Gospodarstvo. N0VI VIR G0SP0DARSKIH D0H0DK0V. Toplo jesensko solnce nam obeta še tako kapljico, ki anore modrim zmešati glavo, ali pa tudi razveseliti in po•sladkati one, ki hočejo ohraniti v vseh trenutkih bistro glavo. Ker slednje kapljice navadno že proti spomladi zmanjka, bi bilo umestno, ako se kateri izmed naročnlKov »Gospodarja«, ki čuti več podjetnosti in ima vlnogradno jposestvo, oprime pridelovanja žlahtne vinske kapljice, ki posladka bistre glave. »Prerod« priporoča naslednji način pripravljanja s flterlliziranjem: Grozdje se kot navadno stisne in precedi mošt, da bo 1x>lj cist. V bakrenem kotlu (žganjarski kotli so zato prav primerni) segrejemo sok do 85°C, da se glivice umorijo. 6ok se ne sme shladitd, ampak se mora takoj pretočiti v posodo. Ko se posoda zapre, mora imeti sok vsaj še 72°C toplote. Uporabljiv je vsak sod, četudi je preje vseboval mošt <truge vrste. Seveda je treba tak sod temeljito ocistiti in ga zakuhati z vrelo vodo (s sodo). Pred uporabo je dobro sod zažvepljati. (Košček žvepla se pritrdi na žico, zažge in pomoli v sod.) Ako ima sod vrata, se morajo te ob strani zapažiti z ločkom, sploh s snovmi, ki se v vročini ne raziope ali razlezejo. Sod naj se z vrocim lanenim oljem zunaj namaže, da se morebitne majhne luknjice zamaše. Ko smo sod pripravljali, smo vanj vtaknili posebno •eev, ki je dvojno zaprta. Pipa se lahko pred ali po napolnjenju vdela v cev. Za vsak sod je potrebna ena taka cev in ena steklena veha. Pipa se lahko prenese od prvega na drugi ali tretji sod. Pred vsako uporabo jo je pa treba poiožiti v vrelo vodo ter jo obdrgniti s cistim alkoholom, da ee morebitne glivice zaraore. Po uporabi naj se pipa sterilizira, dobro posuši m shrani na suhem. Da se med vlivanjem v sod tekocina preveS ne shladi, oaj se »od prej z vrelo vodo dobro segreje in naj se šele tik pred upor*bo rrela Toda iz njega izliije. Eo nato sod napolnimo, ga zgoraj z zamaškom, ki smo ga 10 minut kuhali v vodi (ter s tem uničili glivice), izapremo. Sod naj bo popolnoma napolnjen. V zamašek se zvrta luknja in v njo vdela posebna cev, ki smo jo tudi z alkoholom drgnili. Okoli zamaška in cevi pa razlopimo parafin, vosek ali kolofonij, da se vse dobro zapre. Notranje cev steklene vehe naj se že preje napolni s oistim bombažem, steklena posoda zgoraj pa se napolni z glicerinom ali čistim alkoholom, kd vse kipelne glivice, ki bi morebiti hotele z zrakom vhajati v sod, zamori. Upamo, da se bo Ijudstvo kot drugod tudi pri nas tega načina brezalkoholne uporabe grozdja in sadja v obilnl meri poslužilo. Vemo, da dmajo nekaterl precej pomislekov, vendar bodo sokovl, ki gase žejo bolj nego vino in pivo tar so poleg tega redilni bolj nego slaba mlečna kaya, razbili obroče zaverovanosti v alkohol, ki je napravil že toliko skode slovenskemu in tudi drugim bratskim narodom. Oprema za ohranitev brezalkoholnega vina ali sadjevca v sodih bi stala približno 250 dinarjev in sicer: pdpa z gumijastdm obročkom 160 din., steklena veha 40 din., dvoj ni kovinasti zamašek 35 din., svederček 15 din., skupaj 250 dinarjev. — Opisano pripravo ima v zalogi gospodarski odsek »Svete vojske« v Ljubljani, Poljanski nasip 10, ki daje vsa tozadevna pojasndla in na željo prireja v ta namen posebne tečaje. Stanje vinagradov na Štajerskem. Zadnjih par lepih in vrocih tednov je dalo štajerskim vdnogradnikom veliko upanja na pozno trgatev. Jesen obeta biti lepa in se bo v vinograddh glede kvalitete še popravilo marsikaj. Količina letošnjega pridelka je uodoena v primeru z lani po nekaterih krajih, kakor n. pr. Haloze 50—55%, po drugod n. pr. v Slov. goricah le za 40%. Kvantiteta je povprečno zmanjšana za polovico in tako bo tudi s kvaliteto, ker še tako topli jesenski dnevi, a hladne noči ne morejo popraviti, kar je uničilo in zavrlo mrzJo in vedno deževno poletje. Da so izgledi na letošnjo trgatev v splošnem za Štajersko slabi, je najboljši dokaz dejstvo, da so veeje vinske tvrdke pokupile skoro ves lanski boljši pridelek in ga plačevale celo po 15 din. in še višje. Vdnski trgovci so pač prepričani, da bo letosnji pridelek vseboval toliko kisline, da ga ne bo mogoče dvigniti na primerno sladkorno stopinjo niti s sladkorjem, ampak ga bo mogoče prikrojiti za prodajo le s pomočjo rezanja z lanskim vinom. Vinske tvrdke, ki so se preskrbele zadostno i lanskim vinskim pridelkom, bodo delale na zimo dobre kupcije. 0RM0ŽK0-LJUT0MERSKI K0NJEREJCI! Na željo velesejmiškega odbora v Ljubljani smo odpotovali dne 3. t. m. iz ormožkega dn ljutomerskega okraja s konji na razstavo v Ljubljano, ki se je vršila dne 5. t. m. Veseli nad zmago smo se kratkocasill v tovornem vlaku, ki se je pomikal počasi po železni kači, katera se vrje proti Ljubljani. Drugi dan protl 12. uri smo prlspeli na zaželjeno mesto. Tamkaj nam je nudila državna žrebčarna vse ugodnosti, dala nam na razpolago voz in hlev za prenočiti, zakar njim najlepša hvala. Drugi dan smo bili že vsi ob 8. uri na velesejmskem prostoru, kl je bil lepo in praktdčno urejen. Tamkaj zapazim v krogu skupino nepoznatih Ijudi, izmed kaferih se je eden trkal na prsi, kakor da bi obžaloval svoj greh. Ker sem na njdhovih obrazih spoznal razburjenje, se njim prlbližam, da Izvem vzrok. V bližini njih postojim, ker se mi je zdelo, da so se skregali s pametjo. Ce ravno so nas obdelavald do kosti, &em prdstopU. Eden govori: Štajeroi so lačni denarja, pa mi njim damo po repu, ie res pridejo, da si zapomnijo Kranjce. Drugi nas obdra na drug način, tretji ves siguren trdi, da dobi prvo nagrado itd. Da ne bi napačno trdil predolgo o prvi nagradi, ga povabim, oaj si ogleda konje iz Prlekije. Ko prideva blizu konj, mu zastane beseda ter je pocel rakovsko pot. Misleč, da ga bo zadela kap, mu govorim: Gospod, ni huda dn prlvezana je precej dobro. Po dolgi pavzi nadaljuje: Ne, ne, gospod, ne bojim se, toda takega konja pa še nisem vddel! Kaj jej samega kvasca dajete? — S tem besedami jo je popihal, videc, da je njegova nada splavala po vodi. Res je, da smo njim odnesli vse prve nagrade, toda glava jdh naj ne boli po denarju, ker so ga imeli zelo malo pripravljenega. Pa saj ml nismo hrepemeli po denarju, šli smo temveč na pomoč konjerejcem, drugače bi razstava naredila premali vtis na gledaloe. Tukaj so ti konjerejci imeli priložnost, videti, in se od nas naučiti, kako se konj prižene in kaki mora biti. Vkljub njdhovi jezi in velikim stroškom se bomo i v bodoče ob priložnosti udeležili, ker naš namen je, da povzdignemo konjerejo in nrebudimo s tem našega v tem oziru zaspanega soseda. Upamo, da boste kmalu spoznali naše dobro delo ter nas v bodoče lepše gledalil Prosili pa bi direkcijo ljubljanske železnice, da pozove na odgovor svoje železničarje, ki so nas dne 5. t. m. od 18. do 23. ure premikali ter neusmiljeno butali z vozom ob voz, da so konji skoraj ,popadali na tla. Zadržali so nas z lacnimi konji, da je odšel vlak, ki vozi ob 19 in 21. Naše voze so pripeli tik za lokomotivo, da so konji skoraj podivjali in vsi stkupaj zgoreli. Iskre so letele v voz, kjer se je užgala pod konji slama. Ves krik ni nic pomagal. Edini spas nam je bdl, da smo imeli nekaj vode, s katero smo preprečili sebi in konjera mučno smrt. Tako smo vsled nji hove kaprice zakasnili vlak, ki vozi iz Pragerskega proti Ormožu. Morald bi čakati s to drago in laono živino brez hrane od 10. ure do drugega jutra na prihodnji tovorni vlak. A mi smo prosili naprej v Pragersko, naj nas pocaka vlak ter navedli svoj položaj. In res, našli smo človeka, ki čuti s kmetom, ki ima čuteče srce, kateremu se je smilila draga živdoa. Storil je dobro. Na vprašanje smo izvedeli, da je ta trezno misleč človek bil prometnik gospod Kokot, kateremu se najlepše zahvaljujemo in čestitamo njegovi plemenitosti. Skoraj je neverjetno, pač pa žalibog resnidno, da se taki škandali pojavljajo na ljubljanskem kolodvom. Kak vtis in sliko o nas morajo nekd dobifi inozemci, če se znjimi slifeo postopa? Informirali se bomo, ie bo direkcija ukr^nila potfabn^ in kaka kazen bo zadela krivce. -««j.-> i** • PREGLED SADNIH VRST V PTUJSKE31 OKRAJU. Sadna razstava v Ptuju dne 2., 3. in 4. oktobra 1926. Sadni ogled se je vršil v ptujskem okraju po strokovnjakih in sadjarjili v preteklem tednu. Ugotovljeno je, da  je v ptujskem okraju še dovolj lepega dn zdravega sadja in  da so zlasti razširjene najboljše vrste, ki sluiijo za trgovino in izvoz sadja. Letos se je že naložilo na ptjuskem ) kolodvoru nad 150 vagonov sadja. Za izvoz ga je še gotovo  d.^ l00 vag°n°v. — Žalibog se nekatere sorte, kakor je pariški rambur, prava kanada, že sedaj trgajo raz dreves in  se nalagajo. Sadje, potrgano prezgodaj, se dobro ne drži in uvene. To pa škoduje našemu sadnemu izvozu. Zato priporocamo sadjarjem, naj ne prodajajo nezrelega sadja,  in ga tudi naj ne trgajo, predno ni dozorelo.  Najboljše sadne sorte, ki dobro uspevajo v ptuj&kem okraju ter so za sadno trgovino zelo sposobne in iskane, so: Baumanova reneta (rdeče jabolko), kanada (veliki in zelo okusni sad), bobovec (zelo trpežni in neobčutljivi sad), bbskoopski kosmač (veliko lepo jabolko). Poleg teh glavnih štirih sort še pridejo v poštev, ker so zelo razširjene: dainazonka, po domače imenovana ledreršca, in štajerski mošancelj, slednji le za visoke hribovite lege. Ker je sadni ogled podal, da imamo v ptujskem okraju kljub deževnemu vremenu še vendar dokaj lepega ia dobrega sadja, se bo vršila v Ptuju okrajna sadna razstava in sicer dne 2., 3. in 4. oktobra t. 1. v Narodnem domu. Sedaj prihajajo v Ptuj sadni kupci iz daljnih krajev, celo iz Holandije so prišli, in iščejo lepega sadja prej imenovanih vrst več deset vagonov. Kdor hoce tedaj sadje prodati, naj to javi na ptujsko sadno podružnico, ki bo posrodovala, da bo sadje dobro prodano. Pri tem pa še opozarjamo enkrat na to, da se sadje naj prerano ne trga, ker bi to škodovalo našemu sadju, zlasit pa sadnim cenam. Na sadni razstavi bo vsak sadjar lahko razstavil svoje najlepše in najboljše sadje. Sledil bo te dni poziv na sadjarje, da svoje sadje prdnesejo v Ptuj na razstavo. Za posetnike razstave je dovoljena polovična vožnja po železnici. Redna letna skupšžina Društva kmetijskili strokovnjakov za Ljubljansko in Mariborsko oblast se vrši v soboto In nedeljo, dne 18. in 19. t. m. v Mariboru na vinarski šoli. Poleg iureditve društvenih zadev predvideva program skup&cine razpravo o stanovskih in kmetijskih, odnosno splošno narodno-gospodarskih vprašanjih. Oficijelni sipored skupšcine je razviden iz »Kmetovalca« z dne 31. avgusta t. 1. Dolžnost vsakega društvenega člana je, da tej važnd društvend skupšcini prisostvuje. Pristop imajo tudi absolventi ilcmetrjskih šol, kd še niso člani, ako ]ih vpeljejo kmetijski strokovnjaki-člani. Da se olajša udeležba na tej skupščini, je Izposloval odbor dvodnevno odsotnost (brez potovanja) za vse društvene člane, ki so v kmetijski javni službl. Tovariši privatni kmetijski nameščenci, ali oni, ki so samostojni gospodarji, imajo, ako se skupšoine udeleže, v času od 16. do 21. t. m. pravico do polovične vožnje na državnih železnicah. Pri potovaiiiii na skupščino kupijo celo karto do Maribora in jo dajo na odhodni postaji žigosati z mokrim postajnim žigom. Ta karta, ki je v Mariboru nl oddati, bo veljala z društveno legitimacijo za brezplačno vožnjo nazaj. Legitimacijo bo prejel vsak udeleženec na zborovališču. člani, ki se še niso prijavili, naj sporocijo takoj odboru, če se bodo udeležili povodom skupščine sku pnega obeda in večerje dne 18., zleta dne 19. t. m. popoldne ter oe reilektirajo na prenocišče od 18. na 19. in ev. od 19. na 20. t. m. Za vse to so potrebne prijave in naj pripišejo zamudndki sami sebi, ako jim odbor v tem ozira ne bo mogel iti na roko. Spored družabno-pouonega zleta dne 19. t. m. se bo objavil na dan skupščine. — Predsednik: A. Žinavc s. r. Tajnik: Joško Sattler s. r. Na sestanku užiteljev kmet.-nadaljevalnih šol dne 8. septembra v Celju se je sklenilo sled&če: 1. Lansko leto začete kmetijsko-nadaljevalne šole se naj letos nadaljujejo in otvorijo II. razred. Kmetijsko izobraženstvo naj se jih oklene z vso Ijubeznljo, naj jim nudi vso mogoco pomoč in naj jim skuša pridobiti sredstva za vzdrževanje. Z dobro voljo bomo zmagali začetne težkoče. 2. Ustanavljanje novih kmetijskonadaljevalndh šol naj se do razčiščenja položaja opusti, razen v krajih, kjer bi lokalni faktorji popolnoraa mogld kriti vse stroške Iz svojega. 3. Med tem časom naj bi Kmetijska družba, kmetijske podružnice ter občine opetovano opozarjale kmetijsko ministrsWo na potrebo kmetijsko-nadaljevalnega pouka. Narodni poslanci se naprošajo, da pri novem proračunu ščitijo to za nas potrebno postavko. 4. Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani se naproša, da podpira kmetijsko-nadaljevalne šole, kot podpira zborni,ca za trgovino in obrt v Ljubljani obrtno-nanadaljevalne šole. 5. Kmetijska družba, Sadjarsko in vrtnarsko društvo, Čebelarsko društvo, ljubljanska in celjska  zveza zadrug se prosijo, da pošiljajo brezplačno po 1 izvod  svojih publikacij za knjižnico teh šol. 6. Za izobrazbo uči teljev na kmetijsko-nadaljevalnih šolah naj priredi država med pooitnicami šesttedenske tečaje na kmetijskih solah s popolno brezplačno oskrbo. Za mariborsko oblast bi bil najprimernejši Št. Jurij ob j. ž. Priredba 'najmarinc. Napovedi najemninskega donosa v letn 1926 za obdačbo v letu 1927, bi se bile morale vložiti do 31. avgusta 1926. Hišni posestniki, ki imajo hiše V najem oddane proti najcmnini v denarju ali kojih najemniki odslužujejo najemnino z delom, se vabijo, da napovedi nemudoma vložijo. Če se jim tiskovine niso doposlale, naj jih potom župana zahtevajb pri davčnem okrajnem oblastvu. Kdor napovedi ne vloži, se v smislu člena 203 finančnega zakona za leto 1926-27 kaznuje z denarno globo do 180 D in pride po okolnostih tudi v preiskavo zaradi zatajbe najemnine. Rečica ob Savinji. Dne 21. septembra t. 1. se bode vršil prvi živinski in blagovni sejem v Rečici ob Savinji. Vsled vsestranskc želje prebivalstva, poživili so se zopet živinski in kramarski sejmi v Rečici. Radi izredno ugodne lege in radi prvovrstne plemenske živine, katera je v zadnjem času na najboljšem glasu, se nudi kupcu in prodajalcu priložnosl, da nabavi tu zajamčeno dobro blago in da proda svojo odvišno živino. Redni sejmi se bodo od sedaj vršili: 21. septembra, 6. novembra, 17. marca, 4. julija. Občinstvo se vabi, da se teh sejmov v obilnem številu udeležuje. Kmetje in lesni trgovci Mariborske oblasti! Kmetje in trgovci, ki imate rudokopni smrekov, borov in jelkin Iea, prodajte les direktno na tvrdko Dragotin Korosec, Gore- nte Re&ca °b Paki> kjer bodete dobili sigurno zajamčeno olažilo. Posredovalci in medkupoi izključeni! Pošljite svo|e ponudbe od m3 franko vagon Vaše nalagalne postaje, na tar bodete dobili vsa tozadevna pojasnUa. 1219 3—1 Mariborsko sejmsko poročilo dne 14. septembra 1926. Povprečne cene za različne vrste živali: debeli voli 1 kg žive teže 8 do 850 D, poldebeli voli 7 do 7.50, plemenski voli 4 do 6.50, biki za klanje 5.50 do 6, klavne krave debele 6 do 650, plemenske krave 5 do 5.50, krave klobasarice 3.50 do 4.50, molzne krave 4.50 do 5.50, breje krave 5 do 8, mlada živina 10. Prodalo se je 382 komadov (85 za Avstrijo, 16 za Italijo). — Mesne cene: volovsko meso 9 do 18 D, telečje meso 10 do 19 D, svinjsko meso 10.50 do 27 D. Prigon: 12 bikov, 9 konj, 190 rolov, 444 krav in 6 telet. — Kupčija je bila zelo živahna. Mariborski trg dne 11. septembra 1926. Na ta trg so slaninarji pripeljali 32 vozov z 61 zaklanimi svinjami, kmetje pa 35 vozov kpompirja, 16 vozov čebule in zelenjave in 25 vozov sadja. Glede mesa so slaninarji kakor tudi domači mesarji ostali pri dosedanjih cenah. — Perutnine in drugih domačih živali je bilo to pot le okoli 600 komadov in kljub temu so ostale cene pretečenega tedna, samo domači zajci in domači golobje so bili nekoliko ceneji. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Cena krompirju se je zvišala in sicer se je prodajal po 1.25 do 2 D kg tato, ker kakor kmetje trdijo, je krompir začel gniti po njivah, vsled česar ga bo pičlo. Cebule in česns. je pa zelo veliko in zato so bile tudi cene zelo nizke. Čebula se je prodajala po 1.50 do 3 D, česen 3 do 6 D venec; kislo zelje 3 do 4, paradižniki 2 do 4 kg, ohrovt in glavnata solata 0.25 do 2 D komad, endivija 0.25 do 1 D komad, fižol 1 do 1.50 D kupček, buče 1 do 3 D komad. Sadje: jabolka in hruške 2 do 4 D, slive 1.50 do 3 D, breskve 6 do 14, grozdje 7 do 14 D kg, borovnice 1.50, brusnice 5 do 8 D, maline 4 D liter. Mlečni proizvodi: mleko 2 dia 2.50, smetana 11 do 14 D liter, surovo maslo 36 do 40, čajno 50 do 60, kuhano 40 do 44 D kg. Jajca so se podražile in sicer 1.25 do 1.50 D komad, med 25 do 30 D kg, oljčno olje 30 do 40 D, bučno olje 18 do 22 D liter. — Cvelice 0.50 do 6, v loncih 15 do 50 D komad. — LonCena in leaena roba 1 do 120 D komad, brezove metle 2.25 do 5, lesene grabIje 6 do 8, lesene vile 5 do 8, cepci 7 do 10 D komad, leseni sodi 100 do 500, leseni vozovi 1500 do 2000 D komad. Seno in slarua na mariborskem trgu. V torek 7. t. m. je bilo 14 vozov sena in 4 vozovi otave, v soboto 11. t. m. pa 20 vozov sena, 6 vozov otave in vozov slame na trgu. Cene so bile senu 80 do 90, otavi 70 do 80, slami pa 40 do 50 D za 100 kg. Kakor kmetje trdijo, je to leto seno večjidel počrnilo in segnilo, otavo pa živina, posebno konji jesti nočejo in posledica temu bo, da bodo cene senu znatno poskočile, vsled česar se bode tudi živina podražila. Hmeljarsko društvo v Žalcu, dne 11. septembra 1926. Resen opomin vsem hmeljarjem! Hmeljarsko društvo že 46. leto uči hmeljarje, kako se hmelj pravilno obdeluje, kako se dozoreli hmelj pravilno obira, sortira, suši in baša — uči jih pa tudi poštenosti pri hmeljski kupčiji — a vse zaman! — Komaj se je pričela hmeljska sezona, že so prihiteli hmeljski prekupci k druStvenemu vodstvu ter se bridko pritoževali, rekoč, da naši hmeljarji še vedno ne znajo pravilno ravnati z obranim hmeljem in da tudi pri hmeljski kupčiji niso pošteni. Vse to nam dela sramoto in nam škoduje ter uničuje naš ugled na svetovnem trgu, vse to pripomore, da bode podleglo naše hmeljarstvo v hudem konkurenčnem boju in da se nam bode konečno iztrgal iz rok lep, veliki in dober kos kruha, ki ga imamo v hmeljarstvu. D>ogaja se namreč obilokrat, da hmeljarji bašajo nezadostno suh hmelj, ki se potem pokvari hmeljarjem v veliko škodo, kupcem pa v veliko sitnost — dogodilo se je, da so hmeljarji nabasane bale hmelja po sredini zalivaji z vodo, da bi kupca opeharili — dogaja se, da hmeljarji oddajajo manj hmelja, nego so ga prodali itd. Vsega tega se morajo naši hmeljarji odvaditi, vse to mora zginiti, ako si hočemo ohraniti hmeljarstvo kot najizdatnejši vir blagostanja. Gg. poverjeniki so naprošeni, da zberejo v nedeljo po sv. opravilu vse hmeljarje in jim preberejo ta resni opomin Hmeljarskega društva. Za društveno vodstvo: Fr. Roblek 1. r. A. Petriček 1. r. IX. brzojavno poročilo: Žatec ČSR., 8. septembra 1926. Mirno. Gene od 3700 do 4200 čK za 50 kg. — Nurnberg, 8. septembra 1926. Dovoženih 150, prodanih 50 bal. Mirno — zeleno blago pri neizpremenjenih cenah. X. poročilo: Žatec, CSR., 11. septembra 1926. Živahnejša kupčija — prijazno razpoloženje — cene od 3600 do 4150 čK za 50 kg. — Nurnberg, 11. septembra 1926. Dovoženih 170, prodanih 60 bal tržnega hmelja po 400 do 455 M za 50 kg. Za transit hmelj mirno — po slabem hmelju se ne vprašuje. NB. Ker je več kot polovica hmelja prodanega, se bodo zanaprej pošiljala tržna poročila le onim članom, ki se bodo zglasili zanj.