TRST, četrtek 10. aprila 1958
Leto XIV. . Št. 86 (3931)
PRIMORSKI DHEVHIK
DANES	6
Cena 30 lir
Tel.: Trst 94-638, 93-808. 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. C. II. Ud. — TELEFON 93-ISI IN IMil — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2« - Tel
st. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. . Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 80. flnanino-upravni 120, osmrtnice 90 lir — MALI OGLASI: 30 lir beseda — Za Jugoslavijo cene oglasov po dogovoru.
NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 19a din — Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60-KB-1-Z-S75
-t-~- TTMiHTTii m i	I ir-, L-natm i.i.in-mrr-1 Hit.1 * r '	'	1	'
0 prekinitvi jedrskih poizkusov
Eisenhower za nadaljevanje eksplozij dokler se ne izdelajo «čiste» bombe
Po prihodnjih poizkusih no Puciiiku bo proučil, uii so podutki «zadovoljivi> * 0 pogojih za sklicanje konference ■ V Pragi sestanek zunanjih ministrov Poljske, ČSB in Vzhodne Nemčije
WASHINGTON, 9. — Predsednik Eisenhower je da-Ues na tiskovni konferenci izjavil, da bi resno proučil Prekinitev jedrskih poizkusov, toda le tedaj, če bi dobil radovoljiva poročila o uspehih pri prihodnjih ameriških poizkusih na Pacifiku.
Predsednik je poudaril, da 86 rnu ne zdi umestno že sedaj podati v imenu ZDA o namenih, kar se Nce morebitne enostranske Prekinitve jedrskih poizkusen, ki bi sledila nedavnemu zgledu Sovjetske zveze.
~edal je, da je naloga ameriških znanstvenikov dolo-trenutek, ko bodo poskusi ZDA na tem področju nudili podatke o izdelovanju «čistih* bomb. Te podatke je treba dobiti, preden se prouči prekinitev poizkusov.
Zaradi vztrajanja časnikarjev je Eisenhower zatem izja-U. da Ro resno proučil mož-|>ost prekinitve ameriških poskusov, takoj ko bodo dobili
“1'UHMl mmimiiMiiimiiiiiiiiiimiiiiin
Novi atentati na Cipru
^Nikozija, 9. — Danes so l 1 'zvršeni novi bombni a-ntati v Nikoziji. V predmestju je bomba poškodova-
la
električni transformator.
j.mgi dve bombi sta eksplo-blizu nekega letalskega P°rtšča in povzročili škodo, lot? otoku so raztrosili tudi lake EOKA, ki pozivajo pre-‘j,«*tvoi naj jutri začne Piosn0 stavko iz protesta. P; je še vedno zaprtih 600 ‘Prcanov, ter z zahtevo, naj dovoli povratek Makario-tud na otok. Stavka naj bo rdl protest proti izjemnemu lanju na otoku.
Gaitskcll o razgovoru z Norstadom
London, 9. — Laburistič-tj. v°ditelj Gaitskell, ki se je 4o« .vrni' 'z Pariza v Lon-p	je izjavil,	da	se je	v
I ‘*u razgovarjal z genera-br»	^orstadom	predvsem	o
Sjf^atomskem področju v <ja dnji Evropi. Pripomnil je, vs- Je bil njegov obisk po-■bel	norma'en	'n	da je	i-
vd- ,namen proučiti aktualna dvo auja NATO. Tudi pred ma letoma	je	obiskal
Slavi
01 štab NATO.
te nujno potrebne znanstvene rezultate.
Eisenhower ni hotel povedati, ali bodo lahko objavili poročilo njegovih znanstvenih svetovalcev, ki so ga pripravili pod vodstvom dr. Killiana in ki se tiče sistema ugotavljanja jedrskih eksplozij; to pa zaradi ameriške varnosti. Dejal je, da to poročilo, ki ga je on naročil svojim znanstvenim svetovalcem, spada v o-kvir stalnih proučevanj ameriške vlade na tem področju.
Eisenhower je dalje potrdil včerajšnje izjave Dullesa, da je potrebno povečati število ugotovitvenih postaj, ki so potrebne v vseh državah, ki izdelujejo jedrske naprave, zato da bo sistem nadzorstva nad eksplozijami lahko učinkovit.
Kar se tiče morebitne omejitve jedrskih poizkusov s »čistimi* bombami, je Eisenhcwer izjavil, da bi bila taka omejitev sedaj prezgodnja, ker da nobena do sedaj izdelana bomba ni povsem brez radioaktivnih ostankov, čeprav se je v tej smeri znatno napredovalo. Dodal je, da je glavni smoter še vedno izdelovati vedno »čistejše« orožje.
Predsednik je nato izjavil, da po njegovem skupno sovjetsko - ameriško proučevanje v zvezi z zadostno nadzorovano razorožitvijo, zlasti pa proučevanje tehničnih vprašanj o atomskem nadzorstvu, ni nujen pogoj za konferenco na najvišji stopnji. Neki časnikar je to vprašal predsednika v zvezi z njegovim včerajšnjim odgovorom na zadnje pismo Hruščeva.
Eisenhower je izjavil, da o-stane glavni pogoj za sestanek na najvišji stopnji primerna priprava konference. Ta pogoj pa se ne sme spraviti v zvezo z njegovimi zadnjimi predlogi Hruščevu.
Zatem je predsednik izjavil, da mu ni nič znanega o kakem javnem pritisku nanj v okviru volilne kampanje, da bi sprejel sestanek na najvišji ravni med Vzhodom in Zahodom. Dodal je, da se vsi Američani, ki se zavedajo važnosti konference, strinjajo o potrebi njene skrbne priprave.
V zvezi z gospodarsko krizo v ZDA je predsednik izjavil, da ne vidi nobene potrebe, da bi se že sedaj odločil za znižanje davkov. Dodal je,
da ima vzroke za upanje, da ki je skoraj enako pismom
se bo ameriško gospodarstvo zopet razmahnilo. Poudaril je, da je v ZiDA sedaj še vedno zaposlenih 62 milijonov oseb, da so pologi v bankah dosegli rekordno višino in da obstajajo olajšave za kredite. Glede znižanja davkov je predsednik izjavil, da bi bil tak ukrep lahko nevaren, češ da bi povzročil inflacijo. Dejal je tudi, da bi »svooodni svet» utrpel veliko politično škodo, če bi kriza še dolgo trajala.
Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je v Parizu izjavil, da francoska vlada »v celoti podpira« Eisen-howerjevo pismo Hruščevu.
V krogih blizu britanske vlade izjavljajo, da bodo Mac Millanov odgovor na zadnje pismo Hruščeva o prekinitvi jedrskih poizkusov verjetno poslali v Moskvo prihodnji teden.
Bonnska vlada je danes objavila zadnje pismo Hruščeva,
drugim državnikom
Tudi v Tokiu so dobili pismo Hruščeva, s katerim ta poziva japonsko vlado, naj podpre sovjetski sklep o prekinitvi jedrskih poizkusov. V krogih blizu japonske vlade izjavljajo, da bodo odgovor Ki-šija poslali čez dva ali tri dni. Kiši bo v svojem odgovoru izrekel zadovoljstvo nad sovjetskim sklepom in bo predlagal, naj bo prekinitev poizkusov trajna. Zagotovil bo, da bo Japonska skušala prepričati Angleže in Američane, naj sprejmejo enak sklep.
Medtem poročajo iz Prage, da je danes prišla tja poljska delegacija, ki jo vodi pomočnik poljskega zunanjega ministra in ki se bo udeležila konference zunanjih ministrov CSR, Poljske in Vzhodne Nem-či;e. Ker je poljski zunanji minister bolan, ga nadomešča njegov pomočnik Marjan Naz-kowski.
Voditelj kubanskih upornikov Fidel Castro .
»•- ■■HillMllltllllIIIIIIIIHI   HMHIIIHIIIIIIII    
Prvi dan zasedanja nacionalnega sveta KPI
Togliatti najbrž ne bo mogel sodelovati v volilni kampanji
Uradna izjava o sovjetsko-madiarskih razgovorih
Hruščev napoveduje koordinacijo pri proizvodnji Vzhodne Evrope
Težave pri dosedanjih razgovorih, ki se bodo v kratkem nadaljevali ter zajeli vprašanje specializacije in avtomatizacije
BUDIMPEŠTA, 9. — Hruščev in Kadar sta nocoj podpisala skupno izjavo o madžarsko-sovjetskih razgovorih. ZveceT so madžarski voditelji priredili večerjo na čast sovjetski delegaciji. Zjutraj se je Hruščev udeležil sestanka v madžarski akademiji znanosti, kjer je imel govor pred 400 madžarskimi intelektualci, pozneje pa je obiskal tovarno Csepel, kjer je govoril tamkajšnjim delavcem.
V svojem govoru je Hru
ščev sporočil,, da se bodo voditelji vzhodnih držav kmalu sestali s sovjetskimi voditelji in govorili o koordinaciji in specializaciji proizvodnje v teh državah.
Uradno poročilo o razgovorih pravi med drugim, da sta sovjetska in madžarska vlada naklonjeni likvidaciji vojaških oporišč na tujih ozemljih, ker so ta oporišča eden glavnih
lektualcem je Hruščev med drugim izjavil; »Mi komunisti smo morali imeti mnogo potrpljenja in posvečati veliko pozornost intelektualcem. Razumemo vaš težavni položaj. Ni težko za vsakogar takoj in jasno ugotoviti, kam »pada jn s kom mora korakati. Nekateri se ne morejo odločiti, medtem ko se drugi odločijo brez obotavljanja« Dodal je, da so imeli sovjetski intelektualci podobne težave po ok-
mo sestali. Smo demokrati in se po vrsti sestajamo v vsaki državi. Prihodnji sestanek bo morda v Budimpešti ali v kakem drugem kraju. Gre za enostavno in važno vprašanje. Delati je treba z mišicami, toda predvsem z možgani. Potrebno je, da delajo stroji za človeka, kar se lahko doseže samo s specializacijo in z avtomatizacijo«.
Po mnenju Hruščeva bo avtomatizacija omogočila socialističnim državam, da več proizvajajo, ne da bj se povečal trud; poleg tega bodo lahko zmanjšali število delovnih ur in zvišali mezde. Obtožil je kapitaliste, da se poslužujejo avtomatizacije, zato da bolj izkoriščajo delavce in da ve-
^TnliL«	mednarodne	odnose"	'S' so^jehsk.h ‘mteleVtuaf-	!	čajo brezposelnost. Obljubil je
•tninliHin	mednarodne	odnose.	premagala te težave.	!	madžarskim delavcem, da bo
Na koncu je Hruščev dejal,	zastopal interese njihove drža.
da morajo biti intelektualci	ve v Moskvi, čeprav se boji,
■■posredovalci med delavci in	da bo f° povzročilo »l.iubo-
kapitalisti«.	sumnost«. Poudarjal je skup-
V svojem govoru delavcem	I	nost interesov med Madžarsko
v industrijskem središču Cse-	j	in SZ: »Prišel bo dan, ko bo-
pel je Hruščev v začetku po-	do sovjetski in madžarski de-
strupljajo mednarodne odnose. Olje delegaciji sta izrekli prepričanje, da bi.,bil važen korak za omilitev mednarodne napetosti takojšnje sklicanje konference glavnih državnikov. Posebne važnosti v okvi-
ru učinkovitega sistema kolektivne varnojti bi bila skic-	.	••(,.-	.-...
nitev sporazuma q nenapada- hvall> °seb)a tovarne in je lavci uresničili sen o socia-aml atlantske- nato dodal, da te tovarne .se j h stični družbi. Ni si mogoče
Longo: <Smo za najširši sporazum in sodelovanje med silami, ki se sklicujejo na socializem in demokracijo»
(Od našega dopisnika)
RIM, 9. — Palmiro Togliatti bo moral nekaj časa počivati, kot so mu predpisali zdravniki, zaradi napornega dela v zadnjem času in pa zato, da se bo lahko udeležil zadnjega dela volilne kampanje. Tako je povedal danes na zasedanju nacionalnega sveta KPI Li Causi, predsednik po turnusu. Dejal je, da je Togliattija močno napadla —kegg ■ fj—nenadomest.
Influenca, ki mu je prepre
čila, da bi že 30. marca predsedoval zasedanju aktiva na Siciliji.
Jasno je torej, da si komunistični voditelji ne delajo u-tvar o dejavnosti Togliattija v bližnji bodočnosti. Mogoče bo lahko imel tri volilne shode proti koncu maja v Rimu, Milanu in Neaplju, kar pa seveda še ni prav nič gotovo.
Gotovo je, da predstavlja bolezen Togliattija prav v sedanjem času za KPI z govor-
očesu, ne vidi pa bruna v lastnem. Navedel je nekatere zanimive številke, ki kažejo, da so med kandidati stari borci delavskega gibanja in pa
nacionalističnega čuta«. Dodal je, da vcepljajo nacionalistične strasti že mladini v šolah. »Tudi sedanja volilna kampanja v Italiji, je dejal Raab.
mladi ljudje, ki so se izobli- kazeina zaostritev političnih
kovali v teh letih. Posredno jo omenil primer Corbija ter dal razumeti, da bo prišlo do
ljivo Izgubo, kar se je lahko	od-	opozoriti	na	mednarod-
Še yedno na mrtvi točki
Posredovanje Murphy ja in Beeleya
menila, da »e je odpovedala
GaJjia ,ni'k francoske vlade škega • dar>es sprejel ameri-vajc- angleškega posredo-je u-^Unphvja in Beeleya, se «a» -be? zaključila »prva fa-Uslv. „ d	meriških	dobrih
tičala akt*čno je zadeva ob-T0 na mrtvi točki, hašnin? po,1'dili udeleženci dajal; - . razgovorov, ki so tra-Sovorfš 30 do 17-30. Pri raz-a'U&rri le oil u<d*iežen poleg c«v tu?.* ln obeh posredoval-»eau, lunanji minister Pi-
*!» wa?Kovc>rih so časnikarji Ja j1vJasanJa dobili odgovor, Urbhv ?‘mai° kaj povedati, bled "Je samo izjavil, da »o "‘teviiH govorom proučevali
Spanja lahuedstva*' da bi po' a borir. napredovala, ter S.**6« n. ° r**pravlJ»li v , Allarri sep francoske vlade. rancDskPa, i« izjavil, da ima »skf, .vlada sedaj pred se-■prancuP'no Predlogov«.
** sodi; ki politični opazoval-^»ViU ’ da tuniška vlada ni Zavmu Predlogov, pač pa »tvo 0u a Predlog za nadzor-
j Urphv . irsko-tuniski meji.
*oseči n!" Beeley sta skušala »k* vkri .?ust'i'vost franco-se Vs-6' se Prepreči, da t0stni	VrniU	v	var-
tojutrišn; Dei,9tvo, da bodo fran ®m, razpravijali na fezi, *? °®ke vlade s tem v dcmrnV r‘®ki m*ri opravi-da j' Pri»'o do k,u sklen ga)’- V Pričakova-*?ia Mur?X *rancoske vlade O^rizu y in Beeley ostalu
S?-, hadzo^rašanje *e ved-
meii u° ob slžirsko-tu-ifcVraaa O«. pa *a Burgiba i2S 1rancoP,tZOV?Jci pr»vijo, da D»ri- in 1 vl,kda »»daj dve in r w,Ce.r obrnit, ,4 na J,.,sPreje(i tozitj Tunizijo.
r,kom n*dzorstvo samo na - Pa K: orbmlju. Prva reš;-icl.ii . Plla samo v škodo
v-Uei i ji	r bi ge Francija iz
it ' in bi „s5,r-menila v tožen-u? dD ZN neizbežno pri-
v Av?e diskusije o po
la* “klnn ?,ru' Tega se Fran' r**itav '?°giba. Tudi dru bi za Francijo po-
zahtevi, naj se Tunizija »ne vmešava v alžirski spor. Tudi glede tega ne misli Francija popustiti.
V Franciji še nekoliko upajo na rešitev, toda v Tunisu ao prepričani, da se bodo morali znova obrniti na Združene narode spričo francoske nepopustljivosti. V političnih crogih v Tunisu izjavljajo nocoj, da je Burgiba že poslal navodila v tem smislu tuniškemu predstavniku v OZN.
Francoski vladi naklonjen tisk govori seveda o Burgibo-vi nepopustljivosti, medtem ko izjavlja »Humanitč« med drugim: »Na koncesije, v katere je Burgiba privodil, da omogoči zopetno 7,bližanje, je naša vlada odgovorila samo s postavljanjem nesprejemljivih pogojev.* List poziva nato na prenehanje vojne v Alžiru ter na uvedbo novih in plodnih odnosov med Francijo in tremi severnoameriškimi državami.
Londonski »Times* pa pise, da se bo angleško-ameriško poslaništvo spremenilo v nič zaradi slepe ulice, v katera je zadeva zašla. List dodaja ida to vendar ne pomeni, da je posredovanje bUo povsem odveč. List omenja med dru-
gim, da bi morda bilo dobro
fceraj 8(a Qba posredovalca govorila sest ur s Gaillardom-Jutri seja vlade
9- — V majhnem SreuliRa .,Barbeziu, kjer je Galij"ai-a	francoske vlade
šlte«* . dane« sprejel ameri-»ngleškega posredo-tyja in Beeleya, se
stališč«.
Kancler je dejal, da je med svojimi razgovori z italijanskimi politiki skušal na vse
priznati to, kar loči Francijo in Tunizijo, t. j. vojna v Al-žinu, in dodaja, da bi morda bilo pametno za Francijo, če bi sprejela skupine opazovalcev samo na alžirski strani meje «v upanju, da bi se ta sistem po/,neje razširil na drugo stran«.
Kakor poročajo iz Tunisa, se govori, da so se voditelji alžirske narodnoosvobodilne fronte vsaj za sedaj odrekli prvotnemu načrtu, da bi v Kairu ustanovili alžirsko vlado. Člani glavnega organizma o-svobodilne fronte, ki je »koordinacijski in izvršni odbor«, bodo prišli danes ali jutri v Tunis, da pripravijo kongres severnoafriške enotnosti, ki se bo sestal 27. aprila v Tanger-ju v Maroku. Baje bodo delegati proučevali možnost /.družitve alžirske narodnoosvobodilne fronte z maroško stranko istiklal in s tuniško stranko neodestur.
V zadnjih 48 urah je bilo na aižirakem ozemlju vec spopadov, med katerimi je po francoskih trditvah padlo 300 Alžircev. Glavni spopadi so bili na goratem področju Rn-nier ;n Gounod ter na področju Negrine. Na ostalem ozemlju pa je bilo več atentatov.
danes opazilo, ko je na zasedanju nacionalnega sveta govoril Longo. Njegove besede so gotovo učinkovite, toda brez tiste jedkosti in tistih stilističnih fines, ki jih je mogoče najti v Togliattije-vih govorih.
Longo je natančno pretresel tako v notranji kot v zunanji politiki učinke dvanajstih let, ko je imela KD pravzaprav monopol na oblasti. Dejal je potem, da je v juniju 1953 bila veleoblast KD nalomljena,: toda tedanje napredovanje levice ni zadostovalo. -Danes je potreben še en sunek, da bo prišlo do sestave vlade, ki bo mogla tolmačiti demokratične zahteve delavskega razreda. »Zaradi tega, je nadaljeval Longo, bomo trdi do vseh. ki si prizadevajo, da bi postavili pre-graje med delavskim razredom. Smo za najširši sporazum in sodelovanje med silami, ki se sklicujejo na socializem in demokracijo.« Govoril je nato o odnosih z manjšimi strankami in PSI. Socialiste je pravzaprav Longo večkrat omenil, toda vedno je poudaril nujnost, da v PSI n’hče ne podleže protikomunističnemu izsiljevanju, ki ga postavlja KD in druge politične struje. Vsakdo naj ohrani svojo fiziognomijo in svojo avtonomijo, toda nihče naj ne sodeluje pri nestrpnih diskriminacijah. Brez sporazuma ni možnoiti za napredovanje delav-Jsega in demokratičnega gibanja in zato ostaja KPI najbolj za enotnost delujoča sila v italijanski politični skupnosti in zaradi tega meni, da lahiko zahteva od volivcev, da volijo ne za KD, temveč za KPI, ki hoče napraviti iz prihodnje parlamentarne dobe dobo miru s tem, da odtegne Italijo od nevai^ nega sunka k oboroževanju, k razdelitvi, k hladni vojni, k atomskim grožnjam; KPI hoče, da se v prihodnji parlamentarni poslovni dobi začne izvajati ustava ter ugodi pričakovanjem delavskega jn kmečkega sloja. Na koncu svojega poročila je Longo tudi omenil listo kandidatov. Ob-
kritega političnega nesoglaša-nja in zaradi nediscipline. Na kratko je omenil tudi potrebo za okrepitev sindikalnih borb v bližnji bodočnosti.
Popoldne so med drugimi govorili Lajolo, Ingrao, Bonet-ti, Scoccimarro in pa Butlo ža tržaško federacijo KPI. Delo se bo nadaljevalo in zaključilo jutri.
Med zasedanjem so člani nacionalnega sveta, ki zaseda v dvorani kongresov EUR, dvakrat navdušeno i ploskali odsotnemu Togliattiju.
A. P.
ne obveznosti v zvezi s sporazumom o Južni Tirolski, /avstrijski kancler je dalje izjavil, da je razsodba sodišča v Tridentu pokazala vsemu svetu, da se morajo tudi Italijani prepričati, da so s to razsodbo škodovali Italiji sami, in da je pravilnost avstrijskega
nju med držav ga bloka in državami varšavskega bloka.
Poročilo pravi dalje: »Delegacija madžarske ljudske re-; publike poudarja zgodovinsko j važnost sklepa vrhovnega sovjeta o enostranski ukinitvi poizkusov z atomskim in vo-I dikovim orožjem v Sovjetski zvezi. Ta sklep odpira možnost splošne ukinitve poizku-j sov z atomskim in vodikovim I orožjem v vseh državah za i vedno. Obe strani sta izrekli upanje, da bodo tudi druge države, ki imajo jedrsko o-rožje. takoj ukinile jedrske eksplozije. Sovjetska zveza in madžarska ljudska republika podpirata konkretne ukrepe v razorožitvi in obtožujeta oboroževalno tekmo ter vojaške priprave, ki jih nadaljujejo države NATO«.
Poročilo izreka tudi resno zaskrbljenost zaradi sklepa za-hodnonemškega parlamenta o atomski oborožitvi Bundesweh-ra in o graditvi tujih raketnih oporišč na zahodnonem-škem ozemlju. »Položaj, ki je z več strani podoben položaju, kakršen je bil, ko je Hitlerjeva Nemčija začela priprave za novo vojno, se poraja v Evropi kot rezultat te politike Zahodne Nemčije,« pripominja poročilo.
Ooe državi odločno nasprotujeta, da bi se vprašanje položaja v vzhodnoevropskih dr-
zdaleč ne odgovarjajo temu, kar terja sedanja raven. ■■Preiti moramo k specializirani proizvodnji in k avtomatizaciji. Da bomo lahko več proizvajali, moramo več sode. lovati pri proizvodnji vseh socialističnih držav. Skušali smo diskutirati z nekaterimi pred-sedViihtii vlada, toda razlili smo se, ne da bi kaj sklenili. Razumemo problem, toda vsi de. lajo prav nasprotno, kar bi bilo treba. Prijateljske države trpijo zaradi tega bolj kakor Sovjetska zveza, ker je ta dovolj velika, da lahko razširi specializirano proizvodnjo v okviru svojih meja To sodelovanje je potrebno v državah, kakor so Madžarska, Romunija, Albanija. Te hočejo sodelovati, toda samo s Sovjetsko zvezo. Toda ko gre za sodelovanje med njimi, se vse ustavi.«
((Kritizirati moram voditelje teh držav. Toda kmalu se bomo s tem v zvezi sestali in bodo o tem govorili. Sicer pa nismo še določili, kje se bo-
HiliilliiiiiiiiilliiilliiiiiiiiiiiiiiiliiiiliiiiiitilliiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimimtiiiiiiiimiiiiilililiiilllltllll
Vorošilov obišče
Vladimir Popovič verjetno novi tajnik za zunanje zadeve - Maršal Tito bo na seji skupščine 17. aprila podal poročilo o štiriletnem razvoju Jugoslavije Izdali bodo vsa dela Borisa Kidriča
Poročilo poudarja zatem, da	...
sta obe partiji odločeni bori- (°d »asega dopisnika) ima se bo udeležilo 37 jugo-ti se proti revizionizmu sek- BEOGRAD, 9 — Danes je slovanskih podjetij. t taštvu. in dogmatizmu, »ki j bilo uradno objavljeno, aa bo! Beograjska založba »Kultu-tomobilu. l.etalo je	skušalo	|	kopljejo jarek med	partijo	na vabilo predsednika repu- ] ra« pripravlja posebno izdajo
pristati na letališču v	Mansto-	j	in množicami«.	blike maršala Tita maja pri- ; vseh del	uglednega jugoslo-
nu.	,	T	j.	V	govoru	madžarskim	inte-	I	Spel na uraden obisk v Jugo- J vanskega revolucionarja, dr-
■■■iiiMtiiiiiHiiiiiiHMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiMMiiHiiimiiiHHinintiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiuiiiiiiiiiniimiiiiiiniiiiiiiiiiH	s'‘‘v!j0 piedsednik prezid ja , žavnika,	g( spodarstvenika in
: 'mi - **	vrhovnega sovjeta ZSSR Kli- ; teoretika	socialističnega in go-
stališča bila znova potrjena._______________
V izjavi v tiskovnem uradu žavah postavilo na dnevni red avstrijske ljudske stranke je j Raab dejal; #Napravili bomo,
’ kar bomo mogli, da se vprašanje Južne Tirolske zadovoljivo reši z o obe prizadeti državi v interesu Evrope, predvsem pa v interesu naših juž-notirolskih bratov*.
Raab o Južni Tirolski
DUNAJ, 9. — Avstrijski kancler Raab je v zvezi s svojimi zadnjimi razgovori z italijanskimi državniki poudaril, da je »na žalost stvarnost, da je italijansko ljudstvo polno
LONDON, 9. ■— Neko ameriško reakcijsko letalo je trčilo ob avtomobil, pri čemer »o bili ubiti štirje potniki v av-
konference najvišjih. Sovjetska delegacija pa izreka razumevanje do naporov madžarske vlade, da znova naveže normalne odnose z vsemi državami, ki to želijo.
Izjava govori nato o sovjetski gospodarski pomoči Madžarski ter o pomoči ob uporu leta 1956.
predstavljati, da bi mi, ki smo napravili revolucijo, jedli vsak dan pečenko in da bi pustili, da se drugim cedijo sline. Potrebno je, da so tudi drugi pri tem udeleženi po načelu občujočih posod. Stopit: moramo vsi skupaj v komunistični svet«.
V zvezi z vstajo leta 1856 na Madžarskem je Hruščev izjavil, da je bilo «malo prevaranih delavcev, ki so stopili na stran kontrarevolucijo«. Toda »kmalu so menjali idejo, ko so spoznali, kaj se dogaja«. Obtožil je zahodne imperialiste, da so prav tako kakor v Gvatemali hoteli zrušiti demokratični režim na Madžarskem. »Toda nikoli ne bodo uspeli znova uvesti kapitalizem v socialističnih državah in vsi njihovi tozadevni načrti so zgrajeni na pesku«.
Sovjetska delegacija bo jutri zfntTJj' odpotovala iz Budimpešte. Pred odhodom bo imel Hruščev nov govor.
Aktija Castro vib upornika v proti kubanskemu diktatorju
Bombni atentati, spopadi in stavka v Havani
(iment Vorftšilov. •	j	spodarskega razvoja Jugosla-
Z izvolitvijo enega izmed ; vije Borisa Kidriča. Delo bo dosedanjih podpredsednikov ! izšlo v petih zvezkih, od kz,-zveznega izvršnega sveta Sve-1 terih bosta prva dva izšla ju-tozarja Vukmanoviča za pred- j lija in septembra, ostali trije
HAVANA, 9. — Skupina ku- I agencije United Press je eks-banskih upornikov, ki pripa-1 plodirala bomba. Policijski dajo gibanju Castra, je danes | agenti, oboroženi z brzostrel-
zasedla radijsko postajo v Havani ter je pozvala prebivalstvo na splošno stavko proti Batistovemu režimu. Uporniki so nato- radijsko postajo zažgali in se umaknili.
V . sredini mesta so danes večkrat slišali streljanje. Večja skupina upornikov je napadla neko orožarno. V vladnih krogih trdijo, da šo v spopadu ubili vse upornike, ki so se skušali polastitir orožja. Zanikali pa so, da so se uporniki polastili dveh radiotelevizijskih postaj in ju zažgali.
Pred uradom ministrskega predsednika je eksplodirala bomba in povzročila prekini-
žaloval je špekulacije vladne- tev električnega toka na vsem ga tiska, ki išče iver v tujem I področju. Tudi pred uradom
enostransko popuščanje
(Iz iJeza*)
kami ter agenti vojske 'so začeli v Ulici Prado, ki je glavna ulica v Havani, sistematične preiskave po' hišah, kjer iščejo oborožene upornike. V tem predelu mesta je tudi eksplodirala bomba. Električni tokJ je bil prekinjen v mestni četrti, kjer so glavne banke in trgovine. Vae banke so takoj po eksploziji bombe zaprle urade in vsi uradniki so zbežali na varno. Zaprli so tudi vse trgovine.
Prekinitev električnega toka in telefonskih zvez v mestu je povzročila precejšnjo zmedo in težko si je ustvariti jasno . sliko o položaju. Vse ulice so polne oboroženih policistov in vojakov. Vse trgovsko poslovanje v mestu je ustavljeno in policija skupno z vojsko neprestano išče upornike.
Po vesteh, ki so jih dobili New York, se je začela splošna stavka v mestu San-tiago. To mesto leži ob vznožju gorovja Sierra Maestra in je drugo mesto na KuDi. Mesto je v sredini pokrajine O-riente, kjer so uporniki precej številni in praktično obvladujejo položaj. To mesto je bilo neka, dni popolnoma odrezano od ostale države zaradi številnih akcij upornikov v njegovi bližini. Uporniki izjavljajo, da imajo v tem mestu 5000 oboroženih civilistov, ki so pripravljeni priti na ulice in začeti borbo. Vlada je poslala policijska in vojaška ojačenja v mesto,
sednika Zveze sindikatov Jugoslavije so se v beograjskih političnih krogih pričela ugibanja, kdo bo zavzel njege vo dosedanje mesto v zveznem
pa do konca leta. Aprila bo izšla v Ljubljani prva od dveh knjig o nekaterih delih Borisa Kidriča. Ob 5. obletnici smrti Borisa Kidriča bo
Preteklo noč je nastala eks-1 red*.
plozija v skladiščih družbe »Cuban Air Products Comp.* v Santiagu. ki je ameriška last. Poslopje je v bližini glavnega štaba in je bilo pri eksploziji popolnoma uničeno. Nočni čuvaj je baje ostal pod ruševinami, medtem ko so bile ranjene tri osebe.
Kubanski predsednik Batista je francoski agenciji France Presse izjavil, da . bodo odpor upornikov v pokrajini Oriente strli »v enem ali dveh mesecih« in da bodo volitve potekale »mirno« na določen dan, t. j. 3. novembra. Batista je izjavil, da nasprotuje, da bi opazovalci OZN ali kaka druga mednarodna organizacija nadzorovali volitve.
Dopisniku Anse v New Yor-ku je vest o neredih v Havani potrdil neki diplomat med telefonskim pogovorom. Do neredov je prišlo med splošno stavko, ki jo je proglasil Fidel Castro. Policijske sile so imele ukaz streljati na vsakogar, ki poziva na stavko. Med telefonskim pogovorom se je slišalo streljanje pušk in strojnic. Največji neredi so bili v zahodnem delu mesta, kamor so poslali velike policijske oddelke. Telefonski pogovor je bil večkrat prekinjen in slišali so se drugi glasovi. Slišalo se je med drugim: »Muera Batista«. S tem je bil razgovor končan.
Kubanski vlada je zvečer objavila uradno poročilo, ki trdi, da so zatrli poizkus upora privržencev CaJtra in »komunističnih elementov*. Poro čilo dodaja, da so v Havani j in v vsej državi »vzpostaviti
izvršnem svetu. Po vesteh iz I jutn v domu sindikatov v poluradnih krogov se med mo- j Beogradu komemorativna se-rebitnimi kandidati za pod-! ja, na kateri bo govoril član predsednika omenjata državni | izvršnega komiteja ZKJ Ivan tajnik za zunanje zadeve Ko- ' Gošnjak.
ča Popovič, katerega bi na po- j	B.	B.
ložaju državnega tajnika za i	 «»---
zunanje zadeve zamenjal se-1
Vladimir Popovič, m predsed- 1 Guidotti pri Popoviču
nik odbora za gospodarstvo
MijaUo Todorovič. Predvidevajo se tudi druge spremembe v zveznem izvršnem svetu. Med 13 kandidati za člane zveznega izvršnega sveta
BEOGRAD, 9.	— Jugoslo-
vanski zunanji minister Popovič je danes sprejel italijanskega poslanika v Beogradu Guidottija. Govorila sta o glav-
se omenjajo dosedanja pod- 1 nih vprašanjih, ki se tičejo predsednica zvezne skupščine obeh držav, ter o splosntm
f . ...	.	.	<	.	i__ morlrtarnHriom no
Lidija Sentjurc in dosedanji predsednik Zveze sindikatov Djuro Salaj. Predsednik odbora za ljudsko zdravje dr. Pavle Glegorič je kandidat za enega podpredsednikov zvezne skupščine. Državni podtajnik za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler, ki je bil na volitvah izvoljen za poslanca tolminskega volilnega okrožja, je kandidat za predsednika skupščinskega odbora za zunanje zadeve.
Po informacijah Jugopressa bo na eni prvih sej nove zvezne skupščine, ki se bo sestala 17. aprila, predsednik republike maršal Tito pred izvolitvijo predsednika republike in nove vlade podal poročilo o preteklem štiriletnem razvoju Jugoslavije in o delu zveznega izvršnega sveta.
Državni podtajnik za zunanje zadeve dr. Vladimir Velebit se bo udeležil jugoslovanskega dne, ki bo 18. aprila na milanskem velesejmu. Jugoslovanska podjetja bodo na letošnjem velesejmu razstavljala kolektivno. Velesej-
mednarodnem položaju.
Protest proti pobijanju ptic selivk
BONN, 9. — Društvo za zaščito živali v Bonnu je sporočilo, da bodo v kratkem priredili demonstracije pred italijanskim poslaništvom v Bonnu. Predsednik društva Erich Fischer je izjavil tisku, da je njegova organizacija poslala januarja in marca dve pismi italijanskemu predsedniku Gronchiju in protestirala proti pobijanju ptic selivk v Italiji. Delegacija društva bo prihodnji teden obiskala italijansko poslaništvo in ponovno protestirala.
Ze januarja je društvo sporočilo, da se bo obrnilo na javnb mnenje, če njegovi protesti ne bodo imeli uspeha, in da bo pozvala nemške turiste, naj bojkotirajo Italijo med svojimi počitnicami.
Vrem« včeraj: Najvišja temperatura ia,6, najmzja 6,3, zračni tlak 1013,5, veter 23 km na uro, vlaga 49 octa|t., morje razburkano, temperatura morja 9 stopinj, Vreme danes: Oblačno z delnimi razjasnitvami.
JANKO FURLAN
sedemdesetletnik
Priprave za volitve
70-letnico tovariš Janko Furlan Številni njegovi znanci, prijatelji in nekdanji učenci iz Sempolaia, bližnjih in daljnih krajev, in mesta in z dežele tostran in onstran meje — mu ob lepem jubileju i-skre.no čestitajo in želijo še mnogo let zdrav jla in plodnega delovanja. Cevruv nosi že sedem križev na svojih ramenih in bi imel po dolgih letih plodovite dejavnosti vso pravico do mirnega pokoja, naš neutrudni Janko še vedno dela Skrbno in z vso vnemo idealista sledi razvoju dogodkov v svetu in pri nas. najbolj pa so mu pri srcu kulturni m socialni napredek našega delovnega človeka, bodočnost naše mladine in utrditev ter -razvoj našega gospodarstva. 7.a te smotre je delal od svojih mladih let. Borbi za socialne in narodne pravice našega ljudstva je posvetil svoje življenje, vse svoje sile in sposobnosti. To je možak starega kova in naprednega duha; zares prava I raška korenina To potrjujeta njegova življenjska pot ter
Tiho iu skromno, kakršen j looal gtn »Delu», ki p« . j# je po naravi je v Seinpola- [vodil tovariš Regent. Zaradi ju praznoval včeraj svojo \ njegovega delovanje An napredne mieelnosti so ga fašisti začeli preganjati in , mu niso dali več miru. Leta 1922 so mu postavili na balkon prei stanovanjem v šoli , ekrazitni naboj, katerega eksplozija je močno poškodovala stanovanje ig pohištvo. JVič ga ni prestrašilo in je nadaljeval s svojim delom, fašisti pa s preganjanjem in z grožnjami. Zaprosil je za premestitev in je bil premeščen v Nadanje selo pri Šempetru na Krasu. Nadaljeval je seveda po svoji poti, fašisti pa so ga ši bolj zasledovali in preganjali zlasti o priliki volitev, ko so se v Košanski dolini precej uveljavile napredne struje. Zapustiti je moral šolo in si poiskati zasebno službo. Tako je prišel h kmetijski za drugi v Ilirski Bistrici, ji pomagal ter širil in utrjeval zadružno misel v Reški dolini ■n Brkinih. Tudi to ni bilo pogodu fašistom. Postavili so ultimat: »A>i Furlana proč, ali vam pošljemo kom.sarja«. Septembra 1928 so ga hoteli aretirati in odpeljati na Li-pari, pa jim je nekaj ur pred aretacijo zbežal čez mejo. Družina je prišla za njim šele pozneje.
Naselil se je v Mariboru; pa zaradi svoje napredne miselnosti in delovanja ni imel miru niti v tedanji Jugoslaviji. Premestili so ga v Prekmurje, dve leti je bil p Makedoniji, kjer je vodil naselbino primorskih izseljencev, a se je vrnil spet v Maribor, kjer je poučeval ntf tretji deški osnovni šoli tn organiziral prvo šolsko zadrugo, o kateri so pohvalno ptsafi 'tudi nekateri beograjski listi.
Prišla je druga svetovna vojna. Nemci so zasedli Maribor in že istega dne so ga gestapovci iskali. Pa jim je tovariš Furlan tudi tokrat pravočasno prekrižal račune in zbežal v Banja Luko, kjer je ustanovil in vodil odbor za pomoč slovenskim pregnancem Takoj po končani vojni se je vrnil v Sempolai, v svoj domači kraj, na katerrga je bil "edno navezan. Bil je član PNOO, leta 1948 pa so ga povabili v Istro, kjer je organiziral kmetijske tečaje v Portorožu ter gospodarsko šolo v Kopru, ki jo je vodil dve leti. Zbolel je n A očeh it. se je moral vrniti domov, a ne mirti je; še vedno piše razne članke, da bi pripomogel k napredku našega človeka.	...	....
Leta 1913 se ji poročil z brhkim kraškim dekletom Natalijo Berginčevo fr Sem-polaja. Svoje tri otroke, Dušana, Julko in Vido je vzgojil v naprednem duhu.
Preddlgtr bi bilo. če bi naštevali, kaj ’ vse je tovariš Furlan, ki ga štejemo men naše stalne sotrudnike, napisal, pri «DeIu», »Edinost », »Novem rodutt, «Gospodarskem vestniku». «Grudiv, tZm-druhietn vestniku*, «Ljudskem tedniku» in »Primor.• dnevniku«. Omenili pa še moramo, da je leta 1928 »Goriška Matica» izdala njegovo knjigo »Danska in Danci», da j» bil- (lan pevskega tbora primorskih učiteljev, ki ga je vodil pokojni Srečko Kumkr, in da je med ustanovitelji
Včeraj so predložili svoje liste PLI, PRI-PR, PSI in Tržaška unija
v	1
Čudne'mahinacije v zvezi z listo < Tržaške unijo
Danes do 20. ure bodo predložene vse liste —^- —-   - ......................
ugled, ki ga uživa med našim ljudstvom
Janko Furlan je sin kraške kmečke družine; na to je ponosen in vsakomur pove. Rodil se je 9. aprila 1888 v Mavhinjah. Osnovno šolo je obiskoval v svoji rojstni vasi.
Nadarje-ega dečku so starši poslali v pripravnico v Sežano, nato pa na slovensko učiteljišče v Kopru, kjtr se je tedaj pripravljal prvi kader primorskih učiteljev, ki je zaoral glatjoko brazdo v ledino slovenskega šolstva in prosvete v Istri ir po vsej Primorski.
Prvo službeno mesto je imel v Stomažu na Krasu, potem v Temnici Prišla je. prha snet ovna vojna in moral je v vojsko Po vojni je dobil službo v Scmpolifiu kjer je bil istočasno nekaj let tudi tajnik šempolajske občine, ki so jo nato oblasti razpustile in priključile Nabrežini. Poleg tega pa je vodil vaški pevski zbor tu dramski odsek »Ljudskega odra«. Kjerkoli, je nato služtroval, se je poleg J »Kmečke zveze«, pri kateri je pouka posvečal tudi prosvet- j zdaj član njenega nadzorniga nemu in političnemu delova- odbora
i... •
Včeraj dopoldne in popoldne sta bili enotni zborovanji uslužbencev občinskega podjetja Acegat. ki so razpravljali s svojimi sindikalnimi zastopniki o položaju, ki je nastal, ker hoče vodstvo podjetja odpovedati sedanjo pogodbo in razdeliti uslužbence v dve kategoriji. Sindikalist Giuricin je govoril o tehnični plati vprašanja, Borto-lotti pa o poteku zadnjih pogajanj in razgovorov z vodstvom Acegat. Delavci, ki so se v polnem številu udeležili zborovanja, so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem govornikov	in dokazali
svojo borbenost ter odločnost. Oba govornika sta poudarila, da bi bili z izvedbo nameravanega ukrepa	zelo prizadeti vsi: , sektorji	gi«de c eko-
nomskega stanja, napredovanja ter socialnih	pridobitev;
predvsem pa bi bili prizadeti novi uslužbenci.
Na zborovanjih so sklenili, naj se te dni izvede med u-službenci referendum glede pooblastila sindikalnima organizacijama za nadaljnjo akcijo v zaščito prizadetih delavcev. Tajništvi obeh strokovnih' zvez bosta skušali doseči sporazum z neposrednimi pogajanji z vodstvom Acegat če pa bo to nemogoče, bosta sklepali o nadaljnjih ukrepih in razširitvi borbe.
• • •
Kakor je bilo napovedano, je bilo sinoči v Ljudskem domu v Ul, Madonnina zborovanje delavcev, ki ga je organizirala Zveza kovinarjev FIOM. Pokrajinski	tajnik prof.
• •III lili lllll IIIIII lil lllllllll lili IHIIIIIIIIIIfllllll III llllllllllllll lllll MIIIIIIIIHIMIIIIf IIIIIIIMI	Ml	MIHlIMHMMttMHNI
nju, Ze od leta 1919 je sode-
A. B.
Včeraj popoldne oziroma proti večer#. so predloitift °-krožnemu volilnemu uradu •Ur: kandidatne liste. Prvi so predložili uradno overovljene podpise in seznam kandidatov predstavniki PLI in bo torej znak te stranke na četrtem mestu na glasovnici, kjer bo na prvem mestu KD, na drugem KP1 in na tretjem MSI. Na liati PLI kandidirajo: od v. Nello Morpurgo, odv, Corra-do Jona, odv. Piero Ponis in kap. Giovanni Suttora
Kmalu zatem so predložili svojo listo združeni predstavniki PRI in PR. na kateri kandidirajo- prof. Edoardo Clmbat, Elio Geppi (oba PRI) in prof. Livio Pesante ter Le-tizia Svevo Fonda-Savio. Na šestem mestu bodo predstavniki PSI in na tej listi kandidirajo; poslanec Giusto Tolloy, Stane Bidovec, dr. Bruno Pin-cherle (predstavnik UP) in dr. Salvo Teiner (tajnik PSI).
Za svojevrstno presenečenje'
je poskrbel »spreobrnjeni* Carlo Tolloy, ki je nekaj minut, preden so zaprli urad, prinesel kandidatno listo »Tržaške zveze« in več kot pet sto overovljenih podpisov. Na tej liati kandidirajo:	Carlo
Tolloy, ing. Giuseppe Turra, študent Mario Cosanz in Um-berto Corrado. Značilno je, da sinočnja uradna agencija ANSA komentira edino to tržaško kandidatno listo in pravi, da je ta lista rezultat raacepa med vrstami indipen. rientistov in da »Tržaška zveza* predstavlja umerjenejšo skupino in da je že v preteklosti bila v nasprotju s skraj. no levico.
Po mestu se v zvezi s to listo zelo vztrajno govori o najrazličnejših mahinacijah, kj nikakor ne morejo biti brez zveze z že omenjenim »spreobrnjenjem*
Skupno je do sedaj predloženih sedem kandidatnih list in bodo danes zjutraj
Zborovanji mlužbencer Acegat*
Z referendumom bodo pooblastili sindikate za nadaljnjo akcijo
Na zborovanju FIOM je njen tajnik govoril o uspehu tefa sindikata v tovarni FIAT
Izpred prizivnega sodišča
Potrjena obsodba starega Furlana obtoženega nezakonite žganjekuhe
Dva meseca zapora za pretep žene - Znižana kazen perverznemu
________________________._______ ■	■	—	—— -fti—«—tvA*
Ce finančni organi izvohajo, da nekdo kuha žganje, tedaj ne mirujejo več. Toliko časa preiskujejo, dokler ne odkrijejo, kar so želeli. Seveda morajo imet, kakega človeka, k: jih opozori na ilegalno žganjekuho. kot se je zelo verjetno pripetilo oktobra 1955. leta v Brugneri pri Vidmu. Poveljstvo leteče brigade iz Sadile je bilo namreč obveščeno, da 63-letnj Sante Pegolo iz Ul. S. Trinitii kuha iz tropin žganje. 10. oktobra je Pegolo dokončal trgatev in 21. istega rr.eseca so agenti finančne straže dobili nalogo, da pregledajo vse njive v okolici Pegolovega stanovanja. Sreča jim je bila mila, ker so kakih 500 metrov od moževega stanovanja odkrili sredi koruznega nasada kotel za žganjekuho. Nedaleč °d njega je bilo nekaj stotov že skuhanih tropin, posodo za olje, ki jo je «žganjekuhar» verjetno rabil za prenos vode, in časopis v nemščini z moko, k, je verjetno služila za zamašitev špranj na delih preprostega kotla.
Preiskovalni organi so mislili, da mora biti tudi žganje v bližini. Tega pa ni bilo in ga niso našli niti med natančno preiskavo v Pegolovem domu. Čeprav je mož tajil, da bi kuhal žganje, sklicujoč se, da je verjetno delo kakega neznanca, so ga finančni organi vseeno prijavili sodnim oblastem in prijavo tudi utemeljili.
Po njihovem mnenju je bilo proti Pegolu precej dokazov. Nemogoče si je zamisl,-ti da bi kak neznanec' prenesel na Pegolovo zemljišče kotel. Koruzni nasad je namreč obdan od reke Livenze in neznanci bi morali priti čez rek« a čolnom. Nasprotno pa
je zemljišče lahko dosegljivo le po stezi, ki se začenja pri Pegolovem domu. Okoli kotla je bilo polno sledov itopal in več stez, a vse te so se stekale v glavno, k. se je končala pred hišo osumljenca. Tudi časopis v nemščini je lahko dokaz proti Pegolu: mož ima namreč v Švici sina, ki je nekaj mesecev pred trgatvijo prišel na obisk domov. Ni izključeno, da je časopis prinesel on v vas. Na dvorišču so našli več posod, k: so bile enake tisti pri kotlu. Pegolo, ki je lastnik traktorja, je rabil olje in mu torej pločevinaste posode niso manjkale. Končno so finančni organi na-šlj med preiskavo samo mošt, medtem ko o tropinah ni bilo ne duba ne sluha.
Te trditve so prepričale sod-n.ke v Tolmezzu, pred katerimi se je moral Pegolo zagovarjati zaradi ilegalne žganjekuhe in so moža 13. marca . 1956. leta obsodili na 3 mesece zapora, na 12.880 lir globe in na plačilo davka na žganjekuho. Seveda je sodišče odredilo zaplenitev kotla in drugih pripomočkov, ki so jih našli na Pegolovem zemljišču.
Obsojeni mož pa se ni hotel predati. Z vztrajnim ta-jenjem in predvsem z dejstvom, da glavnega dokaza, to je žganja, niso odkrili, Je hotel doseči zadoščenje, zaradi česar je vložil priziv na tržaško sodišče. Tudi tokrat mu niso verjeli, ker so mu prizivni sodniki potrdil, prvotno obsodbo in ga obsodili na plačilo povečanih sodnih stroškov. * * *
Maja 1955, leta v prišlo V družini Skrk v Saležu št. 26 do spora med možem Jos.pom in ženo Štefanijo rojeno Grilanc, pri čemer jo je ženska izkupila. Za zadevo so se za-
čeli zanimati fAllelJslle ’ oblasti. ki so prijavil* Škrka sodišču pod obtožbo povzročitve telesnih poškodb lani, Posledica je bila, da je bil Skrk junija lani obsojen na 2 meseca zapora, kar mu j* sedaj prizivno sodišče tudi potrdilo.
* * *
Februarja letos so pred kazenskim sodiščem obsodili 35-letnega Giuseppa Arteritana od Sv. M,M. Sp. zaradi posiljevanja mladoletnega fanta, ugrabitve za opravljanje nemoralnih dejanj, pohotnih de. janj in povzročitve telesnih poškodb na skupno 4 leta, 4 mesece in 10 dni zaporne kazni.
nrteritano je vložil prieiv. o katerem ao včeraj razpravljali za zaprtnimi vrati. Prizivni sodniki so sklenili moža I oprostiti obtožb« ugrabitve, češ da ta sploh ne obstaja in mu potrditi ostalo kazen. To pomeni, da možu preostaneta še 2 leti in 4 mesece zapora, kar bo moral presedeti, če ne bo v bodočnosti dosegel boljše razsodbe od višjih sodUč.
Preds.: Nachich, tož.; Castel-lano, zapisn.: Zanetti, obramba-odv.: Kezich.
— »a ——
Padec ženske
Ob 9.40 so s taksijem pripeljali v splošno bolnišnico 57-letno gospodinjo Eleono-ro Galleazzo por. Bernard: iz Ul. Molin a Vento 33, kjer so jo sprejeli na opazovalnem oddelku, ker so ji zdravmki ugotovili hude bolečine na le-vj strani prai in verjetni zlom reber, tako da se bo morala zdraviti 15 dni. 2eno je spremljal mož, ki je povedal, da je padla, ko je izstopila iz filobusa it. 19 ,n se udarila v prsi.
Sema je zbranim delavcem najprej govoril o uspehu na volitvah notranjih komisij v Tovarni FIAT in drugih več jih industrijskih obratih. Posebno je poudaril, da je FIOM dosegla lep uspeh v tovarni FIAT kljub pritisku delodajal. cev in grožnjam z odpusti, če bi delavci valili za listo FIOM. Med delavci v tovarni FIAT je FIOM dosegla 36,8 odstotkov glasov, v skupnem številu z uradniki pa 25,3 odstotkov Ta uspeh naprednega sindikata v največjih industrijskih obratih bo brez dvoma vplival na utrditev sindikalne zavednosti in enotnosti delavcev tudi po drugih italijanskih obratih v Italiji.
Nato je govornik analiziral razmere v Tržaških ladjedelnicah in podčrtal, da vodstva obratov CRDA omejeno izvaja ter zavlačuje določbe dogovora. ki je bil dosežen v 9-mesečni stavki. Nato je omenil še krizo v ladjedelnici Sv. Roka ter vprašanje ladjedelnice Sv. Justa, ki bo rešeno le tedaj, ko bodo osrednje oblasti v Rimu izdale potrebna dovoljenja za naročila iz inozemstva
Zveza kovinarjev FIOM je včeraj sporočila, da na podla-g; dogovora s sorodno sindikalno organizacijo bi morale biti volitve za nove notranje komisije v obratih CRDA in Tržaškem arzenalu že v aprilu. Včeraj pa je bil na osrednjem ravnateljstvu obra. tov CRDA sestanek, katerega so se udeležili člani notranje komisije obeh sindikalnih struj in na katerem so razpravljali o izvajanju določb za glede doklade za zdravju škodljiva dela.
Sestanek delavk na sedežu CGIL
N« sindikalnem sedežu v
tn. Zonta Je sinoči poročala delavkam delegacija, ki se je udeležila vsedržavnega zborovanj# CGIL v Rimu, na katerem ao razpravljali o »indi-kalni akciji za dosego ekonomske m »eeialne enakopravnosti delavk. Zbranim delavkam s« o tem govorili delegatki Ada Gulli iz tovarne »Modiano* in Olga Spazzapan iz pivovarne Dreher ter tov. Ulieni, ki je vodil delegacijo. Po končanem razgovoru so prisotnim priredili majhno zakusko.
 «»------
Huda prometna nesreča
Eden mrtev in dva ranjena
Danes okrog ene ure po polnoči se J« v predoru trblške ceste pripetila huda prometna nesreča, ki je terjala poleg dveh ranjenih tudi eno smrtno trtav. Takrat so se peljali skozi predor z avtom fiat 1400 ll-letni kleparski vajenec Clau-dio Ravalico iz Ul. Sonetni, 20-ietni kuhar Giordano Cestni od Sv. M.M. Spodnje in II-letni pek Aldo Fiegel iz Ul. Camptcello 3*. Avto Je vozit Fiegel in zdi se, da so ta u-kradii. Na sredi predor* »e Je nenadoma zaletel v steno, kje? se Je popolnoma razbil.
Najprej so z avtom RK pripeljali v bolnišnico Claudia Ravalica, ki Je Imel več ran ia prebito lobanjo ter Je nekaj minut kasneje podlegel poškodbam. Kasneje so pripeljali v bolnišnico s policijskim avtom Giordana Ctsinija, ki je tudi hudo ranjen v glavo tn za katerega so si zdravniki pridržali prognozo. Tudi Fiege' se je ranil v razne dele telesa.
predložili svojo listo takoj predstavniki PSiDl, ki so že včeraj opravili vse formalnosti. Prav tako bodo verjetno že zjutraj predložili kandidatno listo predstavniki «Indipen-dentistične fronte«, ki so že zbrali potrebne podpise. Poleg tega bi morali danes predložiti svoje liste tudi predstavniki obeh monarhističnih strank: PNM, ki se je že predstavila v Trstu na zadnjih volitvah, in Laurove PMP, ki je v Trstu popolnoma nova. V teh strankah je mnogo notranjih ribarij tako, da bo o njih listah mogoče reči kaj dokončnega šele jutri po 20. uri, ko zapade rok za predložitev. Do sedaj se ve le, da bivši misinski poslanec Carlo Colognatti ne bo nastopil na nobeni listi uradno iz »zdravstvenih razlogov«, menda pa ima že zagotovljen poslanski sedež na neki monarhistični listi na Jugu.
Dvomljiv je tudi položaj druge misinske liste, odnosno nove bolj »ljudske* fašistične stranke «Partito nazionale di Lavoro*, kateri menda še ni uspelo zbrati potrebno število podipisov.
Prispevki za sklad zimske pomoči
so zbrali za sklad, zimske. pc*-moči za 393.275 lir prispevkov. Skupno so zbrali doslej
12.503.032 lir.
 «»_______
Železniški popnst za potovanje v Florenco
Minister za promet 'Angelini je spočočil predsedniku vsedržavne razstave .obrtništva v Florenci, da bodb državne železnice vse čas trajanja te razstave, to je od 24. aprila do 14. maja, zaračunavale 20 odstotkov popusta na voznih listkih za potovanja z vseh italijanskih postaj v Florenco in nazaj.
O Sinoči je bilo na sedežu Delavske zbornice CISL zborovanje uslužbencev bivše ZVU. katerim so sindikalisti obrazložili pomen dekreta št. 30 vladnega generalnega komisarja o izboljšanju prejemkov.
Vespist podrl žensko
Neki pešec je nujno zaprosil za pomoč Rdeči križ ob 12.50, ker je v 42-letno gospodinjo Adalgiso Siblllio por. Ancona iz Ul. Valdirivo 16 treščila neka vespa na križišču Ul. Milano in Ul. Roma. Vespist se ni ustavil, temveč je brezbrižno oddrvel naprej, gospodinjo pa so morali odpeljati v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedskem oddelku, zaradi hudega udarca na desni nogi in verjetnega zloma piščali, tako da se bo
Računi brez krčmarja
Z dohodki od viSie cene tobaka nočejo gradili lonačoo louarno
Toda hudo so se ušteli, kajti prodaja Tobaka se je znižala skoraj za tretjino
Prodaja tobaka ia tobačnih izdelkov se je v Trstu v lanskem letu mrčno znižala, saj
so trafike prodale le 6.043 stotov tobaka, medtem ko so prodale 1956. leta 6.911 stotov in znaša torej znižanji 12 odst. Ta padec gre izključno na račun zvišanja cen tobaka in tobačnih izdelkov, katero je uvedel vladni generalni komisar v avgustu preteklega leta. Ker je prišlo do poveča-
res so v gostilni «Mario» našli tatu, ga aretirali in ugotovili, da gre za. 25-letnega Romana Martinija, ki stanuje v Ul. Media 9. Ta jg povedal, da je bil nekoliko vinjen in da je hotel v omenjenem poslopju obiskati neko sorodnico. Ko pa je zagledal novo svetlikajoče se motorne kolo, ga je premamila želja, da bi tudi on napravil prijeten izlet po svežem zraku. Pri tem pa je
ECA izdala v marcu 102 milijona lir
Občinska polipoma ustanova je izdala skupno z ubožnico v marcu 102.329.885 lir. ga preživljanje revežev in sirot v raznih zavodih so porabili 24.129.686 lir, *!r‘a podpore revnim družicam kin posameznikom 14.370.488 lir, za podpore ezulom 49.217.800 lir, za hrano reveždm 8.570.329 lir, za postsanatorijsko menzo mi lijon 275.300 liza stanovanja ezulom 2.711.6 lir itd.	————	■
na
666
nja cen v sredini leta, zgor- | zagledal lastnika in jo je nje številke ne kažejo točno > ubral proti bližnji gostilni, da
stvarnega padca potrošnje, ki je bila v prvi polovici leta normalna, odnosno se j« celo postopoma večala. Do padca je prišlo jele v avgustu, ko so zabeležili za 25,5 odst. nižjo potrošnjo, v septembru pa za 29,8 odst., v oktobru za 37,2 odst., v novembru za 33,7 odst., Kot vidimo, se je potrošnja znižala približno za eno tretjino, kar velja tudi za prva dva meseca letošnjega leta in je bila na primer potrošnja tobaka in tobačnih izdelkov v februarju 1958 za 31,6 odst. nižja kot v februarju 1957 Proti zvišanju cen tobaka je lani protestiralo vse prebivalstvo, zlasti pa so ostre proteste vložili predstavnik: prodajaln tobaka, ki so izgubili številne kupce. Oblasti so skušale ta ukrep opravičiti, češ da bodo zgradili novo tobačno tovarno, ki naj bi bila v žaveljskem industrijskem pristanišču iti ki naj bi zaposlila večje število brezposel-
Od 16, marca do 31. marca,
odnosno nr bi smela imeti, nobene zveze, vendar pa je značilno dejstvo, da naj bi morali
po uradnih zagotovilih tržaški kadilci plačati državnemu monopolu gradnjo novega podjetja. Res lepa morala.
Kaže pa, da ti račun: niso bili niti finančno povsem utemeljeni, ker se je izredno znižala potrošnja tobaka in ker so po drugi iplati kadilci pričeli kupovati predvsem cenejše vrste cigaret, 'tako da kjjub novim visokim cenam, monopol dobi sedaj manj denarja, kot ga je dobil pred letom dni. O tobačni tovarni pa razen uradnih zagotovil še vedno ni ne duha ne sluha.
S kolesom se je zvrnil
Nekoliko je bil dobre volje 51-letni delavec Suzzi fimilio doma iz Briščkov št. 1, ko se je vozil s kolesom proti domu. Sam pravi, da je imel na rami kramp, ki ga je udaril nenadoma po glavi, tako da se je zvrnil v cestni jarek. Policija, ki pa je prišla na kraj nesreče, teka krampa ni mogla najti. Na vsak način pa je delavec v resnici končal svojo veselo vožnjo v cestnem jarku in so policisti morali poklicati avtomobil Rdečega križa, ki ga je odpeljal v bolnišnico. kjer so mu ugotovili globoko rano in udarec po glavi ter vinjeno stanje.
Mladenič je skušal ukrasti motocikel
Sergio Da Re je zvečer 6. ,	.	.	t.m. poklical agente leteče po-
morala zdraviti 10 do 40 dni. Hcjje v m pascoij 13t kjer
stanuje in kjer je zalotil nekega mladeniča, ki mu je skušal ukrasti njegov motor »Ducati 98» TS 18696, ki je bil spravljen v veži poslopja. Agenti so takoj prihiteli in skupno z Da Rejem pričeli preiskovat; okoliške 'ulice; in
iiiiuitiHiiiiiKiimniiniiHiHiiMinmmnmmiMiiMimmimiiimMiiiiiiiiiiimiiiiminiiimmiii
m sirite
PRIMORSKI DNEVNIK
Iz sodnih dvoran
Na razpravi o tržaški steklarni nadaljevanje obrambnih govorov
Danes bo govoril zadnji odvetnik
Zahteva tožilca po strogi obsodbi bivšega upravnika Tržaške steklarne, ki je obtožen bankrota in številnih drugih kršitev zakona, je vzbudila pri obrambi vtis, da bo borba za njegovo oprostitev težka. Predvsem je bilo treba dokazati, da Ragazzi ni samovoljno in hote zakrivil stečaja tovarne in tudi, da si ni pridržal ničesar zase ter da je celo založil lastni denar v podjetje. Tudi zagovorniki treh obtoženih članov nadzornega odbora so predvčerajšnjim in včeraj dokazovali, da nadzorniki niso mogli sodelovati pri poslabšanju finančnega stanja tovarne, ki se je pravzaprav rodila z dolgovi. Eden od dveh zagovornikov članov nadzornega odbora, ki sta spregovorila zjutraj, je pripomnil, da jf to prvi primer, sojenja teh ljudi in da bo razsodba tržaških sodnikov precedens za nadaljnje pravde. Toda sodniki bi se morali predvsem zavedati, da naloga nadzornikov ni, ugotavljati, če se tovarna dobro upravlja, temveč č* %p pravilno upravlja.
Popoldne pa je začel svoj obrambni govor pdv. Amigo-ni, ki brani skupno z odv. Ja-('»zzijem glavnega obtoženca. Odvetnik je ostro kritiziral način preiskave, na podlagi katere so Ragazziju naprtili c#lo vrsto obtožb.
V nadaljevanju svojega go--ora je potrdil, da je Ragazsi prodajal blago tudi brez fakture, a to zgolj zato, da bi sc rešili plačila davka na poslov-
ni promet. To ni nikaka novost in marsikatero močno podjetje uporablja ta način.
Tožilec in zastopnik zasebne stranke sta orisala menice, s katerimi so plačevali Ragazziju, kot navaden papir, izdan, da bi kaj zakrili. To ni res, ker je danes način plačevanja s čeki in menicami splošno uporabljen. Nesmiselne bi bilo misliti, da bi morali plačati vagon šip z vagonom lir.
Odvetnik je nadalje opozoril sodnike, da je treba proučiti celotno poročilo o stečaju in upravi steklarne, ki ga je sestavil dr. Teržani in ne samo one dele, ki komu ugajajo. Zatem je predložil sodnikom elaborat njegovega iz-veden<)a-komcrcialista, s katerim je hotel dokazati, da bi tudi s konkretnejšim upravljanjem prišli do istih rezultatov, do katerih j* tovarna prišla, z Ragazzijevim računovodstvom. To je t»di dokaz, da proračuni niso bili lažni. Kapazzi je storil vse, da bi rešil raloma industrijo, ki se j* tehnično in ne trgovsko slabo rodila na kraju, ki ga je odv. Amigoni Imenoval »pokopališče slonov*.
Odvetnik je končno poudaril, da ne zahteva oprostitve Ragnzzija, vendar bi ga ne Smeli obsoditi zaradi sestavljanja lažnih proračunov, ker •o ni res.
Razprava se bo nadaljevala danes zjutraj z govorom zad njega odvetnika.
bi našel v nadaljnjem kozarčku rujne kapljice pogum in prebolel prestani strah. Ta zagovor mu je kaj malo pomagal, saj so ga kljub vsemu zaprli pod obtožbo tatvine z obtežilnimi okoliščinami.
 « *-----
Celo časopise kradejo
Tržaški tatov; so vedno dokaj aktivni, čeprav ne moremo reči, da imamo v Trstu opravka s tolovaji mednarodnega slovesa, kot se z njimi na primer «ponaša» Milan. Tudi predvčerajšnjim so prijavili tri tatvine, vse le manjšega «kalibra». Renato Paco-rini iz Ul. Eremo 63 je pr1-javil agentom javne varnosti s komisariata v Ulici Cologna, da so mu neznanci med 7.30 in 9.30 ukradli uro «Doxa», katero je imel v suknjiču, katerega je spravil v slačilnico gradbišča v Ul. Pindemonte 16. Milivoju Volč’ču, ki prav tako stanuje v Ul. Eremo št. 6, pa so med sredo in soboto ukradli iz istega poslopja usnjeno torbo, v kateri je imel spravljeno električno o-rodje. Končno je tatove zamikal milanski list »II Corriere dTnformazione« ter so ukradli kar 50 številk tega lista Mariu Pangherju, ki stanuje v Ul. Revoltella 11. S časopisn:m papirjem si bodo le malo pomagali, Pangher pa ima 3000 lir škode.
SNG
TRSTU
V soboto. 12. t. m. ob 19. uri pri Sv. Barbari
DANILO GORINŠEK
Rdeča kapica
vesela pravljica v treh dejanjih
OBVESTILO GODBE »HINALDI*
Odbor godbe »Rinaldi« vab: spričo približevanja delavskega praznika 1. maja bivše člane in vse tiste, ki bi se morebiti raldi vključili v godbo, naj se udeležijo vaj vsak torek in petek od 20. do 22. ure v Ul. Del Rivo št. 10.
Izlet na Sv. Primož
V nedeljo dne 13. t. m. priredi Slovensko planinsko društvo izlet na Sv. Primož med Prosekom in Križem. Zbiranje ob 14. uri na Trgu Oberdan pri avtobusni postaji za Prosek.
GLASBENA MATICA V TRSTU
V nedeljo 13. aprila ob 16. uri v Avditoriju
zabavni
popoldan
Sodelujejo: «Veseli planšarji*, pevski duet m humorist Lojze Kožar
iz Ljubljane
Vabila so na razpolago v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37338.
Ponovitev ob 20J30 v Boljuncu
TABORNIKI RODU »MODREGA VALA« vabijo na
ki ga priredijo v soboto, 12. t. m. na stadionu «Prvi maj«
Začetek ob 21. uri
Prodaja vstopnic in rezerviranje miz v Tržaški knjigarni.
cert orkestra radia Ljubija« ,
10.10 Za staro in mlado^ }}^ Odlomki iz oper in baletov, 11. Cicibanom — dober dan!. 1 • Pojo cicibani s Primorskega, **• Znani zabavni orkestri '•TJi'
12.30 Kmetijski nasveti; ll«"*' rodne pesmi o pomladi; 13.u> riški šansoni; 13.40 Glasbeni • bum- 14.20 Zanimivosii iz znanca sl i in tehnike; 15.40 HumorMM lega tedna — Dve veseli klub* zsodbi;	16.00	Z našimi 'n
■zemskiml rol isti in skladatelji,
17.10 Zabavala vas bosta Ljubljanski jazz ansambel in v»kal kvintet »Optimisti*; 17.25 M* dl jr za prijetno popoldne; l»w R»:«ijska univerza; 18.15 AJ«kS*n ifer Rorodin: Simfonija št. 2 h-molu; 18.45 Četrtkova reportaža:	13.50 Tedenski notranje-pon tičpi pregled; 2Q,05 Četrtkov čer domačih pesmi >n
21.00 Pesmi Antona PfJbevšk*,
21.30 DimUrij Šostakovič: Loa»* ni kvartet št. 5, op. 92.
TELEVIZIJA 10.45-12 00 Prenos iz Luksemburga:	Pr roka knežnje M»‘*
Adelaide; 16.00 Prenos s kol»»r-ske dirke v Campanli; red za otroke; 18.30 Poročil' 18.45 Stari in novi »oob: »*• Pouk angleščine; 19.35 PoP**. ob oknu: 20.00 Kmetijska oddaja,
20.30 Poročila: 20.50 »CaroseHgJ:
21.00 Odnehaš ali nadaljuj«*
22.00 Sestanek z Grockom; Prenos športne tekme.
{ GLjEDALlSČA
\ ,,,     —«■ —
VERDI
Danes se prične pri liški blagajni predaja vaWP^ nic za koncert orkestra ške filharmonije.- ki bo v rek ob 21. uri pod vot*?.tVu,v Efrcma Kurtza. Nastopih do tudi pevci Bruna Ktzzo--Bruna Ronchini, Amedeo p dini m Giuseppe Fojani zbor gledališča sporedu s‘a I. in IX. S nova simfonija.
TEATRO NUOVO Danes ob 21 uri: Hugo Hofmannstahl:	»Slehernik*-
Abonma F.
( Šolske vesti )
Ravnateljstvo višje realne gimnazije s slovenskim učnim Jezikom v Trstu sporoča, da je treba vložiti prošnje za zrelostni izpit do vključno 12. aprila t. 1. Pojasnila daje tajništvo višje realne gimnazije v Ul. Lazzaretto vecebio 9-11. vsako dopoldne od 10. do 12. ure.
a A D I O
ČETRTEK, 19. aprila 195*
TRST POSTAJA A
7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno — drobiž od vsepovsod In... Predavanje: «Kako ziyijo in
13.30 Lahke melodije; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Berfr^il: Posebna
Zadnja pot pok. Ivana Jančarja
Kako se lahko človek v svojem življenju zaradi dobrega značaj* in .drugih vrlin priljubi in pridobj spoštovanje, je pokazala vjerajinjg zadnja pot nenadoma 'preminolega tigleP-nega tržaškega slovenskega obrtnika Ivana Jančarja. Pokojnika,	katerega	je	kruta	usc-isebna simfonija; 18.30 ŠiAno.ob-
da	tako	reprrčakovano	iztr-1	zor ja: «Moj<»m jer Svnopfe«,	13.51)
Vteeli ritmi; 418.55 Slovenski sa. moapevi; 16.15 Hadijska -tmverza Tečaj o lokalnih samoupravah «— Qbčm» in pokrajina;	18,30
Pestra' glašiba; 20.00 Šport;	20.30
Francoska operna glasba; 21.00 Iz arhivov kriminalne vede:	(3.4
»Ponarejevanje listin«; 21.20 F. Russo s svojim ansamblom; 21.40 Bach: Hrandentourški koncert št. 5 v D-duru; 22.00 Mnenja preteklosti in sedanjosti: «Josip Stritar, literarni vzgojitelj in umet-nik«; 22.20 Čajkovski; »Hrestač«, suita za orkester op. 71; 23 00 Ansambla Roy Ross in Pe« Wee Ervvin.
TRST I.
11.30 Simfonična glasba; 14.30 »Tretja stran«; 17.30 Trio jazza Mouth Boys; 17.40 Sto let tržaških popevk; 18.00 Ritmi Glanfli-ja Safreda; 18.25 Iz operet «Vež sela vdova« in «Pri belem konjičku«; 21.00 «Andrea Chenier*, opera v 4 dej.
KOPER Poročila v *U>v.: 7.00, 7.30, 13.30,
15.00.
Poročila v itak:	6.30, „ 12.30,
17.15, 19.15, 22.30.
5.00.6.15 in 7.00-7 15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti: oPrvi nasadi jagodičevja na Cerkljanskem«; 13.45 Marko Tajčevič: «Sedem balkanskih ple-sov«; 14.00 Glasba po željah; 14.30 Pogovor z volivci: »Govori predsednik OLO Nova Gorica ing. Karmelo Budihna«; 14.40 Glasba po željah (II, del); 15.25 Slovenske narodne izvajajo: sojistl Marica Lubejeva. Dragica Sadni kova, Jernej Plahuta In Marcel Ostaševski ter orkester radia Ma. ribor p.v. Filipa Bernarda; 15 40-
17.00 Prenos RL; 17.00 Ritmi In (»pevke; 19.30-22.15 Prenos RL.
SLOVENIJA  ------------,
327,1 m, 202,1 m, 212,4 m ) Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 800,
10.00	13.00,	15.00,	17.00,	1930,
22.00, —
5.00 Pisan glasbeni spored; 8.0j Naši partizani pojo; 8.35 Vesel« srečanj« z majhnimi zabavnimi ansambli; 9,00 Dopoldanski kon»
Escelsior. 15.00, 18.20, 21.40; »M«^ na reki «Kwai», W. Hold«n-r: Guinness, Havvkins. Techn. nemascope.
Fenice. 15.00, 18.20, 21.40: «M "T levi«, Madon Brando, M. l Dean Martin, Cinemasc.
Nazionale. 15.00,	18.20,	**■ ’
«Grešmki iz Peytona», L. ‘ . ner, H, Lange. Cinemasc. mi» prepov.'	.
Supeicinema. 14.00:	»Sajotiat
M. Brando in M. Taka. Cin®-mascope. Tech.
Filodrammatico. 15.00: »Ena in» rideseti*. barvni film. R«'t,'.0 # Uslug a prijatelju« in «In veritas«.	...	30;
Grattacielo. 13.30,	17.30.	'
»Deset božjih zapovedi*. odrasli 500 lir, otroci in V0JJ 300 lir'	JU d
Arcobaleno. 15.30. Zadnja _ 22.10; »Slovo od orožja«, Hudson, J. Jones, A. Sordi. kaznice prepovedane.
Astra Rojan. 16.00: »Tuje« "m. angeli«, H, Keel, A. Blyth' v nemascope.	vJ.
Capitol. 16.30: »Njen angel ruh«, L. Bali, Desi Arnaz,
mes Mason.	,i,iteš»-
21.00; »Odnehaš ali nadaljuj«
Cristallo. 16.00: »Pal Joey». £„» Novak, Frank Sinatra, •* Hayworth.	a,n,ileš»-
21.00; »Odnehaš ali nada]£JJje»,
,L ^
Alabarda 15.30: »Zenska usod«*'
G. Pecit, L. Bacall. Osca* Aldebaran. 16.00; «pol<v^jčeIi mesto«. Nasilen in dram*1 pjt film. Denis 0’Keefe in 0’Brien.	bo*
Ariston. 16.00: »Vem, da m* pj, ubil«, Joan Cravvford, lance in B. Bennett. ,0.1-1». 21.00; »Odnehaš ali nadaljuj Aurora. 16.00: »Možje v G. Moll, R. Salvatori. U ,jU. brizrt Pesem Modugna.
.	.	  —	...	čene Izkaznice.	mlad*
wnhfj<y k»u#n>i»;*l«.li Ea vsa- ^Garibaldi. 16.00:	«Sissi, n^,r-
kogar oel^js 12.45 ^ustet# kuldj-1 teaarlca*. R. Schneider, re; 12.55 Orkester “ercy Faith; lelhz Bohm.
gala iz kroga njegovih dragih, iz kroga njegovih staTTovšVh tovarišev in iz slovenske skupnosti, je spremila k po»iedn*e-mu počitku na pokopališče pr; Sv. Ani res velika množica, med katero so bili polnoštevilno zastopani tržaški pekovski obrtniki obeh narodnosti prijatelji in znanci ter vsi, ki so pokojnega Jančarja poznal; in cenili njegov blagi značaj. Pogrebni sprevod je iz kapelo glavne bolnišnice v Ul. Pizta krenil do cerkve k S-v. Jakobu, kjer je bil ob asistenci treh slovenskih duhovnikov opravljen verski obred, od tam pa na pokopališče pri Sv. Ani, kjer so krsto položili v družinsko grobnico in jo zagrnili s številnimi venci in cvetjem.
Težko prizadeti pokojnikovi soprogi in vsem svojcem naše iskreno sožalje.
OD VČERAJ DO DANES
RAZNA OBVKNTI1.A
J
Izvrani odbor Slovenske pro svetne zveze v Trstu bo ime sejo v petek 11. aprila t. 1. ob 18 ur( na sedežu,
 «»—“
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 9, aprila se Je rodilo v Trstu »-otrok, umrlo Je 8 oseb. poroke ni bilo nobene.
UMRLI SO:	55-ielnl Antonio
Rimani, 63-letna Olga D'Aronco, 76-letni Angelo Cellerc, 85-letna Maria Bonacsich-Bilus por. Gi-raldi, 49-letna Glustina Pizziga por. Krebel, !3-l«tna Grazia Žitnik, 51-l«tna Sar* Scblecbter por. Molinari, 64-letni Pietro Boiu-facio.
 «»-------
NOČNA SLUŽBA LEKARN v aprilu
INAM . Al Cammello, Drevored XX septembra 4; Godina, Trg Sv. Jakob* 1; Sponza, Ul. Montorsi 110 9; Vernart, Trg Val-maura 10; Vielmeltl, Borzni trg
Valute
Zlati (urit Marengo Dolar • . Frank franc. Frank Švicar. I Sterlmg . . . ' Dinar . . . .
Šiling . > i : Zlato . '. . . '.Zah. tu marka
Milan	Run
6.000,—	6.200,—
4.700 —	4 900 —
621.—	624 —
133.—	137 —
144 —	146,—
1.700,—	1.750,—
80 —	83 —
23.75	24.25
706,-	708,—
147.—	149,—
Im pero. 16.30: »Sissi, mtada £e. sarica«, R. Schneider. Dicj
gie izkaznice.
: '21,00' »Ortnel
Ideal«, io.vu. RDtiravi ‘ -.-ver morij«, G. Baker, S.	1
izkaznice.	^liuj«**'
M; »Odnehaš ali n^-iklh
e. 16.00: »Strelci s K™ R.
Andreivs.
Italla., 16.00: »Pal Jo«>'»' ^0rtri. vak, F. Sinatra, Rita HaV"' Cinemasc. Techn.	»>•
Moderno. 16.00:	»Tajlnstven
dist», R. Souplex, Jean court, D Dali.	Asiluje**'
21.00; »Odnehaš »11 na”, Ma' S. Marco. 16 00: »Gervaisejj^i. rla Schell, F. Perler, AJ".#,. 2100; »Odnehaš ali Savoea, 16.00: »CarovmK B. Lane aster. K. Hepdur ■ g, Vlale. 16.00: »Trije zločin«1 Bennett in A. Hale. ,ujril*' 21.00; »Odnehaš ali n»*Jpgel-Vlit. Veneto 15.45: «J«Z A' fikus, S. Mangano, A. », Pčrkins In Jo Van .Jj*e jegij**' Belvedere. 1530: «TujsKa e V. Romance ln A. F^,'l» Marconi. 16.30: »Uboge, pe«, M. Allasio, M. A Carotenuto	,n	izž'1”'
Masjimo. 16.60: »Tarzan in piitt 1 jeni safari«, G. Scott m John. Cinemasc. Techn. lovščine.	nsdalJnJ,«-
21.00; »Odnehaš »H n®rz>peU>' Novo rine. 16 00; vec», Femandel.
N"-
»veliki
2L00: »Odnehaš »II na*1JzakO-Odeon. 16.00: »Prerija or« na«, George Montgor1	|	let**
Radio. 16.00: «ZemlJa čim krožnikom«, Hu*11 we in Joan Taylor.
N O V O s t..1;
M. Ayme: Pravi)** čepeče mačke L R. Rolland: Mikl“ ,2oO.-
Breugnon	h	■*
TRŽAŠKA
Ir ut - Ul. nt. •r""
Telflan
predvaja danes 10. t. m. ob 1*. uri komlčn'
«
Tolpa poštenih
fLa ban,w iiegli oneati)
Igrajo: TOTO', p. DE FILIPPO, G. RUBlN1
Danes, ČETRTEK, 1«. aprila
Ecehlijet, Dragojka Smete vzide ob 5.30 in zatone ob 18.44 Dolžina dneva 13.14. Lun* vzide ob 0.4« in zatone ob lO-ZH-Jutri, PETEK, 11. »prila Leon, Levko
TEŽKA dediščina arabskega sveta
Moderno dekle v dilemi..
Sedela je pri meni na klo-J. Bil sem nekoliko vzne-ker bda prva »•1 5*’ 3 kalero sem govo-u- Govorila ke.
sva francoski, 0na ta Jez*k dobro ob-a ala. Vprašal sem jo ne-1 nedoločenega, česar se
ne spominjam več in ji 0 takoj postavil novo vprašanje: kdaj in v kakš-L rn trenutku se je zdela se-
bi
največ vredna"
ricakoval sem, da bo od-J.°r mladega dekleta, ki je 5 o na vseučilišče zato, da študiralo arabsko književ-u s 1 ^arakterističen, da se nanašal na današnjo e-»ancipacijo sirske žene... <( nee’ ki je skozi vso zimo svn' razs’pno razmetavalo Je bogastvo in vzbujalo v k ni že nekako motne občutim' Iaarda take, zaradi česar mo to deželo za Orient, v "“Polnilo ves prostor pred
dira*1	V Damasku. Na.
]de " tako se je klicalo de-le ." ie Pogledala svojo ko-in 00 Poleg sebe na klopi nato uperila vame svoje pri ,6dne oči- Vtia. ki se je se • nedoločno vsiljeval, p0.je obnovil; vsak Nadirin En 6 beg a'' vračanje. v,° la drugo hkrati, morda skupaj
ta š,
beg
v žensko Orien-
iensko“^aJ Samo eno: beg v
tenst- Pose^ei ’n vračanje k Cej0 1 rad°vednosti, morda mu n, 'skrenemu človeške-to Se ,*n zauPnnju. In vse ituč Pri tei osemnajstletni Po- en^' rdi dokaj enostav-nein V _ Slobini, v njenem čr-
mend,
globini, očesu (Arabke imajo vi n 1 sk°raj vse najlepše o-izgi a. SVetu!) se pojavlja ali gre nekaj... kaj?... Morda Pic v 28 odsev gostih trepal-• ’ endar je človek prepri-
ian-. da . »gle
J0 kol,
P-.7' gre za nekaj več. ,8'edala je Džamilo, svo-
Ptav t*t'co’ nat0 Georga> itjš5a t študenta, Arabca zadnjnS vere. četrtega in hiataefa na klopi, ki ga po"
Vjlnic na v'dez> 'z preda-oč; „Ce' ^nto je svoje temne
<iCila vame:
Ki. „ ,a lodaj, ko sem dr-i*** v roki...* ltai).1'ra’ k°t tisoči in tisoči ia, m deklet in mladeni-!i n. ? Pripadala organizaci-
ga odpora in njen
(tj ,r j« bil povsem dosle-5itii;.er vsebuje predanost lMov 'j1- arabskemu svetu ter v° zaradi„, izena-b 1 z moškim...
* o» sem nekaj reči, to-pogledala V fto-tPt(j ,'ki	je odražal stanje
željo o	Pred pobegom in
kovann a 0siane tu. Nepriča-reWa:
•ati,., ‘ bl vas nekaj vpra-P)a,	morem pred nji-
s f I ATrT7
•tsla n,	in George ita o-
storiro? Kaj bi na mojem mestu storilo dekle iz vaših krajev? Kaj bi svetovali vi? Ne čudite se, da vam postavljam takšno vprašanje. Tega bi ne vprašala niti Dramile...«
«Toda jaz bom v kratkem
odpotoval...«
«Da.»
«Poznate mladeniča, o katerem govorite?« sem vprašal.
«Poznam ga le na videz.«
«Vas on ne zanima?«
«Ne... Ničesar ne najdem na njem.«
V teh odgovorih je bilo toliko zaupanja, da mi je bilo neprijetno, v življenju menda ni bolj neprijetpe naloge, kot dajati nasvete tjavdan... Govorila sva na dolgo. Dža-mila in George sta se še enkrat vrnila. Nadira je sama na nenavaden način vodila .razgovor in zaključke. Ko sem jbil že na tem, da izločim mladeniča, ki ji ga je o-če priporočal, je ponovno u-porno poudarjala, da ji je o-če najboljši prijatelj. Ko sem govoril, da njen oče po izkušnjah pozna vse zakone, katerim se bjižnjevzhodni svet v odnosih med žensko moškim nikakor ne bo mogel izogniti, je krčevito branila svobodo svoje osebnosti...
Na koncu sva skupno, toda bolj ona kot jaz zaključila, da obstajajo štiri možne rešitve; da posluša očeta in da bo pozneje v zakonu mladenič zares tak, da ga bo vzljubila; da posluša očeta in da zaradi tega ne bo nekoč do mladeniča ničesar čutila in da bo s- tem svojo življenjsko pot zgrešila; da očeta ne posluša in da si sama izbere tovariša in da si ustvari srečo, in končno, da očeta ne posluša, kljub temu pa da napačno izbere...
«Med drugo in četrto varianto bi vi bili za četrto?«
«Za četrto... Vedeli boste, da ste sami odločali... Vtem pa, da si boste bolj na jasnem, ali ne bi bilo prav, da skušate pobliže spoznati mladeniča, o katerem vam oče govori...?«
S tem se je najin razgovor z Nadiro končal. Cez dva dni sem jo srečal z Džamilo pred kinematografom. Priklonil sem se in hotel stopiti k njima, Nadira pa mi je komaj opazno pokimala v pozdrav in s tovarišico izginila v vzhodnjaškem živopisanem svetu... Zakoni ulice so v Damasku še vedno nedotakljivi.
BHANKO PETROVIČ
htji^čnečena,’ vendar sta Nti|a °dšla. Ko sta naju Ela. Sama, je Nadira re-•
Pr9yzaDb°ste mislili o meni? valila fav mislim, kaj bosta t 9#lila ° men' George in 9|>i, če ", pe bi ne bili vi od b^švii,, !.v' ne bili iz Ju-jHli st! “ž vas ne vprašala.
jo da ste oženjeni... #fla Vas«ami 'zbrali? In tudi
K^Mako * o1” ji’ da j' t0
k«kj	Razen	ponekod,
«Ksj postali vasi.
■te?, a> če pri izbiri zgre-
kel. 0 ‘Udi zgreši,# sem re-V •
alni' kjer*1 ?rnib °čeh, v glo-t0,iefa ■ Je tiilo še nekaj Tn’j)e mrak povsem iz-!!>£oai‘ri d^leta, ki so
- m naŽu dulB0 in m°trila, so Nadiro
— Mihec, kej se te ne zdi, de be mogli ankrat se ment tudi kej od kulture jen ne zmiri samo
— Si vidu? Ana mula od šternajst let je zabodla ta četrtga ali pet-ga moža od soje matere.
od politike, od kontrabanda ali pej od Tam u Prati so pej nafdili tasnega hubah jen vse sorte soraj.	diča	samo zastran angd tiužca!
— Viš, glih ke me zmisleš: znaš de je — pravejo, de pr filmi je vse reklam. mogla podpisat, de ne bo šla h jilmi jen ge poročavajo jen locavajo samo zastran
tudi de ne bo neč povedala jen nanka pisala kej je vsega vidla kadar je bla kraljica al ~ kaku jej rečejo — šahica!
— Zatu jej pej dajo dosti dnarja, de bo moučala. Videš, pr njej pride prou do velave tisti pregovor de moučanje je zlatu. Se zna, moučanje nekej vela, ‘če kej znaš. če neč ne znaš, te tudi moučanje neč ne pomaga, te ga nobeden ne plača.
—■ Ja, ja! Zatu pej tisti ke neč ne znajo tolko več govorijo. — Ma jeh je mogla videt jen slišat vseh sort, de ji tolko plačajo, samo de mouči!
— Veš de! Ma se gre tudi za čast. Kašno figuro be naredu šah, če be mogla jet uana ukuli proset al pej migat h filmi! Krali so zmiri dobro poskrbeli za tiste babe, s katermi so spali magari samo an bot.
— Se zna. Vani nardijo take reči zmiri nobel. Se ne sika, de be šla ana eks kraljica h filmi jen de be tam delala tiste škandale, koker se sliši tam u tfu-livudu.
— Videš, jen pole še pravejo, de postanejo ledje žleht zastran mižerje! Jest be reku, de postanejo še bol od meljo-nou. Tisti ke jemajo dnarja ku peska se zmislejo vseh sort divertimentou jen pole se vsega naštefajo jen ne znajo več kej be delali jen se vržejo u kravo.
reklame, de hodejo ledje bol u čine. Vidi, mula jema zdaj- šternajst let, nardili jej ne bojo neč; ma si misleš kašen re-klarh bo, če be nardili an film s tisto mulo!
— Sej, sej! Mogoče ga je ubila zatu, ke ledje ne hodejo več tolko u čine jen gledajo rajši televižjon. Tu je dosti bol podučno. Denmo reč lašja radopja, tele-meč, šan remo, mužikjere ...
— Ja, ja! Ledje so že taku šempjasti,
de hodejo gledat, kaku se drugi jegrajo.
Manka samo še, de be kazali, kadu je
narbol priden za jegrat pandolo.
»
— Ma kaku govoriš? Ma kej ne znaš, de je televižjon kulturna reč? Tam se navadeš kolko golob je nardila Tr-ještina leta 1924, kaku se je takrat klicau portir jen kašne hlače je nosu sodnik, pole se navadeš, kašne kravate je nosu autor od Valencia jen ki je kopavau srajce jen po čem, pole videš, kaku• se narbol hitro olupe jajce, pole . \ .
— Nehej, dej! S temi tojmi čakolami od bab jen od televižjona smo ponucali že ves prostor, ke nam ga da odgur, jen zdej se ne moremo več ment od kulture, koker sm mislu skraja.
— Neč ne stri, Jakec! Kultura lahko tudi počaka za drugi bot.
VSAKA	LETNA	DOBA	SVOJE...
Zimsko obleko bo treba pospraviti, toda kako?
Da bo dela najmanj, da pa bo smotrno
KUHINJA
Jetrni cmoki: Jetrca drobne zreži in pregneti, medtem na olju zarumeni čebulo, petei* šilj in daj jetra. Razmešaj toliko, da spremenijo barvo, mu to ohladi ter primešaj jajca, strt majaron, česen in drobtinice. Zmes pusti nekaj ča*« stati, nato oblikuj cmoke in jih v juhi zakuhaj.
Letošnja pomlad, mislimo
na ono pravo pomlad, ki nam nosi cvetje in toplejše dneve, nikakor noče priti, tako da smo še vedno oblečeni malone kot pozimi. Vendar to ne bo moglo trajati dolgo in pomisliti bo treba na ona dela v hiši, ki so s tem v zvezi. Zimsko obleko bo treba pospraviti. Kako bomo to opravile, da bo najbolje in tudi najlaže opravljeno?
Najprej bomo pospravile kožuhe, kožuhovinaste jopice in kožuhovinaste ovratnike. Toda preden to pospravimo za čez poletje, bomo kožuhovino temeljito prezračile in jo očistile vseh madežev, da se ne bi madeži skozi poletje še bolj zažrli vanjo. Iz plaščev in površnikov bomo izteple piah, in sicer s palico na narobni strani, če pa imamo pri roki sesalec za prah, opravimo prej in laže z njim. Nato bomo krzno še prekrtačile, seveda vedno v smeri dlak. Preden pa krz-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KAKO SI JE 10-LETNI ROBERT STORM ZAPRAVIL SIMPATIJE TELEVIZIJSKIH GLEDALCEV
Ameriški «tudežni otrok št. 1» vložil tožbo proti svojim staršem
Potem ko je v oddaji «Odnehaš ali nadaljuješ» dobil 192.000 dolarjev, so mu starši prepovedali nastopati * Mnepje psihiatrov in pravnikov
Desetletni Robert Storm, ki je lansko leto nastopal v oddaji «Odnehaš ali nadaljuješ« v ameriški televiziji, si je s svojimi odgovori priboril veliko imetje. Hladnokrvno in z veliko rutino, kot da bi bil rojen na odru, je deček v trenutku odgovoril na najbolj zapletena vprašanja, ki so še vseučiliškim profesorjem zadajala nemalo preglavic.
«Med katere astronomske, faktorje je Francoz Messier zvrstil številko 13, ko je ka-I talogiral zvezde-meglicTS‘in 'ne-
bule?*	cata senzacija, o katerem, je
Koliko je	kvadratni	koren	( govorila vsa Amerika. Na
iz 4.096.300.000?»	| vprašanja, ki jih je sestavilo
Vprašanja	so	sledila	vpra-; pol ducata ameriških vseuči-
šanjem, druga težja od drugih. Dvajset odstotkov od milijonov gledalcev, ki so sledili oddaji, sploh ni razumelo postavljenih vprašanj, kaj še, da bi lahko na pamet odgovorili nanje.
V hermetično zaprti stekleni kabini je sedel desetletni Robert in kot iz rokava sipal točne odgovore. Seveda je kaj kmalu postal popularen, prav-
*hr;
t'*vU« v n ““
i« _ v°m- Zdelo se mi
M;
.1^ hi hm' _v's.e,°
ono, kar sva na ni-
J Ul k-i v	a	m-
ai-.,'1 0 »cino, da bi Slrskp dekle prosilo,
kte,°stahe
»a .nek
«a	“citeea	, menoj	samo,
.g*°kUega name-y	Pokvarila	Se
Y Georg*. ki ^a se
h/oJtro6 končala,« sem
’ # n'ta se malo
»i iahdira se ,
»totren obrnila k me-
m, aa«o1*Y°« * -
„»	°dloČno	govo-
li]^ ahi o- .
la {	'iatelj	' k' mi	je ve-
Sem	v	Pet otr°k nas
O0* St,	sred'ni.	Oče je
^ br“ *n se.
firat m? a-- °dločal
i re in Venu' m bl1 nikoli vNia 2 dar mislim, da '‘ti ' 0 čem J'm Eovpriti o
C 5 sestro ec lahko govo-'
C.,re<na../ m!,:ra ni naj-
isgpmm
UlM :
Predstavljamo vam vesele planšarje, ki bodo v nedeljo nastopili v Avditoriju na »zabav nem popoldnevu«, ki ga prireja Glasbena Matica
liških profesorjev s treh univerz, je odgovoril v manj kot 30 sekundah! V nekaj minutah je tako zaslužil 64.000 dolarjev.
Se dvakrat je Robert Storm nastopil v oddaji »Odnehaš a-li nadaljuješ«. Zadnjič je odgovarjal na vprašanja o konstelaciji zvezd prve stopnje, o ljudeh/ki so delovali na pod-fočju modulacije frekvenc, o analitični geometriji in radioaktivnosti. Ko je odgovarjal na vprašanja o konstelaciji zvezd, je mimogrede narisal zemljevid ozvezdja.
Tako je v oddaji «Odnehaš ali nadaljuješ« dobil doslej največjo nagrado; 192.000 dolarjev, ki bo izplačana v treh letnih obrokih po 64.000 dolarjev.
Večina televizijskih gledalcev je bila prepričana, da bo mali Robert še naprej sodeloval v tej televizijski rubriki in da bo začel odgovarjati na vprašanja s kakršnegakoli področja. Robert je imel take žiyce. da se .je brez pomisleka odločil, da bo odgovoril na naslednje vprašanje, za katerega je vedel, da bo težje in tako podvojil nagrado. Toda tedaj so se vmešali starši; naj je sin čudežni otrok ali ne, po njihovem bi se lahko stvar slabo končala. Imeli so svojo hišo, Cadillac in še toliko drugih stvari,, toda vznemirila jih je tolikšna vsota denarja. In tako so se starši odločili ter sinu prepovedali, da bi še nadalje * nastopal v televizijski rubriki «Odneh»š aU fiadaiju
staršev,« je dejal. «jaz imam živce dobre in hočem še zaslužiti denar!«
Starši so brli presenečeni. Njihov »čudežni otrok« se je spremenil v tujca, v tujca brez srca!
Pravniki so se tedaj znašli pred kočljivim problemom, vendar jih ta primer zanima predvsem s teoretične plati. Dejstvo je, da deček umsko V mnogočem nadkriljuje odraslega človekas Je,, potemtakem, tudi pred zakonom odrasel človek? Ali torej- lahko vloži tožbo pr^ti svpjim staršenr?
•‘Na vsak način po je vest, da bo, ljubljenec televizijske publike in »čudežni otrok št. 1», vložil tožbp proti svojim staršem, neugodno odjeknila v ameriški javnosti. Sklep Roberta Storma označujejo še celo v državi ((nemogočih mogočnosti« za pošasten, tako da se bo Robert, čeprav bi v tožbi uspel, predstavil televizijskim gledalcem v povsem drugačni luči.
iiiiiiiiittiiiiimiuiiiiiimHimiiimiiiiiniiiiimmiiiiliiimmiiiiiHMHiiMiimmimiiMMHMHiMiiiiiiHiiimiiMniMmiiiiHimimiiiiuimiiiiimiiiM
KRATKE KULTURNE VESTI
Isidora Sekulič umrla
f »Oj
V> 1 'rije. ,
To
A,*dai
So dal
ne
ste
»icer pred
it 'v v hoe bri
pa skrivi na vrsti?*
aiTTi.- -16 živo> ne_
ambl- Nato se mi
'Oja kontY,gleda Trose-n’ i« * tadn-	30 niene
mi0tlločno	z*trepeU-
Vhi
S
> s^oMjubn
rekla; «Ne!„. da bom
Stivtis‘da h°-u ln
i v>Y d neit«j p°-
mb{a|a‘PovkVade:
i-»8re i,dR )e J
N
*šila’",,)e krasen in nji,l * ki se ne o-m f,veda izbi-menk„ Kaj naj
 ...................................  .»Milim.........*..............................................      j	ješ«. Za to so imeli Vso pravi-
co,* ker so pa£ skrDniKi ®ziro-mo Ftdniki mladoletnika. Toda, napravili so , račua.
brez krčmarja, v tem primeru .brez sina. Robert je dejal, da je ha vsa vprašailja odgovoril brez 'najmanjšega napora in da se ni prav nič zrnu-čil, ko se je na odgovore pripravljal.
Psihologi in psihiatri so si enotni v tem, da so otroci Robertove vrste do neke »mere abnormalni, to se pravi bolni nekako tako kot slaboumneži. Seveda po, jv) tej v.rgti abnormalnosti tudi določene razlike. Strokovnjaki pa so prepričani, da bi enostranski razvoj lahko nekega dne škodil pri rasti in izoblikovanju dečka, ki bi se potemtakem razvijal le v določeni smeri.
Toda Robert Storm se s tem ni mogel pomiriti. Čeprav
V soboto, 5. aprila je v Beogradu umrla Isidora Sekulič, znana srbska knjiiev-nica. ki so jo v ponedeljek pokopali na topiiderskem pokopališču. Rodila se je v Moiori nu (Bačka) pred Sl leti. Šolala se je najprej u Novem Sadu in nato v Som-boru, potem pa je študirala fiziko in matematiko v Budimpešti Ko se je vrnila v domovino, je bila dodeljena za učiteljico višji ženski šoli v Pančevcu, nato je bila premeščena v Sabac, Beograd in končno v Skoplje.
Med prvo svetovno vojno, ki jo je preživela v Sokobanji in Beogradu, je sodelovala pri političnem listu »Slovenski jug«, potem pa je začela poučevati na drupi Ženski gimnaziji v Beogradu.
Leta 1922, potem ko je že obvladala več tujih jezikov in mnogo prepotovala, je odšla v Nemčijo, kjer je doktorirala na eni izmed tamkajšnjih univerz. Se naprej je mnogo potovgla tudi kot predstavnica jugoslovanskih ženskih organizacij na razne mednarodne konprese. Do konca svojega življenja pa je živela u Beogradu, kjer j li tudi znam jufloslovansk:
je neutrudno delovala na j književniki področju književnosti. Po strokovnjaki osvoboditvi je postala članica Srbske akademije znanosti.
Več kot 50 let je sodelovala v kulturnem življenju svoje domovine. Pisala je članke, prevajala in objavljala svoja lastna dela. Leta 1909 je izšla njena prva knjiga »Sopotniki«, štiri leta kasneje pa »Pisma iz Norveške», eden najboljših primerov , v srbski potopisni književnosti. Sledila so druga dela, po drugi svetovni vojni še »Zapiski o mojem narodu#, »Monografija o Njegošu«, obnovljena izdaja potopisa «Pisma iz Norveške« ter vrsta kritičnih člankov in ocen v številnih srbskih in hrvatskih časopisih. Zapustila je veliko književno dediščino, ki ji je priborila častno mesto ne samo v srbski temveč v jugoslovanski književnosti sploh.
* ♦ *
Ob koncu tega tedna se bo na Reki začel »Teden drame jadranskih gledališč«, ki bo ena največjih reških kulturnih manifestacij Istočasno se bodo na Reki zbra-
in gledališki ki si bodo izmenjali misli ter predavali članom gledaliških ansamblov. Zaključna predstava bo v četrtek 17. aprila z u-pnzoritvijo Shakespearovega «Macbetha», potem pa bodo razdeljene nagrade: za najboljšo režijo, za najboljšo sceno, za tri najboljše moške ter tri najboljše ženske vloge.
* * *
Kipar Ivan Meštrovič, ki živi v Ameriki, je bil pred časom naprošen, da ob 450-letnjci rojstva Marina Drži-ča izdela temu znanemu dalmatinskemu pisatelju sporne-nik. Odbor za proslavo 450-letnice pisateljevega rojstva je v teh dneh dobil pismo Ivana Meštroviča, v kute-rem je bila priložena slika izdelanega spomenika iz mavca. Sjlomenifc je visok o-koli tri, jirok pa okoli meter in pol. Meštrovič predlaga v svojem pismu, da bi podstavek za spomenik napravili iz sivega jablantškega granita ali pa iz kamna z o-toka Brača. Bronasti odliv Držičevega spomenika bo napravila livarna za umetnine v Magrebu,
star komaj deset let, se je odločil, da bo tožil svoje starše, ker ga ne pustijo, da bi - nadaljeval v televizijski oddaji «Odnehaš ali nadaljuješ«.
Deček je proti staršem nastopil hladnokrvno, brez znaka otroške ljubezni do staršev «Kaj me brigajo živci mojih
-U-
Prejeli smo
Milentije Popovič: O politiki in ciljih razvoja Jugoslovan skega gospodarstva od 1957 do 19hl. leta — Politična knjižnica št. 29 ~ Cankarjeva založba — Ljubljana.
neni plašč ali kakršnokoli
kožuhovino spravimo, poglejmo, če ni morda kje podloga raztrgana, ali če niso šivi popustili. To takoj popravimo, da bo plašč prihodnjo jesen nared. Morda pa je plašč oguljen in potreben temeljitejšega popravila. Morda bi bilo iz njega bolje predelati krzneno jopo — tedaj tega ne odlašajmo za začetek prihodnje sezone, ampak ga odnesimo čimprej h krznarju.
S tem smo s krznom o-pravile. Tudi ostalo zimsko obleko: plašče, volneno perilo in obleko moramo spraviti na varno ali v garderobo ali v omare. Preden zimske obleke spravimo v omare, jih moramo dobro prezračiti in znotraj dobro zbrisati s terpentinom. Za shranjevanje plaščev so zelo primerne nalašč za to izdelana najlonske vreče, ki jih lahko neprodušno zapremo. Te vreče sicer niso tako drage, vendar jih včasih ne moremo nabaviti vprav za vso družino. Tedaj si pomagamo z vrečami, ki smo jih napravile iz časopisnega, papirja. Te vreče sešijemo na šivalnem stroju ali pa zlepimo, tako da plašče zares neprodušno zapremo in s tem zavarujemo pred nad ležnimi in nevarnimi molji. Plašče v omari obesimo, ne pa polagamo enega na drugega, ker se v takem primeru ob dolgem stanju volna lomi.
Najprej smo spravile «na varno* večje kose, nato pride postopoma na vrsto, seveda v zvezi z vremenom, še ostala zimska drobnarija, kot n. pr. pletenine, zimsko perilo, volnene nogavice itd. Tudi te stvari temeljito očistimo, kar je potrebno pranja, takoj operemo, ker se v madežih molji najprej zredijo. Nogavice pred pospravljanjem pregledamo in pokrpamo. Volnena jopica je morda na rokavih oguljena ali celo scefrana, morda ovratnik ni več po modi. če imamo poleti dovolj časa in nekoliko prizadevnosti, jo razderemo in iz volne napletemo kaj za o-troke.v...*
..** f* nrfhti’ .	.*
Vso ostalo dobro pletenino part zavijemo iv (papirnat e vrečke, v vsako dodajmo še vrečko z naftalinom
Tudi pernice in težje odeje bomo dobro prezračile. Pernic seveda ne bomo zračile na soncu, ker postane perje na soncu krhko in se rado lomi. Nato bomo pernice in odeje spravile po možnosti v večjo starejšo prevleko in jih. spravile v omare ali pa v kak večji zaboj.
Obutev: zimske čevlje oči-
stimo in potisnemo vanje
kopita. Če teh ni dovolj, čevlje natlačimo s papirjem. če so potrebni popravila, jih damo v popravilo že sedaj, da nam bodo ob potrebi pri roki.
Pa tudi na klobuke ne smemo pozabiti. Navadno jih ob koncu sezone odložimo in tako čakajo jeseni. To ni prav, očistiti jih je treba, na moških klobukih zamaščene trakove zamenjati z novimi, pod notranjo podlogo pa bomo vložile še ozek vložek iz pivne-ga papirja, da bomo preprečile, da bi se klobuk v bodoče zamastil.
Ko smo tako vse opravile, tudi med poletjem poglejmo od časa do časa v garderobo ali omaro, da bi nas kaj ne presenetilo. Sicer nam bo kaka marljiva gospodinja ob tem rekla, da vse to že sama zdavnaj ve, toda vsak opomin je zlata vreden, in gornji nasveti, če ne služijo drugemu služijo vsaj temu, da gospodinji nekako razvrstimo delo, da se ne bo lovila zdaj za tem zdaj za onim opravkom.
Limonova omaka: Na ofju bledo zarumeni sladkor in dodaj moke Iz tega napravil svetlo prežganje, ki ga ra®-redčiš z mrzlo vodo. Dodaj š« sok limone, po okusu sladkorja ter nrav malo soli. Kuhaj še nekaj časa, da se zgosti in nato serviraj.
DROBNI
NASVETI
Vrata škripajo. To je poseb. no neprijetno in ni nič kaj lepo. Da si bomo to nezaželeno «glasbo» prihranile, vrata privzdignemo in tečaje na-drgnemo z grafitom, tudi z navadnim mehkim svinčnikom; če pa hočemo tečaje namazati s tolščo. je bolje, da jih namažemo z vazelinom kot pa z oljem.
* * •
Surove krompirjeve olupke operemo in jih posušimo. Služili nam bodo kot odlično sredstvo za čiščenje stekla, zlasti steklenic, ki imajo stare madeže.
iiiiiiiiiiiiiaiiiiimiimiiiiiiiimimmiiHiHimiiiiimiHiiiimiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiitiiiiHiiiitiiiiai
ZDRAVNIŠKI KOTIČEK
Koliko naj tehta noseča ženska
Večina nosečnic se med nosečnostjo odebeli, debelost pa tudi navadno po porodu ne izgine. Debelost pa ni znak zdravja in znano je, da so debeluhi bolj podvrženi boleznim kot pa ljudje, ki imajo normalno telesno težo. Predebela nosečnica bo imela več težkoč v nosečnosti in prf porodu in tudi otroci debelih mater niso bolj zdravi kot o-stali otroci.
Priporočljivo je torej, da se nosečnica ne odebeli preveč. To bo dosegla tako, da med nosečnostjo ne bo pretirano jedla ter da bo pazila na sestavo hrane. Ce je bila njena telesna teža pred nosečnostjo v odnosu na njeno višino iz-$ba normale, bo nosečnost iz-koriitila v te, da .se bo odebelila,” saj- je znano, • da Je med nosečnostjo apetit povečan. Ce je pa Je bi la prej predebela, sme nekoliko šhujja-ti. seveda le s pravifrum načinom prehrane, nikakor 'pa ne z jemanjem različnih zdra. vil na svojo roko.
Zena normalne telesne teže se med nosečnostjo zredi za 10 do 12 kg. Od tega odpade na otroka 3 in pol kilograma, na posteljico pol kg na
Nove modne in vprašanje
linije
mere
Lahko je bilo govoriti o novih modnih linijah, dokler je bila zima in so debeli plašči pokrivali naše obleke in kostime. Nihče ni mogel kar tako na cesti videti, ali ima ženska pod plaščem vrečasto obleko ali pa se drži »stare« mode. 'Z nastopom‘pomladi in lepkga vremena to seveda ni mogoče več. Sedaj se bo morala vsaka odločiti, kako se bo oblekla in kateri modni liniji bo sledila.
Da ne bo odločitev pretež-1 *e ji to preveč dobro posreči), ka in da- bo vsaki nekoliko \ Ramena morajo biti zelo zelo
:e.w: :
(S:
® <*
Lahek svetel komplet, ki spo minja na mornarčka
laže izbrati sebi primerno 11 nijo, bomo tukaj na kratko povedale nekaj osnovnih pravil, ki jih našim čitateljicam priporočamo.
Gre najprej za izbiro med tako imenovano »vrečasto«,
«trapezno» in pa že tradicionalno linijo »po telesu«. Naj takoj povemo, da smo odločno proti vsakim takjnim modnim novostim, ki pretirano poudarjajo tako prvo, drugo kot tretjo modno linijo. Nismo pa seveda s tem proti novi modi.
Nasprotnol Mnenja smo, da bodo mnogim vrečaste obleke ne samo všeč, temveč da jim bodo skrile marsikatero pomanjkljivost pri njihovih postavah. Tudi pri liniji «trapeza» se bo morda našel kakšen model, ki bo sprejemljiv vsaj za mlada dekleta in žene. Izbira sicer ni preveč velika in bogata, a z dobro voljo se bo že našlo kaj primernega.
Torej najprej nekaj besed o »vrečasti» liniji. To so obleke, plašči in kostimi brez pasu ali pa s pasom na bokih. Takšna linija ustreza vsem vitkim postavam, ki imajo o-zek pas in ki jih tudi »icer narava ni preveč bogato obdarila. Toda tudi manj oitke ženske si jo bodo lahko privoščile in bodo dosegle celo to, da bodo videti V takšni obleki bolj vitke in visoke. Seveda bodo morale skrbno izbrati kroj in se tudi potem še s šiviljo posvetovati »Vrečaste« obleke to pa odločno neprimerne za bolj debele Ženske, kot tudi za one, ki imajo široke boke.
»Linija «trapeza» teži po našem za tem, da bi ženske na-pjravila bolj drobne in nežne jčeprav nismo prepričani, da
plodovo vodo okrog 1 liter, a na povečano maternico 1 kg, kar znaša v vsem okrog 6 kg. Ostalih 4 do 6 kg, za kolikor, je mati težja po otrokovem rojstvu, odpade na povečane dojke in na vodo, ki se zadržuje med nosečnostjo in še P<* njej v posameznih organih. Ko žena preneha dojiti, dobijo dojke svojo prejšnjo velikost, organizem se iznebi odvečne vode in telesna teža bo postala polagoma ista, kot Je bila pred nosečnostjo.
V prvem mesecu nosečnosti pridobi žena na teži največ pol kilograma. V drugem mesecu po navadi izgubi okrog kilogram, in sicer zato, ker večina nosečnic v tem času bruha. V tretjem mesecu se zredi za pol kilograma, tako da konec tretjega meseca nosečnosti tehta prav toliko, kot je tehtala pred nosečnostjo. V naslednjih treh mesecih žena na teži največ pridobi, in sicer okrog 6 kg. V zadnjem tromesečju se zredi za 4 in pol kg in sicer v sedmem mesecu za dva in pol kg in v osmem ter devetem po 1 Kg.
Razume se. da so navedene številke samo povprečne in niso pri vsaki nosečnici enake. Vendar pa nai služijo kot nekak kažipot. Ce nosečnica zapazi, da je porast teže znat. no večji od navedenih številk", ne sme tega omalovaževati; Zlasti pa to velja takrat, ko žena naglo pridobiva na teži, ne da bi imela povečan apetit in ne da bi prekomerno jedla. Tak pojav je lahko v zvezi s slabim delovanjem ledvic. Praviloma se mora vsaka nosečnica najmanj enkrat mesečno stehtati. Pri naglih in velikih spremembah v teži se pa naj posvetuje z zdravnikom. Tako se bo izognila marsikateri neprijetno, sti in nevarnosti
Dr. A. B.
TTmnfmTmnTTTmnrTTmTTfmi
KAKO SI BOMO OHRANILE LEPO IN SVEŽO POLT TER MLADOSTNI VIDEZ?
Z UŽIVANJEM PREPO. TREBNIH VITAMINOV!
ozka, postava pa kar precej visoka. Takšne obleke nimajo pasu ter se proti robu krila vedno bolj širijo. Kot že rečeno, si bo takšno obleko lahko omislila le zelo mladu in vitka ženska in takšna, ki im a še mnogo drugih oblek.
»Stara« linija oblek po te- i lesu na srečo še ni izginila in jih bomo lahko nosile ta- | ko spomladi kot poleti Tudi tukaj seveda ne smemo p re- | tiravati in si napraviti preveč tesnih oblek. Tej modni liniji bodo sledile poletne obleke j posebno pisanih vzorcev, ki !
ukrojitidrU<?<,ie tUd' ^ m°°U i TRST' PIflZZA S‘ GI0™NI 1
Ce bodo poslušale naše nasvete in se še držale suojegj okusa, potem bodo naše čita-teljice brez dvoma lepo oblečene.
j PRI TVRDKI
fC&bke',
dobite električni MEŠALEC (« Frullatore ») s centrifugo za pripravljanje sadnih sokov in za drugo različno uporabo — smetano, trape, pure itd.
UUUUUiliUiUUUUUUUUUUU
CA.lt
Ljuba Evlalija, bojim se, da že pretirano gojiš cvetje,
Goriško-beneški dnevnik
Ob zadovoljivem številu starejših in mlajših članov
Redni občni zbor prosvetnega društva Oton Zupančič v Standrežu
Vsi govorniki so poudarili potrebo, da se na primeren način poživi prosvetno delovanje
Ob lepem številu starejših in mlajših članov je bil v torek zvečer v dvorani prosvetnega društva Oton Zupančič v Standrežu redni občni zbor članov, na katerem so izčrpno pregledali preteklo delovanje društva in sprejeli obvezo, da si bodo tako člani kot novoizvoljeni odborniki prizadevali, da bi se premostile težave, ki so nastale na kulturno - prosvetnem področju v tej največji slovenski vasi na Gori-šjcem.
Občni zbor se je pričel s pozdravom predsednika Alojzija Tabaja, ki je imel tudi daljše poročilo, v katerem je kritično obdelal društveno življenje. Rekel je;
»Naše društvo je bilo ustanovljeno z namenom, da nadaljujemo delo naših prednikov, to je samoizobraževanje slovenskega ljudstva, ki je po razmejitvi ostal v Italiji. Takoj po ustanovitvi društva je bilo prosvetno življenje zelo razgibano. Delovala je knjižnica, igralska družina je imela večkrat na leto nastope, pevski zbor pa je koncertiral doma kot drugod. Prelepa slovenska pesem se je slišala vsepovsod, kjer so se zbrali naši pevci. Tako pestro prosvetno delo je dajalo Standrežu slovenski značaj, našemu društvu pa je bilo to v velik ponos. S prepričanjem lahko trdim, da smo imeli takrat za seboj vso našo vas, in kar je bilo še važnejše: bili smo enotni, kadar je bilo treba kaj po-kreniti.
Danes pa preživ'iamo, kar se naše prosvete tiče, kritične čase. Stari ponosni pevski zbor je prenehal z življenjem še preden je vzgojil potrebni naraščaj. Igralska družina, ki je bila več časa brez potrebnega odra, se je polagoma razšla. Prosvetno življenje je zaspalo in razen nekaj plesov in otroških nastopov nismo v tem letu zaznamovali nič posebnega.
To je imelo za posledico, da se je razbila močna slovenska skupnost, odpadla je marsikatera zavedna slovenska družina, kar se zlasti pozna na šolskem področju, ko so nekateri starši vpisali 'svoje o-troke v italijanske šole. Zali-bog se ta proces še ni zaustavil. Od nas prosvetarjev je odvisno, kako bo z našim prebivalstvom Vnaprej.
tovo pritegnil domačo mladino.
V diskusijo je posegel tudi predsednik Zveze slovenskih prosvetnih društev Viljem Nanut, ki je rekel, da je položaj resen, da pa še ni vse izgubljeno. Treba bo napeti vse sile, pa uspemo predvsem z novimi prijemi. Naglasil je, da se je položaj v zadnjem času zelo spremenil. Pošteni Italijani se zavzemajo za naše narodne pravice in nas podpirajo v tem boju. Seveda pa nam to ne more pomagati, če se sami ne bomo potrudili in s prosvetnim delom utrdili zavednost med tukajšnjim prebivalstvom. Prisotnim je povedal, zakaj je prišlo do združitve S-KGz v Gorici in Trstu, ter izrazil prepričanje, da bo vzajemno delovanje mnogo koristilo tudi slovenskemu prebivalstvu na 'Goriškem.
Na koncu je Franc Lupin predlagal nove odbornike Re- j kel je, da se ne da dosti izbirati in da je večja ali manjša društvena razgibanost odvisna od večjega ali manjšega delovanja tako odbornikov kot članov. Prisotni so potem potrdili sledeče odbornike (jru-štva,- Alojzij Tabaj, Emil Pavlin, Sla'-a Markočič, Slavko Lupin, Alojzij Cijan, Jože! Markočič in Mira Pavletič.
te sei busii). Obenem opozarjajo prebivalce, naj takrat ne hodijo na vežbališče, da ne bi prišLo do nepotrebnih nesreč. Vojaški oddelki bodo z dobro vidljivimi rdečimi svetilkami opozorili prebivalstvo doberdobške občine, do kam sme.
Doberdobci, ki so- pred časom ogorčeno protestirali, ker so zaradi vaj v streljanju čez dan izgubljali dragocene ure, so zadovoljni s tem, da so vojaške oblasti uvedle nočne vaje v streljanju, ker takrat na polju nimajo dela. Obenem želijo, da bi se ta praksa uporabljala tud; v naprej, če že ni mogoče najt: primernejšega prostora za vojaške vaje, ki ne bi nadlegoval kmetov pri njihovem delu.
Ascolija v soboto 12. aprila ob 18. uri v občinski dvorani. O njem bo predaval prof. Gianfranco D’Aronco. S tem bo izpolnjena obljuba, ki jo je lani sprejela občinska uprava ob 5Q letnici Ascolijeve smrti.
V PRVI POLOVICI MARCA
Predloženi novi senatni kandidati
Volilni komisiji v Gorici, ki sprejema samo senatne kandidature, so poleg že omenjenih kandidatnih list <KD, PSI
Seja občinskega odbora
V sredo zvečer je bila seja občinskega odbora, na kateri so sklenili proslaviti Isaijo
V vsej pokrajini 300 protestiranih menic
V prvi polovici meseca marca je bilo v goriški pokrajini 300 meničnih protestov. Publikacija trgovinske zbornice objavlja imena vseh oseb, katerih menice so šle v protest. Kapriva 2, Krmin 27, Doberdob 5, Dolenje 3, Farra 1, Foljan 7, Gradiška 43, Gradež 26, Tržič 145, Moraro 1, Moša 4, Romans 4, Ronke 20, Zagraj 8, Škocjan 18, Steverjan 1, St. Lovrenc 1, S. Pier 8, Sta-rancan 11, Turjak 6, Villes-se 1.
V soboto 12, aprila ob 21. uri bodo v Prosvetni dvorani v Gorici gostovali
«Veseli planšarji»
z zabavnim programom
Prodaja vstopnic od torka dalje na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1 ter v kavarni Bratuš. Sedeži 400 in 300 lir, stojišča 200 lir, dijaška stojišča 100 Ur. Za udeležence bo vozil avtobus, ki bo peljal iz Rubij ob 20.30 skozi Sovodnje in Stan-drež.
Iščejo delavce za Zahodno Nemčijo in delavke za Anglijo
šalil se je s policisti
Proti vsakemu pričakovanju je dosegel 3'-letni Ermenegil-do Mislej iz Ul. S. Davis zadovoljivo zadoščenje od sodnika. Zagovarjati se je namreč moral zaradi obtožbe, da je užalil dva agenta javne Varnosti, in tudi pijanosti.
Mislej se je februarja letos ponoči vračal po Ul. Cell-ni proti domu. Na vogalu s Trgom Liberta sta ga dva a-genta javne varnosti na nočnem obhodu ustavila ir. zahtevala od njega dokumente. Mož ie rade volje ustregel in potegnil iz žepa izkaznico, katero je pomolil agentoma. Se prej pa je v šali vprašal moža postave, kdo od njiju zna čitati in pisati. S tem, je povedal Mislej sodniku, ni hotel žalit; nikogar,, pač pa je s tem šaljivim načinom hotel vedeti, komu naj izroči dokument.
Seveda sta agenta trdila, da se je Mislej približal njima, a ker je to malo verjetno in ker ni bilo dokaza, da bi zavestno žalil javna funkcionarja, je sodnik poslal Misleja domov z oprostitvijo zaradi pomanjkanja dokazov.
Sodnik: Lo Cascio, zapisn.: Scelzo, obramba - odv.: Ghezzi.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Dvolastnik J. S. nam piše:
»Imam zemljišče onstran meje v Jugoslaviji:	njivo,
travnik in nekaj gozda. Rad bi prodal njivo in travnik. Ali lahko prodam in kaj naj naredim? Slišal sem namreč, da ni mogoče prodajati zemljišč v Jugoslaviji. Ali je res?»
Odgovor. — Kdo pa vam je to rekel? Seveda	lahko
prodate. Ce ga še nimate, si morate najprej najti	kupca
in se dogovoriti za ceno.
Ce je kupec jugoslovanski državljan, napravite tam kupoprodajno pogodbo in prepis. Ce pa je kupec s te strani, to je italijanski državljan, je zadeva nekoliko drugačna. V tem primeru je namreč potrebno posebno dovoljenje jugoslovanskih oblasti. Tuji državljan namreč ne more postati lastnik	nepre
mičnin v Jugoslaviji brez dovoljenja pristojnega državnega tajništva. Lahko pa podeduje tudi nepremičnine brez
kakšnega posebnega dovoljenja. Za podrobne informacije in morebitno pomoč pa vam svetujemo, da se obrnete na Kmečko zvezo v Ul. Geppa 9
P. I. s Kolonkovca sprašuje:
«Ze nekaj let se ukvarjam s kokošerejo in redim piščance, ki jih kolikor toliko dobro prodam stalnim odjemalcem v mestu. Zadnje čase sem začel misliti tudi na kokoši za pasmo.
Na kokoših, ki sem jih zredil, sem opazil, da imajo skrivljene kračnine in kremplje. Rad bi vedel, kaj je temu vzrok, če se to lahko odpravi in kako?«
Odgovor. — Temu pravijo eperoza» in se' pojavlja zlasti pri pasmah, ki se hitreje razvijajo. Vzrok je v pomanjkanju mangana v hrani, Jti ga potrebujejo zlasti piščeta. Ni torej prava bolezen in ne
vpliva na donos jajčaric. Nerodno pa je zlasti za kokoši,
llllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIflllllHIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllHIIHIIIIIIHIIMIIHIIIII
ki smo jih zbrali za P0**”®’ ker teže hodijo in se kretnjo. Torej se slabše razvijalo.
Zaradi tega moramo poskrbeti, da imajo kokoši m P ščeta dovolj mangana v obl -
k, sulfatov, karbonata, klo da in supermangana. z,a v
ščeta ga je treba 3,5 grarn^ za jajiarice P a 4 grame na stot krme.
Fant iz Boljunca:
»Rad bi šel z vespo »»« let v Lipico in Lokev cer obmejni blok pri LiP!C ■ .. ko grem s svojim vozilom
čez ta blok in se pot®^ih’» nem čez blok pri rerne7'jne Odgovor. - Cez obmejne
bloke pri Sempolajn, tabru in Lipici je dovoljen
prehod z motornimi	.
avtomobili, toda lej
77Fernetičih, na
rodni blok prt - -	na
Pesku in pod Skoju
je dovoljen p
rehod z obmej’
pot-
nimi propustnicami
listom. Toda še vedno je
iiiiMliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiliiiiiliiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiftl
Seja pokrajinskega odbora v Gorici
Prepleskali bodo most čez Sočo pri Zagraju
Dela bodo stala 4 milijone lir
V torek zvečer je bila seja pokrajinskega odbora, na ka-
Iz pisarne pokrajinskega u-rada za delo so nam sporočili, da potrebujejo kmečke delavke za Zahodno Nemčijo in petnajst zakonskih parov, ve ščih kmečkega dela. Niso še znani pogoji, pod katerimi bodo delali ti delavci.
Istočasno so tudi iz Anglije sporočili, da nujno potrebujejo večje število neporočenih delavk (ali vdov brez otrok) v starosti od 21. do 40. leta, ki naj bi delale v tovarnah za konserviranje sadja in zelenjave. Delavke bi morale delati 45 ur tedensko in bi dobile za to svoje delo okrog 8.600 lir tedensko. Hrano in stanovanje lahko dobijo za ceno 2.800 lir tedensko (hrana dvakrat dnevno med tednom, trikrat ob nedeljah) ali pa za 4250 lir tedensko (hrana štirikrat dnevno ob delavnikih in nedeljah). Pogodba velja šest mesecev.
Podrobnejše informacije za.
Ce pregledate vse te žalostne primere, boste lahke bolje razumeli, zakaj hočejo sovražniki slovenskega naroda podreti napredno slovensko prosve.o in zakaj se zaletavajo v naša društva. Sovražniki naše prosvete dobro vedo, da bi s tem ne le zatrli slovensko narodno skupnost .ampak zavrli tudi sleherno delovanje Slovencev na tem ozemlju kot zavestne narodne enote.
Zato vam polagam na srce, dragi člani, da vi obširni diskusiji premotrimo naš položaj in obnovimo, kar se obnoviti da. Ce bomo spet ak.ivno posegli v prosvetno življenje, bomo še marsikaj rešili, kar bi se v bodočih letih ne dalo, ker bi morda bilo že prepozno«.
Za njim je blagajničarka Slava Markočič podala tajniško in blagajniško poročilo. Povedala je, da imajo težave s prosvetnim delovanjem tudi po drugih vaseh, potem pa je grajala neupravičene izgovore društvenih članov, ki so se odtegovali prosvetnemu delovanju. Del svojega govora je posvetila tudi vprašanju, kako pritegniti mladino. Rekla je, da se mladina danes zabava z gledanjem televizijskih programov ter z motorizacijo. Odbor prosvetnega društva je proučil to vprašanje in prišel do zaključka, da bo treba privabiti mladino v prosvetne prostore na drug način, kot pred leti, to se p-^avi s sredstvi, ki vplivajo na današnjo mladino.
Izrazila je svoje zadovoljstvo nad številom čitateljev naprednega slovenskega časopisja, ki dokazujejo, da je v Standrežu še vedno mnogo zavednih ljudi, ki lahko marsikaj ustvarijo ter dvignejo društvo Oton Zupančič iz sedanjega mrtvila, samo če pljunejo v roke.
Sledila je živahna diskusija ,-t katero so posegli števil; ni člani, ki so z upravičenimi pripombami prispevali, da bo društvo pristopilo k delu za dvig ljudske prosvete. Jožef Boškin je na primer rekel; da jt Standrež kot največja vas na Goriškem v preteklosti mnogo napravil na prosvetnem podrožju. Postavili smo na oder zahtevne igre, s katerimi smo gostovali tudi drugje Kot v preteklosti bi lahko tudi sedaj postala naša vas prav zaradi svojih tradi-ci jin sposobnih ljudi vzgled ostalim goriškim vasem, kako je treba gojiti prosveto, da bomo zavedni in vredni spo-Itovanja.
Za primer kako propada ne, le prosvetno, ampak tudi družabno življenje v vasi, je Miljo Cingerli navedel praznik goveje živine,	ki	so	ga	proslavljali prav	tisti dan.	Včasih je bilo na	ta	dan	v	Stan-
drežu zelo živahno, danes pa se tega praznika komajda spomnimo.
Predvsem odbornikom Je Stanko Marušič priporočil, da bi morali redno pobirati članarino, da bi se imelo jasno sliko, kako je s članstvom. Predlagal je, naj	bi	se	v o-
kvisu društva ustanovil odsek za motociklist«, ki bi prav go-
KPI) predložili v torek ime ! teri je odbornik za javna de-svojega kandidata predstavni-: la Zaretti govoril o načrtu, ki MSI (prof. Venutti), vče- J da se prepleska metalno ogrod-raj pa radikalci in republi-1 je zagrajskega mosta čez So-kanci (odv. Giovanni Stechina) | č0. Dela bodo stala 4 mili-.n socaln; demokrati (odv. i jone lir. Izvedenci tehničnega Pevetag). Danes zvečer ob 20. - urada so namreč ugotovili, da
športne naprave tehnične šo- »nteresirani lahko dobijo na
llrodll -»n Hn a m	rt	k
uri poteče čas za predložitev 'Kandidatov.
IZ DOBERDOBA
Danes zvečer strelske vaje
Vojaške oblast; sporočajo, da bodo imeli- oddelki iz Gradiške danes zvečer med 19. in 24. uro vojašfke vaje na kraju, ki ga imenujejo #Mon-
je stara barva popustila in da je pričelo železo rjaveti. Delavci bodo odstranili vso staro barvo in ogrodje najprej prepleskali v snovjo, ki bo železo obvarovala pred rjo, vrhu tega pa bodo dali še eno plast barve. Popravili bodo tud; leseni pločnik. Most so zadnjikrat prepleskali leta 1950 in takrat potrošili 2,8 milijona lir. Dokončni sklep o tem bo sprejel pokrajinski svet.
Dalje so sklenili popraviti
le v Tržiču (strošek 900.000 lir). Zgradili bodo igrišče za košarko in tekališče.
Odbornik; so odobrili 6,7 milijonov lir za ureditev pokrajinske cest Fara — pokrajinska meja, dela, ki so bila izvršena ieta 1957, ter določili še 320.000 lir za vzdrževanje pokrajinske psihiatrične bolnišnice.
Najdeno moško kolo
V začetku marca so v Ul. sv. Mihaela v Standrežu našli dobro ohranjeno črno moško kolo, ki je na orožniški postaji. Kdor lahko dokaže, da je njegov lastnik, naj pride ponj.
 .........................................................................................iiiiiiiniimmiillliimillliillilililMIIlllMlllinmillllMlIHl
Ni se ustrašil niti ključavnic niti sodnih pečatov
Dva meseca je nemoteno kradel v tovarni slaščic Fl DA v €*orlci
Razbil in odnesel je neki stroj ter ga prodal - Nepridiprav si je tudi nadel tuje ime in izkoriščal pečat podjetja
Ko je podjetje za izdelavo bonbonov in čokolade FIDA iz Ul. Duca d’Aosta 105 doživelo stečaj, so vsa vrata dobro zapečatili, podjetje pa dali v varstvo odvetniku Pa-gliliju iz Gorice. Za to stvar je izvedel tudi 23-letni Silvio Masolini iz Ul. Italo Grossi 1. v Gorici, ki je bil pri tem podjetju zaposlen tri leta, vendar je že nekaj časa brez dela. Masolini je začei oprezati okoli poslopja, potem -pa se je nekega dne v februarju opogumil in skozi okno vdrl v delavnico. Ves februar in marec ter prve dni aprila je obiskoval podjetje svojega bivšega gospodarja in odnašal iz njega kovinske predmete, ki jih je v mestu spravil v promet. Včeraj pa je neka ženska Paglialiju sporočila, da je videla mladeniča, ki je nekaj odpeljal iz poslopja podjetja. Odšel je na policijo in dogodek sporočil kriminalističnemu oddelku, ki je takoj poslal agente na kraj. da ugotovijo, kaj je na stvari. Ko
tvine, Masolini se sicer ni vrnil v podjetje ampak k Pado-linovi, kjer so ga takoj aretirali in odpeljali na policijo na zaslišanje in od tam v zapor, Sodili ga bodo zaradi tatvine, prikrivanja svoje istovetnosti in uporabljanja pečata podjetja FIDA.
Pobalin okradel 7 goriških cerkva
zera, kjer so razgrnili po tleh prte in razložili dobro založene torbe. Veselja ni manjkalo, dokler ni popoldne naenkrat pričel padati dež, ki jih je prepodil. Takrat so se zbrali v vaških gostilnah, ki so postale skoraj premajhne.
15. marca so jugoslovanske obmejne oblasti izročile na bloku pri Rdeči hiši 13-letne-ga Tržačana T.G., ki je dva dni poprej zbežal v Jugoslavijo. Ker je ae-ek po izročiivi izjavil, da je bil pred pobegom v Jugoslavijo nekaj dni v Goric:, je kriminalistični oddelek goriške kvesture pregledal akte, če ni bila proti te- j mu dečku, ki se je tako mlad | začel ukvarjati s pustolovšči- j nami, vložena kakšna prijava. Kmalu so ugotovili, da je deček osumljen cele vrste
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj so na goriškem leta lišču zabeležili najvišjo temperaturo 12 stopinj ob 15. uri najnižjo 4 stopinje ob 5 uri.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan tn ponoči lekarna Pontoni e Bas-si, Raštel 26, tel. 3349.
uradu ze delo in na vseh občinskih namestitvenih uradih. Vpisovanje traja do 17 aprila 1.1.
Ccsco Baseggio bo gostoval v Gorici
Izvedeli smo, da bo igralska skupina Cesca Baseggia — ki je lani nastopila v goriški dvorani Ginastica s svojega povratka po turneji v Jugoslaviji — ponovno med nami 18., 19. in 20. aprila. Prikazala bo Goldonije igro «1 rusteghi«, Roceovo «La conquista di Roma« ter v nedeljo še Goldonijevo «La locandiera«. Sedeži v plateji bodo po 600 lir (za člane Ginnastice 400), na stranskih tribunah pa 250 (200 lir).
Vozni red vlakov
ODHODI IZ GORICE
V TRST: 0.15 (D), 5.56 (A), 6.53 (A), 7.40 (D), 8.11 (A), 8.38 (D), 10.54 (D), 14.00 (A), 15.50 (A), 16.51 (DD), 18.43 (A), 20.17 (A), 21.19 (A).
V VIDEM: 4.50 (A), 6.34 (A), 7.56 (A), 9.05 (DD), 9.35 (D), 10.55 (A), 13.03 (D), 13.43 (A), 15.34 (A), 17.32 (A), 19.00 (A), 20.04	(D),	21.32 (A), 22.56
(A).
PRIHDI V GORICO
IZ TRSTA; 4.49 (A), 6.32 (A), 9.04 (DD), 9.33 (D), 10.51 (A), 13.02 (D), 15.33 (A), 17.31 (A), 18.58 (A), 20.02 (D), 21.31 (A), 22.54 (A).
IZ VIDMA: 0.14 (D), 5.54 (A), 6.51 (A), 7.38 (A), 8.09 (A), 8.37 (D), 10.52 (D), 13.58 (A), 15.49	(A),	16.50	(DD),
18.42 (A), 20.16 (A), 21.17 (D).
A — Potniški vlak D — Brzovlak DD — Brzovlak (litorina).
IIII lllll II tllllllllltl III lllllllll Hill III11 IIIIIIIIIIIIIMtltlllllllltlllllllllllllll IIM HllltllVIItlllllllllllltlll
V nedeljo dopoldne na gradu
so prišli v oddelke, kjer je tatvin. Za žrtve si je izbral nameščenih 6 mešalnih stro- j cerkvene denarne nabiralnike,
jev, so ugotovili, da enega ni več. Takoj je postalo jasno, da je mladenič, ki ga je ženska videla, nekaj mesecev pri belem dnevu nemoteno odvažal iz podjetja s triciklom posamezne dele strojev in jih prodajal. Ko so pregledali vse trgovine nakupovalcev starega železa, so ugotovili, da je Masolini prodajal blago 38-letni Caterini Paladino z Majnice št. 5. V njenem skladišču so namreč našli dele stroja iz bakra in litega železa Ko so trgovko vprašali po prodajalčevem imenu, je rekla, da se je mladenič predstavljal za Remigia Zorzuta. Policija je takoj pregledala kartoteko in je ugotovila, da je neki Zor-zut sicer nevaren tič, da pa pri tej stvari ni imel svojih prstov vmes, ker je pri vojakih.
Paiadinova je tudi povedala, da je »Zorzut« prišel prejšnji dan k njej in jo zaprosil za tricikel in težko kladivo, da bi lahko razbil - nekaj železa, ki bi ji ga prodal njegov gospodar. Ker mu ni zaupala, je zahtevala od njega pismen dokaz. »Zorzut« je to tudi prinesel. V pisarni podjetja FIDA je namreč strgal iz bloka list, pritisnil pečat podjetja in dodal še kolke. Nihče, pa tudi Paiadinova, ni mogla podvomiti v verodostojnost potrdila Odkupila je ukradeno blago in mu zanj izplačala 12.000 lir.
Ko je policija zbrala vse e-lemente, je manjkal samo še glavni krivec. Le-tega je dobila po starem pravilu, da se tat redno povrne na kraj ta-
ki jih je odpiral z neverjetnim mojstrstvom. Fantič je bil namreč v nekaterih cerkvah za strežnika in je imel dovolj časa, da si je ambient ogledal, kar mu je zelo pomagalo pri njegovem »delu«. Priznal je, da je oplenil kar sedem goriških cerftva. Iz cerkve sv. Ignacija je odnesel za 200 lir miloščine, iz cerkve Brezmadežne 200Q lir, v drugih cerkvah pa si je nabral več ključev, toda denarja n; našel Oblasti so ga poslale v Trst od tam pa v poboljševalni zavod za mladoletna v Benetke, kjer ga bodo skušali spraviti na pravo pot.
50 kmetovalcem podelijo za 2 milijona lir nagrad
Nagrajeni bodo tekmovalci, ki to povečali kmetijsko proizvodnjo in hektarski donos koruze
Rojstvo
Zakoncema Matildi Legiši in Ernestu Semoliču se je v soboto rodil sinček, ki so mu dali ime Stluan. Novorojenčku želimo, da bi postal zdrav in krepak mladenič, srečnim zakoncem pa ob tem veselem dogodku j z srca čestitamo.
Pišejo nam
Veliko izletnikov ob jezeru
V skladu s tradicijo je bi* lo na velikonočni ponedeljek pri nas v Doberdobu precej turistov, ki so prišli iz Tržiča, pa tudi iz Trste Po večini so se utaborili okoli je-
V nedeljo 13. aprila ob 10.451 pločniku pred svojo hišo. Z bo na gradu nagrajevanje I rešilnim avtomobilom Zelene-
ga križa so jo prepeljali v bolmšnico Brigata Pavia, kjer so ji ugotovili rano na te.
-«»-
zmagovalcev v tekmovanju kmetovalcev naše pokrajine za dvig kmetijstva in povečanje pridelka koruze.
Nagrajevanja se bodo poleg predstavnikov kmetijskega nadzorništva — predsednik prof. Marsano bo podal poročilo z nadaljnjimi navodiliza : CORSO. 17.00:	»V	predme	d
nem blatu«, Siidney Poitiers
Kino v Gorici.
dvig kmetijstva — tudi najvišji predstavniki oblasti in okoli 50 kmetovalcev iz vseh delov naše pokrajine, ki bodo prejeli nagrade za dva milijona lir Poldrugi milijon bodo razdelili, med 28 zmagovalcev naše pokrajine, ki so se udeležili vsedržavnega tekmovanja za dvig kmetijske proizvodnje, pol milijona lir pa med 22 kmetovalcev, ki so povečali hektarski donos koruze.
Kmetijski inšpektorat bo za to priliko dal na razpolago avtobuse, ki bodo kmetovalcem omogočili udeležbo pri tem dogodku.
 «»-------
Vnele so se saje
Ob 19.50 so poklicali gasilce v hišo Ivana Pertota v Ul. Formica 3, kjer so se v stanovanju Pietra Zuppianija vnele saje. Skoda je neznatna.
Včeraj zjutraj je 44-letna gospodinja Maria Clodini, bivajoča v Raštelu 36, padla na
in Johnny Cassavetes.
VERDI. 16.30: «O.S.S. 117 n umrl«, Magali Noel in Ivan Deeny, cinemascope.
V1TTORIA. 17.15: »Vrtinec veselja«, Eddie Fischer in A-dolphe Menjou, cinemascope v barvah.
CENTRALE. 17.00: »Vražji a-vanturist«, George Sande-s in Yvonne De Carlo, cinemascope.
MODERNO. 17.00: »Puščavski pekel«.
Kino v Tržiču
EXCELSIOR. 16.00:	«10.000
spalnic«. Dean Martin in An-na M. Alberghetti. Cinemascope tech-nicolor.
AZZURRO. 17.30: «Yali«, devica Roncadora«. Dania Ori-ce in Giar.na Segale.
PRINCIPE. 17.30: «08/15 Ka-put« (III. del). O. E. Hasse.
Izpred kazenskega sodišča
Oprostitev bančnega ravnatelja
nnn usium. i-'-	oo
v veljavi določba,	•
treba vrniti č« tsti h'°±ust. se potuje z obmejno.p«*«, ttico. Zaradi	  ;	p
mogel vrniti čez blok prt ^
mogel vrnili	na
j netičih, če bi še ez jam0 bloku pri LtPtct-	^	^a.
Ukradena ura mu je prinesla smolo!?,*.,,* Vri; S
Pol meseca zapora in 14.000 lir denarne kazni za 10 zavojev jugoslovanskih cigaret
Romolo Zimatore, bivši ravnatelj tržaške podružnice bančnega zavoda »Istituto di previdenza e credito delle co-municazioni« s sedežem v Ul. Cassa di Risparmio. je moral zopet priti pred sodnike. Moža poznamo že izza časa, ko se je sodišče ukvarjalo z znano »afero iz Ul. Imbriani«. V aktih se je govorilo tudi o
skalah grljanskega portiča.
Ideja, da bo tat skušal zastaviti uro, je rodila uspehe in Versa je moral iti z agenti, pa čeprav je trdil, da ure ni ukradel, pač pa da jo je našel na skalah v Grljanu. Izgovor Sa ni rešil ne prijave sodišču ne obsodbe; sodniki so ga namreč včeraj zašili pogojno in brez vpisa kazni
odsotnem Zimatoreju, in ko se I v kazenski list na 5 dni za-
je mož vrnil v Trst, so ga sodili skupno z njegovim uradnikom Tulliom Papucio zaradi poneverb precejšnjega števila milijonov. Avgusta lani je tržaško kazensko sodišče izreklo razsodbo, s katero je Zimatoreja obsodilo na 5 let zapora in na 60.000 lir globe. Toda mož je imel srečo, ker so mu 3 leta in celotno denarno kazen zaradi amnestije pomilostili. Istočasno so mu tudi prepovedali izvrševati kakršnokoli javno funkcijo, kar velja seveda dosmrtno. Proti razsodbi je Zimatore vložil priziv, ki pa mu ni prinesel nobenih olajšav, ker so mu prizivni sodniki decembra lani v celoti potrdili prvotno obsodbo.
Sedaj pa je moral na zatožno klop na podlagi prijave, ki jo je aprila 1951 vložil sedaj že pokojni Alojz Frankovič iz Ul. Pascoli.
Frankovič je nujno potreboval denar in se je za posojilo obrnil do Zimatoreja kot ravnatelja bančnega zavoda. Za protivrednost oziroma kot garancijo za povrnitev dolga je hotel Frankovič izročiti police zastavljalnice, kamor je 87-letni mož znosil za približno 180.000 lir zlatnine in srebrnine. Zimatore ponudbe ni hotel sprejeti in je prosilca o-pozoril, da bi mu bil pripravljen posoditi 15.000 lir pod pogojem, da reši zastavljene predmete in jih prinese njemu. Prisiljen zaradi finančnih težkoč je Frankovič sprejel predlog in je v spremstvu Zi-matorejeve uradnice prevzel zlatnino in srebrnino, pri čemer je uradnica plačala 57.000 lir. in jo izročil ravnatelju zavoda, ki mu je končno privolil posojilo. Frankovič je moral seveda podpisati izjavo, s katero se je obvezal vrniti denar in je v njej navedel tudi rok
Ker pa se obljub n< mogel držati, je prodal srebrn prstan z briljantom in izkupiček, 25 tisočakov, izročil Zimatoreju. Hotel je tudi prodati zlato verižico, a kupčija je šla po vodi prav zaradi dolge odsotnosti ravnatelja.
Nekaj mesecev kasneje je zvedel, da je Zimatore njegovo zlatnino prodal za 52.000 lir in je zadevo prijavil policijskim organom.
Bivši ravnatelj je prodajo priznal, trdeč, da je Franko-viča večkrat opozoril, naj izposojeno vsoto vrne, Ker dolga ni poravnal in ker je bil prepričan, da bo nadaljnje izterjevanje naletelo na gluha ušesa, je poveril svoji uradnici Mariji Graziji Rosso nalogo, da zlatnino in srebrnino proda. Našel pa se je neki britanski državljan, Martin Robert Bennet po imenu, ki je zlatnino prodal zlatarju Ca-pursu iz Drevoreda 20. septembra za 52 tisočakov, S tem je Zimatore mislil, da je zadeva urejena, a v resnici se je pravzaprav šele začela. Frankovič je vložil tožbo, vendar ga med sodno preiskavo ni bilo mogoče zaslišati, ker je Medtem umrl.
Po sedmih letih je bil Zimatore poklican na zagovor m tokrat se mu ie nasmehnila sreča: sodni zbor ga je namreč oprostil obtožbe sleparije v škodo zasebnikov, kot je predlagal tožilec, vendar le zaradi pomanjkanja dokazov.
Preds. Fabrio, tož. Pascoli, zap, Rachelli, obramba odv. Pitacco in Costoris.
V jutranjih urah 11 avgusta pred dvema letoma je 22-letni Zoran Versa s Kontove-la št. 134 brezskrbno stopil v vežo zastavljalnice, in hotel zastaviti 15 tisočakov vredno uro znamke »Levrette«. Se preden pa se je približal o-kencu zastavljalnice, so ga nekateri agenti pozvali na stran in zahtevali, da jim pokaže uro. 2e na prvi pogled so agenti spoznali, da je ura last 27-letnega Luigija Glione s Proseka št, 130, ki je dan prej prijavil tatvino. Gliona je namreč izjavil funkcionarjem barkovljanskega komisariata javne varnosti, da mu jo je nekdo v popoldanskih urah ukradel iz torbe ki jo je bil med kopanjem pustil na
pora in na 2400 lir globe
Pred istim sodiščem se je zagovarjal tudi Lino Zanier iz Ul. delle Ombrelle, katerega so novembra lam finančni organi zasačili na obmejnem prehodu pri Škofijah z 10 zavoji jugoslovanskih cigaret vrste «Sarajka» in z zavojem petih cigar. Zanier je agente opozoril, da jih je kupil za lastno uporabo, vendar zakon je zakon in moža so prijavili sodnim organom pod obtožbo tihotapstva in da ni plačal trošarinskega davka.
Tudi njega so sodniki spoznali za krivega in ga obsodili na pol meseca zaporne in na 14.000 lir denarne kazni.
Zaradi odsotnosti štirih obtožencev in predvsem odsotnosti Ezia Ziglia s Korza, ki je v enem mesecu utrpel dve tatvini, so morali sodniki odložiti razipravo proti 28-letnemu Mariju Brecevichu brez stalnega bivališča. Bre-cevich je obtožen ne le tatvin v raznih avtomobilih, temveč tudi, da je 15. decembra lani in -IS. januarja letos s kamnom razbil izložbeno okno trgovine »Foto Corso«, last E-zija Ziglia in da je ob isti priliki ukradel sedem kinematografskih aparatov precejšnje vrednosti.
Po tatvini je celo objavil v »Piccolu« oglas in ponujal u-kradene aparate naprodaj. S tem se je izdal policijskim organom, ki pa so našli le nekaj od ukradenega blaga. S preiskavo pa se jim je posrečilo spraviti začasno za zapahe skupno 12 oseb, ki so jih skupno z Brecevichem prijavili sodišču pod obtožbo skrivanja ukradenega blaga, nakupa ali neprevidnega nakupa Ker sta bili proti Brecevichu dve prijavi, so ju združili in hoteli o njiju razpra-ljati na eni sami razpravi. Toda zaradi odsotnosti tako obtožencev kot okradene osebe je bilo sodišče prisiljeno razpravo odložiti. Vsi prisotni so se vrnili domov, medtem ko so uklenjenega Brecevicha v precejšnjo žalost nekaterih «dam iz Cavane« odpeljali uklenjenega v zapor.
razprava
. Danes bi se moral začeti pred kazenskim sodiščem proces proti 30-letnemu Massimu Suspizu iz Ul. Moreri, 56-letne-mu kretničarju Javnih skladišč Giuseppu Cressiju iz Ul. Campanelle in 60-letnemu’stro-
lllllllIIIIIlllllllllllllllllllIIIIlllllllllllllllllllllll
HOROSKOP
 ZA DANES__
OVEN (od 21. 3, do 20. 4.) Današnji večer bi vam mogel prinesti uspeh nad nekim vašim nasprotnikom.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Premajhna vztrajnost ni priporočljiva, mogli bi kaj zamuditi.
DVOJČKA (od 21, 5. do 20. 6.) Okoristite priložnost, ki se vam nudi, ne bodite pa preveč lahkoverni.
RAK (od 21. 6, do 22. 7.) Neko opozorilo vam bo prišlo prav, ne boste ga pa v celoti izkoristili.
LEV (od 23 7, do 22. 8.) Ves dan vas bodo spremljale ortvam-Ijive obljube in ponudbe, bodite pa previdni.
DEVICA (od 23. 8. dd 22. 9.) V delu boste doživeli uspeh in vaša cena pr| predpostavljenih raste.
TEHTNICA (od 23. 9 do 22.
10.) Otresli se boste nevšečnosti, toda nato boste »verige« objokovali.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21.
11.) Za sedaj malo razumevanja, pozneje pa veliko zadoščenje.
STRELEC (Od 22. 11 do 21.
12.) Vztrajnost vam bo pomagala premagati težkoče. Telefonski razgovor ali pismo.
KOZOROG (od 22, 12 do 20. 1.) Vaš nagel nastop bo vašega nasprotnika razorožil. 1 zgledi za večje načrte.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.)
jevodju Ruggeru Damatu iz Ul. Lorenzett:, Tei so obtoženi, da so 25. septembra 1956. Leta zakrivili v novem delu pristanišča nesrečo, zaradi katere je 22 let stari Pietro Žara iz Ul. sv. Frančiška izgubil življenje.
Razprava bi morala biti že 4. februarja, a so jo odložili na danes. Sedaj pa so sklenili proces dokončno odlož;ti na 10. maja letos.
Nesreča na delu
V splošni bolnišnici so sprejeli ob 12.15 uri 50-letnega Vladimira Rukasa zaradi rane na nosu in zloma nosnih kosti, tako da se bo moral zdraviti 2Q dni. MožaTt je povedal, da je delal v Tovarni strojev Sv. Andreja za podjetje »Melli« in da ga je neki drug delavec po nesreči udaril po nosu z železnim drogom, ki ga je rabil kot vzvod za dviganje avtomobila.
Vespa ga je oplazila
Z avtomobilom Rdečega križa so ob 15.50 pripeljali v splošno bolnišnico 12-letnega dijaka Sergia Cucchinija iz Ul. degli Alpini 43 na Opčinah, kateremu so ugotovili udarec na levi strani glave in rahli pretres možganov, ta'KO da se bo moral zdraviti 5-6 dni. Dijak je izjavil, da ga je v Ul. Udine oplazila neka vespa, tako da se je znašel na tleh.
;;r odpirajo >«
določeni uri- Vse	ra£ite
svetujemo,	pod-
določenega	'.:fc	ime-
roč ja, ker bi SICC_m odvzeli
li sitnosti in hi vam
obmejno propustmeo.
Dijakinja M. L. vpraS“čite-
(.Obiskujem sloven ^ ^
l.iišče in ga
Na
končala, vsaj tako “P®”1. tu. šolo ne bom šla PoU .J
iP-
ze-
* \r pr ie
di zaradi tega ne, lo težko dobiti s\uzb°. .r roe bi postala novinarka, * .fl ta poklic zelo Priv	0;n
se mi zdi imeniten doživetij. Želela bi,	tovali,
odgovorili, oziroma	jn ka.
česa naj se bolj	pa	ge
ko naj se PriPrP^n0Sti to. Kakšne so mozn ^
zaposlitev in zas'U^e'<va5 od' sim, da mi odgovori vaS
govorni urednik.#	.	:e.
Odgovor. -drnato:	Pišite o	..-ite «•
zanima javnost, m P redništvu, ki ho le
tlanko* lagi vaših	^
reportaž, interv^u,e’’ vinarsk<> sodilo, če imate _0treh’ie «žilico» in vam da o nasvete. Torej: P's,te’ pišite in še pišite! uf
Z. Z. vprašuje; Kaj
dobesedno ameriška	je
ja«, o kateri piše Ane	„bjJ'
van v članku, ki ste	.ejjo’
vili na prvi strani v n Odgovor. - V slova7 »riše:	Recession <'zgov° danje
sešn«)	je szačasno
gospodarske aktivnosti -
Prijateljska oseba bj vam rada pomagala. Cas
ne dopušča okle-
pomagal vanja.
RIBE (od 20. 2. do 20 3.) Melanholijo bo zamenjalo' živahno razpoloženje. Občutjem naj bodo vrata odprta, vendar pa pazitel
VOZNI RED AVTOBUSOV
PROGA TRST
BAZOVICA - PADR1CE - GK' TREBČE
OB
Odhodi s postaje Trg l.iberta in Stara mitnica ^ ^ B DELAVNIKIH: ob 7.30, 8.15L 9.30, 10.15. lL-	_
14.. 15., 16., 16.50, 17.30., 18., 18.50, 19.50, 2(440, 32 OB PRAZNIKIH: ob 7.25, 8.30, 10., 11.. l*30;.1,« lfl-45* 14.30, 15., 15.30, 16„ 16.30, 17., 17.30, 18., 18-30-
20.30, 22.30 . 24.
PROGA TRST • BLOK FRNET1CI
Udhod s Trga Ltberta	.orvi
OB DELAVNIKIH: ob 7.30, 10.15, 13 10. 15, «.w- ig5a OB PRAZNIKIH: ob 7.25, 8.30, 10, 11. 12.30 L>i“’ l9.45.
14.30, 15, 15.30, 16, 16.30, 12, 17.30	18.	18.30,
20.30, 22.30.
Odhod s Frnetičev
Odhod s Frnetičev	n	.055.
OB DELAVNIKIH: ob 8.20. 10.50. 14.05, 15.40,	,420,
OB PRAZNIKIH: ob 8, 9.10. 10.50. '1.40 l:,-20	• l9.50,
15.15, :o.3(), 15.50, 16.20 16 50, 17.35, 18 18 50.	•
20.20, 20.50, 21.45, 23.10
PROGA-TRST • BLOK PESEK
Odhod s Trga Liberta OB DELAVNIKIH; ob 7.45, 13.10, 17.30.
OB PRAZNIKIH: ob 11.30, 17.30,
Odhod s Peska OB DELAVNIKIH: ob 8.20, 13.50, 18.05.
OB PRAZNIKIH; ob 12.05. 18.05
PROGA TRST - KOZINA • H ER PELJE ^ Odhod s Trga Libertd ob 7.30 in 13.10- l* ^e P 9. uri m 14-30. — Vožnje vsako soboto. ,v)LlNA PROGA TRST • DOMJO • BOLJUNEC • DU -PREBENEG
13.05, *
Odhod s Trga Stare mitnice	,,	ne
OB DELAVNIKIH: ob 6.35, 7.25, 10.20, *
16.35, 17.05,* 18.05, 18.35, 19.20 20.45 , 22-35.	g05	17.05-
OB PRAZNIKIH: ob 9.05 10.35, 12.35*. M-30,
18.15, 19.35, 20.40. 22.05	_ u»neg», drUp
N. B- * Samo ti avtobusi vozijo do Preb se ustavijo v Dolini.	-
PROGA TRST ■ DOMJO • RICMANJE Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnice	gg 19.20.
OB DELAVNIKIH; ob 7.35, 10.35, 12.20, l3-3®, »
OB PRAZNIKIH: ob 9.35 14.05 16.20. 19-J»-
PROGA TRST • ADAMIČ MACKOVLJ
Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnic*
OB DELAVNIKIH: ob 11., 13.30.
OB PRAZNIKIH; ob 13., 22.30.	„
PROGA TRST • OSP • MACKOVLJE
Odhodi s Trga Libertd OB DELAVNIKIH: ob 18.15,
OB PRAZNIKIH: ob 18.30.
PROGA TRST • PODLONJER LONJ®11
18.30**, 18.50,	19.20**,	19.40,	20.05*
21.40, 22.15*, 22.45*. 23.20.	„	lO.Ol-
OB PRAZNIKIH: ob 8., 8.31, 9.01. 9.31, * 11.01, 11.42, 12., nato odhodi vsakih 15 »inu
* Odhodi * Trga S. France&co ** Ti avtobusi vozijo do Lonjerj«, 0,1 Jo v Podlonjerju.
se
us«*
* * *	_	r»0LlKA
PROGA TRST - BORŠT - BOLJUNEC - v
19-35-
Odhod s postaje na Trgu Stare mitnice ^35, 1® OB DELAVNIKIH: ob 7.55, 10.55, 12.30, l3-91Borš«u OB PRAZNIKIH: 7.30 (do Boljunca), »„3*,
13.20, 15.00 (do Boljunca,), 16.35, 20.05, 23.m>'
Odhod iz Doline OB DELAVNIKIH: ob 6.15, 7.15, 8.30, 18.30.
11.48,
13.00,
I*30'
OB PRAZNIKIH: 6.15, 8.00 (te BoljUhcaL šta), 15.30, 18.30, 19.30 (te Boljunca), 21-
(Ut
B or
primorski dnevnik
5 —
10. aprila 1958
Poučna primerjava
.Smo v polnem volilnem sioanju za politične volit-m Slovencem v Italiji se, vsiljuje sama po sebi P™Jifcrjava, kakšne možnosti so imeli Italijana v Jugoslaviji pri zadnjih ju-soslovanskih političnih vo-'tvah, da pridejo do svo-it,. Političnega zastop-raznih parlamentarnih telesih Federativne vije ^Publike Jugosla-
italijanski, pred-sem desničarski obmejni Sevniki, so prinesli posebno sporočilo CLN del-mil. .in svoje lastne kopitarje, v katerih so za-pii neupravičen krik še ea volilnim bojem, češ na,?® 1,0 imela italijanska manjšina v Jugo-nobenih svojih par-pentamih predstavni-
nili- da 50 cel° P°tiS-• vstran zastopniki i-^Jij^nskih kulturnih krož-Kdo, če ne videmski "2»WeR> Veneto je bil Q njimi najglasnejši. lfAt , Soslaviji so imeli, P Je znano, volitve 23. nrtfS;. ‘n medtem so že Ulne- ^Soslovan^ke vo-
rezultate, ki so ovrgli
se lznuši,j0tine italijanske nru,niC?’ ^ naj bi zastru-ia, °“no®e med obema dr-vm3i^a in škodovale slo-nri j narodni manjšini ill: ssnaniih političnih vo-ah v itahji.
politične vo-* Jugoslaviji so bile leta !	' v štirih in pol
volu letošnjih marčevih n ko V F ->e število pripad-nj °Y. italijanske narodne šali? občutno zmanj-eH *radi nespametne a-zuiav-l6 desničarskih in e-eov italijanskih kro-[j.,.’ ,nuj se Italijani čim-jJJ,n cimprej odselijo iz
v Italii°-
šm« ‘SK:a narodna manj-SfdaiV JuS°slaviji bi štela p. i P° virih z obeh stra-
siovancvalijanske in jug<> Čiv * e: i- P° poročilu m m	v	cPiccolu»
dne »es&a9Ueru Venetu» z BOČ i- 1053 30 do 32 ti-
Vratulf' } - ^ člankJLdr'
kretari državnega podse-UvriA v jugoslovanskem soč lj!6?1 svetu, pa 33 ti-torai	Jugoslovanski vir
lij,J nuvaja tisoč več Ita-ezm‘?y kot pa italijanski tu Propagandni orga-• . Ploh pa so ti Jugoslo-
vani
JUklO
nekam čudni: oni ne
Itain„ da ugotavljajo več nau kov kot sami nacio-italijanski viri, stevit? nočejo celo, da se Jat^i. Pripadnikov ltali-v Ju nar°dne manjšine ter »l?'aviji ne zmanjša, vestoK ^jejo P° pogostih Sitih italijanskih ezul-°seb ^Sanizacij čez 2000 Itaiii« 50 PaJe optirale za od l-J?1 se hočejo izseliti, Pribah re- 32 d0 33 tisoč rodne m ov italijanske na-
zuitatih ani®ine ima p0 re"
Vi>nskik 'etošnjih Jugoslo-3 Post, Političnih volitev Ja C,'nce’ ‘n sicer: Alfredu 0l7la, Nerina Gobba AlfrM Massarotta.
-	0	Cuotno	in	Giusto
jih kandidatnih listah kandidate italijanske narodnosti in so vsi italijanski kandidati izvoljeni v glavnem z glasovi slovenskih in hrvatskih volivcev, ker ril v nobenem volilnem okrožju dovoljnega števila italijanskih volivcev.
Med vsem dolgim jugoslovanskim političnim volilnim bojem se ni slišal niti najmanjši glas, da bi, podobno kot se dogaja sedaj pri nas v Italiji, ne smel biti izvoljen noben i-talijanski kandidat. V volilnih okrožjih, kjer so bili postavljeni italijanski kandidati, skoraj sploh ni bilo neveljavnih glasov, ki bi izražali voljo slovenskih ln hrvatskih volivcev, da ne marajo italijanskih kandidatov.
Drži, da v Jugoslaviji niso ljudje zastrupljeni z nar cionalizmom, ker je z zakonom prepovedana _ sleherna nacionalna mržnja in ščuvanje proti pripadnikom narodnih manjšin. Toda za kompaktno glasovanje slovenskih in hrvatskih volivcev ni bila odločilna zakonska zaščita narodnih manjšin, temveč bolj dolgoletno vzgajanje ljudi s pisanjem v časopisih, z radijskimi oddajami in z javnimi zborovanji vseh -vrst v socialističnem duhu strpnosti, sožitja in medsebojnega razumevanja. Vso povojno dobo, odkar je Istra priključena Jugoslaviji, ni noben Jugoslovanski list priobčil niti vrstice, ki bi žalila italijansko manjšino, italijanski narod v Italiji, temveč le kritike posameznih italijanskih političnih strank, ki bi hotele pripeljati s svojimi nacionalističnimi programi Italijo na stare kolesnice fašizma.
Ali se ne bi Slovenci pod Italijo prijetno počutili, če bi še sedanji italijanski volilni boj razvijal v takšnem prijateljskem vzdušju med Slovenci in Italijani, kot se je v letošnjem marcu v Jugoslaviji?
še lepše bi bilo. če bi Slovenci pod Italijo imeli tisto varno zavest, kot jo imajo Italijani v Istri, da so jim zagotovljena poslanska mesta, in da žive v državi, kjer pripadniki večinskega naroda izpričujejo s svojimi glasovi, da so člani narodne manjšine popolnoma enakopravni tudi na političnem področju.
Ne vem, če so slovenski kandidati na kandidatnih
ha *tto sta bila izvolje-^rvatsi-	ko skupščino
v	Ner’:r>o	Gobbo pa
vriiijft k° skupščino Slo-
narodna man j-P°roTQi„1 /aztrescno, kot bi, v Vlri z obeh stra-SloveniuP^b^nih krajih JtaiHpJ Ir? Hrvatske: 3340 Ckraiu zivi v koprskem v °bal’rnv? sicer predvsem bah	mestih 'v obči- j
bkoli 2 en n n Izola. Piran), ‘tih	V raznih me-
'ftilj JrUJskega okraja ?r beka? j’ Poreč itd->
!em ok^(nad 4000 v re_ Jblilnem U' v enem 0tUnš),t„ 01cra.iu ne živi
ST:,.da bi -t01ik0 ItaIiia
Rak prvič v epruveti
no, $$$&
■'	m
U !
mm
■ • • : ■ .ii.Pv ;'Ck
e?
iv-J ■
';;WI§S0$P3
} 1
m
- -
, .''s i
pjš-.-rv/-'
•v"’''-- - /1I
Dr. Hary Rubin s kalifornijsKega tehnološkega Inštituta v Pasadeni je izjavil, da se mu je posrečilo s pomočjo nekega virnsa dobiti raka v epruveti. Po njegovem mnenjn bo mogoče ustvariti učinkovito cepivo proti raku.
iiininimmiiimiiiiniinHiiiiHiinmmitiiininiiHiHHHiiniiiinniMiittiiinHiiNiiniinmiiiimminiiiiimnHiiiimtiiiMimimiHHiiinniiiinmmiii
Južna Koreja in nacionalistična Kitajska ogorčeni
Med Japonsko in LR Kitajsko
podpisani že štirje sporazumi
Nacionalistična Kitajska je pretrgala trgovinske odnose z Japonsko, 20.000 Kitajcev na Koreji pa bo bojkotiralo japonsko blago
SEUL, — V političnih krogih južnokorejskega glavnega mesta menijo, da bo Južna Koreja v kratkem podprla akcijo nacionalistične ' Kitajske proti trgovinskim sporazumom, ki so bili pred nedavnim podpisani med skupino japonskih industrijskih podjetij in LR Kitajsko.
Kot je znano, je nacionalistična Kitajska zaradi teh sporazumov popolnoma pretrgala trgovinske stike z Japonsko, in sicer v pričakovanju, da bo japonska vlada zavzela svoje stališče do tega vprašanja.
Doslej so bili med skupino japonskih industrijskih podjetij in LR Kitajsko podpisani že štirje sporazumi. Zadnji sporazum, ki med drugim predvideva in dovoljuje kitajskim ladjam, da lahko plujejo pod svojo zastavo v japonskih pristaniščih, je privedel nacionalistično Kitajsko do tega, da je prekinila trgovinske odnose, češ da pomeni ta sporazum, ki ga japonska vlada sicer še ni odobrila, dejansko priznanje LR Kitajske.
Veleposlaništvo .nacionalistične Kitajske v Seulu je uradno objavilo, da je 20.000 Kitaj cev na Koreji sklenilo bojko-
v podporo sklepu vlade na Formozi.
Poleg tega v seulskih političnih krogih s pozornostjo sledijo ostalim dogajanjem na trgovinskem področju, predvsem pa podpisu trgovinskega sporazuma, ki ga je pred nedavnim sklenil predsednik japonske zveze za mednarodno trgovino z vlado Severnega Vietnama v Hanoju.
V istih krogih končno poudarjajo, da bo japonsko zadržanje, ki je prišlo do izraza ob podpisu nedavnih trgovinskih sporazumov z LR Kitajsko, vplivalo na pogajanja med Korejo in Japonsko, Jci so prišla zaradi japonskih zahtev v preteklem februarju na mrtvo točko.
Britanski opravnik poslov v Pekingu je izročil kitajski vladi noto šestnajstih držav, ki sestavljajo poveljstvo čet OZN na Koreji. Nota je odgovor na kitajsko in severnokorejsko zahtevo po umiku vseh tujih čet s Koreje. Potem ko nota izraža zadovoljstvo zaradi sporočila o umiku kitajskih čet s Koreje, zahteva, naj Severna Koreja jasno sporoči, če sprejme volitve na vsem korejskem ozemlju pod nad-
irati japonsko blago, in sicer l zorstvom OZN. Na koncu iz-tiiHimittiiiiiiiiHiiiiimtiiiiiitmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiitiiiiiifiiiiiiiiimiiiii
Dokument, ki je nekaterim tako zelo pri srcu
Kje je oporoka fašističnega diktatorja
aj[ v državnem arhivu ali	bila
Kljub zahtevi odv. Pisentija, misinskega prvaka, bo najbrž še dolgo trajalo, preden bodo to oporoko našli, če se še sploh kje nahaja
RIM, 9. aprila Ali je bila politična oporoka Benita Mussolinija, ki jo je pustil diktator po viharni seji velikega sveta (ki je odločila usodo fašizma) na pisalni mizi v palači Venezia, spravljena v državni arhiv, ali jo je kdo uničil v dobi neredov, ki so sledili državnemu udaru 25. julija?
To vprašanje je po petnajstih letih postavil v obširnem ekspozejii državnemu tožilstvu znani prvak MSI odv. Fiero
KatKHoati na Kana aa^nin	-	interese
listah dveh italijanskih Jey ^dyige M£ssolini . Man.
cini, sestre fašističnega diktatorja. Odvetnik Pisenti nam-
levičarskih strank — KP in PSI — morda vendarle predznak, da bo tudi Italija, seveda na drugačen način zaradi drugačnega družbenega sistema, zagotovila slovenski narodni manjšini sigurno zastopstvo v italijanskih parlamentarnih zastopništvih, kot to ves čas po vojni zagotavlja Jugoslavija svoji sedaj neznatni italijanski narodni manišini.
To pa je morda preveč optimistično upanje.
B. K.
reč zahteva, da se odkrijejo tajnosti, ki obkrožajo ta dokument, ki sicer nima nobene materialne vrednosti, a je po mneniu Mussolinijevega pravnega zastopnika velikega zgodovinskega pomena.
«Ne gre za kakšno senzacionalno vest«, je izjavil odv. Pisenti, »kajti o Mussolinijevem političnem testamentu se je v zadnjih letih že mnogo govorilo. V letih od 1950 uo 1955 je bilo objavljenih nič koliko
namišljenih oporok duceja, vendar se je vedno izkazalo, da so bile ponarejene. Duce je verjetno v dobi, ko je šlo na bojiščih slabo, lastnoročno spisal svojo oporoko. Slo je za dokument političnega značaja, in sicer zato, ker je bil spravljen v palači Venezia, kjer je Mussolini opravljal delo predsednika vlade. Ni izključiti, da je Mussolini po seji glavnega sveta, kjer je ostal v manjšini, dodal kakšno pripombo dokumentu, ki je bil spisan že poprej. Vsekakor je značilno dejstvo, da je oporoka, ki jo je pustil na pisalni mizi, skrivnostno izginila. Z namenom, da se enkrat za vselej reši to vprašanje, sem prosil sodne oblasti, da pospešijo preiskavo v tej zvezi in če morejo, da izrečejo svojo sodbo«.
Odv. Pisenti je dodal, da bo državno tožilstvo po vsej verjetnosti na osnovi njegovega ekspozeja zahtevalo od državnega arhiva, da poiščejo izginuli dokument in z njegovo vsebino seznanijo sodišče. Ce bi preiskava v tej
      ...........
Nad pol milijar
pri sedmih velikih ropih
i 1 volivci U lUh!an‘ ga rvysi_ sanii izvoliti svo-Triie nca-5°sla,nci1ZV^1,’eni italijanski s kandin^? izvoljeni
2? organi,'111 listl 1*»*^ yVhe di?ar-ije "Sociali-‘-Ud
italii m ™aloste-^edv^an‘skih volivcev hi10 glasov z.ot?rc)mrio ve-o v.atskih R'ovenskih in
Sho je volivcev. Nerino &. kier feoUen v I-
do 1' ^ 5642
•>--84 veljavnih
zve^e
delovnega z
malošte-
Cesaroni in Ciappina sta <zaslužila» vsak nad 20 milijonov-Tolpa je štela 12 članov
w Mer h Jz. JC1A v a'
ELh glasov 5S11 ^ 5612
1za?°v ali m0- veljavnih £»i je L J odstotka. V J Povedano53!10, mimogre-> ItaK°; ‘Ota 1956 šte-Sbftotka vOV k°maj D,12 Uvi; A-lfredo na Preblval-
!>JeVla «S“°Je bl1
okraju
v volil-
t Reka'stari vJk Je dobil od
N
Vsn3’1 vseh ~ V" uudii oa J.;avnjh' m glas°v 13.039
Smotka v nSOv ali 93-5
'o Hen Giust°o inslU Je bU fcto- rftktor i Massarot-UtojNa jn ‘hdustrijskega
Hlift,^sednlk v-
Šibi ki bario ani za rp' bi^vaiai^^^ent (zbor)
6t0i,e 4413' Pio rvatske- D°-;iii6;Vaialcev . v°livcev kve riev uu hrvatskih
<i>keJe
tehniki
,,-,—ov in de-
ta'«vSUh “ ■>u»	^	Pro^an	janle 1-
C v JuRAa,ro0dne tnanj-'titi?a Ibgat če Pa
SSL 0rga^°V-anska Po-
MILAN, 9 — Med preiskavo, ki naj bi ugotovila odgovornost roparjev z Ul. Osop-po za vse zločine, ki so jih izvršili, se je dognalo, da so Ciappina, De Maria, Cesaroni in Perego izropali tudi sedež Banca Popolare v Abb:ate-grassu 6. marca 1957. Pri tej priložnosti so si prilastili 1,300.000 lir. Kot ob drugih priložnostih, .‘ta tudi ra ta rop ukradla potrebni avtomobil De Maria in Cesaroni. Cia-pina se je postavil pred vhod banke, ostali trije pa so zakrinkani ter s pištolami v rokah vstopili v banko in ustrahovali osebje ter nekaj strank. De Maria je preskočil pult ter je v trenutku pobral z miz ves denar, ki ga je bilo, kot omenjeno, 1,300.000, vsekakor manj, kot so računali roparji.
Ko so nežali, je Ciappinu za trenutek padla krhka z obraza in to ga je tako zmedlo, ker se je ustrašil, -da ga ne bi kdo spoznal, da bi skoraj ostal izven avtomobila. Cesaroni namreč ni mnogo gledal, koliko jih je v avtomobilu, tn misleč, da so že vsi, je vozilo pognal. C.appina je moral nekopko časa teči za avtomobilom, ki ga je končno dohitel.
Pri razdelitvi plena Je zopet, kot po navadi, levji delež obdržal Cesaroni, ki je
Hnta *b£rCiia Sočia-
Va fen ric,°1'^M
^hdidua na svo-
MOSKVA, 9.	— Današnja
»Pravda« poroča, da je v staroiti 62 let umrl general Ivan E. Petrov. General je
moral plačati tudi Ermenegil-da Kosija, pri katerem so roparji imeli vedno snranjeno-orožje, in pa neko drugo osebo, ki je dobavila informacije za načrt ropa. Preiskave so dognale, da je bil Cesaroni pravzaprav najbolj zvit med vsemi in pa tudi najbolj brez predsodkov pri delitvi naropanih vsot, tako da je vedno obdržal zase največ. Tako je celo svojo pajdaše ogoljufal za več milijonov.
Prva faza preiskav o dejavnosti tolpe z Ulice Osoppo je sedaj zaključena. Pod ključem je 18 oseb razen Cesaron.ja in Castiglionija, to so vsi glavni člani zločinske skupine ter njihovi neposredni sodelavci. Nekaj kilogramov tehtajo policijski spisi, v katerih so do podrobnosti opisana lepa dejanja te tolpe; doslej gre za sedem ropov.
«Stevilčno stanje« tolpe je znašalo 12 že prej kaznovamh oseb, ki so se pri raznih ropih vrstile: Cesaroni, CaSligliO' ni, Ciappina, Russo, Bologmni, Gesmundo, Zanotti, De Maria, Magro, Perego, Malaspina m Cusanno. Pri sedmih ropih, ki jih je tolpa priznala za svoje delo, so nagrabili lep kupček; nad pol milijarde, točno
561.150.000 lir. To so si potem roparji razdelili, seveda tuko, da je največ pobral Cesaroni, ki je moral vedno še plačevati razne ((honorarje« Z3 različne usluge ali po si je povrnil stroške, kj jih je imel
za naslov nekakega vodje vse skupine tn zdi se, da Je prav njuno skrito medsebojno tekmovanje koristilo policiji. Dejstvo je, da je njuno ime vedno na prvih mestih pri štirih glavnih ropih.
Za tema dvema slede po višini dobljenega denarja; De Maria z 19 milijoni, Russo in Bolognini po 17 milijonov, Ge-smundo in Castiglioni, ki sta sodelovala pri ropu l.a ATM v Torinu, sta dobila vsak 3 milijone. Magro, ki je sodeloval samo pri roparskem ra-padu na urarja Polettija, je dobil 600.000. Zanotti, ki sicer ni neposredno sodeloval pri ropu v Ul. Osoppo, je vseeno dobil za nagrado poldrugi milijon.
Zanimivo je, da je imela policija Cesaronija že v rokah, pa ni imela proti njemu dokazov. Pridržali so ga tri dni, ker je vozil brez voznega dovoljenja. Toda potem so ga spet izpustili in Cesaroni je odšel k staršem žene nekje blizu Mantove, pri katerih je skril denar. Vzel je denar in spet izginil.
Galebi v gorskih jezerih
TRIDENT, 9. — Nenavaden pojav so opazovali te dni na jezerih tridentinske pokrajine. Jate galebov z Jadranskega morja so zaradi slabega vremena iskale zavetišča na jezeru Caldonazzo, v Serraia' di
smeri dala negativne rezultate, bi lahko državno pravdni-štvo uvedlo preiskavo, in sicer tako, da bi zaslišali vse osebe, ki so po Mussolinijevi aretaciji 25. julija 1943 ob 17. uri v vili Savoia prevzele odgovorna mesta, posebno pa še one, ki so se ukvarjale s palačo Venezia.
Carmine Senise, ki je skoraj istočasno z Mussolinijevo aretacijo prevzel mesto policijskega šefa na Viminalu, je nekaj mesecev pred svojo smrtjo izjavil, da ni nikoli nič slišal o oporoki, ki naj bi jo duce pustil na svoji pisalni mizi.
Izropanje palače Venezia v noči, ki je sledila 25. juliju, je preprečil kvestor Vincenzo Agnesina, ki je poveljeval predsedniški skupini za varstvo Mussolinijeve osebe. Brž ko je kvestor zvedel, da so Mussolinija po razgovoru s kraljem aretirali karabinjerji, je takoj ukrenil, da bi preprečil izropanje in uničenje palače Venezia. Dal je zapreti glavna vrata in je sam odšel pred palačo, da bi pomiril množico, ki je hotela vdreti v palačo.
«Ni izključeno«, je dejal odvetnik Pisenti, «da bo moral tudi Agnesina kaj povedati v tej zadevi, seveda če bodo hotele sodne oblasti poglobiti preiskavo. V času Salojevske republike, se spomnim, v Gar-ganu, mi je duce dejal; „Niti moje oporoke niso spoštovali”. Iz tega sledi, da je bil Mussolini že tedaj zaskrbljen zaradi izginotja tega dokumenta. V pismu, ki ga je pisal -iz taborišča Čampo Imperatore na Gran Sasso dTtalia svoji sestri Edvigi dne 31. avgusta 1943, toži, da je zaman zahteval vrnitev svoje oporoke«.
Odv. Pisenti je pri tem pripomnil, da je v pismu tudi stavek, ki se nanaša na odlomek oporoke: «Rojen katoličan, rimsko apostolski, takšen hočem umreti«. Poildaril je, da je ta fraza popolnoma enaka oni, ki jo je Napoleon diktiral za svojo oporoko na o-toku Sv. Helene.
«2elel bi«, je zaključil odv. Pisenti, «da bi se dokument našel v državnem arhivu in da bi po poteku dobe, ki je po zakonu predpisana za o-hranitev tajnosti dokumentov, ki se nanašajo na sodobno zgodovino, bila oporoka javno objavljena. V nasprotnem primeru, če je bil dokument u-ničen, pa bo treza izslediti krivce, in sicer zato, ker predstavlja uničenje oporoke dejanje, ki se po zakonu kaznuje«.
Zadeva z Mussolinijevo o-poroko, ki je v Italiji že sprožila toliko prahu, pa kljub Pisentijevi zahtevi ne bo zlepa rešena, če bo sploh kdaj rešena. Četudi bi državno pravdništvo pospešilo ves postopek, bo trajalo nekaj mesecev ali pa nekaj let, dokler bodo dokument, ki je dedičem fašističnega diktatorja tako pri srcu, našli ali pa zvedeli, kakšna usoda ga je doletela.
Častna diploma za italijansko gledališko skupino
RIM, 9. — Častno diplomo je dodelila «Association de cri-ticos teatrales de Buenos Aires« italijanski gledališki skupini Lullo - Falk - Guarnieri -Valli, ki je gostovala v Buenos Airesu lansko poletje. Delo »Dnevnik Anne Frank« v režiji De Lulla ter interpretaciji Anne Marie Guarnieri ter Romola Vallija je bilo o-značeno, kot »najboljša predstava kake tuje skupine v Buenos Airesu v sezonah 1956 in 1937».
Marisa Del Frate laže ranjena
AREZZO, 9. — Pevka Marisa Del Frate je bila včeraj popoldne pri avtomobilski ne-
sreči v Pifarinu na cesti A-rezzo - San Sepolcro ranjena. Zdravniki so ugotovili, da je potolčena po glavi, da ima ranjen nos, zlomljen nosni pre-tin ter živčni šok. Ce ne bo drugih komplikacij, bo ozdravela v enem tednu.
Marisa Del Frate se je vračala iz Rima na avtomobilu »Ferrari 3000», ki ga je vozil Charles Martin. Zaradi še neugotovljenih vzrokov je avto trčil v neki kamion.
FLORENCA, 9. — Umrl je v starosti 86 let Roberto Pio Gatteschi, literat in umetnik, ki je zavzemal zelo vidno mesto v italijanskem kulturnem življenju v začetku stoletja.
raža nota željo, da bi se izvedle svobodne volitve pod nadzorstvom OZN.
 «»-----
•Etiopija zvesta mirovni politiki OZN
ADIS ABEBA. 9, — Namestnik abesinskega zunanjega ministra Andelcacceu Makonnen je imel predavanje, v katerem je razložil stališče abesinske zunanje politike. Govoril je o razvoju države v poslednji polovici stoletja v odnosu do velikih sprememb v svetu ter do pojava novih nacionalizmov v Afriki in Aziji.
Najprej je poudaril, da bo Etiopija ostala zvesta mirovni politiki na podlagi listine Organizacije združenih narodov, potem pa je omenil nedavno etiopsko - eritrejsko federacijo, ki je plod sklepa tega mednarodnega organizma in ki sicer popolnoma ne ustreza željam obeh narodov, ki so si želeli zvezo, pa vendar nudi redek primer kompaktnosti.
Govoril je tudi o novi afro-azijski politiki, ki se je pričela s konferenco v Bandun-gu, ter omenil tudi bližnjo konferenco neodvisnih afriških držav v Akri. Etiopija ne pripada nikakemu bloku in gre po poti popolne neodvisnosti, čeprav ima z Zahodom tesne odnose. Zelja Etiopije je ohraniti prijateljske odnose tudi z vsemi sosednimi državami.
Pri 83 letih se je premislil in se - oženil
LOCARNO, 9. — Mnogo zanimanja je vzbudila včeraj poroka med 83-letnim Giuseppom Franciscijem iz Ticina ter 60-letno Genoveffo Lazarelli, vojno vdovo iz San Paolo d’Enza. Poroka je povzročila mnogo hrupa ne toliko zaradi starosti poročencev, temveč zaradi dejstva, da je ženin, trdovratni samec, svoj čas prisegel, da ne bo nikoli »stopil v cei^ kev ob strani ženske«.
Otrok z dvema glavama
REKA, 9V — Na Reki je neka ženska rodila deklico z dvema glavama. Otrok, ki je umrl že takoj po rojstvu, je imel ostalo telo ter vse notranje organe popolnoma normalne. Težak je bil 3,5 kilograma. Zdravniki so mater rešili s težkim kirurškim pose-I gom.
iiiiliiiiiiiiitiMiMHHiiiiimiiiiiiniuiiiimmitiiiiaiMtiiitttitiiiltiiiiilliilllillliiiiiiiiiiiiMiiiiiiii
Peronisti pripravljajo reorganizacijo stranke
Frondizi želi kar najširši trgovinski razvoj tudi s komunističnimi državami
"BUENOS AIRES. 9. — Peronisti se bodo v Argentini zopet organizirali. V nedeljo bodo imeli v Cordobi, 700 km od Buenos Airesa, zborovanje bivši peronistični parlamentarci, ki bodo izvolili pred-sedstveni urad «taktičnega poveljstva«. Na podlagi zakona o amnestiji, ki ga je obljubil izvoljeni predsednik Frondizi, ki bo prevzel oblast 1. maja, se bo v Argentino povrnil bivši peronistični poslanec John William Cooke. Njegova naloga bo, da reorganizira pero-nistično stranko, ki je sedaj ilegalna. «Taktično poveljstvo«, ki j* napol tajni organ. j«, bi. lo ustanovljeno med volilno kampanjo za širjenje gesla bivšega predsednika Perona, naj peronisti volijo .Frondi-zija.
V peronističnih krogih imajo
iiiiiiitiiiininiiiiiimiTT   rriiwHimiitimmitiiiiiiiiinififiHTiftiirT....
Aparat, ki ozdravi ali ubije na tisoče kilometrov daleč
Ameriški inženir Galen Hieronymus je svoj izum predložil vojaškim znanstvenikom v
Pentagonu
z organiziranjem in pripravo Pinč in v Castel Toblino. Ja
ropa. Za Cesaronijem pa m mnogo zaostajal Cirppma, ki
mod druco vojno sodeloval si je tudi prislastil nad 20 pri obrambi Odese m Seba- milijonov, ka^or Cesaroni. Ta stopola.
| dva sta se obadva potegovala
te so dolgo časa letale od e-nega do drugega brega, dokler niso končno nadc primarna mesi a v nekaterih zalivih je- | zera.
WASHlNGTON, 9. — Ameriški inženir Galen Hieronymus je baje iznašel elektronski a-parat, s katerim je mogoče ubiti ali ozdraviti živa bitja na daljavo več t,soč kilometrov. Včeraj je Hieronymut razpravljal o svoji Iznajdbi s skupino odličnih znanstvenikov vojske v Pentagonu, potem pa je časnikarjem izjavil, da je bila njegova iznajdba že z uspehom preiskušena pri nekem malaričnem bolniku, k: se je nahajal v južnem Pacifiku približno šest tisoč milj daleč od elektronskega aparata.
Priznat je sicer, da je lahko I njegov aparat tudi predhod-
nik »žarka smrti«, o katerem se toliko govori v fantastičnih romanih, vendar je Hierony-mus poudarjal predvsem zdravniški, terapevtični pomen svoje iznajdbe.
Izumitelj je pojasnil, da je odkril, da vsak t,p snovj (živalske, rastlinske ali rudninske) oddaja, elektronske valove, katerih frekvenca se lahko natančno analizira in kontrolira. Pri dosedanjih poskusih so se ti žarki uporabljali na oplojenih jajcih, proti napadom gosenic in na redkih prostovoljcih, okuženih z virusi ali bakterijami. Poskusi so bili napravljeni na različ-
nih razdaljah med oddajnim aparatom in objektom.
Doslej je Hieronymus delal poskuse s privatnimi sredstvi, toda upa, da bo za stvar pridobil vojaške oblasti. Izjavil je tudi, da so verjetno Rusi že precej daleč pri ražvoju tega izuma za zdravniške ah vojne namene.
Vodja skupine znanstvenikov vojske dr. Richard Weiss, ki se je tudi udeležil razprave s Hieronymusom, je po sestanku dejal, da doslej vojska ni dala nikakega predloga za raz. voj iznajdbe, pač pa je dpsta-vil, da namerava on sam zamisel izumitelja bolj podrobno proučiti.
Johna Williama Cooka za »človeka prihodnosti, ki bo nasledil politično dediščino bivšega predsednika Perona«.
Predsednik Frondizi pa je imel v Riu de Janeiru, kamor je prispel včeraj, tiskovno konferenco. Rekel je, da se bodo izvoljen; kandidati držali politike miroljubnega spora-zumevanja z vsemi deželam,, kajti Argentina se lahko razvija samo v miru in slogi na zunaj kot na znotraj.
Izrekel se je proti paktu vzajemne obrambe, tako imenovanem «paktu Ria de Janei-ra iz 1947» ter zatrdil, da argentinski kongres, ki je glasoval proti temu paktu, ne bo spremenil svojega stališča. O obnovi gospodarskih odnosov s komunističnimi državami je Frondizi dejal: «Jaz sem zagovornik popolne gospodarske vključitve moje države v svetovno gospodgrstvo. Zaradi tega lahko samo želim kar naj širši razvoj trgovine z vsemi deželami sveta, tudi s tistimi za «železno zaveso«, vključno LR Kitajsko, čq one žele z nam: trgovati.«
Na vprašanje o možnosti politične amnestije je Frondizi odgovoril: «Mislim, da bo kongres sprejel zakon o amnestiji. 2elja vlade je, da vlada, želja argentinskega ljudstva Pa je, da je vladano v popol-nem spoštovanju njegovih svoboščin.« Frondizi je tu poudaril, da razpolaga s popolno podporo senata in pokrajinskih guvernerjev in dveh tretjin glasov v poslanski zbornici
Glede prihoda tujega kapitala v Argentino je izvoljeni predsednik izjavil, da Je naklonjen takim investicijam, toda pod pogojem, da se izvedejo v ozračju miru in zaupanja. Na področju petrolejske politike, je dostavil Frondizi, bodo državni petrolej ščitili «Yacimentos petroliferos fiscales argentinos«, kar pa ne izključuje pogodb z zasebnimi družbami.
Židje so preveč
individualisti, pravi Hruščev
MOSKVA, 9. — «Zidje so preveč individualisti in preveč intelektualci, da bi lahko sami tvorili pravo skupnost,« je izjavil Hruscev v intervjuju pariškemu listu »Fi-garo«. Kot dokaz za to trditev je navedel avtonomno židovsko pokrajino Birobidjan na sovjetskem Daljnem vzhodu; vsi 2idje, ki so se v njej naselili, so polagoma odšli. Hruščev si vse to razlaga z zgodovinskimi prilikami. »Židje so vedno raje delali kot obrtniki. Oni so krojači, obdelujejo steklo a-li pa dragocene kovine, so trgovci, lekarnarji in podobno, ne ljubijo pa kolektivnega dela ali skupinske discipline. So pac individualisti«.
«Zidje so v bistvu intelektualci, je nadaljeval Hruščev, in njihovi interesi so preveč različni in dostikrat tudi preveč nasprotujoči si, da bi jih lahko zadovoljili v kaki pokrajini, kjer so vsi združeni. 2idje se zanimajo za vse, radi se v vsako stvar poglobe in na koncu pridejo do zelo globokih kulturnih sporov. Pravo kulturno skupnost je pri Zidih prav tako težko ustvariti kot politično skupnost«.
Piccioni toži odgovorne urednike zaradi obrekovanja
RIM, 9. — Pred kazenskim sodiščem se bo jutri začela obravnava tožb, ki jih je med »zadevo M o n t e s i» vložil Giampiero Piccioni. Obtoženi so odgovorni u-redniki listov «Unitž», «Avanti!» in «Espresso». Piccioni jih toži zaradi obrekovanja. Obravnavala pa se bo tudi njegova tožba proti Natalinu del Duca, ki je objavil knjigo z naslovom »Do-cumento Zeta«.
Srez težnosti?
MOSKVA, 9. — List sovjetskega letalstva objavlja sliko, ki kaže nekega pilota, ki na videz prosto visi v zraku kot da ni pod vplivom težnosti. Pilot je v nekem podolgovatem prostoru, oblečen je v »stratosfersko« obleko in na glavi ima čelado. Na obrazu nima nikake maske, v rokah pa drži beležnico, kot da sam zapisuje občutke in opažanja med poskusom. Pod fotografijo je med drugim napisano, da je poskus z Lajko dokazal, kako lahko živa bitja prežive izstrelitev telesa, ki jih ponese v vsemirje.
Lanska najboljša gledališka dela r.a Brodwayu
NEW YORK, 9 — Krožek gledaliških kritikov v New Yorku je proglasil delo angleškega avtorja Johna Osborna «Look Back in Anger« za najboljše tuje gledališko delo zadnje sezone na Broadwayu. Za najboljše ameriško delo so proglasili dramatiziran roman Thomasa Wolfa, «Look Home-ward Angel«, ki ga je za gledališče priredil Ketty Frings. (Roman je izšel tudi v slovenščini
— »Ozri se proti domu, angel« — v prevodu Mire Miheličeve; izdala ga je Cankarjeva založba. Op. ur.) S področja glasbenih del je bilo nagrajeno delo «The Musič Man« Meredina Willso-na.
Franciosa ranjen s stekleničko parfuma
BEVERLY HILLS, 9
— Anthony Franciosa je prišel včeraj v bolnišnico, da so mu zavezali rano, ki mu jo je povzročila žena, igralka Shelley Winters, s parfumom. Neugodno pa je bilo, da je bil parfum še v steklenički, ki jo je 3helley zagnala v Anthonyja, ker se je ta nekoliko razburil nad petletno hčerko igralke, ki je bila preveč nemirna, ko je Anthony sledil televizijski oddaji. Franciosa in Win-ters sta poročena od maja preteklega leta.
!
Disk čez 60 m
Poročali smo že, da je ameriški atlet Al Oerter prejšnji petek dosegel nov svetovni rekord v metu diska z rezultatom 61.72 m in obenem prvič ponesel mejo rekorda čez 60 m. Oerter je na istem mitingu izvedel poleg rekordnega še dva meta in dosegel daljavi 59,53 in 60,50, ki sta obe boljši od starega rekorda Ameri-kavca Gordiena iz l. 1953, ki je bil 59,28 m. Po tekmovanju so celo ugotovili, da je bil disk za 30 gramov težji od predpisane teže in da je tudi pihal precej močan nasproten veter.
Kdo je Al Oerter? Rodil se je 19. septembra 1936 v Astorji pri Neu) Yorku. Visok je 1,91 m in težak 102 kg. Po poklicu je univerzitetni študent v Kansasu. Na climpiadi v Melbournu l. 1956 je bil prvi v metu diska z rezultatom 56,36. Ze takrat je bivši prvak Gor-dien dejal, da bo Oerter v najkrajšem času ponesel rekordno mejo v tej disciplini čez 60 m. Toda Oerter je odličen tudi v drugih športnih, disciplinah. Na mitingu v Arkansasu je zmagal namreč tudi v metu krogle z zavidljivim rezultatom 16,68 in tako največ prispeval k zmagi moštva njegove univerze nad moštvo univerze Oklahoma.
Ob tej priliki ne bo odveč, ge si ogledamo nekoliko zgodovino rekordov o tej — poleg maratona — najbolj klasični atletski disciplini.
Prvi registrirani rekord je iz leta 1912. Dosegel ga je Amerikanec Duncan z rezultatom 47,58 m. Do leta 1930 so imeli nato rekord V rokah Amerikanci, ki so s Krenzom prvi presegli za tiste čase fantastično mejo 50 m. V naslednjih letih se je rekord preselil n Evropo, najprej na Švedsko iti nato V Nemčijo. L. 1941 ga je zopet osvojil Amerikanec
m
Mladinski nogometni turnir FIFA
Polfinalisti so: Francija Italija, Romunija, Anglija
V odločilnih tekmah je Italija igrala neodločeno z Zah. Nemčijo, Jugoslavija pa je izgubila z Bolgarijo
PLAVANJE
LUKSEMBURG. 9. — Z današnjimi tekmami v okviru mladinskega nogometnega turnirja FIFA, se je zaključil izločil ni del tekmovanja po skupinah.
V polfinale, ki bo 11. aprila v Luksemburgu, so se kvalificirale enajstorice Francije, I-talije, Romunije in Anglije. Italija bo imela za nasprotnika Fra/ncijo, Romunija pa Anglijo.
Izidi današnjih tekem:
SKUP. A: Bolgarija - Jugo slavija 2:1 (2:1);
SKUP. B: Italija - Zah Nemčija 1:1 (1:»), Avstrija - Bel gija 3:1 (0:1);
SKUP. C: Romunija - Turčija 0:0, Grčija - Holandska 0:0.
SKUP. D: Anglija - Luksenv burg 5:0 (0:0). Španija - Vzh. Nemčija 2:1 (0:0).
Končne lestvice:
Skup. A
Francija Bolgarija Jugoslavija Poljska Skup. B Itailija
Zah. Nemčija CSR Avstrija Belgija Skup. C Romunija Holandska Madžarska Grč' ja Turčija Skup. D Anglija Španija Vzh. Nemčiji Luksemburg
1 0 5
0 1	4
1	1	3
0 3 0
1 0 2 0 0 2 •0 3 0 1 3
2	1	1
2	1	1
2	0	2
1	1	2
1	1	2
2	1	0
2	1	0
1	0	2
0	0	3
čila. da bosta polfinalni srečanji med Milanom in Manchestrom 14. maja v Manchestru in 21. maja v Milanu, finale pa bo 28. maja v Bruslju V primeru, da bi morala Milan in Manchester zaradi enakega števila točk in golov odigrati še tretje tekmo, bi ta bila 24. ali 25. maja v Lausan-ni.
Prihodnje zasedanje izvršnega cdbora evropske nogometne zveze bo 1. in 2. junija v Stockholmu.
BOKS
Cavicchi zmagal
Težka kat.: Cavicchi premagal Luisea p. t. v 10 rundah.
Sredn jetežka kateg.: Scara-bellin premagal Camponeschi-ja zaradi odstopa v 5. rundi.
Srednja kat.: Garbelii premagal Briscija p. t. v 8 rundah.
Lahka kat.: Padovani premagal Loampija p. t.; Pappalardo premagal Sartija p. t..
SAN FRANCISCO, 9. — To noč se bosta v «Cow Palače* v San Franciscu pomerila kandidata za naslov svetovnega prvaka težke kategorije Eddie Machen in Zora Folley. Dvoboj smatrajo mnogi kot finale za določitev izzivalca prvaka Pattersona. Doslej še nepremagani Machen je favorit v razmerju 12:5.
18 držav prijavljenih
za evropsko prvenstvo
BUDIMPEŠTA, 9. — .Na povabilo madžarske plavalne zveze so svojo udeležbo na evropskem plavalnem prvenstvu zagotovile naslednje države: Avstrija, Belgija, Ceškoslova ška, Finska, Francija, Holandska, Jugoslavija. Poljska, Luksemburg. V. Britanija, Vzh. Nemčija, Zan. Nemčija, Italija. Romunija, Španija. Švedska. Sovjetska zveza, Turčija in seveda Madžarska.
Bazen, v katerem bodo plavali, je dolg 50 m. širok 20 m, globok od 2 ido 2,10 m in ima 8 prog.
V srečanju za prvenstvo rezerv
Triestina B - Atalanta B hi po zanimivi in borbeni igri
V obeh enajstoricoh je nastopilo mnogo tituiarcev Olivieri in Szoke med najboljšimi
AVTOMOBILIZEM
Fangio v Indianopolis
BUENOS AIRES, 9. — Sve-toni avtomobilski prvak Juan Manuel Fangio je sporočil, ds bc konec tega tedna odpotoval V ZDA. kjer bo preizkusil avto za dirko na 500 mil) v Iodianopoli.su. Dejal je, da je njegova udeležba na tej klasični dirki odvisna od izida tega preizkusa.
BOLOGNA, 9. — Rezultati boksarske prireditve v Bologni:
iHHMiiM*«iHiiiiinMmiiiiiiniMimiiiiiiniiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiuiiiiiiiintiiiiMiiiiiiiiniiiiimiiiiiiii
Položaj 6 kol pred zaključkom tekmovanja
MEDDEŽELN0	NOGOMETN
V PERSPEKTIVI REORGANIZACIJE
——————
Tržaška Ponziana v prihodnji sezoni skoraj gotovo med diletanti
ATLETIKA
Meddeželno nogometno pr- da prevsem usoda Ponziane. ( vbnstvo je vstopilo v zaključ-	Po vrsti zaporednih neuspehov	.	.
no fazo. Do zaključka v kate-	v zadnjih kol:h se je Ponžia- RIM, 9. —	Od	14. do 27.	apri-
K. ... ■■■_'".» m v 11 1 na znašla na predzadnjem me-|	la bodo gostje	državne	atlet-
kategoriji manjka samo še 6	stu (v nedeljo je izgubila pro-}	ske^ šale	v	Formiji naslednji
kol	"	....	-
tudi
diletantov
tcgorlji manjka samo še 6 stu (v nedeljo je izgubila pro- j ske sole v rormiji nasieunji 1 in prav toliko jih manjka j ti Saici s 3:1) in ima v pre- , švedski ati2a: Maimaor, (100 m li do zaključka v kategor:ji 1 ostalih 6 kolih le malo ali sko- ;	1® 3, 200 m.	21 o) ae™
etantov. .Kljub temu pa so J r;aj nič izgledov, da bij^ob- ,	m	0VI.
Lanjanska in nemška repra-zentanca sta se pomerili v Sar-
rebrucku pred 12.000 gledalcu 0(}prta ge številna vprašanja, j držala v novi Ker je Italiji zadoščal za u-|kl j^ajo razjasnitve, poseb- verjetno je, da se bo morala j vrstitev v Dclfuia-le tun. r.eau-'	-
IV. kat. Najbolj , 3’40’8), ^ T a se bo morala ! re — 52 1.
400 m
48”6), Pet 2,07), Tjoer-
ločen rezultat, je njena repre-
A1 Oerter med rekordnim metom
Harris, n ato pa ga je pet let zaporedoma imel Italijan Consolini, dokler mu ga ni leta 1946 zopet prevzel Amerikanec Fitch. Toda Con-
solini je bil tedaj na višku svoje moči in že l. 1948 je prvi v zgodovini pognal ploščato orodje čez 55 m.
Od I. 1949 dalje dominirajo v tej disciplini Amerikanci najprej z Gordienom, nato z Inessom p a spet z Gordienom, dokler ni sedaj orjaški Oerter kot prvi človek na svetu, (če ne upoštevamo dvomljivih rezultatom Amerikonca Babke) ponesel rekordno mejo v metu diska čez 60 m.
Lestvica sveto trnih rekordov je naslednja:
47,58 Duncan (ZDA) 1912 47,61 Lieb (ZDA) 1924
47.89 Hartranft (ZDA) 1925 48,20 llouser (ZDA) 1926
49.90 Krenz (ZDA) 1929 51,03 Krenz (ZDA) 1930 51,73 Jessup (ZDA) 1930 52,42 Andersson (Sved.) 1934
53.10 Schroeder (Nem.) 1935 53,26 Harris (ZDA) 1941 53,34 Consolini (It.)
54,23 Consolini (It.)
54,93 Fitch (ZDA)
55,33 Consolini (It.)
56,46 Gordien (ZDA)
56,97 Gordien (ZDA)
57,92 Iness (ZDA)
53.10 Gordien (ZDA)
59,28 Gordien (ZDA)
61,72 Oerter (ZDA)
1941
1946
1946
1948
1949 1949 1953 1953-1953 1958
Consolini, največji aktivni italijanski atlet, je kljub letom še vedno med najboljšimi na svetu v tej disciplini. Isti dan, ko Je Oerter zalučal disk čez 60 m, je Consolini nastopil na prvem mitingu letošnje atletske sezone v Milanu in dosegel daljino 53,30 m kar je vsekakor rezultat svetovne vrednosti in obenem najboljši letošnji rezutlat v Evropi.
ino še, ker se bo z reorganiza- preseliti med dUetante. kar ; teKson^sina^.^ _ ^ ^
65,69 m),
pedčasu* vP°k='	~|	Asplund	(kladi*	-).
dosegla po Guglielmomju _ vo-
celotnega italijanskega bo vsekakor- velik udarec za ;	(kopje	_
menila tudi dosedanja struk- 1 boj že kar lepo preteklost.
dilni gol, v drugem polčasu igro zaprla in dala Nemcem priložnost, da so prevzeli pobudo in začeli silno napadali. Kljub številnim priložnostim pa jim je uspelo samo izenačiti v 14' :z 11-metrovke. Tekma je proti koncu postala tudi precej ostra in sodnik je zaradi namernih prekrškov izključil Bava-nija.
Italijanska reprezentanca Je nastopila v nas’ednji postavi.
Cassani; Tommasin, Trebbi; Bavani, Salvadori, Bolchi; Ol-Iremari Gugllelmoni, Volpi, Corso, Brenna.
V edini in Odločilni tekmi skupine A je Jugoslavija^ zaradi poraza proti Bolgariji zamudila priložnost, da bi se kvalificirali v polfinale. Bolgari so prešli v vodstvo že v prvem polčasu in vsa prizadevanja Jugoslovanov v drugem polčasu so bila zaman. Bolgari so vzdržali konstantni pritisk ir. tako omogočili vstop v polfinale Franciji, obenem pa potisnili Jugoslavijo na tretje mesto v skupini.
Zasedanje evropske nogometne zveze
14. in 21- maja Manchester - Milan
LUKSEMBURG, 9. — Pod predsedstvom Danca Schwar-tza se je v zadnjih dveh dneh sestal izvršni odbor evropske nogometne zveze. Med raznimi vprašanji, ki so bila na dnevnem redu. so razpravljal, tudi o francoski noti glede o-portunosti sodelovanja na o-limpiadi v Rimu leta 1960. V tej zvezi so sklenili pozvati ostale članice zveze, naj povejo čimprej tudi svoje mnenje preden bo zavzeto dokončno stališče. Razpravo o ustanovitvi evropskega nogometnega pokala narodov so zaradi nesoglasij odložili na prihodnje zasedanje. Do 15. februarja je dalo namreč samo 14 držav bolj ali manj privolilm odgovor.
Razen tega je komisija za pokal evropskih prvakov odlo-
tura meddeželnega tekmovanja, v katerem bo v prihodnji sezoni ostala namesto sedanje »Eccellenze« in II. kat. samo tako imenovana IV. kategorija in pa diletanti. Iz sedanje «Eccellenze» bo 8 prvoplasira-n:h enajstoric vsake skupine prešlo v novo C-ligo, ki bo sestavljena iz dveh skupin po 20 moštev, zadnjih 8 bo ostalo v novi IV. seriji, v katero bo napredovalo tudi 10 prvopla-siranih iz sedanje II. kategorije, medtem ko bo 6 zadnjih iz sedanje II. kategorije nazadovalo med diletante, od katerih pa bo zmagovalec vsake sedaj obstoječe skupine napredoval v novo IV. serijo.
Vsa ta procedura se zdi na prv; pogled sicer komplicirana, vendar pa bo z njeno izvedbo postalo celotno prvenstvo enostavnejše in pregled-
Trenutna lestvica:
Bassano Bolzano Trento Sava Schio Portogruaro
24 13 24 15 24 12 24 12 24 11 24 10
P. San Pietro 24 10
4 33 27 33
7 45 23 32 6 43 26 30
6 33 23 30
8 28 19 27 8 28 28 26
9 28 18 25
7 22 21 25 9 29 32 25
Aurora	24	8
Pellizzari	24	10
Rovereto	24	10	5	9	33	39	25
Saici	24	7	7	10	29	27	21	j
Audace	24	7	7	10	28	32	21
Merano	24	7	6	11	27	33	20	!
Cividatese	24	6	7	11	22	39	19
PONZIANA	24	6	5	13	24	39	17
Clodia	24	2	4	18	16	49	8	j
Med tržaškimi in goriško- j furlanskimi diletanti, ki na- ; stopajo v skupini B, je že ves čas prvenstva zelo živahno. Nedeljski zastoj vodilne Ede-re v Mossi pa je ob istočasni zmagah Fortituda in Li-bertasa ponovno načel vpraša-
Arvidsson (disk — 53,97 m).
Istočasno se bo v Formiji zbralo tudi več najboljših italijanskih atletov kot Consolini, Baraldi, Conti, Dcila Mino-la, Giovanetti, Scava, Volpi, Bonaiuto, Massacesi. Mazza in drugi, ki bodo trenirali skupno s švedskimi kolegi.
STRELCA: v 33’ prvega polčasa AitilH (T.); v 45’ drugega polčasa Mornigotti (A.) iz U-metrovke.
TRIESTINA: Marzuttini; Bel-loni (Brach) Brach (Costelli): Petagna, Costelli (Sedmak), Tulissi; Olivieri (Bellom), Szn-ke, Freschi (Olivieri), Mazze-ro, Attiili.
ATALANTA: Cometti; Car-doni, Nodari (Vianelli); Ober-ti, Ferrari (Nodari), Carmina-ti; Mion, Lenuzza, BonistalU, Anselmo, Trapoletti (Mornigotti).
SODNIK: Tonogo iz Benetk.
B moštvo Triestine, pojače-no z Bellonijem. Mazzerom Olivierijem m Szokejem, je bilo včeraj opeharjeno za zmago. ki bi jo v polni meri zaslužilo. Vodilo je do zadnje minute z golom, ki ga je v prvem polčasu dosegel Attiili po lepi akciji Olivierija, doseglo do konca igre še dva izdelana in lepa gola z Mazzerom v 44' prvega poičasa in z Olivierijem v 36’ drugega polčasa, ki pa ju je sodnik iz le njemu jasnih (ah pa tudi ne) vzrokov ra-zveljavil, nato pa prejelo v zadnji minuti gol iz 11-metrovke, ki ga je neupravičeno dosodil popolnoma nesposobni sodnik zaradi nenamernega prekrška nad Mio-nom.
Kombinirano moštvo Triestine (dejansko je bila v oben enajstoricah nald polovica tituiarcev) je danes zaigralo prav gotovo lepše kot v nedeljo tiitularc; proti Bresciji. Njegove akcije, ki so imeie v glavnem izvor v razigranem Petagni in v duhovitem Szo-keju, so bile pogosto zelo lepo speljane. V napadu se je na centru odlikoval Olivieri. v ožji obrambi pa je bil poleg vratarja Marzuttinija in B-ra-cha zelo zanesljiv tudi Križan Sedmak, ki je v drugem polčasu igral srednjega krilca. Belloni je v drugem polčasu igral na ,evem krilu z očitnim namenom, da pridobi na gibljivosti, ki postaja v zadnjem času njegova resna hiba. Izpod svojih normalnih sposobnosti so igrali Mazzero, Tulissi in predvsem Attiili. Trenerju Olivieriju bo vče-
rajšnja tekma lahko koristila za orientacijo P stavljanju moštva, ki 00 jo deljo nastopilo v Tarantu. velja predvsem za	„
vrsto, v katero bi mora tagna na vsak način za ti Tul-issija. V napadu zalo izključiti Mazzera rist Szokeja. Olivieriju P veriti mesto sre,dn)ef>a soli dalea, kjer zna biti mnog aktiven kot na krilu.
  «»—-
Izključitve, opomini
MILAN, 9.
Razso
uisčna
komisija FIGC je P«1™1 m.
zvezi s tekmami 6. im ' epe;
naslednje disciplinske: u
Globe moštvom: 2°0.ww ^
Lazio, 100.000 .lir Ataliam Udinese. 20.000 lir ^r,0liBpic-Izključitve: za 3 nedelje ji; cioni (Novara); za dve n j,0 Piovanelli (Reggiana), -;nje moral zaradi preklica P pogojnosti prestati “‘“n-diali kacijo za 3 nedelje. ger. (Pro Vercelli) - P°f ■ vanch (Carbo-sarda). a■ ti ti (Pro Patria) — p°S°.) ,'pro eno nedeljo:	Tonegutti V,j,
Vercelli), ki bo zaradi , ca prejšnje pogojnosti ^ j prestati diskvalifikacijo _ p0-nedelji. Tarabbia (Bari) pP, gojno. Candiaini (s'f"a'ndria'’ gojno. Castaldo (A*e.	(A«’
Strogi opomin: Geim Civ
lanta), Manzella (Tarah
langeli (Catania), , n0lo-(Pro Patria) Pi-lmark t gna). DellTnocenti (U^,, si), Ga-ndin: (Zenit M ,ombo Galles-i (Cremonese), l ^ (Pro Patria), Ambrosi gaj. strina). Rizzo (Sarom h-h ((> di (Vigevano), Pasina* tanzaro).
 «»-------
Milan sc nc širini« in jroii i odstop*11'
MILAN, 9. da se namerava
Glede J*
vedati nadaljnjemu JT"prva tal evropskih t &K
kov, ker nc more sPrarečani'
nju za poka
tHlUlllllllllllllllHlllllllllllllllllMIIHIIIIIHlIllIlllllllllllllltlllllHIIIIHIMIIIIIIIIIIIIIIIIHMIIIIHIIH
Danes s startom in ciljem v Neaplju
26. dirka po Campaniji na 247 km dolgi progi SS^i
reKh
tumov za polfinalno	ici
z Manchester Unitedon^ je jih je določila UEFA. tajništvo Milana omeji'0' ^i, na izjavo, da se ni .atutnlfl uradnega sporočila o vojeg3 in da ne bo zavzelo s stališča, dokler tega ne bo prejelo.	-a	V
Znano je, da datum . r„fj’ tera sta ?e PrV0,tTI°ujster mela Milan in Man<ih^a jcet
nejše, pa tudi	bolj smiselno i	nje	prvega mesta,	ki bo	odlo-
in logično kot	doslej.	čilno za prehod v	višjo	kate-
Prav zaradi tega ne bo od-1 gorijo. Fortitudo in Libertas več bežen pogled na trenutni | zaostajata namreč za Edero sa-položaj in na	perspektivo e-	mo	za eno točko in	imata	real-
najstoric, ki nas na Tržaškem	ne	možnosti za	uspeh.	Vse
lahko najbolj zanimajo.
V prvi seriji «Eccellenze» v kateri je v vodstvu s tremi točkami naskoka pred Trevd-som Mantova, je CRDA na 9. mestu in ima torej realno
ostale enajstorice se borijo samo za prestiž in priznati je treba, da je v tej borbi mor da še najbolj prizadevna ravno Juventina iz Standreža pri Gor-ci, ki se je z nekaj zama-
možnost, da se kvalificira za hj .Kar krepko odmaknila z C-ligo. Na slabšem je Pro Go- ; dna proti sred;ni. Minulo ne-rizia, ki je trenutno dvanaj- ! de[j0 je gostovala v Gradiški sta in k, bo zaradi tegs vsej verjetnosti ostala v
Anquetil. Baldini in Vannitsen glavni favoriti
NEAPELJ. 9. — Več sto ljubiteljev kolesarskega športa se je uanes zgodaj popoldne zbralo ob cestah, ki vodijo v telovadnico CONI v Neaplju, kjer je bila registracija udeležencev jutrišnje 26. kolesarske dirke po Kampaniji in pozdravljalo kolesarje, ki so prihajali na zborno mesto. Najprej so se predstavili člani moštva Torpado. kmalu za njimi pa kolesarji »San Pelie-grino*. Močnih aplavzov so bili deležni Nencini in njegovi tovariši iz moštva Chlorodoot.. Nencini je dejal, da ni v' for-
kategoriji z upanjem, da bo v njej igrala pomembnejšo vlogo kot doslej.
Trenutna lestvica:
Mantova Trevlso Pescara Hellas Anconitaua Forli
Pordenone Marzoli CRDA Chieti Vltt. Veneto	24	7
Pro Gorizia	24	8
Moglia	24	7
Belluno	24	4
Falk Vob.	23	3
Travalin Dolo	24	4
z4 14	8	2	44	15	36
24 12	9	3	40	19	33
23 12	6	5	39	20	30
24 7
proti Itali	in čeprav		
če moštvo	vodilo		že
Juventina	najprej		ize
na koncu zmagala			s 4
Lestvica:			
Edera	28	17	6
Fortkudo	27	18	3
Libertas	27	16	7
Is.trla	28	13	7
Rorrcht	28	12	9
Muggesa-na	27	14	4
San Glovanni 27		11	10
Cormonese	28	10	10
Cava Rom.	27	10	8
; CRDA	28	10	7
[ Itala	28	10	7
i P. Romans	28	10	4
Mossa	28	8	7
j Juventina	28	8	7
Amoco	28	8	7
Rom. Silver 27		7	4
S. Canciano 28		4	6
| SanfAnna	28	4	5
e- wm	»afl* VR		
,:3.	I pa Vannitsenu.
e c. ni arJ Navdušenje prisotnih je pre-B	It	kipelo, ko so se	pojavili An-
6 7?	quetil, Baldini in	Coppi. Bal-
4 52	31	39 j	djn; v katerega	so položeni
8 51	31	33	upj italijanskega	kolesarstva.
*	je dejal, da bo tokrat dal vse
9 44 35 32 I
iz sebe ln da se ne bo zgo-
no. Coppi, ki je v svojih »zlatih časih« dvakrat zmagal na tej dirki, je bil redkobeseden. Kljub temu pa je novinarjem dejal, da se bo boril z vsem. močmi, čeprav bo imel trde nasprotnike v Anpuetilu, Gau-lu in Vannitsenu. Bolj jasen
quetil. »Vse bo odvisno — je dejal — od tega, v kakšnem vrstnem redu bomo privoziti na Agerolo. Vendar pa ni rečeno, da bo morala odločiti ravno ta vzpetina. Zadnji del proge se mi zdi kar primeren za dirko na kronometer.«
Za dirko vlada v kolcsarsk’h krogih veliko zanimanje, ki ga je v primerjavi z dirko po Kalabriji povečala prisotnost inozemcev in z njo primerjava njihovih trenutnih moči z italijanskimi kolesarji. Za popoln uspeh dirke bi zadostovala že pr.sotnost Anquet:la poleg njega pa bodo tekmovali še Geminiani in Darrigadc.-Luksemburžan Gaul, Argentinec Batiz, Eelgijec Vannitsen, ki je nedavno na dirKi po Toskani premagal vse in z njirri cela vrsta nriboliš’h Italijanov od Conpija do Baldinija. Mo-ser. Nencjn, Sabbadin. Monti Astma, Fantini, Fabbri, Carle-si, Minardi itd.
Proga s startom in ciljem v Neaplju je dolga 246,7 km in doseže svojo najvišjo točko na Ageroli (750 m) okrog 50 km pred ciljem do katerega ver*; 25 km dolga ravna betonska cesta, kot nalašč prikladna za množičen finiš. Drugi največj: vzpon predstavlja prelaz »Pas-so della Serra« (590 m), v o-stalem pa poteka proga po valovitem terenu s tisoč skriti-
jih cbvez v anglesket	nj
slvu in v angleškem P bi mogel igrati aPrl -e vo®’ ponovnimi pogajanji ' pred' stvo Manchester Unit ^gjiJ1 lagalo za Fo1-Nnalj,L,,n M’*?-14. in 21. maj, vodstv‘ ]ati-
na pa ie nagovorilo- daluf
ko sprejme samo drmt" #1° ne pa tudi prvega i’ dru6 predlagalo naj bi ja, P tekmn odigrana lfi- a‘‘ je s ropska nogometna zv - n daj z dokončno	pfed'
trdila datuma, ki 11“ J , lagal Manchester Un
boks
MIAMI BEACH. *.
svetovni prvak težke pfc je Rocky Marciano. ‘ pre dvema letoma ,neP” 0vn° * nehal boksati, je P več P trdil, da	se ne mts	sein ^
vrniti v	ring. ?f.11iIarci»n?wti
vorice — je dejal M da sem	pripravlje	ev0Vh.,,
borbo s	sedanjim	njnu“,v.
je bil zmagovalec «Toura» An- mi nevarnostmi za kolesarje.
prvakom, če bi mi i't)ja.rj'v premijo 2 milijo"*, « bi Toda tur i i če bi h je c mogel več preklica 1 letofh:
VLADIMIR BARTOL
UT
»Morda sd mi prinesel kakšno knjigo?«
«Dobro si meril, moj Hasan. Nekaj pisanega je. Toda od
koga?«
»Kako naj uganem? Morda je kdo od starih? Ibn Sina. Ne’ Torej kdo od mlajših? Pa ne, da je Al Gazali?«
»Ne tega ti zares nisem prinesel,« se je zasmejal reta. »Ta bi’ bil zate vendarle nekoliko preveč pobožen... Vse bližji ti je dotični, čigar stvaritev ti prinašam.«
»Pri Alahu, da ne vem, koga misliš.«
Abu Ali se je nasmehnil in vprašal;
«Ali smem tudi jaz poizkusiti?«	„	.,
»Radoveden sem, kar poizkusi,« je dejal Hasan, ki mu
jC b»Nek!afbi XX da ti prinaša reis kakšen spis tvojega
2STHaean pa se je z roko
l0Pn«DaP°ie^sam nisem spomnil!« je vzkliknil.
»štiri pesmi sem ti prinesel, ki jih je neki moj znanec prepisal v Nišapurju od Omarja samega. Mislil sem, bom z njimi naredil veselje.«
»Lepšega darila mi zares nisi mogel prinesti!« Je dejal Hasan. «Zelo sem ti hvaležen za pozornost.«
Abul Fazel je potegnil izpod halje omot in ga izročil
mož je in sam ima kopico otrok.«
Deklici sta pred vhodom počakali daija. Obe sta jokali. «Ali si videla, kako je lep?« je vprašala mlajša.
»Le zakaj naju nič ne ljubi?« je skozi solze zavdihnila starejša.
Abdul Malik ju je odvedel s stolpa. Tolažeče jima je dejal: »Nikar se ne bojta, prepeličici. Mucufer je zlata duša. Cel kup otrok ima in z njimi se bosta igrali in veselili.«
S E STO POGLAVJE
Kuhar je prinesel večerjo, toda Hasan tega ni opazil Zatopljen v svoje misli je izdrl baklo iz stojala ob steni in jo ob sveči prižgal. Z vajeno, previdno kretnjo je odgrnil stensko preprogo, da bi se ne vnela, in stopil skozi vhod v tesen hodniček, iz katerega je vodilo kratko stopnišče na vrh stolpa. Držeč baklo iznad glave si je svetil pred seboj in prišel tako na vrhnjo ploščad. Vdihal je sveži, hladni zrak ter stopil do nadzidkov. Visoko je dvignil gorečo trsko in zakolobaril z njo trikrat okrog glave.
Od spodaj, iz teme, je kmalu prejel podoben odziv, še enkrat je zavihtel baklo v znamenje sporazuma, potem se je vrnil v svojo sobo. Pogasil je baklo, vtaknivši Jo v nekakšen tul, in se tesno zavil v širok plašč. Spet je odgrnil pregrinjalo, zdaj na nasprotni steni, in stopil skozi nizek vhod v tesen,
  -- -	...	... kletki podoben prostor, ki je bil ves zadelan z mehkimi
»Ti pa povej Mucuferju, da nao jima dA samo toliko pro(?aml. g tai je pobral težko tolkalo in zamahnil z njim jesti, kolikor si bosta s prejo zaslužili. Naj se nikar ne	kovinasti pokrivači. Odjeknil je rezek zvok, ki je zdrknil
ozira na to, da sta moji hčeri! ce ne bosta poslusni, naj ju	skriti vrvici do vznožja stolpa. Celica se je nenadoma
proda kot sužnji. Polovico izkupička naj si obdrži sam za z„anila in ^ zatela s Hasanom vred pogrezati na umno stroške, ki jih je imel z njima, drugo polovico pa naj pošlje	avjjenem škripčevju, ki so ga od spodaj upravljale ne-
meni... Tako! Zdaj k molitvi in potem na pot!« __	Jroke
Dolga je bila pot do dna. Ob tej vožnji so Hasana vsako-
Hasanu. Hasan ga je razvil in pogledal vanj.
Zamislil se je.
»To je čudno,« je dejal čez nekaj časa. »Isti dan vesti od obeh sošolcev, od Nizama in od Hajama.«
Skozi vhod je stopil skopljenec in javil prihod Abdul Malika in Hasanovih hčera.
»Pojdi zdaj, stari prijatelj,« je dejal Hasan in objel retaa okrog ramen. »Pobrigaj se za nase ženske in za našo otročad. Morda boš kdaj česa potreboval. Tedaj se spomni name in vedi, da sem tvoj dolžnik.«
Pomignil je tudi Abu Aliju in oba starca sta ga zapustila
» • •
Abdul Malik Je pridržal zaveso ob vhodu in Hasanovi hčerki Hadidža in Fatima sta plaho vstopili. Postavili sta se pri vratih ob steno, dai pa je pogumno stopil pred vrhovnega poglavarja.
»Tvoji hčerki sem ti privedel, Seiduna,« je dejal.
Hasan je ošinil dekleti s srepim pogledom.
«Kaj ždita tam kakor dve politi kokoši! Stopita bliže!« je zavpil nanju. »Vajina mati mi je vaju poslala na vrat, da bi se ob pogledu na vaju spomnil nanjo in se jezil. Sprejel sem vaju, kot mi je velela moja očetovska dolžnost. Zdaj pa pojdeta z ostalimi haremskimi pritiklinami k Mucuferju v Rai.»
Obrnil se je k Abdul MtJiku in mu velel:
ličitve pred dv?rJia(33)
Ker sem razen ie pretežek ’n bi ne potr. doseči forme, ki blpatteison„r-na za borbe s > „j,naH> -o-V ostalem pa 'ud' b, p° # benet!« namena. «" - oUjja vil izkušnje J°ea Ezzarda Charlesa-* _ , -—
oaeovorn.	ffJl
STANISLAV Hbn T _ v Tiska Tiskarski zavod
en člen v stroju, ali če bi se odtrgal konopec in bi v ,te^Inc6v’ kletki zgrmel na kamnita tla? Kaj, če bi eden iMT!e ov0 PflJ na katere se je tako zanašal, nalašč pokvaril	,gneC
pravo in ga tako poslal k vragu? Ce bi se tak sk°[cVešKe^ razsvetljenem trenutku	zavedel	svojega ponižanega c ^vi-
dostojanstva in	lopnil	svojega	gospodarja s kijem P° jjj, j*
Eden izmed teh strašnih egiptovskih stražarjev,	g0
krotil kakor divje zveri s svojim pogledom in zaverovani vanj kakor kače v zvoke piščali svojega gVe Vse je ukrenil, da bi jih utrdil v njihovi zvestob' niso bili pokorni nikomur, razen njemu. Kdor je m val 'L njih, je vztrepetal, in celo Abu Alija je sr>r.%0vo slem srečanju z njimi grozničav občutek. Oni so bili ^aijen’ f orodje, zaradi katerega je bil strašen tudi	P	t	o
ostalim poglavarjem. Po njih Je izvrševal na ^jgjčil. .^jjt jene pritisk od zgoraj. Da bi jih še od spodaj * daiji
si je pripravljal zdaj fedaije. Ni se hotel va-poglavarji niso v nič verovali in so iskali 7've primerteji osebnih koristi. Ta človeški stroj je moral nehote s škripčevjem, jx> katerem se je spuščal v globin	^	Iiapa	^
sam člen odrekel, če	bi bila	ena sama predposta
Ir
bi se vsa stavba porušila. En sam nepravilen njegovo življenjsko delo bi se sesulo v prah.	fi1
Stroj je prenehal delovati in celica Je stolpa. Črnec, ki je	bil še	pravkar upravljal s	v	K
privzdignil preprogo.	Hasan	je stopil v hladno v ogjpi	b poi'
je, plašen od neslišnega vetra, nemimo plapola' ^
Srepo Je zapičil svoj pogled v skopljenca. Spet J noma miren.
»Spusti most!« je velel osorno.
»Kakor veliš, Seiduna.«	,,$l)
rati;
Deklici sta kakor dve miški hušnili skozi vrata. Hasan še za trenutek pridržal Abdul Malika.
»Mucufer bo že vedel, kako naj ravna
je še za trenutek pridržal Abdul Malika. ^	Moder	krat	obhajali	tesnobni	občutki.	Kaj,'	če	bi	nenadoma	popustil
(Nadaljevi
ahie
sV*
A