965; predračunska vrednost pa znaša 260 milijonov dinarjev. V dokončni gradbeni fazi je tudi 20-stanovanjski stolpič v Preski; investitor je BPT Tržič. Objekt bo kmalu vseljiv. — P. ^Va kratkem valu # RADOVLJICA - Na zadnji seji občinske skupščine Radovljica so odborniki potrdili nekatera nova Imenovanja. Za novega direktorja podjetja TIO Lesce so Imenovali Vekoslava Pretnarja, za vršlvca dolžnosti glasbene šole v Radovljici pa Janeza Jemca. Razen tega pa j« skupščina potrdila vršlvca dolžnosti direktorja združenega muzeja s sedežem v Radovljici. Nova ustanova bo združevala tri dosedanje muzeje, in sicer: muzej talcev Begunje, kovaški muzej Kropa ln čebelarski muzej v Radovljici. Razen tega pa so Imenovali komisijo za maloobmejni promet ln novi upravni odbor sklada za zidanje stanovanjskih hiš. Dosedanjemu je namreč potekla mandatna doba. Za direktorja sklada je' bli Imenovan Alojz Logar. f) BLED — Preteklo nedeljo so imeli na Bledu občni zbor Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev. Za novega predsednika sp izvolili Edvarda Ličena. Sprejeli so izobraževalni strokovni program dela, ki bo pomagal izpopolnjevanju strokovno-vojaškega znanja oficirjev in podoficirjev. Priredili so še štiridnevni seminar, na katerem so kandidati poslušali predavanja in reševali taktične naloge. fš MOŠNJE — Igravci tukajšnje Svobode so v letošnji se/oni naštudirali dramsko delo Zorana Hudalesa Zelena vrvica. To je delo, v katerem avtor obravnava dogodke na Dolenjskem v času kapitulacije Italije. Glavna oseba v igri je mogotec Koritnik, ki se vdi-nja Italijanom, nazadnje pa svojo klavrno i/dajavsko vlogo konca s smrtjo. Delo sloni bolj na županjem dogajanju, manj pa se poglablja v notranje življenje posameznih oseb. Dramska zgodba se odvija na poenostavljenem črno-belem prikazovanju naše preteklosti. Na tak način so oživili zgodbo o Koritniku in njegovih tudi igravci fz Mošenj. Z uprizoritvijo so se zelo potrudili in\so tudi uspeli. Nastopali so samo mladi igravci, med njimi je bila večina prvikrat na odru. Igro je režiral Mirko Ozebek, uprizorili pa so jo v počastitev dneva republike. S premiero so se predstavili na večer pred praznikom na domačem odru, v soboto pa so gostovali na Bohinjski Beli. # BOHINJSKA BISTRICA —. V počastitev praznika, republike so člani dramske sekcije Svobode obnovili odrsko delo Heroica, napisal jo je rojak iz Bohinjske Bistrice Vinko , Strgar, režiral pa njegov brat Lovro Strgar. Igro so Bohinjci naštudirali že pred dvema letoma, z uspehom pa so gostovali z njo v četrtek pred praznikom v festivalni dvorani na Bledu. Igra Heroica poskuša oživiti surove dogodke vojnih dni; simbolizira dobro-tojin plemenitost naših ljudi, kiyi moralnem pogledu zmagujejo nad surovo nemško silo. Blejska uprizoritev je bila uspešna. Obisk je bil zelo dober, saj so gledavci skoraj napolnili dvorano, ki sprejme nad 700 ljudi. • RADOVLJICA — V teh dneh se vrstijo v krajih radovljiške občine predavanja o temi »Zakaj potresi v Skopju«. Prireja jiH Delavska univerza, predava pa vodja Delavske univerze Jesenice MIha Cene. V preteklem tednu je o mednarodnem političnem dogajanju predaval na Bledu in v Radovljici Sergej Vošnjak iz Ljubljane. Zal, pa v obeh krajih obisk ni bil posebno zadovoljiv. - J. B. TVD Partizan novimi KRIŽE —' Telesnovzgojno društvo Partizan Križe pri Tržiču sodi med najdelavnejša društva na Gorenjskem. Skupno ima 288 članov, ki so razdeljeni na številne sekcije in oddelke splošne telesne vzgoje; slednji imajo vadbo vsak dan od 17. do 21. ure. Smučarska in sankaška sekcija se prav v tem času pripravljata na letošnjo zimsko sezono. Razen smučarskih šol in tečajev bodo sami izvedli vrsto tekmovanj in prireditev. Veliko dela ima tudi odbor za izgradnjo športnega stadiona. Znano je, da so stadion slovesno izročili svojemu namenu letos junija, vendar še ni dokončno urejen, čeprav so člani h gradnji prispevali 7000 prostovoljnih delovnih ur. Letos imajo ob igrišču namen dograditi stavbo, v kateri bodo sanitarije in garderobe, kar bo končano spomladi. Tedaj bodo uredili tudi atletsko stezo in ostale naprave za gojitev atletike. Okolico stadiona bodo zasa- Vsakokrat po nekaj # V poslovalnici »VARTEKS« na Prešernovi pesti 15 so danes začeli z nagradno prodajo moške, ženske in otroške konfekcije. Nagradna prodaja bo trajala do 31. decembra letos. Kupci, ki bodo v tem času kupovali, bodo morali hraniti paragpnske bloke. # TVD PARTIZAN KRANJ bo v letošnji zimski sezoni popestrilo svojo. dejavnost, čeprav nima svojih prostorov in še drugih stvari, ki bi jih društvo potrebovalo za nemoteno delo. Medtem ko so prejšnja leta člani tega društva priredili le občinske proslave in telovadne akademije v mestu, so se za letošnjo zimsko sezono odločili, Ha bodo telovadne akademije prirejali v vseh tistih krajih, ki imajo za take prireditve primerne dvorane oziroma telovadnice. Podeželska društva (ki jih je v naši občini 11) bodo izvedla vsa organizacijska dela in sodelovala z nekaterimi točkami, ostali program pa bodo izvedli člani kranjskega Partizana. Prvi nastop bo 8. decembra v Preddvoru, nato pa se bodo vrstili še po drugih krajih. # TELOVADNO DRUŠTVO PARTIZAN NA VISOKEM GRADI telbvadnico. v nedograjenih prostorih zadružnega doma. Nova telovadnica bo 13 metrov dolga, 8 metrov široka in 5 metrov* visoka. Za 120 članov bo zadostovala, ker imajo telovadbo organizirano- po oddelkih; za večje, nastope — predvsem telovadne akademije — pa bodo lahko uporabljali veliko dvorario. # OSNOVNA SOLA V PREDOSLJAH je letos v jeseni imela 6 učilnic, in to 4 v prosvetnem domu in 2 v stari šoli. Zaradi večjega števila učencev — letos jih je že 396 — so s pomočjo družbeno političnih organizacij in krajevne skupnosti preuredili še sejno sobo v učilnico, in tako rešili problem prostorov. # Na sejah sveta krajevne skupnosti Trboje, KUD,»Simona Jenka« ln političnih ter družbenih organizacij so največkrat razpravljali in sklepali o obnovi prosvetnega doma v Trbojah. Povečati in urediti morajo tudi krajevno pokopališče. Sredstva so zbrali prebivavci s prostovoljnim prispevkom. Uredili pa bodo tudi park pred pokopališčem in prestavili spomenik padlim borcem, ki stoji sedaj na križišču cest Kranj-Smlednik-Trboje-Voklo in ovira promet. # Poravnalni svet, ki šteje 3 člane in 3 namestnike, krajevne skupnosti Trboje je imel v letošnjem letu zelo malo dela. V rešitev je prejel le eno zadevo in jo uspešno rfešil. # LETENCE — Prebivavci Letenc in okoliških krajev, ki se vozijo z avtobusom na cesti Kranj-Goriče, bi radi, da bi ob tej cesti pri odcepu Letence postavili primerno avtobusno postajališče, čakalnica bi stala okoli pol milijona dinarjev. Pomoč jim je obljubila tudi krajevna skupnost Gorice. Ustanovili bodo turistično društvo VISOKO — Na zadnji seji sveta krajevne skupnosti Visoko s obravnavali dve zelo pejne",D" vprašanji. Prvo zadeva razvoj «• rizma v tem kraju, drugo pa P" in program, dela za prih<*"J leto. UgotovUf so, da bi za grj" nje in vzdrževanje nekaterih » munalnih objektov ter za dota« je družbenim organizacijam » prihodnje leto potrebovali i»JJ» manj kakor 8 mUiJonov dinarje*' Največ govora pa je bilo o r voju turizma kot Pomembnldgiu spodarski panogi v tem a kranjske občine. Za to imaJ° n;' pogoje. To je edini kraj v K"1 > ski občini, ki ima zadostno vilo lepo in dobro urejenih » stišč. Sklenili so, da b°do.v«,vo. ju ustanovili turistično drus ^ Iniciativnemu odboru, ki so seji imenovali, so že na^a j^gd, katere smernice in naloge. ^ najvažnejše naloge sodi skr lep videz vasi. Tujci — ?last' ,eh zemci — se niso ustavljali v krajih, toda že prihodnje leto« vedno ^ dili s travo In lepotnim grmičevjem. — Tako bodo imeli v Križah enega najlepših športnih stadionov na podeželju. —- R. Ć. e en spomenik Kranj — Na praznik 29. novembra popoldne je bila na Planini pri Kranju manjša slovesnost, ki jo je pripravila krajevna organizacija ZB Planina-Huje z odkritjem spominske plošče dvema bratoma Vreček na domači hiši. Rajko Vre-ček je padel 15. novembra 1944. leta v Selcih, brat Jože pa istega leta v Pševem nad Kranjem. Ploščo je odkril predsednik KO ZB Stanko Mihelič, ki je imel tudi govor. Za kulturni program pa so poskrbeli učenci osnovne šole »Staneta Žagarja« in dijaki kranjske gimnazije. — R. Prešernov pevski zbor bo pel v Trbovljah Kranj — Prešernov pevski zbor iz Kranja je prejel vabilo, naj gostuje v soboto, 7. decembra, v Trbovljah. V veliki dvorani delavskega doma bo v sestavi moškega, ženskega in mešanega pevskega zbora izvajal spored narodnih in umetnih pesmi jugoslovanskih narodov. Prihodnji teden pa bo za RTV Ljubljana snemal skladbe sklada-1 ganizira teljev-zdravnikov. — P. čuna j o, da bo teh vedno zlasti zaradi novega niki. Naloga društva bo, poskrbelo tudi za tujske s0£'0\) katere upajo, da jih bo o ^ na razpolago. Pa tudi vedno bJ razvoj turizma na Krvavcu ^ terjal njihbvo dejavnost.^ ^a graditvijo kulturnega domVn*n> Visokem bo kraj dobil po^ ben objekt. — R.. večef Chopinov v Kranju Kranj — V ponedeljek- * i* koncert" akadf- cembra, bo ob 19. uri v dvorani gostovala pianistka da Horakova, profesorica mije za glasbo v Ljubljani. * ^ la bo spored Chopinovih s* koncert pa bo v korist P°D čencem.v Skopju. ^opin Klavirsko litraturo Je ^ ro* obogatil z deli, ki nosijo mantiko značilne naslove -" turni, balade, ekoseze, et1*7C'je je ki, mazurke, poloneze. V*1"^. vlil ritmične in melodične eJ yjy te poljske ljudske glasbe. C ^ to je znal uskladiti vsebins* . .](L mente s tehničnimi priP°mo .j( se prilagoditi klavirski ^teta nezaslišana s j^ski Prav ljeva zmožnost vživljanja v -svet klavirja — sam je o ■rtan* paj z Lisztom vodilni ^"^avi* svoje dobe — je Chopinanap la za prvega, nenadkrilj^^^s skoraj tudi za neposnermJ ^ poeta klavirja ter ljubljenca^] slušavcev po vsem svetu, n in danes. -^la* Odlomek iz Chopinovega^jjo. da bo podala pianistka H ^turpo, rakova. Igrala bo etude, no s ba. mazurke, valčke, fantazijo » ^ lado. Spored bodo spremljaj gf, menta tor jeve besede. Konc ^ koncertna poskA Kranj. — P. Liini* Turistično društvo v skrbi za propagando Lescah Turistično društvo Lesce je v letošnjem letu opravila številne izboljšave zlasti-na kampingu ob Sobčevem bajarju. Dokončno so regulirah Savo, ki je s svojifjjjj kom povzročala težave.' V^, p8$ V Podnartu so v dneh praznovanja odprU dva pomembna nova objekta: dom avto-moto društva ln kulturno — prosvetni dom. Na sliki: Stavba prosvetnega doma sicer stoji že več let« vendar bo v popolnosti lahko služIla svojemu namenu šele odslej nje nameravajo razširiti-ze'e okrog kampinga in uredi^ JL,bne ni prostor ter prostor za dru* p. prireditve, igrišče in balinišč \x&f di z -nedavno akcijo za ^.^^ privatnih turističnih prenoči^ ^ zmogljivosti so uspeli. Na^* god* sebnikov je sklenilo s TD ? -,p.> bo za najetje turističnega P°* tv Tako se bo število postelj * ^ riste povečalo, saj se bo p° mt na blizu 170. ležišč. {0f Za turistično propagando TD Lesce še posebej PoS*Sajl * Pred novim letom bodo P°f vo* različne dežele propagand" j. ščilnlce, zlasti v dežele Bcn*'kt * Pripravljajo pa tudi Pr0*p,at P štirih Jezikih za SobČev »aj fV okoUco z grafičnim P^* ,0 n,<~ nimivih izletniških točk. V* -o njalnice za tujo valuto, k» t9r''lt' letos uvedli na Sobčevem Je uspelo. Pošta se Je °*J0 da bo poskrbela za napeU3* Kdo od mladih skakavcev se bo uvrstil v reprezentanco? Trener Hugo: »Na to vprašanje bo možno odgovoriti šele takrat, ko bodo pričeli s treningi na večjih skakalnicah, zakaj ljubljanska skakalnica z umetno snovjo je premajhna, da bi omogočila treniranje vse-, ga tistega, kar napravi polet dolg in lep.« Trener Gorjanc: »Tisti, ki bo imel več občutka za vlečenje in ki bo znal dlje vztrajati v aerodinamični drži, bo jmel več možnosti za kvalifikacijo v olimpijsko reprezentanco.« Iz razgovora lahko zaključimo, da so bile priprave naših vrhunskih tekmovavcev letos boljše kakor prejšnja leta, zato lahko od njih tudi več pričakujemo. To je ugotovila tudi zdravnica SZS dr. Zavrnikova, ki je opravila v soboto kontrolne preglede tekmovavcev s pomočjo step-testa. — P. U. Alkohol - naše zlo Zakaj je pošten gostilničar prodajal škodljivo vino — Koliko stane »hranljivost« alkohola? Ugleden gorenjski gostilničar je prek zadruge na Dolenjskem kupil nekaj vina. Dobil ga je pri kmetu, ki ima samo sortno grozdje, kar je bilo znano tako zadrugi kot tudi gostilničarju. Pri analizi vina pa so ugotovili, da )e bilo v njem toliko metilnega alkohola, da je zdravju Škodljivo in da ne sme biti v prometu. S poizvedovanjem so ugotovili, da je kmet kupoval vino samorodnic in ga nato prodajal kot svoje sortno vino. Ker je naš zakon o vinih v tem pogledu zelo strog, bo ta zadeVa zelo neprijetna za vse prizadete. Družina alkoholov Alkoholov je več vrst, vsi so močni strupi, metiini pa še prav posebno. Vsebujejo ga vina samorodnic kot na primer šmarnica in izabela, sicer pa se pridobiva tudi iz- zemeljskega plina metana ali z destilacijo lesa kot postranski produkt. Povzroča akutna in nevarna zastrupljenja. Med zadnjo vojno je skupina delavcev v metanu namočila pelin in ga potem pila. Vseh sedem se je težko zastrupilo, dva sta umrla. V samorodni-cah je toliko metana, da kronično zastruplja telo, posebno pa deluje na živčni sistem in povzroča težke okvare vida, sluha in živčno neuravnovešenost. Vse naše pijače vsebujejo etilni alkohol, ki nastaja z alkoholnim ' vrenjem sadnega sladkorja. Ta je zelo hidro-skopičen, zato je mogoče dobiti največ 96-odstotno kon- centracijo. Znan je tudi pod imenom špirit. Tudi ta kvarno deluje na ožilje, jetra, ledvice, srce in slabi' njihovo delovanje. Živčni sistem razburja ali pa hromi. Ustvarja močno žejo in povzroča pivsko strast. Njegova hranljiva vrednost je zelo majhna, razen tega ne deluje kot poživilo. Pivo vsebuje 3 do 6 odstotkov etilnega alkohola, vino 8 do 13, prošek 16 in žganje 35 do 55 odstotkov. Drage kalorije Čeprav ima 1 gram čistega alkohola 7 kalorij, za prehrano ni pomemben, ker je pretirano drag. Človeško telo ga kot energetsko snov lahko izkoristi le v 1 odstotku, ostalo pa izloči. Ce bi človek hotel' vse potrebne kalorije (okoli 3500 na dan) zagotoviti z alkoholom, bi ga to presneto veliko veljalo (če ob tem ne upoštevamo še škodljivosti, in deficitarnosti). Popiti bi mo- ral 100 šile žganja (7 tisoč dinarjev) ali 6 litrov vina (2400 dinarjev). Isto količino kalorij si je mogoče zagotoviti s 47 kokošjimi jajci (1800 dinarjev), 1,5 kilograma govejega mesa (1200 dinarjev), 5 litri mleka (300 dinarjev), 88 dekagrami sladkorja (150 dinarjev) ali 3,5 kilograma krompirja (105 dinarjev). Tako so torej v zmoti tisti, ki trdijo, da žganje daje telesu moč. Alkohol deluje na živčni sistem, v organizmu snrosti več energije, ko pa te zmanjka, nastopi močna utrujenost. Med škodljivim in koristnim V Jugoslaviji pridelamo letno okoli 700 tisoč ton grozdja, ki vsebuje toliko kalorij, da bi zadostovale za prehrano več kot polovice prebivavcev Slovenije. Ko je grozdje spremenjeno v vino, se njegova hranljiva vrednost zmanjša na količino, ki bi zadostovala le za 3 tisoč ljudi. Pred 10 leti, ko so bile pijače še poceni, smo v Jugoslaviji zanje porabili 108 milijard dinarjev. Nobeno sušno leto pri nas še ni povzročilo tolikšnih stroškov. Uživanje piva ne jemljemo kot zdravju Škodljivo, vendar tudi z njim ne gre pretiravati. Žganje naj bi uživali le kot Zdravilo, najbolje v čaju, Če smo močno segreti, mokri, prehlajeni ali v podobnih okoliščinah. Pogosto uživanje žganja pa naredi pijanca, človeka brez ponosa in dostojnosti. — F. S. Trgovina na Gorenjskem Se za korak naprej SREPA, 4. deeembrajg Gorenjska trgovska podjetja so s tako vnemo začela skrbeti za svoje prodajalne, da po vsej verjetnosti ne bontf več dolgo govorili, da trgovina nima pogojev za sodobno in kulturno postrežbo potrošnikov. Dejstvo, da skoraj vsak mesec dobimo po nekaj novih ali preurejenih loj*' lov, prav gotovo smemo pripisati tudi temu, da so p°* jetja z združevanjem združila razdrobljena sredstva W . sedaj lahko privoščijo tudi nekoliko večje investicije. V dneh praznovanja dneva ** publike so na našem obm°fj:vi|e. prh več novih oziroma Pr^TL. nih prodajaln, med njimi P"^. j eno samopostrežno trgovino^ Jetja »Živila« pri Vodov«**« stolpu v Kranju, obnovljeno večano samopostrežno »Prehrana« na Koroški njeni bližini še prodajalno spodlnjskimi predmeti, * Pa prodajalno podjetja U*u* x 0*f V Kropi so odprli novo prodajalno izdelkov umet no kovaške obrti. TI že od nekdaj sodijo m tovfl večje privlačnosti tega znanega gorenjskega kraja. Turisti in ostali obiskovavci Krope se bodo l ^ z veseljem zaustavili in izbirali v novi trgovini, saj je Izredno prijetna, v njej pa je tudi dovOU nosti za razstavo kar največ izdelkov Prenovljena samopostrežba »Prehrana« ima sedaj 136 kvadratnih metrov prodajne površnie. ffto cija Je veljala 4 milijone dinarjev. V njej bo odslej mogoče Izbirati med približno 2000 prodajni*^ meti. Predstavnik) podjetja menijo, da se bo prom et povišal za po)ov)co, saj bo razen iv ^et^0' artiklov zaposlena gospodinja tu lahko kupila še pakirano meso in za pečenje pripravljen0'^^ Napovedujejo tudi bogato izbiro delikates, že v tem mesecu bodo nabavili tudi kraški ln parm Na slik): prvi kupci neposredno po otvoritvi Nova specializirana blagovnica za gospodinjstvo Je prva te vrste v naši republiki. Uredilo J jje*L jetje »Merkur« Kranj ln Je eno Izmed sedmih prod ajaln, ki jih ima to podjetje v Kranju m ,0v, *^ ni. V blagovnici »Oprema« so v prvih dneh prodali za okoli 3 milijone dinarjev raznih pre° dokazuje, da Je bila taka trgovina v Kranju res potrebna ^14^3975985196403673364899^2731696469^^796^19314975^40447^540316973430549^4199538914^^^59^751^1491157344