Poštnina plačana v gotovini. Maribor, torek 6. julija 1957 Štev. 150. Leto XI. (XVIII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo iu uprava: Maribor, Gosposka ul. II ' Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje iu praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rac. št. 11.409 JUTRA Konkordat Za danes popoldne so povabljeni k predsedniku vlade dr. Stojadinoviču vladni člani svojčas izvoljenega skupščinskega odbora za obravnavo konkordata. V beograjskih političnih krogih smatrajo, da bo pričel navedeni skupščinski odbor z razpravo o konkordatu že jutri v sredo, vendar pa menijo, da bo razprava krat ka. tako da bi predlog konkordatne pogodbe prišel prav kmalu pred skupščinski plenum. Po obravnavi konkordata bo sedanje skupščinsko zasedanje končano in se bo skupščina sestala šele v jeseni. Na svoji današnji seji bo skupščina predvidoma zaključila načelno razpravo zakonskega načrta o policijskih prekrških danes ali jutri pa se bo po sprejetju navedenega zakonskega načrta pričel obravnavati zakonski načrt o novem kovanem denarju. Danes dopoldne ob 11. se je po trimesečnem presledku zbral k svojemu zasedanju tudi senat. Na dnevnem redu je cela vrsta zanimivih interpelacij, ki so jih naslovili na senatnega predsednika dr. Mažuraniča številni senatorji. Premeščeni so: Marta Bušen iz Sv. Križa (Maribor levi breg) v Mursko Soboto, Ljudmila Bratina iz Ptuja v Lovre-čar (Varaždin), Albert Čok in Klara Čok iz Zagorja (Šmarje) v Sevnico (Maribor levi breg), Ciril Drekonja iz Turnišča v Jareuino,' Alojzija Ko rman iz Vuhreda v Podvelko, Vekoslav Kegl iz Reke v Hoče. Ivana Podreka iz Sv. Križa (Šmarje) v Rogaško Slatino, Berta Pikuš iz Dolnje Lendave v Ravne, Albina Vidic iz Prcvalja v Dravograd, Marta Verk iz Rogaške Slatine k Sv. Križu (Šmarje pri Jelšah). Razrešeni so naslednji šolski upravitelji: Fr. Razpotnik v Grižah (Colje), Radovan Jaut pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah, Janko Kikl v Selnici pri Mariboru, Karel Golmajer v Vuzenici in Karel Mavrič v Gornji Radgoni. Za šolske upravitelje so bili postavljeni: Janko Zorman v Pristavi, Ivan Prislan v Petrovčah pri Celju, Zorislav Kralj v Za-mostju (Dolnja Lendava), Vilibald Mihelič na Reki (Maribor desni breg), Albert Cok v Selnici pri Mariboru in Vladimir Cvetko v Vuzenici. Vpokojeui so: Janko Časi. Žiče (Slovenjgradec), Kvirin Perth Kapela (Ljutomer), Anton Potočnik, Podsreda (Šmarje pri Jelšah), Erlitida Jav-šovcc. Celje. Barbara Zupanek, Celje in Gabrijela Ažman, Konjice. Napredovali so: v V. skupino: Marija Jankovič, Ma-rihor, Karel Mavrič. Gornja Radgona. Antonija Ravnikar, Maribor, Anton Štigl, Črešnjevec, Koloman Vukan, Bodonci. Barbara Zupanek, Celje; v VI. skupino so napredovali: Mirko Cujnik. Sv. Jakob v Slov. gor. Bogomir Ferk, Sv. Miklavž (Maribor desni breg), Zofija Gaberjevčič, Murska Sobota, Stanko Gradišnik, Št. Ilj, Zmagoslav Kristan, Maribor, Pavla Kotnik. Sv. Marjeta (Ptuj). Vekoslav Kegl, Reka. Stanislav Povh, Sv. Venčesl^ (Maribor d. b.). Andrej Pirjevec, Loče pri Poljčanah, Roza Prah. Črna, Justina Trošt in Josip Trošt, Špitalič (Konjice), Albina Vidic, Prevalje: v VII. skupino so napredovali: Oton Brelih, Bogojna (Dol, Lendava), Emilija Breze, Sv. Lovrenc (Ptuj), Maks Beloglavec, Št. Vid (Ptuj). Olga Bovha. Podčetrtek (Šmarje), Ivan Horvat, Mala Polana (Dol. Lendava), Evlalija Jurše, Sv. Miklavž (Ptuj), Urša Kokol, Pobrežje pri Mariboru, Ema Kosi. Maribor. Davorina Kegel, Vurberg (Ptuj). Ljudmila Lorber. Konjice, Janko Moder, Trbopje (Dravograd) Sonja Pohar, Šmarje pri Jelšah, Ivan Šeško, Ruše, Karel ŠepeC, Sv. Tomaž (Ptuj), Jože Tratnik, Gornjigrad. Roosevelt prevzame iniciativo v krizi politike LONDON, 6. julija. Belgijski ministr-predsednik Paul Van Zeeland je bi! akoj no prihodu v London sprejet od ratanskega min. predsednika Chaniber-:s:na. Sestal se je tudi z Edenom in trgo-1 nskini ministrom. »Daily Telegraph« c sveča posebno važnost novemu pred-;gu, ki se tiče nadaljnjega razvoja politike nevmešavanja, ki ga je Van Zeeland prinese! s seboj iz Amerike. Zdi se, da je sedaj Roosevelt prevzel iniciativo v svoje loke. Zatrjuje se, da je Van Zee-laud siguren, da bo siedila podpora političnih krogov v Washingtcnu, če se sprejme Rooseveltov silno važni predlog za sporazum v sedanji kr*zi politike nevmešavanja. 20 držav proti nemško laškim predlogom LONDON, 6. julija. Od 27 držav, ki so zastopane v odboru za ne vmešavanje, se jih je doslej 20 izjavilo za francosko britansko kontrolni načrt in proti italijansko Turška mornarica posetl Jugoslavijo ISTANBUL, 6. julija. Turška mornarica bo v kratkem posetila države ob Črnem in Sredozemskem morju. Formirani bosta dve posebni diviziji, pri katerih bo’ Odmevi konflikta med poljsko vlado in nadškofom Sapšeho nemškemu predlogu. Gd ostalih držav se je doslej samo Portugalska izjavila za nemško laške predloge. prva pod vodstvom križarke »Javuz« obiskala SSSR, druga pa Italijo ter Jugoslavijo. VARŠAVA, 6. julija. Konflikt med državo in krakovskim nadškofom Sapiehom tvori ic dva dni predmet pogajanj, pri katerih nastopa kot posredovalec poljski primas kardinal dr. Hlond. če bi se ne dosegel sporazum, potem se bo najbrže sestal parlament k .izrednemu zasedanju, V tretji petletki: cerkve bodo pretvorili v plesne dvorane da sklepa o pooblastilih za zakonske ukrepe, ki naj v bodoče preprečijo slične incidente. Zdravstveno stanje obolelega krakovskega nadškofa Sapiehe se je že toliko zboljšalo, da se lahko Sapieha udeležuje teh pogajanj. RIGA, 6. julija. Po vesteh iz Moskve je predvidena v tretji petletk; popolna ukinitev cerkva. Vse obstoječe cerkve se bodo ukinile z motivacijo, da jih nikdo več ne obiskuje. Cerkve se bodo deloma porušile, deloma pa preuredile za potrebe komunistične stranke, za skladišča in plesne dvorane. Ostre besede Iz Berlina: sanatorij ali kaznilnica? BERLIN, 6. julija. Ob priliki včerajšnjega članka v dunajski »Reichspost« o dogodkih v kaznilnici Gartcu, kjer odse-deva večjč število narodnih socialistov svojo kazen, od katerih so mnogi nastopili gladovno stavko, poroča »Volkischer Beobachter«, da je njihova gladovna stavka izraz duševnega trpljenja in živč- ne krize. »Volkischer Beobachter« kritizira ponašanje kaznilniškega direktorja in zdravnika povdarjajoč, da kaznilnica Gar-ten ne predstavlja sanatorija, kakor piše »Reichspost«. Bivanje v kaznilnici Gar-fen se ne blaži s tem, tako piše »Volkischer Beobachter«, da morajo kaznjenci ob nedeljah prisostvovati maši. De Valera precej oslabljen DUBLIN, 6. julija. Ker je pri plebiscitnih volitvah za ali proti novemu zakonskemu načrtu o ustavi glasovalo 409.770 Ircev za ustavo, 331.356 pa proti ustavi, stopi s l. julijem v veljavo nova ustava, ki prekinja vsako zvezo med Irsko in angleškim kraljem, tako da je Irska sedaj popolnoma neodvisna država. Istočasno Ves svet išče ameriško lefalko Earhardtovo SAN FRANCISCO, 6. julija. Ves svet išče pogrešano ameriško letalko mrs. Earhardtovo. Nekatere radijske postaje so ujele njene klice na pomoč in sicer 281 milj scverozapadno od otočja Howland. Vse ameriške vojne ladje so v polni pri- 50 bomb na Valencijo PARIZ, 6. jijljja. Tri letalske skupine frankovcev so se pojavile nad Valencijo in so vrgla na vojaške pristaniške, naprave okoli 50 težkih bomb, ki so povzro- so se vršile tudi volitve v novi parlament, pri katerih je izšel De Valera precej oslabljen. De Valera razpolaga v bodočem parlamentu s 60 mandati, Cosgra-vesova stranka z 41, delavska stranka z 11, neodvisni pa z osmimi. Volilni izid ne bo vplival na vprašanje nove ustave, v kateri se angleški kralj sploh ne omenja. pravljenosti in tudi japonsko brodovje pomaga pri reševanju letalke. Nad Holandskim otočjem kroži vse polno ameriških letal, ki pa še niso mogla izslediti letalko. čile precejšnjo škodo. Po valencijskih. navedbah je to najtežji letalski napad na valencijsko pristanišče od pričetka državljanske vojne. Vr, : */s. O uspehu, ki ga je doživela ljubljanska opera v Trstu, je vse časopisje, kot jugoslovansko tako italijansko že obširno poročalo. Naj k temu uspehu in splošnemu priznanju kritikov še pripomnimo, da je tržaško gledališče »Poli-teama Rossetti« ob priliki gostovanja ljubljanske opere napolnilo večinoma slovensko ljudstvo z mesta ter bližnje in dalnje okolice, ki je ta dva dni navalilo v Trst. Tvorilo je veliko večino publike, in sicer najmanj 4 petine, med tem ko je peto petino občinstva tvorilo tržaško prebivalstvo — neslovensko, med njimi tudi oblastva, kritiki in pa razni zastopniki. Med priseljenci so se slišale pripombe kot: »Kar smo naredili v petnajstih letih, to so nam v enem samem večeru spet razbili!« in razne druge. Nageljček, fajgelfček, rožmarin V »Slov. Besedi« štev. 23 beremo: »Poslancem iz slovenske JRZ za klobuk naslednji dišeč šopek (nageljček, fajgel-ček, rožmarin v večno hvaležen spomin) poklanja v globoki hvaležnosti odkritosrčno uredništvo »Domoljuba«. »Res, uboga Slovenija, ki je prišla tako daleč, da jo zastopajo taki .poslanci’!« Pevec — Papež V »Slov. Narodu« beremo: »Nad imetjem bivšega Mačkovega in nato JRZ poslanca za gornjegrajski srez Rudolfa Pevca ie bil pred meseci objavljen v »Službenem listu dravske banovine« Konkurz. Po zakonu o narodnih poslancih izgubi v tem primeru poslanec svoj mandat. Tudi Rudolf Pevec ga je izgubil, kar so objavili vsi listi. Avtomatično je potem postal poslanec njegov namestnik pocestnik Papež z Ljubnega, ki je kot tak že tudi nastopal, saj se je kot »narodni Za-stupnik« že meseca marca ali aprila udeležil neke konference pri dr. Vladku Mačku v Zagrebu. Sedaj pa čitamo, da se je tudi v Narodni skupščini znova pojavil Rudolf Pevec kot poslanec, dasi je pravno veljavno izgubil mandat, in je celo, kakor javljajo listi, vložil interpelacijo na notranjega ministra radi požiga godbenega paviljona na sokolskem telovadišču. Kdo je sedai prav za prav poslanec, častivredni Rudolf Pevec, k; nastopa v Beogradu, ali Fr. Papež, ki sedi kot dr. Mačkov »zastupnik« n a Ljubnem v Savinjski dolini?« Pohujšanje v kopališčih »Kmetski list« piše v štev. 26: »Sarajevski »Katolički list« se v divji sveti jezi razburja nad moralo v kopališčih — ne navaja pa nič, dali to velja samo za turška kopališča v Bosni, ali se to razburjenje nanaša tudi na tistih par katolikov, ki žive v Sarajevu? Naj bo kakor hoče — jaz razmer v Bosni ne poznam, pravim pa, da pohujšanja v mrzli vodi mora bili konec. Ce obstoja kje kako kopališče, naj se takoj po sredi pregradi in zamaši na diljah vsaka luknja. Če bi se kdo drznil vrtat sveže luknje, naj se ga na licu mesta linča. Moški do 60. leta smejo v kopališča samo v dolgih porbantastih od spredaj in zadai zašitih gatah. Za ženske pa naj veljajo kakor včasih, za vratom zapete in do gležnjev dolge srajce, tkane iz belokranj skega platna. Če pa ne bo v kopališčih miru, sc odpravim s čepom v Bosno in bom mlatil po pokvarjencih, da bo joj!* (Hm v svet "Misifetrnska” Mapa Mted tanimnim m Urnam Med Anglijo iti Italijo je, kakor znano nastal konflikt v vprašanju bivanja ter nastanitve angleških misionarjev v Abesiniji. O tem smo svojčas poročali in dodali na podlagi informacij iz angleških virov, da je Italija ob pregonu angleških misionarjev Iz Abesinije utemeljevala ta svoj korak na ta način, češ da so angleški misionarji vršili med Abesinci protiitalijansko propagando, zlasti v onih šolah, kjer so tl angleški misionarji poučevali. Radi tega dogodka se je v Londonu razvila živahna diplomatična akcija, ki ji je sledila ostra časopisna vojska. Britanski zunanji minister Eden je namreč sporočil italijanski vladi željo in zahtevo britanske vlade, da naj dovoli vrni- tev vsem pregnanim angleškim misio-narjem ali pa da vsaj dovoli, da pridejo mesto njih v Abesinijo drugi angleški misionarji. Angleškemu poslaniku v Rimu g. Drymmondu pa je laška vlada v zvezi s to Edenovo zahtevo sporočila, da ne bo rimska vlada dovolila nobenim tujim misionarskim skupinam brez ozira na njihovo narodnostno ali državno pripadnost, da bi v Abesiniji ustanavljali ali vodili kakšne šole. Vendar pa je ob tej priliki izrazila italijanska vlada svoje stališče v tem smislu, da bi pod gotovimi pogoji morebiti vendarle dovolila tujim misijonarjem bivanje v Abesiniji. ako bi omejili svoje delovanje izključno na karitativno torišče. Reakcija z britanske strani ni mogla izostati. Ze na seji spodnje zbornice je »član sem jugošio venskega Sokola. Bil sem in ostanem! Ne vidim v tem greha, če me pozovejo, da blagoslovim njih delo, ga bom blagoslovil radi Boga.« Škof kotorsk: d> -Mn- 1933. Eden nedavno izjavil, da je pač angleška, vlada radi tega italijanskega ponašanja primorana, da podvzame primerne proti ukrepe. Edenovo izjavo je vsa politična javnost sprejela s tem večjo pozornostjo, ker je znano, da je angleška vlada doslej dovolila vsakemu misionarju brez ozira na njegovo državno ali narodnostno pripadnost, svobodno prosvetno in šolsko delo v onih teritorijih, ki se nahajajo pod angleško upravo. Nič čudnega torej, če si je angleška vlada spričo stališča italijanske vlade pridržala pravico, da na teritoriju angleške državne suverenosti postopa napram italijanskim misionarjem po sličnih načelih, kakor postopa italijanska vlada z angleškimi misionarji. Malarija pred vrati Maribora Malarija, ki je dosedaj strašila pri nas večinoma ob južnem obrobju jadranske obale, se vtihotaplja v zadnji dobi vse bolj tudi v Dravsko banovino. V zadnjih dveh letih pa se zelo naglo širi na jugo-zapadnem delu Dravskega polja, kjer so zanjo najbolj prikladna tla. Med Hočami, Rogozo, Slivnico, Framom, Polskava-ina, Podovo in dalje proti jugovzhodu je Dravsko polje kar posejano z raznimi »ribniki«, mlakužami in močvirji. Tu so tla, kjer že davno prebiva komar mrzli-čar ali anoteles, prenašalec malarije, ki pa dosedaj ni imel prilike prenašati te bolezni, ker ni bilo še na ozemlju bolnikov z malarijo. Vzročnik malarije živi namreč edinole v krvi malarlčnega človeka, odkoder ga prenaša mrzličar na zdravega, če piči namreč mrzličar ma-laričnega človeka, vsrka z bolnikovo krvjo tudi vzročnika te bolezni, to je vrsto nekih mikrobov-praživalic iz družine nlasmodijev. S pikom prenese potem razvitega in razmnoženega vzročnika v k+i zdravega človeka in ga tako okuži. Pred mesecem dni smo čitali v »Ve-černiku«, da je v Ptuju par slučajev malarije. Nič posebnega! Več kakor par jih je na Pragerskem. Nad 20 slučajev ma-laričnega eboljenja je tudi v Račah, kjer je postalo neko pravo ognjišče te bolezni V zadnjem času ni tedna, da ne bi obolel kak prebivalec na njej. Dosedaj je pač še najbolj razširjena med otroci cd 3 do 15 let, med šolarji je osem slučajev, med temi 6 letošnjih obolenj. Če ni možno brezplačno zdravljenje siromašnih bolnikov v bolnišnici, naj bi dobivali brezplačno vsaj kinin, kakor je to organizirano tudi v južnih krajih. Kaj storiti? V ribnike naj se nasadijo ribice gambuzije, ki bodo kolikor toliko zatrle komarjevo zalego. Prebivalstvu pa naj se brezplačno nudi kinin. Od lani na letos se je število bolnikov potrojilo. V južnih pokrajinah, posebno v Hercegovini, bodo ta bolezen po težkih borbah kmalu iztrebili, poskrbimo tudi mi. da preprečimo nevarnost nadaljnjega širjenja. Grozdni sukač — nova nevarnost za naše vinograde Hud udarec za naše vinogradnike je bila lanska peronospora. Sedaj pa nastopa nov slučaj nesreče, ki preti uničiti precejšen del letošnje vinske letine. Po-iavil se je namreč kot nov škodljivec ta-kozvani grozdni sukač, ki mu pravijo navadno seneni črv in Kiseljak. Je to majhen metuljček, kojega trupelce je dolgo jedva 6 mm ter nteri z razpetimi krili okrog 12 mm, čv-z rumenorjava prednja krila ima modrorjavo povprečno progo. Ta škodljivec se pojavi navadno dvakrat •kitno in to prvič koncem meseca maja, drugič pa koncem meseca julija. Prvič zleze iz bube, ki je srečno prezimila. Po dnevu ždi mirno pod trsnim listom, zvečer pa zapušča svoja ležišča ter frli med trsjem do ranega jutra in se pari. Taka buba meri 6 do 8 mm in je svetlorjava. Iz te bube se razvije koncem julija ali v začetku avgusta metuljček druge generacije. Škodljivca se je ubraniti na različne načine tako se n. pr. v sedanji dobi metuljčki love s pahljačami iz goste žične mrežice, namazane z lepilom, gosenice pa se trebijo iz kabrnkov /. iglicami, pincetami ali kleščami, lahko pa se tudi tru- jejo v zapredkih na kabrnkih, s škropljenjem s 3 odstotno raztopino mazavega mila (Schmierseife), lahko pa se uporablja tudi navadno milo, ki je seveda nekaj dražje in so stroški večji. Kiseljak črv se zatira prav uspešno z izbiranjem jagod, ki so že najedene in nagnite. Za to delo je navadno treba mnogo delovnih moči. Zatiranje pa je uspešno le tedaj, če se izvaja vzajemno in istočasno. Uspešno sredstvo za zatiranje tega škodljivca je sicer tudi škropljenje s posebno vrsto pripravljene brozge, kateri je primešan gotov odstotek arzenika. Ta strup se primeša škropivu proti pe-ronospori ter se uporablja, ko so metuljčki jajčeca že zlegli, t. j. prvič okrog 20. maja. drugič pa okrog 20. julija. Ker je ta brozga strupena, je treba ravnati z njo silno oprezno, radi česar lajikom ni priporočljiva. Metuljčke jc mogoče delno uničevati tudi na cenejši način in sicer, da se po noči po vinogradih na več mestih prižgejo svetilke, ki so postavljene nad podstavki, napolnjenimi z vodo. Ponoči, ko navadno ti metuljčki letajo okrog, se zbirajo okrog teh luči in se zaletavajo v nje ter popadajo v podstavke, napolnjene z vodo, in se utapljajo. slovaških kron 152. 100 r-.»;mark 94.70, 100 letonskih lat ^ 15 Din Holandski interes za naše železo. Dunajski list »Die B5rse« prinaša dopis iz Beograda, v katerem se trdi. da se predstavniki holanske težke industrije zanimajo za naše železo ter da so na merodajnem mestu ponudili investicije za eksploatacijo Ljubije in Vareša v iznosu dva milijona holandskih goldinarjev. Z omenjeno vsoto bi se omogočila povečana produkcija in sicer od dosedanjih 40 vagonov dnevno na 80 vagonov dnevno. Jugoslovanska produkcija železne rude je znašala leta 1930 431.188 ton, ki je leta 1932 padla na 26.635 ton. Od tedaj je proizvodnja naglo naraščala ter je leta 1936 dosegla zopet 430.386 ton. Za našo železno rudo pa se zelo zanimajo tudi Češkoslovaška, Romunija in Nemčija. Prav tako kaže tudi Anglija veliko zanimanje za naše železne rude in nudi Velika Britanija za naše rude plačilo v zlatu, dočim hočejo ostale države kupiti od nas rude potom kliringa. Velika konjunktura v oboroževanju prinaša torej veliko rivaliteto v povpraševanju za naše železne rude. fosfiadteske M&zke Uradni tečaji za julij Finančni minister je odredil za julij te uradne tečaje: 1 napoleondor 298.50, 1 zlata turška lira 339.70, I angleški funt 23S, 1 ameriški dolar 43.35, 1 kanadski dolar 4,3, I nemška marka 13.50, 1 zlot 8.20 I avstrijski šiling 8.15, I belg 7.30. 1 peugo 8.55, 1 hraziljski miireis 2.70, 1 egiptovski funt 240, 1 urugvajski pezos 24, 1 argentinski pezos 13.20, I čilski pezos 1.35, 1 turška papirnata lira 34.60, IGO albanskih frankov 1425, 100 francoskih frankov 193.10, 100 švicarskih frankov 1000, 100 italijanskih lir 228.50, 100 nizozemskih goldinarjev 2383, 100 bolgarskih levov 45, 100 romunskih lejev 32, 100 danskih kron 956, 100 švedskih kroii 1104, 100 norveških kron 1076, 100 pezet 150, 100 drahem 39,20, 100 češko- Anglija je domovina čudakov To najboljše dokazujejo procesi, ki so tekli istočasno v Londonu, v Waterfor-du na Irskem in v slovitem Aberdeenu na Škotskem. V vseh treh primerih ie bila tožena oporoka kot neveljavna, pa je v vseh treh primerih sodišče priznalo njeno veljavnost, čeprav je šlo za zelo originalne oporoke. V Londonu je neki Blackwell zapustil svoji ženi samo hlače. češ, saj jih je itak nosila vse njegovo življenje. Mr. Brown na NVatcrfordu. pravi puritanec, je pa razdedinil svojo ženo, češ. da je stopila med njegovo boleznijo k njegovi smrtni postelji in mu poina posvetnega ponosa povedala, da je zavidala svoji prijatiljici njen nov klobuk. Tudi v tem primeru se ni dalo dokazati, da ne bi bil Brown pri zdravi pameti, ko je pisal oporoko in zato je pripadlo vse njegovo premoženje dobrodelnim ustanovam. Mac Flack v Aberdeenu je pa napisal oporoko, glasečo se: »Zapuščam svojo ženo Betty njenemu ljubčku v prepričanju, da nisem bil tak osel, kakor sta mislila. Svoji hčeri Mabel pa zapuščam vse svoje premoženje v znesku 20.000 funtov štcrlingov. da bo njen mož videl, kako dobro kupčijo ie sklenil, ko sc It poročil z njo.« 1NSERAT POSREDOVALCA ZAKONA. »Zaradi smrti soproga, dobiti je mlado vdovo po znižani ceni.« NAVIHANEC. »Povej mi, Franjo: ako- blagajniča^ kasira stotisoč dinarjev, a jih desettisoč po lahkomišljenosti zapravi, kaj mu je s-toriti?« ., »Z ostankom — pobegniti v Ameriko.« Pestit Matka Visoko gori v planinah je pasel pastir Marko. Najraje je posedal sam po strmih skalah irt gledal v dolino. Ljubil je večni mir na pianinah, sveži gorski zrak in samoto. Bil jc lep fant, pastir Marko. Velike močne postave je bil. zagorelega obraza in lepili modrih oči. Gosti plavi lasje so nui v lahnih kodrih padali po ramenih. Na piščal ni piskal nikoli. Le ob lepih večerih, ko je v krvavem siju žarela vsa okolica in se je dolina zavila v poltemo, tedaj je stopi! na kako veliko skalo in zapel. Imel je 1ep, pphi glas. Daleč naokoli se je razlegalo njegovo petje ln pastir Marko se je veselo smehljal. Najlepše dekle v vasi pod planino je bila njegova nevesta. V treh farah ni bilo tako lepega dekleta, kakor je bila Tinka. Man-.ikatera moško srce Je vztrepetalo ob njenem pogledu, {»oda Tinka je ljubila samo Marka in nikogar drugega. Vsako nedeljo je prihajala na planino. Marko jo je komaj pričakoval. Stal je na skali nad potom in zrl doli po poti. dokler se ni le-ta izgubila v gozdu. Ko je mislil, da je Tinka toliko blizu, da jo bode njegov klic dosegel, je zavpil: »Hoja, Tinka moja!« Veselo je zavriskal, ako se je zaslišalo iz gozda v odgovor: »Hoja — hoj, Marko moj!« Skoro cel dan sta hodila s Tinko po planini !n se smehljala. »(Hej kraljica, razkazujem tl svoje kraljestvo. Prišla si k meni na moje višine, da ostaneš pri meni«, tako je večkrat dejal Marko Tinki, jo objel in poljubil. Tinka pa je odgovorila: »Oh, ti moj visoki gospodar! Res. o' širna ie tvoja kraljevina in veliko pi moreš. Na jasnih višinah si doma, v ža kem domovju zlate svobode. Moj kno Dobro ie tvoje srce in gotovo mi ne od- | rečeš ako pridem tu gori k tebi, da de-iliva skupno tvojo srečo!« Oba sta se zasmejala. Marko je.stekel naprej, splezal na visoko skalo in zavpil: »Hoja, Tinka moja, hoj, jaz sem kraljič tvoj!« potem pa je zavriskal, da ie odmevalo daleč, daleč naokoli. *V jasni sreči so jima tekli dnevi. Drug po drugem sta hrepenela in si želela vedno nedelje in vedne, neskaljene sreče. * V nedeljo zjutraj je bilo, Soitice še ni dobro vzšlo, že je stal Marko visoko gori na skali in zrl proti vzhodu. V mavričnih barvali so se izpreminjali sosedni vrhovi in v rožnatem seiu sc jc valo-’ i mehka megla pod njim v dolini. ' 'Wwv Športne prireditve VI. Mariborskega tedna Spored športnih prireditev na letošnjem Mariborskem tednu je zelo pester. Tako bo 1. avgusta mednarodna nogometna tekma med bivšim amaterskim prvakom Avstrije GAK Qraz in prvakom Slovenije SK Železničarjem iz Maribora. V predtekmi nastopita reprezentanci nogometnih sodnikov iz Graza in Maribora. V moštvu graških sodnikov sta tudi znana mednarodna nogometaša dr. Reintha-ler in Stany. Po večletnem presledku bo to tekmo sodil znani in priljubljeni sodnik dr. Odon Planinšek. Dne 7. in 8. avgusta sc pomerita ISSK Maribor in prvak Primorja SK Orient iz Sušaka. Vse tekme se bodo odigrale na športnem stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti. V okviru VI. Mariborskega tedna priredi ISSK Maribor v nedeljo dne 8. avgusta popoldne na kopališču Mariborskega otoka tradicionalne mednarodne skakalne okshibicije. Poleg najboljših reprezentantov Jugoslavije (Olimpijec Zicherl. Kor-deiič) nastopijo tudi najboljši skakači Italije. Madjarske in Avstrije. Agilni Motoklub Maribor pripravlja za letošnji MT dvoje zelo zanimivih mednarodnih motodirk. Tako bo 1. avgusta dirka na krožni progi Maribor—Kamnica— Maribor, 8. avgusta pa gorska dirka Maribor—Pohorski dom. Za obe dirki je zagotovljena udeležba najboljših jugoslo-venskih dirkačev, pa tudi udeležba reprezentantov Avstrije, Nemčije, Madžarske. Romunije in Italije. Na sporedu je tudi več mednarodnih lahkoatletskih tekmovanj, štafeta skozi mesto, teniški turnirji, kolesarske dirke, plavalne tekme, tako da bo letošnji športni program MT izredno pester in zanimiv ter bo zadovoljil slehernega obiskovalca VI. MT. Nove ter izbrisane obrtne pravice Seznam v mesecu juniju 1937 izdanih in izbrisanih obrt. pravic vsebuje: Izdanih: Leban Mirko, trgovina s kurivom na drobno, Kopališka ul. 8; Frank Kurt, izdelovanje dodatkov k malti in izolirnih predmetov, Dr. Turnerjeva ul. 13; Jelen Ciril, t!rg. z manufakturnim blagom na drobno, Koroška cesta: Čoš Franc, urar, Aleksandrova c. 13; Skušek Franjo, izdelovanje perila, Krekova ul. 14: Lekarnarka zadruga v Mariboru z. z o. z„ trgovina z zdravili, zdravilnimi specialitetami, tvarinami in preparati za zdravila, drogami in strupi samo na debelo, Valvazorjeva ul. 37; Wogerer Herman, trgovina z delikatesnim blagom na drobno. Slovenska ul. 9; Mariborska livarna in tvornica kovin Joh. Peng, proizvodnja kovinskih izdelkov in livarna kovin kakor tudi kovinskih polfabrika-tov, Motherjeva ul. 15; Knupleš Marija, trgovina z manufakturo in konfekcijo na drobno. Vodnikov trg 3; Pulko Marija, Kostilna, Taborska ul, 20; Repnik Elizabeta, gostilna, Koroška c. 39; Ticfengru-ber Marija s pristavkom »Jugopaket«, ''^ekspedicija poštnih paketov, Ferkova l|l- Rine Anton, krojač, Barvarska ul. 1. “ ■zbrisanih pa: VVcrnigg Ivan, izdelovanje sredstev za uničevanje sad-škodljivcev in izdelovanje raznega nili izolacijskega materijala. Meljska c. 5 Gulič Alojzjj, krojač, Glayni trg 16; Lašič Franc, mesar. Vodnikov trg 3; Gupflcit-ner Ludvik, krojač. Delavska ul. 19; Pe-klar Ljudmila, gostilna, Linhartov:1 ul. 13; Geršak Ivanka, gostilna, Mlinska ul. 15. Maturanti klasične gimnazije h leta 1927 so imeli pri »Orlu« v soboto 3. t. m. svoj tovariški večer. Od -IG živih jih je prišlo 26. Pri slovesnosti so bili navzoči tudi ravnatelj dr. 1 ominšek ter profesorji dr. Dolar. Tribnik. Skok in dr. Dornik. Drugi dan po maši je bilo fotografiranje, nato pa skupen izlet k Pohorskemu domu. Predstojnlštvo mestne policije v Ma* r>boru objavlja, da sc vrše redni polletni pregledi motornih vozil, ki služijo javni uporabi, to je avtobusov, avtotaksijev in avtoizvoščkov ter vseh v letošnjem letu še nepregledanih motornih vozil iz Maribora ter obeh srezov dne 14. .Hilija in 21. julija 1937 ob 15. v mestni plinarni v Maribora. Iz pisarne .Mariborskega tedna' Predstave na prostem se bodo Vršile za časa »Mariborskega tedna«. Priredila jih bo »Jadranska straža« in Z.K.D. Vprizorila se bode bajno lepa* humoristična komedija »Sen kresne noči«. Izvajala se bo celotna Mendelsohnova glasba. Sodeloval bo velik balet, v katerem bodo gostovale inozemske prima-balerine. Tudi v par vlogah bo nastopalo nekaj gostov. Čarobna iluminacija bo podkrepila vsa dogajanja te ». . . . Kresne noči«. Gledališke predstave na prostem. Po daljšem presledku bo letos v času VI. Mariborskega tedna (31. julij — 8. avgust) zopet več gledaliških predstav na prostem ot> sodelovanju članov Narodnega gledališča v Mariboru priredi pod okriljem tukajšnje ZKD in Mariborskega tedna v mestnem parku uprizoritev učinkovitega Shakespearejevega dela »Sen kresne noči«. Režija je poverjena našemu znanemu igralcu in režiserju g. Milanu Košiču, ki je s to uprizoritvijo dosegel svojčas v Celju izredno velik uspeh in polno priznanje gledalcev. Sodelo al bo tudi pomnožen orkester in pa učinkovit balet. Prijave za vinsko razstavo. Kakor vsako leto priredi zadruga Mariborski teden na svoji letošnji šesti prireditvi zanimivo in za slovensko vinogradništvo važno vinsko razstavo, združeno s pokušnjo. Doslej se je prijavilo žc mnogo vinogradnikov. ki bodo svojo izvrstno vino razstavili na Mariborskem tednu. Vsi oni, ki se še niso prijavili, pa bi radi svoja vina razstavili, naj pošljejo prjjave najkasneje do 8. t. m. na upravo Mariborskega tedna, Maribor, Aleksandrova c. 35 (Put-nik). ledkje te&efokUke vesli Franco pristal na odpoklic tujih prostovoljcev PARIZ, 6. julija. Po najnovejših poročilih je general Franco pripravljen, da pristane ua odpoklic vseh tujih prostovoljcev iz Španije. V tem oziru je zanimiva službena izjava, ki jo je dal general Franco ponatisniti v službenem listu »Diario del Burgos«. V tej izjavi se pov-darja, da general Franco lahko pristane na odpoklic tujih prostovoljcev, ker mu je večina španskega naroda udana. General Franco je danes gospodar 36 španskih provincialnih prestoirric, dočim je vaiencijska vlada gospodarica 16 provincialnih prestolnic, SALAMANCA, 6. julija. Iz Francovega glavnega stana poročajo: Naše čete prodirajo na baskovski fronti v širini 40 in globini IS km. Zavzele so mesto Monte Castro v provinci Leon. Na asturski fronti je bilo zavretih 13 vasi. Na madridski fronti je bil odbit napad valencijfikih čet, ki jih je v napadu podprlo 16 sovjetsk1'-tankov. Odločitev v petek! Eden upa na kompromis Smrtna kosa. V častitljivi starosti 76 let je umrl bivši mizarski mojster Ivan Sontietivvald. Žalujočim naše toplo sočutje! Ciril-Metodova proslava na Pohorju. Pri spomeniku Viteškega kralja Aleksandra I. bo v soboto, dne 10. t. m. zvečer kresovanje NO Studenci. V nedeljo dne 11. t. m. bo ob 9. uri slov. starokatoliška služba božja in nato položitev vencev na spomenik. Vsa nacionalna društva prisrčno vabljena. V nedeljo bo ob zadostni prijavi vozil avto ob 6. uri zjutraj s Trga Kralja Petra. Tozadevne prijave in prijavnine sprejema najpozneje do četrtka trgovina Perhavec v Gosposki ulici. Za slučaj slabegc vremena se vrši isto dne 17. in 18. t. m. Veliko vrtno veselico, združeno z nagradnim streljanjem m keglanjem, priredi v nedeljo dne 18. julija v gostilni »Pri lipi« I. Račič v Zg. Radvanju pevski odsek narodno železničarskega glasb, društva »Drava«. Ljubezenske zadevščine in browning. Včeraj okoli pol 13. ure so bili mariborski reševalci poklicani v neki tuk. hotel, kjer so našli v neki sobi na postelji ležečo komaj 191etno natakarico Vero Mlinaričevo iz Maribora, ki si je v samomorilnem namenu pognala iz browninga kroglo v levo prsno stran. Mlinaričevo so takoj prepeljali v tukajšnjo splošno bol nišnico in je njeno stanje precej resno. O tragičnem dogodku smo izvedeli naslednje: Mlinaričeva, ki je prebila v hotelu s svojim zaročencem noč od nedelje do ponedeljka. se je ponoči s svojim zaročencem sprla, nakar je njen zaročenec odšel. Kakor sama zatrjuje, je v jutranjih urah okoli 7. ure sklenila, da se usmrti in si je z browningom, ki ga je imela v ročni torbici, nameravala pognati kroglo v srce. Ni pa točno namerila in je krogla šla mimo srca ter Samo ranila pljuča. S prestreljenimi prsi je Mlinaričeva 'ežala v postelji do 11.30, ko jo je prišel obiskat njen zaročenec, ki se je z njo pogovarjal skoro celo uro, ne da lij bil opazil, da je težko ranjena. Šele ko je Mlinaričeva pričela stokati, je njen zaročenec postal pozoren ter jo vprašal, kaj da ji je, nakar mu .ie Mlinaričeva vse povedala. Zaročenec je takoj poklical reševalce, ki so jo odpremi!! v bolnišnico, kjer jo sedaj -zdravijo. Nočno lekarniško službo imata ta teden Maverjeva lekarna v Gosposki ulici in Vaupotova lekarna na Aleksandrovi cesti. LONDON, 6. julija. Zunanji minister Eden ;e odgovoril včeraj popoldne na celo vrsto interpelacij, ki se nanašajo na angleško politiko nevmešavanja v španske zadeve. Eden je izjavil, da je Anglija odločena, da nadaljuje svoje nevmeševal- no ter kontrolno politiko, ker zahteva takšno politiko velika večina v nevmeše-valnem odboru zastopanih držav. Odločitev bo vsekakor padla v petek in je upati, da bo možna kompromisna reškev, ki bo zadovoljila obe skupini veleslf »» Caiedonia“ „Clipper“ LONDON, 6. julija. Sinoči ob 19.55 se ie dvignilo na reki Senon orjaško povodno letalo »Caledonia«, da preleti Atlantik in da vpostavi redno zračno zvezo med Anglijo ter Usa. Letalo naj b; prispelo danes ob 11. uri dopoldne v Boidu na Novi Fundlandiji. CM) priliki starta *) bili poleg ogromne množice navzoči tudi nekateri dostojanstveniki, med drugim tudi predsednik irske vlade De Valera. Jz Nove Fundlandije pa leti proti Irski ve-liko ameriško pomorsko letak) »CSipper«. Kako bo z vremenom. V smislu dunajske vremenske napovedi za danes bo malo sprememb sedanjega vremena, pač bodo ponekod lokalne nevihte. Mariborski gozdovniki, 60 po številu, so odpotovali včeraj na taborenje pod Martuljakom. kjer ostanejo mesec dni. Spor med železniškimi in carinskimi uradniki. Zadnje čase krožijo po mestu kaj čudne vesti o nastalem sporu med železniškimi in carinskimi uradniki. Razširjajo se vse mogoče govorice, tako, da si javnost ne more ustvariti jasne slike. Da narede tej nejasnosti konec, so se sprti uradniki odločili za borbo na poteptani zemlji — igrišču SK Železničarja dne 10. julija 1937 ob 18.30. uri. Ne zamudite! Nove cigarete »Bled«. Uprava državnih monopolov je spravila v promet nove cigarete pod imenom »Bled«, ki so spravljene v okusnih polkartonskih škatlicah po 10 komadov. Škatlice stanejo 3.50 Din. Nagrada za zatiranje tihotapstva. Uprava državnih monopolov je izdelala na podlagi uredbe o nagradah za zatiranje tihotapstva v sporazumu s finančnim ministrstvom seznam nagrad, ki se izplačujejo ovaditeljem za prijavljeno tihotapsko blago. Izplačevale se bodo te nagrade: ovaditeljem in osebam, ki tihotapce primejo: za kilogram tobaka v listu 12 Din, za kg križanega tobaka 15 Din, za ena cigaro 30 par, za 1 cigareto 15 par, za pripravo za rezanje tobaka 30 Din, za 1 knjižico cigaretnega papirja 25 p#r, za sto tuljcev 2 Din, za 1 kg cigaret nega papirja v listih 50 Din, za škatlico vžigalic 20 par, za vžigalnik iz navadne kovine 10 Din, za vžigalryk iz srebra ali posebren 20 Din, za zlat ali pozlačen 30 Din, za kremenov kamenček za vžigalnik 50 par in za kilogram petroleja 2 Din. Nezakonito proizvajanje piva po privatnikih. Dravska fin. direkcija razglaša: Tukajšnja finančna direkcija je zaznala, da proizvajajo privatniki pivo za domačo porabo, kar je po trošarinskih in taksnih predpisih strogo prepovedano. Pivo jo trošarinskj predmet ter je proizvajanje piva dovoljeno samo onemu, ki je izpolnil zakonite pogoje po obrtnih, trošarin-skili in taksnih predpisih, to jc v kolikor prihaja v poštev stališče finančne uprave: plačal takso, ki znaša po tar. post. 92 III točka 7 tajfsn. zakona 10.000 Din. se prijavil finančni oblasti kot trošarin-ski proizvajalec, proizvaja pivo pod stalno kontrolo ter plačuje trošarino na pivo. Skratka: proizvajanje piva je izključna pravica oblastveno odobrenih pivovarn. Vsakdo, ki proizvaja pivo samolastno, četudi samo za domačo porabo, se torej pregreši proti taksnim in trošariuskim predpisom ter znaša kazen s taksami vred po taksne m zakonu za vsak slučaj 41.060 Din, po t r o š a r i n s k e m zakonu pa redna kazen za prvi slučr.j 500 Din, za vsak nadaljnji primer pa 1000 Din poleg plačila prikrajšane redne trošarine, sfcnpnega prometnega davka in petkrat-n* prikrajšane trošarine in petkratnega prikrajšanega skupnega prometnega dav- ka kot kazen s takso za razsodbo vred. Kazni po trošarinskih predpisih se spremene za slučaj neizterljivosti v nadome-stilni zapor. Jasno je, da bi pomenile te občutne kazni za marsikoga moralno in gmotno propast. Iz tega razloga je postopala direkcija doslej kolikormogoče prizanesljivo ter se omejila v večini slučajev na posvarilo prizadetih strank zlasti v onih slučajih, kjer se je prepričala, daje pripisovati nezakonito proizvajanje piva zgolj nerednosti in nepoučenosti in ne zlobnemu namenu strank. Ker pa to prizanesljivo postopanje finančne uprave doslej ni imelo zaželjenega učinka, ampak se slučaju samovoljnega proizvajanja piva ponavljajo ter objavljajo v časopisju celo recepti za proizvajanje piva, je dikcija piimoiana, da se zateče poslednjič ie k posvarilu po javnem časopisju. Io pa je zaduji opomin ter se bo v bodoči postopalo proti vsakomur, ki bo po finančni kontroli zaloten pri proizvajanin piva. hiitiilme .navite Zadnji čas je, da se prijavite za krasen avtokarskj izlet »Putnika« v Maria-zell od 14,—15. julija. Cena vožnje vključno vizum le Din 200,— »Putnik« Mari-bor-Celje. Nepopisno lepo potovanje z luksuznim avtokarom »Putnika« v kraljestvo gorskih velikanov Grossglockner, Zeli am See. Salzburg, St. Wolfgang itd. od 18. do 21. julija. Popoien aranžmaji le Din 1000. Izkoristite redko priliko, prijavite se takoj! Prospekti, prijave in informacij »Putnik« Maribor-Celje. h fa&ge Sadpm Osebna vest. V 5. pol. skupino je napredoval tukajšnji šolski upravitelj g. Mavrič Karol. Čestitamo. Sokoli' Dolžnost 'naša je, da podpremo delovanje sokolske čete v Veržeju ter se v čim večjem številu udeležimo javnega nastopa v nedeljo, dne 11. julija t. 1. popoldne. Ugodne zveze z vlakom, ki odhaja iz Gornje Radgone ob pol 12.' uri dopoldne, vrnitev z večernim vlakom. Ibsen in ženske. O priliki svojega bivanja v Monako-vem je izvedel Ibsen v neki družbi za senzacijo dneva, da je neka znana, lepa in mlada žena zapustila svojega moža in pobegnila s svojim ljubčkom. Ibsen se je zaradi tega silno razburil in je odkrito izrazil svoje zgražanje nad postopkom te žene. »Zakaj se toliko razburjate«, ga je vprašal nekdo iz družbe, »saj je vaša ,Nora’ tudi zapustila moža in otroke?« »Je že res«, je odgovoril Ibsen, »toda to ni no in isto. Toda moja .Nora’ je odšla od moža, toda — sama!« Strani. Mariborski »Večernik« Jutra ■■■—8MWKam BagggaHtgiaaiBggagB« V M a ribo r u, dne G. VII. 1937. ffrnetika v valu zločina/ i% uasiade fHacit ljudi, da Use (uilcufat tjutiti O zločinih, ki so bili v zadnjih letih izvršeni večinoma po mladih zločincih, obstoja danes v Ameriki že nešteto raz-prtv in razglabljanj, ki so jih avtorji v vezani besedi in v milijonskih nakladah razširili med ameriška ljudstva. Kriminalistična literatura raste in se množi iz dneva v dan. Lažji in težji slučaji se obravnavajo v debelih knjigah. Pri večini ameriških zločinov je •značilno to, da izvršijo pretežni del zločinov ljudje iz takozvanih 'boljših krogov. Ta okol-nost daje ameriški javnosti misliti in je neposreden povod vedno intenzivnejšemu razglabljanju, kako bi se dalo priti temu v okoni. Zločini mladoletnikov se množijo-kljub vsej moderni vzgoji. Pre-množijo kljub vsej moderni vzgoji. Preko Amerike sc je razlil val nezdravih zločinskih pojavov, tako da je vsa dežela podobna bolniku, ki boleha na številnih in nepopisnih ter nepojmljivih umorih, med katere stopajo v zadnjih letih vedno bolj v ospredje zločini mladoletnikov, izvršeni z neko svojevrstno naslado. Ko gledamo te statistike se nehote vprašamo, dali gre Amerika res svoji propasti nasproti. Nepregledna vrsta zločinov drži ameriško publiko stalno v napetosti. Ne gre tu za poklicne morilce ali roparje, tem-v eč za mlade ljudi iz najboljših krogov. Dejanja teh mladostnikov so tako grozna, da se moramo vprašati, ali je Ameriki šolska vzgoja mladine sploh še potrebna. Šolska vzgoja mina namreč prav nobenega vpliva na tok razmer in na nevzdržen beg mladine v propast. Degeneracija in demoralizacija mladine je tolikšna, da so prizadeti ameriški krogi in oblastva stalno na detlu, kako bi čim-l>rej zajezili in zaustavili ta neljub pojav. Mladinska vzgoja in mladinsko skrbstvo je postavljeno pred težko nalogo, kako spraviti mladino na pravo pot. Mnogo razburjenja je povzročila v javnosti vest o novih in doslej brezpri-mernih zločinskih podvigih, ki jih je izvršil 23letiii nedeljski učitelj mormonske občne Lester BrockVehurst. Ta mladoletni zločinec je moril in icbi/af ljudi samo radi tega. da bi se s tem prikupil svoji ljubici. Izletni dijakinji teologije Bernici Felto-novi. Njegova izvoljenka je že od nekdaj rada gledala kri, ranjence in mrtvece z neko svojevrstno naslado. V njenih očeh je bil njen ljubljenec Lester največji junak. za katerega bi rada vsak trenutek umrla. Razume se, da je Bernicc krasotica, ki ji ni para. Lester sam ni vedel, kako bi se lepi Bernici še bolj prikupil. Zadostil je vsem njenim željam in zahtevam. Da ustreže njeni nasladi, je usmrtil v teku nekaj tednov kar tri moške. medtem ko jih je v tem času 20 tež-je in lažje ranil. Ce pogledamo Le-stopju v oči, vidimo, da •zgleda kakor najnedol/nejši angeli. Svetlo modre oči in boječ glas ter plaš-liiv nastop. Vse to ga navidez ne usposablja za morilca. Miren nastop in miren značaj ga pa prav nič ne ovirata, da ne bi svoji ljubici na -ljubo ne ukradel avta in pobil lastnika do smrti. Zaljubljeni parček, zločinsko navdahnjena in krvoločna lepotica Bernice ter mladič Lester, njeno slepo orodje, oba potujeta z ukradenim avtom na razvedrilno potovanje po vseh državah. Če jima je slučajno zmanjkalo denarja, sta si vedela hitro pomagati iz zadrege. Ustavila sta »svoje« vozilo na kakšnem samotnem kraju, najraje ob obronkih gozdov, in čakala tu toliko časa, dokler nista pričakala zaže-ljenega plena. Prvi popotnik ali izletnik, ki je šel tod mimo, je padel njima v roke. Sicer plašni in boječi Lester ga je z orožjem napadel, pobil na tla in izropal. Lepa Bernice pa je stala ob strani iti z naslado opazovala ves prizor smrtne borbe napadenega. Denar je bil spet tu, izletno potovanje se je lahko nemoteno nadaljevalo. Kakor vse izgleda bi bila Lester in Bernice svoje potovanje na ta način lahko še mesece in mesece nadaljevala, če ne bi bil v neposredni bližini Ne\vyorka pristopil k njim policijski stražnik, ki je ustavil njuno vozilo radi prehitre vožnje. Ko je službujoči stražnik zapisoval številko voza, je opazil na blatniku voza sumljive madeže krvi. Na policistovo vprašanje, odkod ti madeži, je Lester mirno in brez obotavljanja odvrnil: »To je kri zadnje moje žrtve, ki sem jo umoril v navzočnosti moje ljubljenke. Storil sem to radi tega, ker veni, da rada kaj takega gleda.« Bernice je naslonjena na vozilo smehljaje potrdila resničnost Lesterjevih izpovedb. Spočetka je bila oblast uve>r-jena, da ima opravka s slaboumnimi ljudmi. Kasnejša zasliševanja pa so potrdila, da sta oba zločinca popolnoma zdrava. 'j_ester je pri vseh zasliševanjih govoril čisto resnico. V preiskovalnem zaporu je izrazil željo, da bi se rad še pred začetkom razprave poročil s svojo izvoljenko. Oblast je poroko dovolila, ker prideta itak oba na električni stol. Poleg tega pa bo Bernice v nekaj tednih po- stala mati. Poročno svečanost za zapahi bo izvršil neki visoki funkcionar mormonske cerkve. Zanimiva in za oblast prava zagonetka so pisma obeh zaljubljencev. V teli pismih ni nobenega sledu po krvoločnosti. Pisma so prepojena z nežnostjo in sentimentalnostjo, nekaj bolestnega leži v njih. Iz pisem odseva čustvena romantika, kakršno srečujemo le redko kje pri zaljubljencih. Proces, za katerega vlada v Ameriki ogromno zanimanje. bo trajal nenavadno dolgo. To pa radi tega, ker bodo imeli ameriški psihiatri na teh dveh ljudeh najlepšo priliko za svoj študij edinstvenega pojava mladostne pokvarjenosti. Ameriška justica ima poleg tega edinstvenega slučaja Lester-Bernice opravka še z drugim nič manj senzacionalnim slučajem. 17letna zapeljivka Gladys Mac Knight je na zverinski način ubila svojo lastno mater. Mladoletno Qladys je ovadil oblasti njen prijatelj ISletni Donald Wightman, ki je pogostokrat zahajal v njihovo hišo. Razmerje med mlado Gladys in Donaldom, ki je bil nameščen pri nekem radijskem pevskem zboru, je postajalo vedno in-jtimnejše. Nad tem sc je pa hudovala Gladysina mati, ki ni nič kaj rada gledala svoje hčerke z ljubimcem v njenem stanovanju. Materino razburjenje pa ni mlada zaljubljenca nič kaj oviralo. Nekega večera, ko se je mati vrnila iz gledališča, je našla oba zaljubljenca v njeni spalni sobi. Hčerko je materina navzočnost tako razburila, da je planila v kuhinjo, segla tam po nekem topem orodju in tolkla mater toliko časa, dokler se ista ni zgrudila mrtva na tla. Njen umor je postal prava senzacija ameriške javnosti, dasiravno je ameriški kriminal že itak zelo bogat na sličnih umorih in uboj-stvih. V zadnjem primeru, ki smo ga ravnokar opisali, pa si zaljubljenca nista bila edina, tako kakor Lester in Bernice, temveč sta se začela prepirati in metati krivdo drug r>a drugega. Tudi izpoved- Razno SLADKORNOBOLNl! Aleuroiiat kruh, diabetični črni kruli, zračni kruli, kekse in Graham kruh izdeluje pekarna Rakuša Koroška cesta. ,5488 Sobo odda DVE SOBI prazni ali opremljeni, oddam. Vprašati Špeceriji Aleksandrova 7, Krčevina. 3711 LEPO OPREMLJENI SOBI, velika in mala. v mirnem delu mesta, sončni, oddani takoj, od n. s 15. julijem. — Kopalnica. Naslov v upravi. 361! SOBO IN KUHINJO oddam. Studenci. Aleksandro va c. 7. ,'712 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam takoj. Pušnikova ll-I. 3705 Stanovanje STANOVANJE sobo in kuhinjo, oddam s 1-avgustom. Vprašati v gostilni Kckec Košaki 6. 1J07 Službo dobi PRODAJALKA se sprejme. Pismene ponudbo pod »Agilna« na upravo »Večernika«. .1690 SLUŽKINJA vajena vseh hišnih del, pospravljanja in kuhe se sprejme takoj. Vprašati pri Milošu Osetu, Glavni trg 23-1 levo, Maribor. 3704 NABAVLJALNA ZADRUGA tekstilnih delavcev v Mariboru išče poslovodjo s trgovsko izobrazbo in s kavcijo 15—20.000 Din. Pismene ponudbe z znamko za odgovor na načelnika Andreja Partelj Pobrcžic, Tezenska ul 1. 3714 Sluibo Ule DEKLICA 16 let stara, s štiri razredi meščanske šole in dva letnika -Vesne «, ki ima veselje do trgovine, išče mesto vajenke v trgovini. Naslov: Kodela, Maribor. Radvanjska cesta 55. 37O9 Prodam BARAKA s 1052 m* zemlje, na prodaj. Sp. Dobrava 181, pri Teznem. 3708 RADIO APARAT »NORA« v dobrem stanju na prodaj. Pobrežje. Oh gozdu 19. 3706 be, ki sta jih dala pri zasliševanju se niso •Jemale. Gladys je zatrjevala, da jo je lald vedno nagovarjal, naj čimpreje spravi mater s sveta. Nadalje trdi. da je materi zadal prvi udarec njen ljubimec, medtem ko trdi Donald, da je moral mater samo krepko držati, da jo v hči lahko nemoteno umorila. Nekateri strokovnjaki tolmačijo ta pojav iz vidika patologije. Kresovanje dne 3. julija t. 1. v spomin blagovestnikov sv. Cirila 111 Metoda na panoramskem hribu se je udeležila množica ljudi. Ko se je zmračilo, so prižgali kres, ki je zagorel z velikim in daleč vidnim plamenom. Ravnatelj ptujske gimnazije dr. Kovačič je zbranim sprego-govoril o pomenu dne in polagal pri tej priliki vsem -na srce, naj stalno in povsod sodelujejo pri delu za veličino svoje domovine, ki bi se naj nekoč raztezala od Jadrana pa do Črnega morja. Pevski zbor je nato zapel več narodnih pesmi. Športni klub SK Ptuj, ki bi imel igrati v nedeljo s športnim klubom »Maribor«, ki pa je v zadnjem trenutku odpovedal, odigral prijateljsko tekmo s ptujsko »Dravo«. »Drava« je, čeprav ni mogla nastopiti z vsemi svojimi najboljšimi igrale:, zmagala proti svojemu nasprotniku, ki je nastopil kompleten, z rezultatom -1:3 (2:1). Predavanje. V ponedeljek 5. t. 111. ob 10. uri predpoldne, je dr. Povh iz Ljubljane predaval o določili!) uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. Predavanja se je udeležilo veliko kmetov iz bližnje in daljne okolice ptujske, nadalje zastopniki denarnih zavodov in drugi, ki imajo posl-z zaščito kmetov. Nova senzacija na Pobrežju. V nedeljo je priredilo pevsko društvo »Radost« iz Tezna svojo prvo gozdno veselico v »Stražunskem gozdu«. Kako se obnesejo take veselice, je dokazal nedeljski obisk veselice, ki je bil kaj dobro obiskan. Ugajali so prav dobro podani pevski nastopi. Želeti je, da se take veselice še ponovijo, saj so izredno razvedrilo Pobrezane. MHffaf Včeraj okoli 5. ure popoldne je začelo goreti v gospodarskem poslopju posestnika Trebšeta na Obrežni cesti. Kmalu je bila tudi stanovanjska hiša v plamenih. Takoj so pribrzeli domači gasilci na kraj požara in so ogenj omejili, da se ni vnela še občinska hiša, v kateri stanujejo ubogi, ter hiša posestnika Jodla. Na pomoč so še prihiteli gasilci iz Maribora in Peker, ki so ogenj pogasili. Prispeli so šc tudi gasilci iz Radvanja, vendar pa jim ni bilo treba stopiti v akcijo. Na leseni stanovanjski hiši, ki je bila s slamo krita, je zgorela samo streha, v gospodarskem poslopju je uničena vsa krma za živino in nekaj poljskega orodja. Živino so še pravočasno rešili. Sreča je bi«a, da je bilo vreme mirno, sicer bi bil lahko postal požar usodepoln za vso vas. Po enournem trudapolncm delu so tuji gasilci zapustili pogorišče, domači gasilci pa so ostali na straži. Sodoma in Gomora 36 Prevzelo jo je s tako silo, da je enkrat mislila na ubeglega kapucina. Šele zdaj, ko je čutila, kako zelo potrebuje zvestega prijatelja, se jc domislila Angelika. Živo si je predstavljala, kako bi jo branil nadležnih zapeljivcev, a vendar si ni želela, da bi bil pri njej. Zavedala se je, da jo od dobrega, zvestega Angelika loči globoko brezno,, da hoče ona v višave, da hrepeni ona po sijaju in bogastvu, on pa da nima nobenih moči, povzpeti se iz svojih nižav. »Propadel bo in v blatu bo ntonil«, si ie mislila, šetajoč se pred gledališčem. V najboljšem slučaju si ustvari ubožno eksistenco in si bo pomagal toliko, da bo revno životaril. Jaz pa nisem utekla iz samostana, da bi se zadovoljila s takim beraškim življenjem.« Njen sklep je bil trden. Z Angelikom je pač hotela ostati v prijateljstvu, toda hotela je biti svobodna in hoditi svoja pota. Namenila se je, da to Angeliku pismeno sporoči. »Izvedel bo že, kje da bivam, da pa ne bo imel zaradi mene skrbi, mu sporočim, naj me pride obiskat. Ce mu pošljem pismo v »Pekel«, ga gotovo dobi.« Naposled je prišla Olimpija. Adelgun-da ji je hitela nasproti in se je oklenila, a še predno ji je mogla povedati, kaj se jc zgodilo, sta sc že približala stari Italijan in njegov spremljevalec. Naletela pa sta slabo. Komaj je bil stari grof i*-pregovoril prve besede, ga je že prekinila Adelgunda. >Spravite se naprej«, jc zakričala jezno. »Taka stara podrtija, kakor ste vi, naj raje. misli na smrt, pa ne na ženske.« »O kakšna furiosa, o kakšnega tempe-ramento«, se jc čudil Italijan. »O un bac-cio . . . enga poljub . . .« »Obhajat se pustite. Bo bolje za vas, kakor pa da mislite na poljube«, se je Jjutila Adelgunda. »I11 mislite raje na mrtvaški oder, kakor pa na ženske postelje.« Tedaj pa je posegla vmes izkušena Olimpija in je začela govoriti s starim grofom italijanski. Starcc je bil kar vesel, ko je slišal svoj jezik iu vnel se je med njim in Olimpijo živahen pogovor. Adelgunda se je čudila, kaj ima Olimpija staremu nadlegovalcu povedati. Ra zumela ni ničesar, nego je le iz vsega vedenja starega grofa spoznala, da jc s tem jako zadovoljen, kar mu pripoveduje Olimpija. Naposled sc jc stari Italijan prav prijazno poslovil in sc na pol spoštljivo in na pol ironično poklonil tudi Adelgundi. »Adio, eoccolo«, jj je rekel, »sem ga molto contento, ga bom naredila jutri ana visita.« »Kaj bom jaz jutri naredila, Vas nič ne briga«, je osorno odgovorila Adelgunda. »Ga bom jaz naredila«, je odgovoril starec prešerno, toda Adelgunda ga že ni več razumela, ker je bila pobegnila. (Halje.) . Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik ravnatelj STAJNKO DETELA, vsi v Mariboru.