ptaratu* t rorovtni Leto XVII., št. 287 Uporništvo: u.juDijanči, tlnalijcva ulica o - Telefon št. 3122, 3123, i 3125. 3126 mseratni oddelek: L.ju Pijana Selen-ourgova ui 6 - Tei i392, 3492. Pouružnica Maribor: Gosposka ulica št 11' leleton št 2455. Podružnica Celje Kocenova ul. 3t- 2 TeietOD St i.90 RaCuni pn pošt čeK zavodih: LJubljana št 11.842. Praga čisto 78.180, IVien 51. 105 241 Ljubljana, petek 11« decembra 1936 Cena 1 Din fehaja vsak "lan -azen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Xnafljeva ulica 5, Telefon 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Manoor, Gosposka ulica 11, Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. i. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. dobi novega vladarja — Naslednik bo njegov brat vojvoda Yorški sporoči! parlamentu svoj nepreklicni sklep, da se odpove prestolu — Novi kralj postane vojvoda Yorški, ki se bo najbrž imenoval Albert I. ivar Včeraj popoldne je London, 10. decembra, r. Nad teden dni trajajoča ustavna kriza, ki je nastala zaradi ženitvenih načr tov kralja ndvarda, je bila danes rešena z odstopom kralja. Ta odi 9k kraija je bil sporočen danes popoldne na seji zbornice ter je izzv al splošno obžalovanje, saj jii bil malokateri vladar tako priljubljen v širokih ljudskih slojih- kakor krali Edvard. Spodnja zbornica je takoj nato začela razpravljati o zakonih, ka urejajo spremembo na prestolu. Ti zakoni bodo jutri dopoldne končnoveljavno odobreni in jutri opoldne bo dosedanji prestolona slednik, vojvoda Yorški, na tradicionalen način proklamiran za vladarja britskega imperija. Izbral si je ime Albert I. Dosedanji kralj Edva rd bo nosil odslej naslov vojvode Cornwalskega ter bo jutri takoj po proklamaciji novega kralja z letalom odpotoval v Cannes, kjer biva gospa Simpson, od tam pa na daljše potovanje okrog sveta. vedno deležen pred in po prihodu na prestol. Prepričan sem, da bo zdaj v enaki meri veljalo mojemu nasledniku. Želim, naj bi se nikakor ne odlašalo z I odložitvijo listine, ki sem jo podpisal. Želim, naj bi takoj izšli vsi potrebni ukrepi, da bo mogel moj zakoniti naslednik moj brat Nj. Vis. vojvoda Yor-ški takoj zasesti prestol. Edvard, 1. s. iaMwin © abdlkaclji London, 10. decembra, br. Ze nad teden dni trajajoča ustavna kriza, ki so jo izzvali ženitveni načrti kralja Edvarda, je bila danes zaključena z odstopom v širokih krogih naroda izredno priljubljenega kralja. Že sinoči so bili poučeni krogi obveščeni, da je sklenil kralj odstopiti, vendar pa so v široki javnosti še vedno upali, da se to ne bo zgodilo. Živahni razgovori v vladi in neprestane vožnje državnikov in kurirjev med Do^Tungstreetom in dvorcem Belvederom, kjer zadnje dni biva kralj Edvard, so kazali na to, da se začenjajo dogodki naglo razvijati. Po včerajšnji skoro pet ur trajajoči avdienci ministrskega predsednika Bald-wina v dvorcu Belvedera so se danes dopoldne ob 10. zbrali v dvorcu vsi trije kraljevi bratje, vojvode Yorški, Glou-cesterski in Kentski. V njihovi navzočnosti je kralj podpisal abdikacijsko listino, ki so jo vsi trije vojvode podpisali kot priče. Obenem z abdikacijsko listino je kralj podpisal posebno poslanico na narode britanskega imperija. Ti dokumenti so bili takoj nato s posebnim kurirjem odposlani v London in izročeni ministrskemu predsedniku Bald-winu. Ministrski predsednik je takoj sklical sejo vlade, na kateri je člane vlade obvestil o tej kraljevi odločitvi. Po seji vlade je predsednik sporočil predsednikoma obeh zbornic, da bo na popoldanskih sejah objavljena kraiijeva odločitev. Ta vest se je z bliskovito naglico razširila po mestu. V javnosti sta razburjenje in napetost dosegla vrhunec. Nepregledne množice so se valile proti obema zbornicama, proti kraljevemu dvorcu in proti predsedstvu vlade. Notranje ministrstvo .je že v teku noči izdalo obsežne varnostne ukrepe. Vse ulice okrog teh točk so bile zasedene po močnih oddelkih policije, tako da je bil dostop občinstvu onemogočen. Kljub Zgodovinsko kralja Edvarda par ta Kralj Edvard VIII. tem ukrepom pa je stotlsočglava množica vztrajala na sosednih ulicah in , trgih ter v dežju in mrazu čakala na objavo kraljevega sklepa. Ob 16. popoldne se je pričela seja spodnje zbornice pred nabito polno dvorano. Navzoči so bili vsi člani zbornice in vsi odličniki, ki običajno prisostvujejo le najslovesnejšim dogodkom v zbornici. Ob 16.40 je vstopil v dvorano ministrski predsednik Baldwin. ki ga je vsa zbornice sprejela v največjo napetostjo. Baldwin je takoj pristopil k predsedniku zbornice in mu sporočil, da prinaša odločitev kralja. Dobil je takoj besedo ter je spregovoril: Po najvišjem nalogu mi je čast obvestiti spodnjo zbornico, da je Nj. Vel. kralj Edvard sklenil odpovedati se prestolu. O tem sklepu mi je izročil naslednji državni akt, ki ga naj izvoli predsednik zbornice prečitati. Govornik zbornice je s pismom, s katerega so viseli trije veliki kraljevi pečati. stopil na sreio dvorane in z močnim glasom prečita!: Po dolgem in natančnem premišljevanju sem se odločil odreči se prestolu, ki sem ga prevzel po smrti svojega očeta. To ie moja končna in nepreklicna odločitev. Uvidevam težino tega koraka in moram le upati, da bo narod imel razumevanje za mojo odločitev, za moj korak, ki sem ga storil iz vzrokov, ki mi niso dopuščali nobene druge odločitve. Nočem sedaj razpravljati o svojih osebnih čustvih, vendar prosim, naj se misli na to, da ie breme, ki stalno leži na ramenih suverena, tako težko, da se more nositi le v okoliščinah, ki so drugačne Ko je predsednik prečital to poslanico, ki so jo poslanci poslušali v popolni tišini, je vstal ministrski predsednik Baldwin ter iziavil: Moja naloga je sedaj predlagati, da se razpravlja o poslanici Nj. Veličanstva. Ni bilo še nobene odločiineiše poslanice, ki ;o je kdaj sprejel parlament Velike Britanje in nobene težje od sedanje. Skoraj bi rekel, da še nikoli ni bil kak ministrski predsednik postavljen pred neugodnejšo nalogo, kakor je sedanja. Prosim zbornico, ki mi ne bo odrekla svojega sočustvovanja, naj 6e spomni da v tem tednu nisem imel dovolj časa, da si pripravim govor za današnji dan in za radi tega morom le reči, kar vam imam sporočiti. Ničesar ne morem razlagati, kritizirati ali dodati. Menim, da bo moje pošto panje najboljše, če poročam zbornici o pogajanjih med Ni. Vel. in med menoj ter povem vse, kar je dovedlo do današnjega položaja. Takoj v začetku želim izjaviti, da me je Nj. Vel. že kot waleški princ skozi mnogo let počastil s svoj in prijateljstvom. Reči moram, da to nii bilo običajno prijateljstvo, temveč popolno prijateljstvo med dvema možema. Povem lahko, da je Nj. Veličanstvo imel milost, da odobri moje poročilo zbornici, tako da morem sporočiti najvažnejši del razgovora med Nj. Veličanstvom in menoi. Kakor je zbornici znano, sem imel mesec« avgusta in septembra popoln odmor, ki sem ga užival tja do mesec- oktobr i. Sredi oktobra sem se vrnil v svoj urad. Takrat sem bil od začetka avgusta prvič v položaju, da se bavim s temi stvarmi. Bilo je dvoje vprašanj, ki sfta me vznemirjali. Dobival sem veliiko število pisem, večinoma od angleških in ameriških podanikov, iz katerih se je izražala skrb zaradi tega, kar je pisal ameriški tisk. Nevarnost je obstojala zlasti v tem, da bi to govoričenje prišlo z one strani oceana v Anglijo V teh okoliščinah sem zastopal mnenje, da more samo en človek govoriti s kraljem, namreč ministrski predsednik Moral sem govoriti s ikraljem ne samo kot svetovalec, tenrveč tudi kot njegov prijatelj. Priznali moram, dia nisem vprašal nobenega svojih ministrskih kolegov za nasvet. Toda moji kolegi so mi to že oprostili. Sredi meseca oktobra sem bil slučajno v bližini gradiča Belvedere. Iz hiše nekega prijatelja sem telefoniral ter stopil v zvezo s kraliem, kateremu sem sporočil, da želim z njim govoriti v nujni zadevi. Povedal sem. za kaj gre. ter dodal, da smatram za primerno, da bi kralj odredil, da g.i posetim v gradiču Belvedere. Nihče ni smel vedeti o mojem obisku. To je bila moja prva. popolnoma privatna odločitev. Preden nadaljujem hočem povedati nekoliko podrobnosti iz mojega razgovora. Opozori! sem Nj. Veličanstvo, da imam dve veliki skrbi: posledice kritik, ki so bile v ameriških listih, za deminiome. zlasti Kanado, in končno vpliv teh kritik na našo ožjo domovino samo Nato sem opozarjal kralja na to, da smo jaz in tudi njegovi bratje v preteklem letu večikrat izjavili, da so kroni v Angliji v zadnjem stoletju odvzeli mnogo njenih pravic Toda če je to tud' res. pomeni krona danes tudi mnoio več kakor kedai koli v naši zgodovini. Nedotakljivost krone ie bila zad:n:a zveza, ki nmi je ostala. Obenem je bila garancija prof mnogim zlem. k; so se pojavi iali v drugih državah. V Angliji ni nobenega moSkega in r^bene ženske, ki ne h! T>odp'sa1a tega stavka. V nadalievaniu svo^sra govora 'e na'o Bul d vin sporočil zbornic? d* l-rali obvestil evok) mater o svojem «klenu. da bo r>o-nvvl Simo-onovo Kmalu nato ie obvestil o tem tudi svoje brate. Dne 25 novembra ie prišlo do razgovora med kraljem in P"1dwinom o vprašanju kompromisa. Bald" \vin ie ob tpj priliki ;"*'avil da po n:eaovem mnenju parlament take re=^tve nikoli ne bi spreiel. Nato ie vpraša' kralja ali da se o 'ei zadevi razprnvl;a uradno. Kralj ie izrazil žc1:o, naj se vnra^njp uradno prouči Dne 2. de^em^r* ip kralj Tapro«il od?ovor na to žpUn. ;e takrat iz- javi'. da smatra tako rešitev za neizvedljivo Kralj na to ni ničesar odeovoril ter se n.i več novmii na to voraŠTn:e. Krali se nanram Ba'riwinu obnašal kot aentleman. Šlo ie za dva izhoda: 1. ali naj se kralj odreče poroki in 2. a!ii naj od=topi. Vsako misel, da bi ®e ustanovila 'nko-menovana kraljevska stranka ie krali odklonil. Kralj ie ostal v gradiču Belvedere ter ie želel, da ne nride do nobenih manifestacij. Bald\v:n je nato prečital s svinčnikom napisano notico kralja- ki jo ie dobil davi. V tej notici zagotavba kralj, da ie med n:im in niegovim hra'r>:n vojvodo V božiča. Zastopnik ge. Simjjsonove Cannes, 10. decembra. AA. Pravni svetovalec ge. Simpson, Goddard in njegov pomočnik sta odpotovala v Pariz. Zdravnik, ki je bil z njima, je bil samo osebni zdravnik pravnega svetovalca in sploh ni bil v vili ge. Simpson. London. 10. decembra. AA. Odvetnik Goddard je ob 11. prispel v družbi dr. Kirkvooda na letališče v Gathwicku ob 11., odkoder je takoj nadaljeval pot v London. Goddard, ki je dopoldne prispel v London, je takoj po prihodu od?el na Dovning-street Silen vtis odstopa-na ljudstvo London. 10- decembra, p. Vest o abdika-ciji kralja Edvarda, ki so jo objavili listi s posebnimi izdajami, je izzvala v vsei jav» nosti silen vtis. Če t udri se je o tem govorilo že vse zadnje cbni, je odstop kiralja Edvarda vse presenetil. Kakor 6e ?edaj zatrjuje. eo si vse do zadnjega prizadevali odvrniti ga od te namere. Tudi kraljica mati Marija je še včeraj skušala vplivati na svojega sina. Zadnjo nado so polaga® na brzojavko, ki jo ie v imenu vseh dominionov poslal danes zjutraj kralju Edvarda avstralski ministrski predsednik. V tej hrzo-javki je apeliral na kralja v knenti vseh dominionov. nai ostane na prestolu Kakor pa se je pokazalo, se je krali med tem že odločil in njegov odetop je poslal s tem izvršeno dejstvo. Ob prvih vesteh o abdikaciji kralja Edvarda so množice na ulicah prirejale silne manifestacije kralju, kakor da bi hotele s tem še v zadnjem hipu preprečiti njegovo namero. Vendar pa so se množice kmalu udale v svojo usodo in začele vzklikati vojvodi Yorškemu, ki je posta! simbol angleškega tn britanskega imperija v hipu. ko je krona prešla na njega. Prvi prime? v esfti %gMovini uaj,,u, m. utcoabra. AA. Prvič v zgodovini, je aiigleiki krali prostovoljno odstopi,. kihard JI. je leta 1399 sicer izjavil, da se smatra za odvisnega in nepotrebnega Toda znani njegov nasmeh, s katerim je spremlja! to izjavo, je kazal, da ie vladar storil vse, da vnovič zasede prestol. Zalo njegovega odstopa ni smatrati za prostovoljnega. Prav tako ni bil prositovoljcMi odhod Edvarda II.. Karla I. in neuspeh Henrika VII. Edvardu VIII. je vladja pojasnila posledice njegove ženitve. vendar k;)b nct ni nameraval nasprotovati v'adarju. ki je vztrajal pri svojem sklepu. Baldwin bi bil v nasprotnem primeru enostavno odstopil in omogočil kralju, da pooblasti drugega ministrskega predsednika, naj dožene razpoloženje parlamenta in države. Po razgovoru, ki ga je imel pred dvema dnevoma s kraljem, pa je Winslon Churchill potrdil, da je vladar preti vsakem« protiustavnemu koraku. Na ta način more biti ljudstvo hvaležno tistemu, ki je odstopil, in obenem uiotov?'i. da toii huda kriza nj zadela nobene škode spoštovanja in delovanju demokratskih načel, ki jih '»stava varuje. Dr. Puric v ženevi Ženeva, 10. decembra, p. V Ženevo je dopoldne prispel jugoslovenski pariški poslanik in stalnii delegat pri Društvu narodov d- Božidar Purič. Italijanska kraljica v Nemčiji BerHn, 10. decembra, b V Ka.^selu se že nekaj dni mudi italijanska kraljica Jelena s svojo hčerjo grofico Calvi. Prišla je na obisk k svoji hčeri princesi Mafald\ ki J« obolela na hrrpi. Rnmunsko-f>oljski vojaški razgovori Varšava, 10. decembra. AA. Semkaj je prispel načelnik rumunskega generalnega štaba Samsonovicv Na postaji ga je spre. jel načelnik poljskega generalnega štaba Stahijewicz. Povratek Nj. Vis. kneza namestnika Beograd, 10. decembra. AA. Noooj oh 20.30 se je pripeljal v Beograd Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle. V njegovem sprem 6tvu sta bila minister dwra Antič in prvi adjutant general Hristič Na topčiderski postaji so Nj. Vis. kneza namestnika sprejeli kraljeva namestnika dr. Stankovič in dr. Perovič. predsednik vlade in zunanji minister dr Milan Stojadinovič, notranji minister dr. Anton Korošec, vojni minister general Marič angleški poslanik g. Campbell z gospo in osebjem poslaništva. Maršal dvora Colak-Antič. guverner kralja Jeremija Zivancvič. generalni ravnatelj držav- nih železnic g. Naumovič m upravnik mosta Beograda g. Acimovifi. Ljubljana, 10. decembra, d. Davi ob desetih je z rednim monakovekim braovla-kom, ki sta mu bila priklopljena dva dvorska vagona, potoval skozi Ljubljano na povratku iiz Londona Nj. Vis. knez namestnik Pavle. Na glavnem kotodvoru &o se zbrali ban dr. Natlačen, železniški direktor dr. Fatur. namestnik upravnika policije nadsvetnik Pestevšek. vojaški delegat pri železniški direkciji polkovnik Nedeljkovič in drugi predstavniki oblasti. Zaradi kratkega postanka vlaka knez namestnik v Ljubljani nikogar ni sprejel. Vprašanje, ki nevarno ogroža evropski mir11 Dr. Schacht o neobhodni potrebi, da se Nemčiji vrnejo vse v svetovni vojni odvzete kolonije Berlin, 10. decembra, b. Nemški gospodarski miniistCT in predsednik nemške narodne banke dr. Schacht je imel v Frank-furtu govor, ki je zbudil veliko pozornost v vseh tukajšnjih diplomatskih krogih. Njegove iz-jave se presojajo tembolj resnu. ker so bile izgovorjene v trenutku nervoznih napetosti in skrbi, ki ne obetajo nič dobrega. Ves smisel Schachtovega govora je v tem, da je znova poudaril nemško zahtevo po vrnitvi kolonij, ki jo je utemeljil na podoben način, kakor pred tedni general G0-ring. češ da je Nemčija zašla v sedanji gospodarski položaj samo zaradi tega, ker so ji bila po vojni odvzeta ozemlja, iz katerih je prejemala vse za svojo industrijo potrebne surovine. Znano je. da je angleška vlada zaradi podobnih Goriegovih izjav že protestirala v Berlinu in da je Goringu na ta očitek o-lgovoril celo sam angleški zunanji minister Eden. Dr. Schacht je svoje izjavo o potrebi vrnitve nemških kolonij sicer skušal omiliti s tem, da je odbil namero gole nemške revanše glede te zahteve, vendar se v diplomatskih krogih njegova utemeljitev nemške zahteve presoja zelo resno. Ključ evropskega miru je po Schachto-vem mnenja samo v tem aJi se Nemčiji prostorno zadosti ali ne. Vsak poskus prostornega stiskanja Nemčije in stalnega pritiska nanjo od zunaj mora voditi Nemčijo samo k iskanju kakršnekoli ekspanzije. Nemška zemlja ne more več dati Nemcu zadostne prehrane, kar spravlja državo v stalno odvisnost od tujine glede uvoza vseh za življenje potrebnih sTedstev Prav tako je Nemčija prav tako navezana v glavnem na uvoz. surovin. Vprašanje vrnitve vsega Nemčiji odvzetega kolonialnega ozemlja je zato označil Schacht kot »veliko vprašanje, ki nevarno ocrroža evropski mir, čegar rešitev ne more biti odvisna samo od milosti nekaterih gospodujoeih velesil«. Plebiscit naj konca špansko vojno? Posredovalni predlog angleške in francoske vlade, ki pa v Španiji ni našel ugodnega odmeva Par*z, 10. decembra, o. Francoski zunanji minister Delboa je imel včeraj in danes celo vrsto sestankov z italijanskim poslanikom Cerrutijem, odpravnkiom ruskega poslaništva, argemtinskim poslanikom ter s poslanikom čila v Londonu, ki bo predsedoval svetu Društva narodov na njegovem izrednem zasedanju. Razgovori eo se nanašali na angleško-francosko posredovalno akcijo v Španiji, ki stremi za tem. da bi se španska državljanska vojna likvidirala v treh etapah. Predvsem naj bi se dosegel sporazum o mednarodni kontroli na španskih mejah, s katero naj bi se preprečil uvoz orožja in prostovoljcev v Španijo. Nato naj bi se sklenilo premirje, končno pa razp-sal plebiscit, s katerim raj bi špansko ljudstvo samo odločilo o ureditvi svoje države. Rusija je baje na te predloge že pristala. Iz Rima, Berlina in Lizbone za sedaj Se niso odgovorili. Agencija Radio poroča, da sta francoska inangleška vlada prosili za moralno pomoi"- tudi cerkvene oblasti in je papež baje že sklenil izdati o božiču posebno poslanico vsem krščanskim narodom g pozivom, naj obnovijo mir. An-gleško-francoski pobudi se bodo po dosedanjih informacijah pridružile tudi vse ostale angleške in južuoameriške države. Francoski listi menijo, da bo internacionalizacija španskega vprašanja povzroiila potrebo po posebni konferenci, na kateri bi se imel urediti ves sredozemski problem. Stališče valer.cijslke vlade je znano. Caballero noče pristati na premirje na plebiscit Franco je nasprotno postavil svoje pogoje, predvsem, da mora špansko državno področje ostati enotno. Kar se tiče nemške in italijanske vlade, so listi mnenja, da ne bosta pristali na angleško-francoske predloge, ker sta se v španski državljanski vojni že preveč eksponirali. Vlada v Valenciji noče pristati na premirje in plebiscit zaradi tega, ker sodi, da bi se ves plebiscit organiziral na sličen način kakor v Posaarju s pomočjo mednarodne policije. Nacionalisti bi ga dejansko organizirali na ozemlju, ki je sedaj v njihovih rokah in na katerem živi tudi pretežna večina španskega naroda. V vsakem primera bi nacionalisti vršili pritisk na prebivalstvo in bi si tako zagotovili i veJino tudi pri plebiscitu. Komunike angleške vlade London. 10. decembra. w. Komunike zunanjega ministrstva pravi, da sta angleška in francoska vlada izmenjali 6voje misli __ o položaju, kj je nastal zaradi državljanske voine v Španiji. Obe vladi sta po ugotovitvi neenakosti svojih mnenj 4. t. m. pozvali nem; ško, italijansko, portugalsko in rusko vlado, naj se jima pridružijo, da bi pokazali svojo absolutno pripravljenost odreči se vsaki posredni ali neposredni akciji, ki bi v eni ali drugi obliki mogla dovesti do tuje intervencije v španskem sporu Vojno poročilo republikanske vlade Madrid, 10. decembra. AA. Delegirani odbor madridske obrambe je izdal opoldne naslednji komunike: Na madridskem bojišču ni bilo nobene izpremembe. RepublikanFfko letalstvo je razenalo zbira iočo se maroško konjemico na toied«ki cesti. Na drugih frontah ni bilo pomembnejših operacij. Proces proti morilcu hiilerjevškega vodje v Švici GustloSa Chur, 10. decembra- n. Po vsej Švici je izredno zanimanje za proce3, ki se ie pričel včeraj proti medicincu Davidu Frankfurter* ju, ki je 9. februarja v Davosu ustrelil hitlerjevskega vodjo za švico, Viljema Gustlo-fa. Frankfiirter je obsojen zaradi umora in ima biti po zakonu obsojen na 15 do 25 let ieče. Njegov branitali dr. Curtj iz Curilia skuša dokazati, da gre samo za uboj in si obenem prizadeva, da bi bili v čim večji meri upoštevanj tudi motivi, zaradi katerih ie obtoženec izvršil svoje dejanje. Na današnji razpravi je Frankfurter opisal, kako je prišel v Davos, kjer je prebil do zločina štiri dni. Ko ie odšel v Gustlo-fovo stanovanje, ga je gospa Gustlof prijazno sprejela in ga prosila, naj samo ma* lo oočaka, čel da ga bo njen soprog takoj sprejel. Med čakanjem je nenadoma začul. kako je Gustlof zavpil: »Židovske svinje, z vami bomo že opravili!« To ga je tako razburilo, da je oddal na Gustlofa pet revol-verskih strelov, čim 6e je pojavil. Hotel je nato izvršiti samomor, vendar ni imel do" volj poguma. Nato ie bila zaslišana pokojnikova soproga, ki je med drugim izpovedala; V Davo-su moj mož ni imel osebnih sovražnikov pač pa je prejel mnogo grozilnih pisem iz Berna. Št. Gallena in Curiha. Ni izključeno, da je moj mož zaradi neprestanih neprijetnih telefonskih klicov v jezi izgovoril be» sede, ki iih navaia obtoženec Frankfur-teria ni prej nikoli videla in ni zbudil v njej nobenega suma, ko je prišel v njeno stanovanje. Ko ga je po umoru vprašala, zakaj je izvršil zločin, je odvrnil; »Ker sem žid!« Sestanek sveta DN Ženeva. 10. decembra. w Ob 17- je bilo otvorjeno izredno zasedanje sveta DN ki je bilo sklicano na zahtevo španske vlade v Valenciji V poučenih krosih menijo- da bo svet DN kot nekako izpopolnilo ang.e ško — francoskih posredovalnih prizadevanj lmemoval naibrže poseben odbor kj bo na eni (*trani proučil obtožbe vladp v Valeneiii na drusi *tran) pa razpravljal o vnražanju kako je treba postopati članicam DN v pri meni državljanske vo>ne Ta odbor bi svetu DN ob priliki rednega zasedanja meseca januarja predložil svoje poročilo. Pred demisijo Hirotove vlade Tokio, 10. decembra, b. Iz zanesljivega vira se doznava. da je prišlo v zadnjem času do težkih nesporazumljemj med vlado in državnim svetom. Baje sta se tudi obe stranki izrekli proti sedanjemu mimstrske mu predsedniku Hiroti. Govori se o mož nosti njegove demisije in denrsije zunamje-ga ministra Arite. Izgleda, da je ozadje .sporov zunanjepolitičnega značaja. Beležke »Slovenec" ln Nikola Pašič Včeraj je preteklo 10 let od smrtd velikega državnika in politika Nikole Pašiča. Skoro vsi dnevniki so prinesli ob tej priliki speminske članke, tudii taki, ki se niso nikdar strinjali s Pašiaevo politiko po ze-dinjonju. Vodstvo Jugoslovenske radikalne zajedniice je po svojem glavnem glasilu »Samoupravi« še posebej pozvalo vse časopisje, ka podpira stranko in njeno politiko, naj čim obširneje in temeljiteje piše o Nikoli Pašdču, ki je bil tvorec in glavni vodja bivše radikalne stranke in ga je torej smatrati tudi za idejnega tvorca sedanje JRZ. Zaradi tega smo z začudenjem preli9tovali včerajšnjo številko »Slovenca«, ki spada med vodilna glasila JRZ> pa o Nikoli Pašiča nismo zasledili v njej niti uvodnika, niti članka, niti nobene spominske notice, razen suhega poročila, da bo danes v Beogradu spominsika svečanost. Zelo smo radovedni, kaj bo k tej nerazumljivi demonstraciji, izvira'oči očividno samo iz zadrege, rekla »Samouprava«. To je pa res značilno! V nedeijo so bile občinske voiiivt rudi v pretežno delavski občani Koroški Beli pri Jesenicah. Postavljene so bile tri liste, poleg liste JRZ še dve opozicijski. Včerajšnji »Slovenec«, ki poroča o teh volitvah, označuje eno opozicijsko listo za nacionalistično, drugo pa za levičarsko- Dobile so lista JRZ 398. nacionalistična 113 in »levičarska« 427 glasov. Socialistična lista je torej zmagala. V svojem komentarju pravi »Slovenec« med drugiim: »Pri vsem poteku je značilno to, da so vrste nacionalistov padle od 1S2 v 1. 1933. na 113 glasov sedaj.« Dalje s ponosom ugotavlja, da je »lista bivše SLS napredovala od zadnjih volitev za 136 glasov,« od 262 elasov 1. 1923 na 398 glasov pri sedanjih volitvah. Joj no, fe spremembe so pa res »značilne« pri razmerah, v kakršnih so se sedanje volitve vršile! Pri tem pa še »Slovenec« sam pravi, da je bi'a socialistična lista izvoljena s pomočjo Sokolov in drugih »naprednjakarjev«. ki so menda raje videli za župana socialista, kekor pa nosilca liste JRZ. Tolažba z nazadovanjem nacionalnih glasov je torej za »Slovenča« zelo kisla. Dvomimo, da bi bilo bolj iskreno veselje nad napredovanjem glasov, oddanih za »listo bivše SLS«. Posvetovanja z Aco Stanojevičem Kakor smo že včeraj poročali, je prispel v Beograd sivolasi staroradiikalski vodja g. Aca Stanojevič, ki se je v sredo udeležil od svojih prijateljev prirejene spominske svečanosti za Nikolo Pašičem. G Sta-nojevič bo ostal paT dni v Beogradu, pa se bodo v teh dneh vršili sestanki starora-dikalskih prvakov in pa skupni sestanki voditeljev vseh skupin beograjske združene opozicije. Posvetovanj se bo udeleževal tudi g. Aca Stanojevič sam. Učiteljstvo in vlada Sreski šolski nadzorniki za sreze Varaž-din, Ivanec, Novi Marof, Prelog in Čako-vec so sklicali za s>redo učiteljsko zborovanje v Varaždin. Po poročilih listov se je zbralo okrog 350 učiteljev in učiteljic. Glavni referat je imel g. Ilija Marišič, načelnik za osnovno šolstvo v ministrstvu prosvete. Poudarjal je, da vlada ne trpi ni-kakega preganjanja učiteljev in da so minili časi, ko je bil kak učitelj prestavljen samo zaradi tega, ker je prišel v konflikt z lokalnimi mogočniki. Ako hoče zdaj kdo koga denuncirati, ne more tega storiti med štirimi očmi ali z anonimnim pismom, marveč mora svojo tožbo podpisati. Zato so vse denunciacije prenehale. Učitelji morajo iti med ljudstvo in si pridobiti njegove simpatije. Zelja ministrstva je, naj bodo učitelji voditelji ljudstva v svojem kraju in naj se ne spuščajo v malenkostne strankarske borbe. Zborovanje naših Nemcev V nedeljo bo v Novem sadu glavna skupščina znane kulturne organizacije Nemcev v naši državi »Kulturbund«. »Kulturbund« šteje preko dve sto podružnic, ki so razpredene po vseh pokrajinah Jugoslavije, kjer živi kaj Nemcev. Njegova glavna skupščina bo zbrala zato v Novem Sadu zastopnike vseh naših nemških sodržavljanov. Nasveti dr. Mačka občinskim odborom Kakor poročajo zagrebški listi, je dr. Maček razposlal občinskim odboTom, ki pripadajo bivši HSS, okrožnico, v kateri daje nasvete za vodstvo občin. Priporoča jim, naj pametno in varčno gospodarijo teT tako spravijo občine iz današnjega neugodnega finančnega stanja. Občinskim odbornikom polaga na srce. naj čitajo deli Antona in Stjeoana Radiča in se ravnajo po njihovih naukih Vladimir Radič na božji poti »Hrvatska straža« objavlja naslednji dopis- iz Marije Bistrice, znane božje poti pri Zagrebu: »Včeraj, na praznik Brezmadežnega spočetja D. M. je prišel semkaj peš iz Zagreba, čeprav je bilo vreme zelo slabo. g. Vladimir Radid, sin pokojnega Stjepana Radiča. Izvršil je s tem svojo zaobljubo, ki jo je bil storil v težkih in negotovih dneh, prebitih v pariškem zaporu, ko je bil v emigraciji To pobožno potovanje g. Radiča je globoko delovalo na vse tukajšnje kmečko ljudstvo.« Pa ne da bi skušali zagrebški klerikalci mladega Radiča »kaprati« za sebe. da bi se lahko na njega sklicevali v pripravljajočem se spopadu z dr. Mačkom! Počastitev Nikole Pasica Parastosu ob desetletnici smrti so prisostvovali tudi oba kraljeva namestnika, vsi člani vlade in zastopniki narodnega predstavništva — Patriarhov spominski govor Srba, kar daje smer vsemu njegovemu delovanju in ustvarjanju. V tem pogledu je bil človek brez kompromisov in mu je služba narodni ideji bila najvišja svetinja.« V nadaljnjem govoru Je patriarh orisal najmarkantnejše faze iz Pašičevega življenja in dela. Zaključil je z željo, da bi veliki lik pokojnega Pašiča bil za zgled in vzpodbudo sedanjim in bodočim generacijam, kako je treba voditi narod in domovino in kako je treba za narod in domovino živeti in delati. Beograd, 10. decembra, a. Danes ob 10. dopoldne je bila v saborni cerkvi spominska svečanost ob 10-letnici smrti Nikole Pašiča. Parastosu so prisostvovali ga. Djur- djina Pašičeva s hčerjo go. Pavlo Rašičevo, sinom Radom Pašičem ter drugimi sorodniki. Navzoča sta bila kraljevska namestnika dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovič. Člani vlade so se parastosa udeležili polno-številno, na čelu jim predsednik vlade dr. Stojadinovič in notranji minister dr. Korošec. Narodno predstavništvo sta zastopala predsednika obeh zbornic Čirič 5n dr. Mažuranič z večjim številom poslancev in senatorjev. Ravno tako so bili v lepem številu zbrani beograjski mestni svetniki z županom Vladom Iličem na čelu. Dalje so bili v cerkvi predsednik Akademije naukov dr Gavrilovič. številni inozemski poslaniki, vodilni uradniki ministrstev, predstavniki beograjskih korporacij, politični prijatelji in sodelavci pokojnika itd. Z dvora sta prisostvovala parastosu guverner Nj. Vel. kralja Jeremija Živanovič in maršal dvora Colak-Antič. Cerkvene obrede je ob asistenci 7 škofov in 10 duhovnikov opravil patriarh Varnava, ki je imel nato tudi spominski govor. Med drugim je izvajal: »Danes, po 10 letih je spomin na pokojnega Nikolo Pašiča prav +ako živ in svetal. kakor je bil tisti mračni zimski dan, ko se je za zmerom poslovil od nas. Življenje in delovanje pokojnega Nikole Pašiča jc globoko vpleteno v dogodke zadnjih desetletij našega državnega in narodnega življenja. Posebno velika jc njegova vloga pri izgradnji Srbije kot Piemonta srbstva in jugoslovenstva za veliko delo osvobojc-nja in zedinjenja. Po rodu s klasičnega juga iz okolice Te-tova je, čuteč v sebi vse lastnosti in vrli; ne tega kraja, pokojni Nikola Pašič vse svoje življenje ohranil značaj in čustva Govor predsednika vlade Po svečanosti v cerkvi je bila žalna slovesnost tudi na pokopališču, kjer se je zbrala velika množica ljudi. Ko so bili opravljeni cerkveni obredi, je spregovoril ministrski predsednik dr. Stojadinovič, ki se je spominjal dela in zaslug pokojnega državnika za Srbijo in potem za Jugoslavijo. Poudarjal je njegovo veliko trpljenje, ki mu je bilo dodeljeno v življenju. Označil je Nikolo Pašiča za političnega genija in duševnega orjaka, ki ga ni mogoče meriti z vsakdanjim merilom. Saj je v teku svojega življenja ustvaril dela, ki so ne samo preživela njega, marveč bodo preživela tudi nas vse in bodo še stoletja vzbujala občudovanje in hvaležnost. Pašič je bil borec za osvoboditev in zedinjenje našega tro-imenega naroda. Bil je zvest in lojalen sodelavec dveh velikih naših kraljev, bil je borec za socialno pravioo malega človeka. Bil je in ostal naš učitelj, naš politični vodja, naš vzornik, kakor je njegova radikalna stranka bila in ostala prednica naše Jugoslovenske radikalne zajednice, ki je torej zakonito nasledila staro radikalno stranko. Dalje je predsednik vlade v svojem govoru sporočil, da je JRZ sklenila ob sodelovanju vsega naroda postaviti Nikoli Pa šiču v Beogradu dostojen spomenik. Vsebina trgovinskega sporazuma s Francijo Minister dr. Vrbanič o ugodnostih nove trgovinske pogodbe s Francijo Beograd, 10. decembra- AA. Ob sklenitvi trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Francijo je minister za trgovino in industrijo dr. Vrbanič izjavil: Včeraj podpisana trgovinska pogodba obsega več posebnih aranžmanov. V prvi vrsti gre za dogovor o nabavi 150.000 ton naše pšenice za potrebe francoske države. Srancije se je zavzela, da nam to količino pšenice odkupi po posebno ugodni ceni. Za prvo tranšo 50.000 ton je Prizad sprejel obveznost, da jo bo dobavil do junija 1937. tako da bomo dve petini vrednosti dobili v devizah, tri petine pa po kliringu, pri čemer je vštet tudi veljavni svobodni odstotek 20%. Dobave druge transe 50.000 Ion, ki bi se izplačala štiri petine v devizah, in tretje transe, ki bi se v celoti izplačala v devizah, bo odvisna od razpoložljivih količin pšenice in od pristanka, ki ga moramo dati za drago tranšo do 15. februarja in za tretjo do 15. aprila 1937. Drugi aranžma® se nanaša na izvoz naše koruze v Francijo. Dejansko smo tudi tu obnovili aranžman z dne 10. junija 1933, ki nam jamči preferencial v višini 40% na veljavne carine na koruzo v Franciji. Ker znaša ta carina sedaj 40 frankov, bomo dobili preferencial 16 frankov za k vin tal za vse količine, ki jih bomo izvozili na Francosko. Ta aranžman je sklenjen na dve leti. Ker je treba upoštevati sitalno potrebo Francije po koruzi, smemo računati na njegovo nadaljnjo obnovo. Za zadnji kvar-tal tega leta se bo določil naš kontingent na 25.000 ton koruze in vsekakor bomo z našimi 10% globalnega kontifiSemta v teku prihodnjega leta dobili še toliko. Tretji ara_nžman vsebuje določbe o kontingentih. Poleg izjemnih kontingentov, ki smo jih dobili za jabolka in sveže slive, nam ta aranžman zagotavlja tudi znatno povišan konitiingent za fižol, ovce, ribje konzerve in kar je najbolj važno za stavbni les, ki ga izvažamo v Francijo in Alžir. Naš kontingent za Francijo se poveča od 20.000 na 30-000 ton. za Alžiir pa na 45.000) ton. Razen tega bomo dobili tudi izredno znižano pristojbino za uvoz lesa v Francijo. Četrti aranfman pomeni dejansko dopolnitev trgovinske pogodbe iz 1. 1929. V njem je Francija pristala, da se dekonsotodirajo razne postavke naše cerinsike tarife, kj so bile vezane v omenjenih pogodbah. Razen tega gre v tem aranžmamu tudi za sistematiziran prenos carinskih postavk, ki se nahajajo v pTeferencialnem dogovoru z dne 7. novembra 1931. Prvo, kar nam pri bežnem preletu tega dogovora zbuja pozornost, je enostranska koncesija. Francija nam daje celo vrs/to ugodnosti brez naših koncesij. Dejansko je osnova teh ugodnosti francoska korist, namreč, da se s povečanjem jugoslovenskega izvoza, ki bo zaradi tega nastalo, omogoči likvidacija francoskih terjatev po kliringu. vendar obseg nadaljnjih koncesij nedvomno presega ta ozki okvir. Ni dvoma, da je francoska vlada 8 to pogodbo potrdila svojo namero, da nas gospodarsko podpre, da nam omogoči izvoz ▼ širšem obsegu in da nam zagotovi zn-aina plačila izven kliringa in tako olajša ureditev raznih naših obveznosti nasproti tu-jinii. Bastid na Oplencu Beograd, 10. decembra, p. Francoski trgovinski minister Paul Bastid je bil davi na Oplenou, kjer je položil venec Da grob kralja Aleksandra I., opoldne pa na Avali. kjer se je poklonil spomeniku Neznanemu junaku. Popoldne ga je spreje-la v avdienci iNj. Vel. kraljica Marija. Ob 18. je poda! Bastid novinarjem daljšo izjavo o novi jugoslovensko-francoski trgovinski pogodbi .ter o prijateljskih političnih stikih med obema državama. Zvečer je bil na intimni večerji, ki jo je priredil francoski poslanik, ob 22. pa je e svojim spremstvom odpotoval nazaj v Pariz. Luigi Pirandello f RJm, 10. decembra. AA. Davi ob 8. je umrl književnik Luigi Pirandello. Podle, gel je pljučnici, ki jo je dobi' pred dvema dnevoma. V oporok' je Pirandello posebno poudaril, da njegove smrti ne smejo razglasiti na kakšen poseben način, njegovo truplo naj pa prepeljejo na pokopališče v navadni siromaški krati, dočim med pogrebe! ne smeio biti njeeovi sorodniki in prijatelji Dva odmeva občinskih volitev Ljubljana, 10 decembra. Pred sodnikom poedincem dr. Lederha-som sta se morala danes na obtožbo državnega tožilca zagovarjati dva Logatčana v zvezi z občinskimi volitvami, ki so se vršile letos 11. septembra. Prvi je stopil pred sodnika posestnik Franc Mihevc Obtožen je bil prestopka po § 73 zakona o volitvi narodnih poslancev v zvezi s § 52 zakona o občinah, češ da je nameraval podkupiti Lovrenca Martinčiča, kateremu je ponudil 50 Din zato, da bi volil gospodarsko listo ! Gregorja Tršarja, ne pa listo JRZ, katere i nosilec je bil Anton Maček. Mihevc je v j obrambo zatrjeval, da se je samo šalil. Vendar pa je bil obsojen na sedem dni zapora in na 120 Din kazni pogojno za eno leto. Obenem mora povrniti stroške 250 Din. Drugi je bil obtožen delavec Andrej Go-stiša iz Logatca, ki je bil obtožen, da je Francu Leskovcu ponudil devet cigar, da bi volil gospodarsko listo Gregorja Tršarja. Obsojen je bil na sedem dni zapora in na 60 Din kazni pogojno na eno leto. Niti Mihevc, niti Gostiša nista imela zagovornika. Za ukinitev Prizada Beograd, 10. decembra, p. V trgovinski zbornici se je vršil danes zanimiv sestanek zastopnikov naših trgovskih m sploh gospodarskih krogov na katerem so zahtevali ukinitev Privilegiranega zahoda za pospeševanje zunanje trgovine in urada za kontrolo našega izvoza« Božične počitnice na šolah Beograd, 10. decembra, p. Po odloku ministrstva prosvete se bodo letošnje božične počitnice na vseh srednjih, meščanskih in osnovnih šolah, v kolikor spadajo pod kompetenco prosvetnega ministrstva, začele v sredo dne 23. t. m. in končale v nedeljo dne 10. januarja. Upokojitve učiteljev Beograd, 10. decembra, p. Upokojeni m naslednji učitelji in učiteljice Vekoslar D ostal v Ljubljani, Marija Zeleznik-Jeran v Ljubljani, Angela Reisman v Mariboru, Ivan Stupica pri Sv. Petru v Ljubljani in sreski šolski nadzornik Vinko Zahrastnik v Skofji Loki. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved za danes' Na primorju in v južnem delu države bo prevladovalo oblačno vreme, delno oblačno v ostalih predelih, v primorskih krajih morda dež. Veter po večini iz vzhodne in jugovzhodne smeri. Temperatura se ne bo mnogo spremenila. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno in megleno v zaledju, vedro v Primorju. Dunajska vremenska napoved: Mirno vreme, po večini oblačno, ponoči mraz, podnevi po večini nad ničlo, na jugu pada-vacei »JUTRO« št. 28Z 3 PeleE, TT. XII. Maši kraji in ljudje Podoba In rast Ljubljane v bodočnosti Sodba in nasveti univ. prof. Ivana Vuraika Ljubljana, 10. decembra. Pred pulno za«>eueno malo dvorano v Filharmoniji je sinoči pod okriljem LjuuSke univerze predaval vscuč. prol. arh. dr. Ivan V urnik o gradbenih problemih velike Ljubljane. Predavanje je privabilo mnogo odličnih poslušalcev, arhitektov, tehnikov ln tudi velik krog ostalega občinstva, ki stalno z velikim zanimanjem ob.s-uije predavanja Ljudsko univerze. Prtdavanje tamo je bilo toliko večjega pomena, ker posega b svojimi mislimi globoko v življeiis^e naloge bodoče velike Ljubljane, ki že zdaj sicer še v grobih oblikah kaže svoje bodoče obrise. Ra-zmere in sodobni tempo mestnega življenja iz leta v leto zmerom bolj silita odločujoče činitelje, da se živo zanimajo za veliki gradbeni problem vsesplošne preureditve današnjih prometnih žil, postavitve bolnišnice, univerze in novega glavnega kolodvora. Za vse to pa je potreben sodobnim razmeram ustrezajoč generalni regulacijski načrt našega mesta. Prof. Vurnik je že takoj od kraja omenil da je današnja Ljubljana, kakršna je. podobna stari častitljivi ženi, ki ima pač svojo zgodovinsko preteklost. Njene častitljive priče so ostanki stare Emone na Mirju. znameniti Ljubljanski grad, baročne palače in cerkve po ljubljanskih farah. To bogastvo je staro že najmanj dvesto let. potem pa celi dve stoletji Ljubljana v gradbenem pogledu ni doživela posebnih novosti. Po vojni šele smo se oprijeli tudi modernizacije našega mesta: potrebno je bilo razširjenje omrežja električne železnice. Ljubljana čedalje bolj raste preko Mirja na Barje in proti severu do Save. Arhitekt Plečnik je skušal odkriti stare lepote mesta in je tako preuredil Trg sv. Jakoba, potegnil je biserno verižico žarnic od Tivolskega gradu preko Aleksandrove ceste do Pošte, uredil je Vegovo cesto z Napoleonovim spomenikom. Mestni trg in Trg sv. Florijana. Potrebno pa bi bilo rešiti vprašanja, ki posegajo globlje v življenjsko telo našega mesta. Taka vprašanja so: zgradba banske palače rta Muzejskem trgu, poglobitev glavnega kolodvora, moderna ljubljanska bolnišnica, postavitev spomenika kralju Aleksandru, ureditev prometnih razmer. V glavnem gre za ustvaritev načrta, ki bo določal ureditev celega mestnega organizma. Ni dosti, da se zadovoljimo samo s kako subjektivno, akademsko rešitvijo takih problemov. Marveč je treba upoštevati vse razvojne možnosti sodobnega življenja. Po mnogih mestih proučujejo regulačne načrte vsakih pet let, Poglavitne važnosti pri ureditvi mest pa so prometne žile s svojimi zvezami z neposredno okolico in daljnim velikim svetom. Lega našega mesta nudi dve črti,za tranzitni promet: prva vodi ob savskem koritu, druga pa je sla že skozi staro Emono od juga proti severu med Rožnikom in Gradom. Druga prometna črta je ostala v veljavi še danes. Prometno črto ob savskem koritu z vzporedno železniško progo, ki se oddaljuje proti Gorenjski, pa bi bilo treba premakniti bolj proti seveni k Savi, ker so zdaj najboljše prilike za razvoj mesta pač ns. severni strani. V današnjem času razvitega avtomobilskega prometa ne ustreza več niti stara Emonska oesta. Potrebno bi bilo to cesto obenem 7, železniško progo prestaviti za Rožnik v dolino med Rožnikom in Polhovgrajskimi griči. Nova velika Ljubljana bi imela nova železniška odce-pišča: za dolenjsko progo pri Sneberju pri Devici Mariji v Polju, za Vrhniko pri Brezovici, za Kamnik pri .Jezici. Za ureditev tega omrežja bi bila potrebna dva krajša predora: eden za Golovcem pri dolenjski železnici. drugi pa severozapadno od Viča na tržaški progi. Za avtomobilski promet bi uredili posebne »auto-strade«, prva bi prišla z Gorenjskega in bi Sa vzporedno z železnico za Rožnikom, tu nekje bi se posebna črta odcepila proti Trstu, druga W vodila preko Ljubljanskega barja proti Sušaku in mimo Skofijice preko Dolenjske do Zagreba. Tretja črta gre proti severo-vzho-du preko Štajerske v Avstrijo. Te trase je mogoče zgraditi, ne da bi bil moten obstoječi red v sedanjih prometnih prilikah. Vso. obstoječe železniške trase je mogoče uporabiti za glavne izpadne žile velike Ljubljane, obenem pa bi s tem našlo zaposlitev za daljšo dobo vse naše brezposelno delavstvo. Nova postajališča pa bi posredovala dobro zvezo s periferijo mesta. Ker je to samo poglavitna in nekaka osrednja izhodna zamisel, ki se mora prej ali slej uresničiti, bi se moglo šele po njeni udejstvitvi pristopiti k določitvi prostora za stanovanjske hiše, parke, tvornice. javna poslopja, letališče in drugo. Nato šele bi prišla na vrsto olepševalna dela. Zanimivo je vprašanje, kako bi izgledala rešitev glavnega kolodvora. Prof. Vurnik je pokazal tri podrobnejše načrte, ki so jih izdelali njegovi trije učenci za svoje diplomsko delo. Načrti prikazujejo zamisel kolodvorskega okraja, zazida vo Rožne doline. tretji pa sredino ob Ljubljanici. Zanimiva je rešitev glavnega železniškega postajališča v obliki čelnega kolodvora. Po sedanji železniški črti od Zaloga bi vodila nova izpadna cesta, ki bi se cepila na Ma-sarvkovo cesto in na cesto, ki bi šla pred novim glavnim kolodvorom do dveh izpad-nih cest na današnjih trasah gorenjske in kamniške proge. Z rešitvijo zazidave v Rožni dolini bi dobili obkrožile ceste, 8 podhodi in sličnim, poleg navadnih stanovanjskih cest. Predavatelj je nato opozoril na pomen in razliko autostrad in takozva-nih zelenih poti med stanovanjskimi bloki, poudaril pa je zlasti, da je Ljubljana okoli 50 let za zapadno Evropo glede spoznanja, kako je treba zidati stanovanjske bloke. V nadaljnjih izvajanjih se je dotaknil zidave nove bolnišnice. Načrt arhitekta Hiusa siceT ustreza vsem formalnim zahtevam, vendar pa bi *>e bolnišnica, ki naj bi bila na prostoru šentpetrske vojašnice, z ustvaritvijo velike Ljubljane preveč približala prometnemu in industrijskemu delu ostalega mesta. Tudi zdravniški predlog, po katerem naj bi stala bodoča bolnišnica nekje za Rožnikom, ni zdrav, ker je tam preveč vlage zavoljo megle. Po predavateljevem mnenju bi bil najbolj primeren prostor v severnem predelu Ljubljane onstran Save v zavetju Oljske gore, kjer so tudi vsi pogoji za razvoj univerzitetnega naselja. Predavatelj je nato še kritično premotril načrt za preureditev Muzejskega trga in bodoče banske palače, nanizal je pa tudi nekaj svojih tehtnih originalnih pomislekov, ki jih bo treba uvaževati. Glede postavitve spomerika pokojnemu kralju Aleksandru je prof. Vurnik poudaril, da mora stati tako, da bo s svojo okolico v organski povezanosti. kar pa pri dosedanjih načrtih pogreša. Na kraju je predavatelj nagla sil. da bo mogoče o vseh teb Številnih načrtih veljavno razpravljati šele tedaj, ko bo mestna občrna poskrbela za sodobnim razmeram ustrezajoč generalni regulacijski načrt mesta Ljubljane. Kovačnica tisočakov odkrita Tiralica za znanim ponarejalcem Francem RupniJcom Maribor, 10. decembra orožnikov postala pozorna, prepilila sta ▼ strahu pred aretacijo železno omrežje na Maribor in okolica sta pod vtisom senzacionalnega odkritja široko zasnovane po-narejevalnice tisočdinarskih bankovcev, ki je bila nameščena v posebni sobici, pripravni in prirejeni za neopaže.no ponarejanje. V Zgornjem Radvanju pri nekem posestniku so se zglasili orožniki, da izvršijo hišno preiskavo. Sinočnja hišna preiskava je izkazala nepričakovane rezultate. Ob vstopu v hišo dotičnega posestnika so našli orožniki tamkaj posestnika in dva druga moška. Na prvi pogled ni bilo nič sumljivega. Toda kmalu so orožniki zapazili v steni prve sobe posebna vrata, ki vodijo v drugo sobo. Ob vstopu v to drugo sobico so orožniki zapazili na tleh razne priprave, ki so služile za ponarejanje tisočdinarskih bankovcev. Tudi so ležali vseprek že nekateri ponarejeni tisočdinarski bankovci sredi cele zaloge barv, papirja in drugih po-narejevalnih sredstev. Ko so vstopili k zamreženemu oknu, so orožniki ugotovili, da je bilo železno omrežje na oknu prepilje-no. Kmalu so lahko ugotovili, da sta v času hišne preiskave bila v ponarejevalnici zloglasni ponarejevalec denarja Franc Rup-nik, ki je bil pred nedavnim izpuščen iz tukajšnje kaznilnice, ter neki brezposelni mesarski pomočnik iz Studencev, ki mu je pri tem pomagal. Očitno sta ob prihodu Kari Adler, ki ima na vesti šentiljskega pismonošo Zunka je bil v sredo popoldne izročen mariborskemu sodišču oknu ter nato skozi okno pobegnila na prosto. Orožniki so neumorno na delu, da izsledijo nevarnega ponarejevalca Franca Rup-nika. Za njim ter mesarskim pomočnikom je izdana tiralica. Razen tega so orožniki v zvezi s tem senzacionalnem odkritjem aretirali tri osebe ter jih oddali v zapor mariborskega okrožnega sodišča. Franc Rupnrik je v kriminalni kroniki znano ime, saj je bil zapleten v skoro vse procese zaradi ponarejanja denarja, ki so bili v zadnjih letih pred tukajšnjim okrožnim sodiščem. Franc Rupnik je nedavno tega odsedel svojo zadnjo zaporno kazen zaradi ponarejanja denarja v tukajšnji moški kaznilnici in je bil prijavljen kot podnajemnik pri neki stranki v Vojašniški ulici, kjer pa ga ni bilo skoro nikdar na spregled. Po poklicu je fotograf in se je v zadnjem času mudil pretežno pri dotičnem posestniku v Zgornjem Radvanju, kjer sn je urejeval ponarejevalnico ponarejenih bankovcev. Orožniki poizvedujejo, kje je Rupnik dobil potrebna finančna sredstva v svrho nabave potrebnih kemikalij in drugih sredstev, ki služijo ponarejevanju takšnih bankovcev. Zdi se, da se je v ta namen organizirala posebna delniška družba ponarejevalcev ter se v svrho razčiščenja afere vršijo intenzivne ter obširne preiskave. Od pastirja do milijonarja Tragična smrt Daka Selakoviča Radatoviči, 9. decembra. V Dragi pri Radatovičih, kjer je močna naselbina unijatov, smo pokopali našega rojaka Daka Selakoviča, ki je bil ugleden in bogat mož. Ob veliki udeležibi tudi od zunaj smo ga izročili v naročje domače zemlje, čeprav je umrl na tragičen način v Ivančni gorici na Dolenjskem. Daiko Selakovič je preživel mlada leta doma v Dragi. Bil je preprost, toda bister pastirček. Polagoma se je iznajdljivi mož vzposobil v kupčij^kih poslih, postal je ži- Praga med Miklavžem in Božičem V Pragi je med Miklavžem in božičem višek sezone. V znamenju teh dveh praznikov si nadeva velemesto svoja najlepša zimska oblačila. Nikdar v letu niso izložbena okna vseh mogočih trgovin tako krasna kakor ob tem času, nikdar tolikanj vabljiva in zapeljiva; nikdar v letu ne blešči velemesto v tolikih lučeh kakor med Miklavžem in božičem. Poezija srednjeveških legend je vseskozi komercializirana; skozi njo se vabijo reke denarja. V tem pogledu je Praga taka kakor vsa druga mesta. Toda komereializacija zahteva vedno neko iznajdljivost in povzroča s svojimi reklamnimi triki tipično velemestno lepoto. Potratno razkošje luči .celi slapovi barv, ki ti z vseh strani vdarjajo v mrežnico, razne tehnične reklamne naprave, kakor so avtomati in vrtila vseh vrst, slike in najlepši predmeti, ki jih spretni aranžerji postavljajo v izložbena okna. vse to daje večerni zimski Pragi neodoljivi čar izrazito velemestnega značaja, Bat'a je imel te dni v svoji stekleni pa.-lači na Vaolavskem trgu več nadstropij visoko transparentno sliko sv. Miklavža; sedaj ba gotovo razobesil božička. Kričeča senzacija, A tudi v drugih velikih trgovinah praške City so vešči aranžerji tekmovali, kako bi iz legende o sv. Miklavžu izbili čim več denarja. Sedaj, ko je dobri dolgo-bradec s svojim mitološkim spremstvom izginil v teminah pravljične noči. bodo segli z isto iznajdljivostjo po božičku, tej ljubki, otroški prikazni, čistemu vtelešenju dobrote in miTU. Njegov davni misterij spreminjajo s tehničnimi pripomočki v reklamne trike — v čast in slavo mogočnega Pluta, boga bogastva. Nič ugovora; tako delajo po vsem svetu. In poglej samo po Pragi koliko okusa imajo preklicani aranžerji, ti skriti poeti izložbenih oken in svetlobnih reklam. Kako ti skušajo z belimi barvami pričarati ,poezijo zime. snega in božičnega veselja, kako ti skušajo preslepiti oči, da ti lažje sežejo v žep. Velemestni promet pa polje vsenaokrog, City utripa v lučeh; božič bo, treba se bo preskrbeti. In trgovine se tako polnijo, da se ponekod naveličaš čakanja. Dan pred Miklavžem so bile vprav zabasane ljudske prodajalne TETA in AZO, v katerih dobiš za majhen denar vse — od obloženega kruhka do igrač, perila m najrazličnejših potrebščin. Ta naval v najcenejše trgovine je značilen socialen migljaj razkošni velemestni City: največ kupcev je tam. kjer dobiš za najmanj denarja največ blaga. Kaj kvaliteta: to. da nadomestiš otrokom in bližnjim radodarnega Miklavža, to je važno, ne pa. kje je Miklavž kupoval. Na Karlovem trgu imajo tudi velik Miklavžev in predbožični sejem, ki bi spominjal na ljubljanskega. če bi ne bil znatno obsežnejši in razgibanejši. To veliko mesto, čigar trgovine 80 tabo spretno komercializirale poezijo miklavžev-skih in božičnih legend, organizira zimsko pomožno akcijo v znamenju božičnih dreves. ki so jrh še pred Miklavževim postavili na trgih. Posebno lepo je urejeno »božično drevo republike* na zgodovinskem Staro-mestnem trgu z edinstveno kulisarijo aristokratskih palač, gotičnih zvonikov Tjt>- ske cerkve in monumentalno lepe staro-mestne posvetovalnice. Nad 10 m visoka smreka se vzpenja nad trg, kakor da bi hotela doseči Tvnske zvonike; vse veje eo prepredene z raznobarvnimi električnimi žarnicami, ki zvečer s svojim barvnim sijem opajajo pogled. Pod smreko je planinska koča iz lesa s starinskimi dekoracijskimi risbami v slogu ljudske umetnosti, prostor je ograjen in na njem postavljen velik napis: »Iz vaših darov vzcvete otrokom veselje«. Pred ograjo so nabiralniki, na posebno ploščo pa vpisujejo vsak dan nabrar ne darove v denarju. Mestni uslužbenci sprejemajo darove v blagu. Božična drevesa republike tvorijo važen del praške zimske akcije. Bli-zu matičnega drevesa na Staromestnean trgu vstaja kakor veliki kli-car k narodni m človeški zavesti mogočen spomenik Jana Husa z napisom: »Ljubite se. vsakomur privoščite pravico in resnico«. Sezonski sijaj zimske Prage, živahnost njenih številnih zabavišč, blesk morja njenih luči nas kajpak ne more premotiti, da bi ne videli bede, ki zakriva svoj ra/zcefra-ni plašč v umeitnem sijaju velemestne City. Kakor da se ravnajo po betedab Dostojevskega. ki pravi nekje, da razume, če trpe odrasli, ne razume pa krute ravnodušnosti usode nasproti trpljenju otrok, posvečajo v Pragi velik del zimske pomožne akcije otrokom. Za otroke gre denar, ki se zbira pod drevesi republike. skr+>i za otroke bo namenili celo mrežo prireditev, ki so B» vršile minule dni p«d skupnim naslovom »teden mladine«. V Husovi ulici so priredili pre&anim/ivo »razstavo o življenju mladine«. Druga razstava, ki si je nadela ime po romann Karla Novega »Chceme žit« /Tločemo živeti), postavlja pred narodovo areeifc problem nezaposleno mladine, ki T * vfnaM snšetar In je napoMeB Je* kar Km p rekup Sevati z živino. Kupčija mu je Ha izredno po sreči. Pa je tudi bil Dako mož poštenjak in nad vse marljiv. Ni ga bilo sejma, da ga ne bd obiskal sam in kupoL. val živino. Dolenjski kmetje so vedeli: kar kupi Dako, plača pošteno. Zato je imel vedno velik kup trgovskih prijateljev in zveze na vse strani. živino je prodajal raznim ljubljanskim pa tudi drugim domačim tvrdkaan. a seseda jo je pošiljal tudi čez mejo. Cvetoča kupčija mu je donašala obilo dohodkov. Selakovič je bil pravi selfmademan, ki se Je z lastno marljivostjo in spretnostjo prikopal do lepega premoženja. Pred desetletjem je vložil prihranke, nad milijon dinarjev, v Prvo hrvatsko štedianico, ne da Ibi slutil, da bo vse skupaj nekoč zamrznilo. Mož pa je imel tudi več hlšin posestvo. V poslednjem času je bil zaradi usode svojega denarja precej zaskrbljen. Zamrzli kapital ga je skrbel in svojim prijateljem je tožili, da se boji bodočnosti. Prijatelji so ga tolažili, toda preskrbni mož je vendar podlegal mračnim mislim. V Ivančni gorici v Jakoševi gostilni je eedel v družbi prijateljev in je bil videti močno potrt. Pravil jim je, da si bo vzel življenje. Znanci so ga seveda tolažili, da bodo nezdrave gospodarske razmer« obrnile na bolje. Okrog polnoči se je druž- ba raaffla, Dako Selafiovte pa Be je odpra-Tih k počitku. Jakoševlm je Se naročil, naj ga prihodnje jutro pravočasno zbude... Naslednje Jutro so goebllničarjevi zaman trkali na Selakoviičeva vrata. Bilo Je treba oditi na sejem, pa se gost ni odzval niti razbijanju po vratih. Jakoševi so zaskrbljeni pomislili, da se mu je zgodilo kaj hudega Vlomili so v tujsko sobo ^kazi okno in ostrmeli. Selakovič se je bil obesil na palico okenske zavese, ki jo je naslonil na posteljo im na nočno omarico. Obupno dejanje je gotovo storil takoj ponoči po vstopu v spalnico, ko je bil še ves oblečen. O tragičnem dogodku so obvestili stiške orožnike. Komandir Jordan je preiskal Selakovičevo imovino in ugotovil, da je imel nesrečni mož pri sebi 70.000 Din, 700 lir, nekaj dolarjev in drugih valut. Vse, kar so našli pri nesrečnem gostu, so predali v shrambo sreskemu sodišču v Višnji gori. V Dragi je zapustil vimegradno posestvo, v Ljubljani pa veliko hišo v Gregorčičevi ulici. Nesrečni Dako je bil star 60 let in je bril še samec. Vse svoje premoženje je zapustil svoji sestri. Kakor se glasi oporoka, ki jo je imel Ohranjeno pri gospej Slamičevi v Ljubljani. Smrt miroljubnega in poštenega živinskega trgovca je odjeknila mučno v vsej okolici. Spoštovali smo ga številni prijateljL Naj si odpočije po skrbi im dela polnem življenju! Geraldina Katnikova se danes predstavi • • V Kinu Matici bo danes premiera odličnega filma »Irena«. Poleg slavne Lil Dago-ver igra glavno vlogo komaj 16 let stara Geraldina Katt, katere nastop bo za Ljubljančane tem bolj zanimiv, ker je ta mlada umetnica po rodu Ljubljančanka. Nje- no rodbinsko hne je Katnik in v Ljubljani je tudi hodila v osnovno šolo, pa ima od takrat še celo vrsto znamk in prijateljic. Film »Irena« je doslej še povsod dosegel lep uspeh, zlasti pa si je Katnikova pridobila vsa STca in zbudila tako pozornost, da so avstrijski in nemški listi pisali o njej cele članke. Hvalijo njeno prirodno igro brez vsake afektacije, njeno plastično mimiko in njeno neprisiljeno živahnost, iz česar vsega sklepajo, da ima izreden gledališki talent. Baje je dobila tudi že celo vrsto ponudb od raznih filmskih družb. Zdaj filma v Monakovem za film »Pevec Nj. Vi-sočanstva«, v katerem je njen partner slavni tenorist Gigli. Za prihodnjo sezono je dobila ponudbo za angažma na dunajskem državnem gledališču, nekdanjem Burgthe-atru. za bolnišnico Ljubljana, 10. decembra. Društvo medicincev je na svojem občnem zboru pred dnevi sprejeli naslednjo resolucijo, za katere objavo smo naprošend: Pravica vsakega kulturnega naroda Je, da ima svojo popolno univerzo, ki ustreza njegovim kulturnim potrebam. Slovenci sicer imamo univerzo, ki pa tej zahtevi ne zadošča. Ena najvažnejših fakultet, medicinska, je okrnjena, nima kliničnih seme- strov, tako da so medicinci po dveletnem študiju v Ljubljani prisiljeni, nadaljevati študij v ZagTebu aH v Beogradu, kar je združeno z visokimi stroški, in je zaradi tega siromašmejšim slovenskim študentom dostop na medicino zaprt. Pa tudi okrnjeni del medicinske fakultete nikakor ne nudi študentom tega, kar bi mu morala nuditi dobra univerza. Anatomska predavalnica je nameščena v eni izmed sob prosekture ljubljanske bolnišnice, kjer se vrše izmenoma ofodukcije in predavanja, m medtem ko se študentje drenjajo v tem smrdljivem slabo prezračenem prostoru, ki ne ustreza niti minimalnim Mgiemkim predpisom, medtem ko narašča, procent za jetilko obolelih medi-cincevi od leta do leta, sameva v istem poslopju velika anatomska predavalnica, za katero se kljub 16-letnim prošnjam in intervencijam nI posrečilo dobiti od vlada kredita v mesku bore 1S0.000 Din za inventar. Nič bolje ni s kemičnim laboratorijem, ki je nameščen v kletnih prostorih anatomskega instituta ter je mnogo premajhen in ni niti zadostno osvetljen, niti zadostno preskrbljen z zračno ventilacijo. Kako obupne so razmere v ljubljanski bolnišnici, ki kričeče nasprotujejo zdrav, stvenim in higienskim potrebam bolnikov^ spozna lahko vsak laik. študentje smatrajo, da je pravica slovenskega študenta, študirati doma, da je pravica slovenske univerze, da ji je omogočeno delo v vseh panogah znanosti, da je pravica slovenskega ljudstva, da ima v svojem središču zdravstvene zavode, ki v vsakem ozim ustrezajo predpisom moderne medicine im. ki mu mudijo pomoč pri vseh vrstah bolezni. Zato se občni zibor Društva medicin-, cev pridružuje upravičeni zahtevi slovenskega ljudstva in poziva vse odločujoča činitelje, zlasti pa kraljevsko vlado v Beogradu, da se vstavijo v državni proračun za leto 1937/38 krediti za zgraditev nove klinične bolnišnice v Ljubljani, HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE CELJE LJUBLJANA MARIBOR OBRESTNA MERA ZA VLOGE ZNAŠA do $o|o ZA VLOGE IN OBRESTI JAMČI DRAVSKA BANOVINA Z VSEM SVOJIM PREMOŽENJEM IN VSO SVOJO DAVČNO MOČJO. tragičnem obdobju velike krize tirja svojo pravico do skromnega koščka človeške fereče. Take so senčne in solnčne Btrani •prelepe Prage. Tiste dni so bili v Pragi aprilski dnevi: $olnce se je menjavalo z dežjem, toplota k. ledenim vetrom. To je dajalo ulicam še večjo razgibanost in spravljalo ljudi na cesto. In zopet, kakor v lepih poletnih dneh, £0 se postavljali na križišča tihih uliO Starega mesta potujoči godci in igrali. Njm hove melodije iz Smetanovih ali Schuberto* vih skladb so tekmovale ,z mrzlim vetrom, ki je žvižgal preko streh in vzbujal drugo jmislr { Misli na mrzla SloveSka srca* na bedo* m krivico, na zimo in starost, na bolezen, in smrt, A življenje je teklo dalje. . . Matineja ZJt.D. FILM, KI BO OSTAL KOT NEPOZABNA EPIZODA V VASEM SPOMINU! IT DfffAH A Paula Wessely mL iT I £r U !J A Kari Lndwig Diehl Kontrasti življenja ln povojne dobe! Matinejske cene Din 3.50 in 5.50. DANES v ELITNEM KINU MATICI ob 14.15 z dopolnilnim sporedom, i miMii—■!—i" I iircnigffiiuii ii>irrrrMUB«HrBMnnTmw?awB omače vesti * Novi poljski konzul v Zagrebu. Včeraj je oasiopil svoje mesto novi poljski generalni konzul v Zagrebu g. VViktor Szczepan fol ki je bil doslej svetnik poljskega poslaništva v Beogradu. Napravil je nastopne obiske pri predstavnikih zagrebškega javnega življenja. Novi generalni konzul je po rodu iz bivše avstrijske šlezi;e in je za časa vojne vstopil v avstrijsko konzularno službo. Po vojni je bil prevzel v diplomatski stalež svobodne Poljske pa »e služboval izmenoma v zunanjem ministrstvu in pri poljskih poslaništvih m konzulatih v inozemstvu * Vozne olajšave za rezervne oficirje. Legitimacije za šestkratno enosmerno želez niško vožnjo po polovični ceni v vseh razredih potniških in brzovlakov se bodo za leto 1937. pričele izdajati že v decembru. Prijave reflektantov s področja ljubljanskega vojnega okrožja naj se dostavijo čimprej pododboru, ki daje vsa potrebna pojasnila. Pismenim vprašanjem je treba priložiti znamko za odgovor. Ustmena pojasnila se dobe ob torkih in petkih od pol 18 do pol 19. ure v pisarni pododbora. Opozarjamo rezervne oficirje, da se bodo legitimacije izdajale le do 31 januarja 1937. Udruženje rezervnih oficirjev, pododbor, Ljubljana. * Grmskim absolventom Gorenjcem priglašenim za udeležbo na proslavi kmetji ske šole na Grmu, ki nimajo zveze v nedeljo zjutrai na dolenjski vlak v Ljubljani in morajo zatorej dopotovati v soboto popoldne, ee sporoča, da je preskrbljeno za brezplačno prenočišče do 60 mož. Komanda uiesta te namreč velikodušno ponudila prenočišča na snažnih vo;aških posteljah v zakurjenih sobah stare gimnazije v središču Novega mesta. Razen tega bo mogoče prenočiti po znižani ceni pri Windiecherju na kolodvoru in v Kandijii in mogoče še v kakem drugem hotelu. Nekdo od crmskih inštruktorjev bo pr vsakem pop^danRkern vlaku v soboto na postaji v Novem mestu za nadaljna po« ■asnila Na svidenje! Pri neredni stolici, napihnjenosti črevesja zaradi zagatenja, odvaja naravna »Franz-Josefova« grenčica zaostanke prebave, nakupičene v črevesju. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« naravna grenčica s popolnim uspehom pri moških, ženah in takisto pri otrocih. »Z. ffi! a »t 16485/35 * Omahnila je v prerani grob. Iz Poljčan nam pišejo: Na praznik je v Poijčane dospela iz Ljubljane vest, da je v Šlajmerjevem domu. kamor je pred nekaj dnevi šla iskat zdravja, preminula gospa Tonca Ogoreutzo-va. hčerka ugledne Laknerjeve rodbine iz Novpua mesta Nepričakovana novica je vse navdala s sočutjem nad izgubo te m'ade, komaj 44 letne g<*pe. Še jo vidimo zdravo, veselo, kramljajoco v družbi moža, prija* te!:ev in znancev in že nam je spomin na n o zagrenjen. Pokojnino so prepeljali iz L-ubljane v Maribor Štiri leta je živela med nami Ne bo je več med nas, k dragemu soprogu, s katerim je preživela 18 let, ne k 15 letnemu sinu šestošolcu. zaman bo čakala mamice 9 letna Doris. Ko se bodo pomladi prebudile njene rože. njenih več sto tulipanov, ki jih je z redko ljubeznijo gojila pokojna gospa, ne bo več njene milu" joče in božajoče roke. ki je povsem ne pri čakovano omahnila v prezgodnji grob. Bodi ji ohranjen svete! spomin! 4 Novi grobov1. V Ljubljani je unwla gospa Kristina Hočevar jeva z Vrhnike, po rodu ?adnikarjeva, vdov.i lekarnarja in mati narodnega poslanka Stanka. ki je nasledil očeta, magistra Stanka v Šiški in gospe Marinke, soproge odvetnika dr. Antona Andrejčiča. Uglodna gospa je učaka-la 71 let. Danes ob 14. jo bodo prepeljali v/ palače Dunav na Zgornji Brnik potem pa na pokopališče v Cerkljah. — Na Celovški cesti 89. v Ljubljani je umrl« gospa Ljudmila Maurerjeva. posestnica. K 'večnemu počiViku jo bodo spremili jutri ob pol 14. — V Mariboru ie rmrl g. Janko Firbas, višji poš!ni kontrolor stair šele 44 let. Pogreb ho danes ob 16. na magdalemskem pokopališču. — Iz mrtvašnire na Vidovdan-ski cesti v L jubl.ianp bo jutr: ob 16 nastopil svojo zadnjo pot g. Andrei Kunstefj, paznik prisilne delavnice v pokoju Dnse-nnva no rodu Medvedova, posestnica v Gaberjib. se«tw» nepozabnega nokoinega msgr. dr A iT on a Medveda. fvv-sega nrofecor:knpn,: in.tr; ob is. v Dobovi-— V bj-mmi prt R^Vekn i" rie-^dne wr,! pocec-f-'?1* in kovi=ki mojster n France Rmn. Kako t»r:1 'V Ml noko5"sk

šimi napakami spremenil motorizirano. kočo v avtorizhrano C«ic!\ kar je vendarle predebel n^misel in moramo 'o nero Ino«t popraviti * Kr>7.s 7«In»vsfva ie v marsikateri banovin' pnfiko huda kakor pri na«. Tako je v Rar:alu.ki. v stalno nanredniočem središču vrbaske banovine v bolnišnici «amo no* -te! j. bolnikov pa ie stalrn nad 100 rie>r--ke<7a zavoda Bolnišnica pa «> ho 5e dalje razviiata dokler no bo tpbkn oiskrhovala Tto * Slaničeva koča bo oskrbovana za božične praznike, tako da bodo mogli smučarji planinci praznovati božične praznike visoko pod Triglavom. Postojanka bo odprta od 24. decembra do 6. januarja 1937-Okolica Staničeve koče je globoko zasnežena tei so že sedaj idealne snežne razmere za smučarje. Visokogorski svet nudi vse čare smuka ter razmah na prostranih snežiščih Oo ugodnih anežnili prilikah bo SPD v Ljubljani priredilo za bož;čne praznike smučarsko ture s Staničeve koče čez Hribarico v dolino Triglavskih jezer ter na Komno Nošnjc prtljage prevzame oskrbnik Lojze Rekar, kj biva v kraju Gor. Radona pri Mojstrani. Triglavski dom na Kredarici za božič ne Po odprt. Kašelj ist h?Ipavost ublažijo Mr. Bahovčevi „$mreha"-bonboni sestavljeni lz smrekovega ekstrakta ln mentola Radi tega zrahljajo katar, olajšajo izločevanje sluzi ter 'esin/icirajo usta in grlo. - bonboni v 'ekarnan m drogenjah zavitek Dtn 4-- tn 3.—. Apoteka Mr. L. Bahovec UflJBUANA Kongresni trg štev. li * Novo smučarsko pot na Veliko Planino je napravilo Osrednje društvo SPD od gostilne pri Jurčku v Črni mimo Kranj: skega Raka preko Male Planine v kočo na Veliki Planini. Ob 3obotah popoldne po prihodu vlaka ob 14 36 vozi avtobus do >Jurčka«, enako v nedeljo zjutraj po prihodu prvega vlaka ter čaka pri »Jurčku« do 17.15. ure, da se morejo smučarji vrniti pravočasno na večerni vlak proti Ljubljani. Od Orne je smučarska pot speljana do Kranjskega Raka. odkoder zavije v položnem loku preko Gojške Planine aa Malo Planino ter dalje do koče na Veliki Planini Velika Planina ma najprostranej-ša, položna smučišča, tam najde primerne terene začetnik in izvežbar, smučar. * Najdražje stavbišče v Zagrebu. Kakor poročajo zagrebški listi je tvrdka Tivar kupila v Zagrebu na Jelačičevem trgu stavbišče kjer si bo postavila poslovno palačo. Stavbišče je plačala po 31.250 Din za kvadratni meter kar znači najvišjo ceno, ki ;e bila doslej v Zagrebu plačana za kako stavbišče. * Zbirk« nsfprfljiibtleaejSlfe slovenskih mladinskih pesmic sa klavir v priredbi Josipa Pavčiča, ki je znana pod noslovom »Našim malčkom«, je izšla v III. izdaji in se dobi po vseh knjigarnah. Zbirka je napru memejše božično darilo našim malčkom, ki igrajo klavir. * Družba sv. Cirila in Metoda prosi svoje podružnice, da nakažejo čim prej letošnje prispevke, najkasneje pa do 25. L m. * Za božična in novoletna voščila uporabljajte razglednice naroduo-obrambne družbe sv. Cirila in Metoda, ker ee uporabi čisti dobiček v narodnoobrambne svrne. Upoštevajte tudi pri tei priliki: Mal položii dar. domu na oltar! * Božični avioizlet. Gorica _ Trst. Benetke _ Padova. 24—27. XII Priglasite se takoj. Pojasnila zastonj. »Po božjem svetu«. Ljubljana. VVolfova 1. iz Ljubljane u— Praznik v kuhinji im j. Vel. Kraljice Marije. Dijaška kuhinja Nj. Vel. kraljice Marije, ki posluje pv*! okriljem Jo.ske poliklinike. si je za svoj hišni praznik izbrala god Nj. v is kraljeviča Andreja, da s tem izkaže svojo hvaležnost vladarici, ki s svojo velikodušno redilo subvencijo omogoča, da je lepo število siroma .An rb dijakov vsak dan deležnih toplega obeda. V soboto je po pravoslavnem koledarju god sv. Andreja in v kuhinji bo tedaj ob med prazničnim obedom skromna, intimna slovesno« t. u— Dirigent Ikcnomov je obolel in zato bo nocojšnji veliki simfunicn. koncert ljub-ijanake Fili armonije dirigiral kapelnik narodnega gledališča g. dr. Danilo Sva-ra. h.a-peuiik dr. švara je priznan kot izvrsten, temperamenten dirigent, ki z vso ves.nosljo pripravlja umetniške izvedbe pod svojo taktirko. O deiih, k: se bodo izvajala ia nocojšnjem koncertu, govorimo podrobneje v današnji kulturni rubrik). Prodaja vstopnic je ves dan od 8. dalje v knjigarni Glasbene Matice, od 19. ure pa v blagajni pred unionsko dvorano- Opozar/emo tudi na spored, k; :ma kratko razlago posameznih del. — Za jutr. zvečer opozarjamo na koncert koroških pevcev Eden najlepših klavirskih koncertov letošnje sezone bo nastop našega odličnega panista Antona Trosta v ponedeljek ob 20. v mah fil-harmonični dvorani Iz bogatega sporeda opozarjamo predvsem na izvedbo sk:adb domačih avtorjev, dalje na Bethovnove variacije in na Chopinovo sonato. Vstopnice dobite v knjigarni Glasbene Matrice «— Skupna seja karitatrvnih organizacij. V evrho končne ureditve božičnega obdarovanja se bo vršila seja zastopnikov vseh kari tativnih organizacij na mestnem poglavar* stvu v sejni dvorani v torek dne 15. decetn bra ob 17. Vabljene so vse organizacije, ki so sodelovale na dosedanjih sestankih. Posebnih vabil mestno poglavarstvo ne bo pošiljalo. Vsaka organizacija naj prinese s seboj svoj seznam obdarovanrev. n— Društvo »Soča« matica naznanja, da bo predaval v salonu Zvezdi to soboto ob pol 21. utriv. prof. g. Aleksander Maklecov o »Zakonu in rodbini v sodobni Rusiji«-Predavatelj bo zajel snov iz zanimivega pro--blema, ki je rodil zelo obširno literaturo ne samo v Rusiji, temveč tudi v Zapadni Evropi in Ameriki. Seznanil bo poslušalce s položajem zakona, žene in rodbine v sovjetski Rusiji, počenši od prevrata vse do najnovejšega časa. V dobi. ko se skoro povsod slišno glasovi o krizi zakonskega in rodbinskega življenja, bo aktualni predmet predavanja prav gotovo pritegnil nase po zornost poslušalcev. *Sočank in prijatelji udeležite se vsi tega 'epega, zanimivega in aktualneara predavanja. Ne zamudite izvan= redne prilike! Vabljeni vsi in vsem prost vstop. Simfonični koncert Ljubljanske filharmonije bo danes ob 20. uri v Cnionski dvorani. Prodaja v Matični knjigarni. u— Matineja ZKD. Zveza kulturnih društev prLnaša kot svojo matinejo film »Epizodam. Kraj dejanja: Dunaj, staro glasbeno mesto, kjer je povojna doba udušila Schu-bertove pesmi in Straussove valčke. Name; sto njih je zavladal prehrupni iazz, ki je v eni izmed neštetih epizod izzvenel v strel. Tu se začenja film. Razvija se borba med iskrenim živijenskim hoteniem z zablodami okuženega časa. Ta borba je bila izvojeva na do konca. Glavna junaka, Pavla Wessely in Kari Ludvik Diehl, sta jo podala do zadnje potankosti doživeto. Poudarjamo že danee: Film bo ostal kot nepozabna epizoda v spominu vsakogar, kdor ga bo videl! Predstave v Elitnem kinu Matici danes in jutri ob 14.15 in v nedeljo ob 10.30. z bogatim dopolnilnim sporedom pri matinejskih cenah 3.50 in 5.50 Din- Vsem, ki se zanimajc za življenje slovanskih narodov in za Slomšekovo zadevo ter Ciril-Metodovo idejo, priporočamo, da si naročijo za letno naročnino Din 15.— krasen ilustriran mesečnik »Kraljestvo božje" uprava Maribor. Prvo številko pošiljamo brezplačno na ogled. u— K nekrologom za Em b-m Adamičem. K podatkom o življenju in umetniškem razvoju Emila Adamiča naj d stavimo, da je bil prvi Adamičev glasbeni učitelj g. dr. Josip CeTm. ki je bil v letih 1896- 1898. torej prav v času. ko je Adamič obiskoval III. in IV. letnik, profesor glasbe na ljub ljansketn učiteljišču. Da se je Adamič resno poprijel glasbe in da je slovenskemu narodu potem podaril toliko dragocenih DANES PREMIERA! Mala od mladine in odraslih oboževana g SHIHLET TEMPLE OTROK SREČE Vas bo zopet osrečila s svojim najnovejšim filmom. m—ga DANES V KINU SLOGI! I sluga dr. Cerina. n_ Legija koroških borcev, glavni odbor v Ljubljani, sporoča vseim tovarišem čla» nom, da nastopita v nedeljo 12. t. m. ob 20. uri zvečer v malti Filharmonični dvorani pevska zbora iz Sel in Radiš na Koroškem. Slišali bomo spet njhovo prelepo pesem, ki nas je pred 18 leti vžigala in bodrila v osvo-bojevakrih bojih na§e nepozabne Koroške. Dolžnost nam ukazuje, da jih tudi tokrat obiščemo pri njihovem nastopu in jim do kažeano svojo ljubezen. Predprodaja vstopnic je v knjigarni Glasbene Matice. Na svidenje na tem lepem večeru! DANES VELIKA PREMIERA V ELITNEM KINU KATICI ! I H E N A Sodelujejo še: Lil Dagover, Sabine Peters ln Kari Schonbock. + Vedno večje šteV-lo smrtnih primerov umetnin, je v največji meri — če se da bo odpravljanja. Vprašanje splava je gotovo i takšnih primerih govoriti o zaslugah — za-eno izmed najvažnejših socialnih in medicinskih vprašanj. Sodno medicinski zavod v Beogradu je pravkar objavil podatke, ki porazno osvetlujejo naraščanje umetnih splavov in smrtne primere v njihovi zve. zi. Leta 1925 je zavod imel vsega skupaj 1.652 trupel, od tega so bili samo trije primeri zaradi odpravljanja. Leta 1930 je bilo 1459 trupel s 15 primeri zaradi splava, lajni pa je bilo 1651 trupel, med njimi že 38 ženski, ki so umrle za splavam. Samo dejstvo, da se vedno večje število umetnih splavov končuje s smrtjo, je zelo žalostno in zasluži največjo pozornost odločujočih činiteljev, v prvi vrsti zakonodajalca samega. Vprašanje legalizacije umetnega splava iz socialnih razlogov ni tako enostavno, kakor si to predstavljajo oni, ki hočejo, da bi se kar čez noč rešilo. + živega so pokopali. V vasi Kružnju, nedaleč od Mostarja, je že dalje časa bolehal 401etni kmetovalec Mujan Ačkar. Nedavno jutro je obležal ves premrl. Meneč, da imajo mrliča, so ga po starem muslimanskem običaju položili v grob še pred mrakom, da mrlič ne t>i prenočil v hiši. Pol ure po pogrebu je šla rnimo groba neka stara muslimanska, čula je ropot in ječanje v grobu. Vsa prestrašena je poklicala Mujanove svojce in alarmirala vso vas. Hitro so odkopali grob in spravili na dan Mujana, ki se je zvijal v strašnih krčih. Prenesli so ga domov. Toda zaradi prestarega trpljenja, ko je bil živ zakopan v grobu, je po dveh urah resnično umrl. + Zaradi žavljiv^e dve smrti. Iz Prištine poročajo o krvavi tragediji, ki je zahtevala dve smrtni žrtvi. Brata Ahmed in Ze-čo Limonovič sta bila na obi3ku pri sosedu Sabanu Smailoviču v vasi Juminu. Ko so med drugim govorih o nekem Zeče-vem dobrem prijatelju, se je šatban o njem grdo izrazil. Smatrajoč to za žalitev je Zečo prisolil šabanu zaušnico. Razvila se je bitka, v kateri sta obležala Ahmed Limonovič in Hamid Smailovič. Orožnikom ln sosedom se je komaj posrečilo, da so upostavili red. * Tovarna JOS. BEICH sprejema mehko im škroblieno perilo v najlepšo izdelavo d— V Narodni galeriji bo v nedeljo ob 11. dopoldne vodstvo po zbirki mavčnih odlitkov grške in rimske plastike. Vodi dr. Rajko Ložar. u— Copatna akcija Pododbora društva Rdečega križa. Zapadel je aneg Revni učen ci osnovnih Šol so pa v šoli še brez toplih copat Ogroženo je njih zdravje in uspešen šolski napredek. Pododbor društva Rdečega križa v Ljubljani želi tem revežem s pomočjo članic našega društva, samariank ter vsega meščanstva preskrbeti copate. Zato ponovno prosi za odložene nogavice, copate, klobuke, suknjene krpe, ostanke volne, bombaža, vrvice in kakršnihkoli usnjenih predmetov, kar vse se da predelati v copate. Omerijenj materijal blagovolite posiati našemu odboru; Gosposvetska cesta 2. U. ali nas obvestite z dopisnico ali telefonično na štev. 32—18. u— Šolska poliklinika vabi za Božič mlade smučarje na Rakitno. Kakor vsako leto bo šolska poliklinika tudi letos priredila za božičre počitnice smuški tečaj za dijaJie na Rakitni. Letos je še posebno živahno zanimanje. saj se obetajo najboljše snežne razmere. obenem pa je bil na Rakitni nedavno otvorjen novi dom, ki je nalašč zgrajen za zimsko bivališče in je prav komfortno opremljen. Tečaj, ki »e vrSi pod vodstvom smuškega učitelja in pod nadzorstvom zaščitnih se6ter in zdravnika, bo trajal od 27. decembra do 10. januarja. Vsa oskrba velja 330 Din za osebo, za dijake, ki so 6ta pri padcu dobila precej hude poškodbe. Malovrh si je zlomil de6no m si nalomil levo nogo, obenem pa je dobil več ran po glavi. Godec pa se je onesvestil, a ko se je spet zavedel, je začel tožiti o nozn<«nrb bolečinah v glavi in nogah. Očitno »i je pretresel možgane. u— Abiturientska plesna vaja drevi ob 20. uri v Trgovskem domu. **K ] PNS rnsa V njem predstavlja mlada 16-letna Ljubljančanka Zeraldina Katt IRENA (Katn:kova LU Dagover — Sabina Petere — Kari ScbdnbOck aHBGB Premiera ljubkega filma z oboževan« Shirley Temple OTROK SREČE EPBH1M lilZa Dane« samo ena predstava ob lo. ari! (Veterne predstave odpadejo zaradi koncerta) PRI TREH MLADENKAH Paul Horbiger, Greti Theimer, Else EUter Maria Andergast, Svet Petrovič u— Podganja nadloga. Prejeli smo; Odkar se vršijo dela v trnovskem delu Ljubljanice. se pojavlja v Trnovem mnogo podgan. Pri ikanju hrane so že kar preveč predrzne in se ljudi le malo boje. Nekemu posestniku so tako obžrle živega prašiča v hlevu, da je imel velike rane po hrbtu. Mačk je sicer v Trnovem precej, vendar so po večin, pre-gospoeke in jim za podgane n: mar. V boju protj podganam si ljudje na razne načine pomagajo. Eni jim nastavljajo jed, pomešano z žveplom, z v prah zdrobljenim steklom ali e podganjim strupom. Drug jih love v pasti, tretji spet v panje. Pa vse skupaj ne pomaga dosli. Podgan je toliko, da bi moglo proti njim uspešno nastopiti le javno obla-filvo z generalno ofenzivo. Boj s podganama je povsod težaven in bi se morali taki splošna napadi s strani oblastev na podgane iz vesti vsaj enkrat na leto. Kjer sj poedinee ne more pomagati, je dolžnost družbe, da ga zaščiti. h Maribora a— 25-letnico vzornega zakonskega sožitja sta obhajala te dni v krogu dragih svojcev upokojeni šolski nadučitelj Anton Ogorelec, znani marljivi društvena in nacionalni delavec, ter njegova soproga gospa Antonija. Prisrčno čestitamo! a— Tinka Wesel-Polia in lise Hue v Mariboru. V torek nastopita v gledališču dve umetnici odličnega slovesa. To sta bivša primadona zagrebške opere Tinka \Vesel-Polla, koloraturka neverjetno dotirane tehnike, ki je mariborski publiki znana izza svojih gostovanj v »Traviati«, in Use Hue, rojena Pražanka. bivša primabalerina dunajske dvorne opere in narodnega divadla v Pragi. Na bogatem sporedu so klasične in moderne pevske ter plesne solistične točke. a— Podpore mestnim ubožcem. Od 15. decembra naprej se bodo razdeljevale vsem mestnim ubožcem podpore za drva Do podpore so upravičeni vsi. ki prejemajo od mestne občine redno ubožno podporo na knjižico. Nakaznice se bodo izdajale v so-cialno-političnem oddelku mestnega p°gla" varstva. Rotovški trg 9. Vsak mora prinesli s seboj knjižico, s katero dobiva podporo. Da pa ne bo nepotrebnega navala, se bodo delile podpore po abecednem redu in sicer 15. t. m. ubožcem z začetno črko A — D, dne 16. XII., od E — K, dne 17. XII. od L — P, dne 18. XII. od R — 2. a_ Društvo drž. upokojencev v Maribo* ru bo o božiču obdarovalo nekaj najbednej-ših članov iz Maribora im drugih krajev, in sicer samo take, ki do sedaj še niso prišli v poštev, a so že najmanj eno leto olani tega društva. Refiektanfci nai se prijavijo do 15. t. m. na tajništvu, Vrbanova 59. a— Izropana mrtvašnica. V noči na četrtek so še neizsledeni vlomilci vdrli v mrtvašnico radvanjskega pokojwlišča' ter odnesli iz inventarne sobe tamkajšnjega Po- Najlepši film, kar jih je ustvarila filmska kamera v zadnjem desetletju! Vsebina, dovršenost igre, kvaliteta izbranih igralcev, režija in glasbene interpretacije — vse je na višku. Pri tem filmu se srce smeje od radosti in s solzami v očeh čutimo in trpimo z igralci na platnu! Take in podobne so domače in inozemske kritike o velefilmu v katerem se Vam bo predstavila mlada 16 letna 7o«alllin'i ST Ljubljančanka (Katnikova) z umetniškim imenom AfCJiaAullla u— Zanimalo vas bo, da bomo slišali prvič v letošnji sezoni našega priljubljenega tenorista g. Marija Šimenca v partiji Ras daniesa v Verdijevi »Aidi« v nedeljo 13. L m. ob 20. Odveč bi bilo navajati vse pevske vrline tega odličnega pevca, ki je pri pravil naši muzLkalnd publiki že velike umetniške užitke; njegov sloves je pri nas tako utrjen, da pomeni vsako njegovo gostovanje prvovrsten umetniški dogodek za Ljubljano. Ostala zasedba opere je ista kakor lani. »Aidoc bo pela naša dramatska sopranistka gdč. Oljdekopova, ki iteje Aido med 6voje najuspelejše partije, Amneris-ga. Kogejeva, ki je utrdila s to partijo upra, vičene nade v napredovanju njenih oblikovalnih zmožnosti, svečenika poje mojster Betetto s svojo znano dovršenostjo, partijo Amonasra podaja g. Primožič z njemu lastno modno sugestivnostjo. Predstava, tei ie bila lani z največjo skrbnostjo naštudi" rana in popolnoma nanovo opremljena, bo tudi letos predvsem zaradi Srmencevega go« stovanja zelo zanimiva ... u— Pedagoško društvo priredi jutrL v soboto, ob 18. v mineraloški predavalnici univerze svoje drugo javno predavanje. Predaval bo prof. dr. Gogala Stanko o smislu sodobnih pedagoških prizadevanj. Člani in prijatelji društva iskreno vabljeni! u— Namočen« polenovka Fr. Kham, Miklošičeva 8 p V prijazni planinski vasi, obdani od zasneženih gorskih vrhov je našlo svojo srečo dvoje mladih src! f- V svoji najboliši vlogi — lepša kot kdajkoli! Lep film. ki si bo osvojil srca vse LJubljane! A«dergast f^g snubci učiteljice Kristine : V W"r Tnlr— £ . . r • v mmmmommmKmszzz otroci državnih uradnikov, pa samo 280 Din. Tečajniki dobe ob tej priliki razen smuškega pouka tudi osnovne pojme o prvi pomoči v nezgodah in pa o higienskem življenju. u— Prosveta na Grada. Prejeli smo: Zaradi članka pod tem naslovom v »Jutru« 5. t. m. vsepovsod sumničijo mene kot avtorja, dasi nisem bil ne poročevalec, ne pisec. Poudarjam pa, da omenjeni članek odgovarja resnici. Povrhu povem še to, da je poročevalec v onem članku celo precej zamolčal in je pozabil omeniti, da se marsikateri predstavnik še ne zaveda, kaj nam pcmeni in kaj zahteva od na« praznik Uedinjenja. — R. V. o— Namesto cvetja na grob poikojme gospe Kristine Hočevarjeve, vdove po lekarnarju na Vrhniki, je poklonila Salue d. d. v Ljubljani znesek 200 Din društvu slepcev v Ljubljani. u— Hoda nesreča na stavbi V Medvedovi ulioi pri gorenjskem kolodvoru, kjer gradi Batteiinovo gradbeno podjetje neko novo stavbo, je včeraj dopoldne pr?§lo do precej hude obratne nesreče. Hiša je dozidana že do n. nadstropja in dvigalo za material se vzpenja do precejšnje višine. 0-krog 10.30 sta na »šalo« stopila dva mlada zidarska delavca. 27-letni Bogomir Malovrh s Ceste Vni. na Glincah in 28-1 etni Ludvik Godec, po rodu iz Gmajne pri Krki ia stanujoč v Idrijski ulici, ki sta si na ta način hotela prikrajšati nerodno, strmo pot do vrha. Ko je dvigalo doseglo višino II. nadstropja, so je veriga vznenada utrgala in Malovrh in Godec sta zdrvela kak Snih 10 v flobočmo. Nesrečna delavca grebnega društva 6 usnjatih sukenj v skupni vrednosti okoli 8.000 dinarjev. a— Karambol zaradi poledice. Te dni sta trčila pri Marenbergu motociklist g. Oto Zmork in neki tovorni avto. Pri karambo-lu, ki ga je zakrivila poledica, je utrpel motociklist občutno škodo zaradi polomljenega motorja. Oba vozača sta vozila pravilno in je motociklistu zdrsnilo, da je prišel s kolesom pod avto. Iz Celja e— Osebna vest. Gosp. Zdravko Kovač, učitelj na okoliški deški narodni šoli v Ce. lju, je napravil pred državno komisijo v Beogradu strokovni izpit za nastavnika šol za defektno deco. e— Miklavževa prireditev celjskih podružnic CMD je privabila v soboto popoldne v Narodni dom toliko mladine in staršev, da je bila velika dvorana pretesna. Dramatično društvo je uprizorilo ljubko mladinsko igro >Miklavžev kruhek«. Sle. dii je težko pričakovani nastop Miklavža in obdarovanje mladine s koristnimi in sladkimi darilci. Posebno pohvalo še moramo omeniti, da je bilo v blagu obdaro-vanih 30 najrevnejših deklic in dečkov celjskih Sol. Hvala ma -Ijivim damam ženske podružnice CMD ter vsem trgovcem, bi so omogočili to lepo prireditev za naše male. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 veleifitan »Mladost kraljice« z Jennv Jugo Vi orH^srt. e— Predavanje o upepeljevanju mrličev. Mariborsko društvo za upepeljevanje mrlL čev »Ogenj« bo priredilo v sredo 16. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice v Celju predavanje o upepeljevanju mrličev. Predaval bo predsednik društva dr. Avgust Reisman. Predvajale se bedo tudi številne skioptične slike o krematorijih in kolumbarijih ter iz zgodovine upepeljeva-nja mrličev. Zlasti zanimive so slike v modernih krematorijih v Češkoslovaški, kjer so ustvarili v tem pogledu velike umetnine. e— Nesreča pri smučanju. V sredo je padel 20-letni diplomirani gradbeni tehnik Jože Kramarič i' Celja pri smučanju tako nesrečno, da si je zlomil levi prsta-ne>c. Poiskati je nvual zdravniško pomoč v bolnišnici. e— Huda nesreča na železniški progi. Ko je nosil 35-letni gluhonemi Alojz Stra-šek iz št. Vida pn Grobelnem v ponedeljek zvečer brzojavne žice ob železniški progi pri Polzeli, je privozil za njim vlak. Ko je strojevodja opazil Straška, je začel dajati signale, ki jih pa gluhonemi Stra-šek ni slišal. Lokomotiva je zadela v žice, ki jih je nosil Strašok na rami. Moini sunek je treščil Straška ob tla. Strašek je dobil težke zunanje in notranje poškodbe in je obležal nezavesten. Naložili so ga na vlak in ga prepeljali k zdravniku na Polzeli, ki je takoj odredil prevoz v celjako bolnišnico. Straškove poškodbe so smrtno-nevarne. KINO METROPOL. Danes ob 18.15 in 20.30 »SENCE PROŠLOSTI«. Matineja ob 16 uri »BELI PEKEL«. Iz Trbovelj t— Delavski zaupnik. V založbi načeistva II. rudarske skupine je izšla priročna knjiga »Delavski zaupnik«, ki jo je spisal na podlagi dolgoletnih izkušeni Franc Fliiber-šek- Knjiga je razdeljena v tri dele. v katerih obravnava g. Pliberšek vso snov. ki jo mora poznati vsak delavski zaupntik odnosno bi jo moral poznati vsak delavec in tudi vsak inteligent, ki se bavi z delavsko sooijalnimi vprašanji. V prvem delu obravnava pisatelj v poljudnih besedah o delavskih zaupnikih in sicer o dolžnostih in pravicah delavsdcih zaupnikov, o njihovi zakonski in socialni zaščiti in socialnem zavarovanju delavstva, o delavskih ustanovah, o kolektivnih in individualnih pogodbah itd. Drugi d®! obsega navodila o vaganju prošenj, pritožb, o sestavi zapisnikov itd., s praktičnimi vzoren. V tem delu navaja pisatelj skoraj vse primere, ki pridejo za delavce v poštev. Tretji de! vsebuje predavanja, ki so bila na zaupniišfcih tečajih II redarsike skupine in iih je vodil pisatelj. Kn jiga je p;sana preg^dno in lahko razumljivem jeziku. Obsega 273 strani in je cena mehko vezana 10 Din. s čimer je omogočeno, di si jo nabavi lahko prav vsak delavec Knjigo torJo minim:"rT,.1 tiHi vsem onim in+el;f entrm. ki se pečajo z delavskimi vprašanji. Sokol Sokolsko društvo Ljubljana _ šiška priredi drevi ob 20. uri v svojem domu predavanje >0 sodobni državi«. Predaval ho predavatelj ZKD g. Branko Go-?!ar. Predavanju bo sledi! film »Katja« Sokolsko društvo v Dolenjem Logatcu se vsem darova cem, ki so nam priskočili s podnorami v blagu in go-tovin' na oomoč ob priliki obdarovanja sokolske dcce za sv Miklavža najlepše zahval :u;e. Posebno se zahvaljujemo še br. Engelberbi Ganglu, I. zam. starešine SKJ, br. snklsk- župi Ljubljana, predsedniku ob?.-,ne Dolnji Logatec br, Greior Tršariu. geometrn br Draga Čibeju. lekarnarju br. Janezu Kristanu, sestram, ki so nabirale dar:1a. kikc tudi vsem ostalVn. ki so nas v taik! meri kakor še nikdar poprej podprli. Vsem braitska sokolska zahvala, vsi p.t ;me>te prijetno zn-vest da ste podprli naše najpotrebnejše-Zaradi en'i de mi je škrTatinke se telovadba dece ne vrši do 14. t. m., 15 na «e spet prične redna telovadbi vseh oddelkov čudimo se da nrenoved od stran-' srer« velia samo za naše društvo. d^č:m se m^idina v cerkvi la^ko zbira. kflkoT v Prosvet- nem društvu, kjer je 8. t m še celo lahko sodelovala p«ri igri. Zdravo! Radio Sobota 12. decembra. Ljubljana 12: Pester program na plo-ščah _ 12.45: Vreme, poročila — 13: čas, spored, obvestila — 13.15: Plošče — 14: Vremenska napoved — 18: Za delopust igra Radio orkester — 18.40: Pogovor s poslušalci — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura: Vaša Carapič — branilec Beograda dr. Dra-goslav Stranjkovič) — 19.50: Pregled sporeda — 20: Zunanja politika (dr. A. Kuhar) — 20 20: Ker vsem ustreči ni mogoče — a to občinstvo naše hoče! _ 22: Čas, vreme, poročila, spored. Beograd 17.20: Pevski kvartet — 18.30: Narodne pesmi. — 20: Leharjeva opereta »Paganini«. — 23: Plesna muzika — Zagreb 17.15: Koncert orkestra — 20: Pevski koncert — 21: PesteT glasben: program '— 22.20: Lahka in plesna muzika. Praga 19.15: Koncert vojaške godbe — 20 Zakasnelo miklavževanje — 22.15: Plošče — 22.30: Godba za ples _ Varšava 19.30: Lahka godba orkestra — 21: Violinski in klavirski koncert — 21.30: Lahka in plesna muzika — Dunaj 12: Orkestralna glasba — 15.35: Koncert orkestra mandolin — 17: Plošče po željah — 17-55: Odmevi iz vzhodne Azije — 18.20: Komorni koncert — 20.10: Pester glasbeni večer — 22.50: Klavirske skladbe — 23.10: Dunajske melodije - Berlin 18.15: Plošče — 19.10: Stare adventne pesmi — 20.10: Prenos iz Miinchena — 22.30: Lahka in plesna muzfka — Mlin-chf»n 18' Plesni orkester — 19.50 Inter-mezzo na orglah — 20.10- Srcu prijetne melodije — 22.30" Zabaven program h koncu tedna — StJittgart 18.30: Plošče — 19 20: Zabaven program — 22.30: Prenos ij _ 24: Ples Gospodarstvo Vprašanje likvidacije dolgov kmetov-obrtnikov Prejeli smo: Z novo uiedbo in s pravilnikom k tej uredbi izgubi kmečko zaščito mnogo ljudi, ki stanujejo v okolišu mest in trgov. Taki manjši kmetje se preživljajo s proaajo svojin pridelkov na trgih. So pa primeri, da ima tak Kmet v hisi najemnike, Kakega uradmka ali nameščenca iz mesta. V takem primeru izgubi aotični kmet zaščito, ako presega davčna osnova za najemnino obdavčeni dohodek od zemljišča. Po prejšnji uredbi je bil tak kmet zaščiten, ker je bil davek za take hiše maksimiran s tem, ! da se m upošteval davek za nišo, če ni 1 presegal čisti dohodek 10.000 Din. Dohodkov v takih zneskih pa take kmečke hiše ne dosezajo. odnosno le v zelo redkih primerih. Vprašanje, kdo je kmet, je bilo v prejšnjih uredbah dovolj pojasnjeno. Ljuaje so dobili potrebna potrdila od občinskih oblastev. V mnogih primerih so bila taka potrdila preizkušena od sodišča m od njega potrjena. Z novo uredbo se pa vse to ukinja in mora Kmet prositi, da mu izaa občina izkaziio po novem obrazcu. Vsaj primerom, potrjenim,od sodišča, naj bi nova uredba priznala polno veljavo. Koliko be-ganja m truda bi bilo a tem prehranjeno. Kaj čaka kmete, bivajoče v okoliših mest ali trgov, ki izgubijo zaščito po novi uredbi, si lahko predstavljamo. 2e danes se vlagajo predlogi na izvršbe. Namen likvidacije kmečkih dolgov nikakor ne more biti samo ta, da se spravi vprašanje z dnevnega reda, marveč zlasti ta, da se pomaga kmetu, ki n' po lastni krivdi zabredel v dolg. da bo spet z veseljem in vztiajnostjo obdeloval svojo zemljo. To zemljo bo obdeloval s toliko večjo intenzivnostjo, čim manj mu bodo grozili in čim bolj varen pred eksekucijo. Nova uredba o likvidaciji kmečkih dolgov naj bi bila balzam za ozdravljenje težavnih razmer, v katerih je zdaj kmet. Želeti bo bilo, da se taki nedostatki odpravijo in da ostanejo pod zaščito tudi tisti kmetje, ki so bili kmetje na osnovi prejšnjih uredb in so bili sploh kmetje po poklicu vse svoje življenje. V zadnjem času smo prejeli več dopisov od kmetov, ki opravljajo tudi razne obrti. V njih nas prizadeti vprašujejo, zakaj jim davčne uprave ne izdajajo potrdil o davkih za izjave, da so kmetje v smislu uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Nedavno so dobile davčne uprave od finančne direkcije okrožnico, naj ustavijo izdajo takih potrdil, dokler ne dobijo potrebnih navodil. Obrnili smo se na finančno direkcijo, kjer so pojasnili, da se pripravlja uradno tolmačenje raznih nejasnosti, ki jih Imata nova uredba in pravilnik k njej. Posebno nejasno je vprašanje kmetov, ki opravljajo poleg kmetovanja Se kakšno obrt. Nekdo ima na primer žago, v kateri reže les iz svojih gozdov. Vprašanje je, ali se smatra ta obrt za trgovino ali pa le za predelavo lastnega Kmetijskega pridelka. Se več preglavic povzroča vprašanje trških kmetov-obrtnikov. Uredba daje zaščito le vaškemu kmetu obrtniku. Trge poznamo samo v naši banovini in bi bilo gotovo krivično, če bi izgubili ti trški obrtniki ugodnosti nove uredbe. Se bolj pereče je vprašanje kmetov-obrtnikov v naših malih mestih, kakor Kranju, Šoštanju in drugih, da ne govorimo o Ložu, Višnji gori in sličmh starih mestecih. Nasi trgi ln mala mesta so prav zavoljo obilice kmetov-obrtnikov značilne tvorbe. Enako važno vprašanje je kaj naj se zgodi s kmeti naših povečanih mest, kakor velike Ljubljane, velikega Celja. Čeprav spadajo upravno te pripojene vasi s tipičnimi vaškimi kmeti-obrtniki pod mesta, vendar ni jasno, ali Jim gre zaščita ali ne. Iz različnih takih razlogov se je odločila finančna direkcija, da bo počakala z izdajo potrdil o kmetstvu vse dotlej, dokler ne dobi uradnega tolmačenja raznih nejasnosti v novi uredbi, želeti bi bilo. da se te nejasnosti odpravijo v prilog prizadetim, ker bi sicer prestrogo tolmačenje moglo ugonobiti velik del nafiega kmečkega obrtništva, ki je že tako v težavnem položaju. Upati je, da bodo kmalu dospela nova pojasnila. nato pa bodo začele davčne uprave izdajati potrdila. Zaposlenost delavstva v Sloveniji je narasla Po podatkih okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je število zaposlenega delavstva v Sloveniji naraslo od oktobra na november od 90.451 na 91.006. V primeri z novembrom lanskega leta pa je prirastek še večji, sai znaša 8897 oseb, od teh 7101 moški in 1796 žensk To je najvišji letni prirastek kar so jih zabeležili s atističn; podatki urada Kakor vidimo, narašča zlasti zaposlenost moškega delavstva Tudi delavske mezde kažejo ugodno sliko. Že več mesecev so kazale majhen napredek. Tako je znašala povprečna dnevna zavarovana mezda v letošr.jtm novembru 22.80 Din in je nasproti lanskemu novembru narasla za 0 37 Din V letošnjem oktobru pa je znašala 23 Din. kar pomeni da je bila ia 0 49 Din višja od lanskega oktobra. To dejstvo jc naglasiti zlasti zarad tega. ker so delavske plače doslej pet let (od sredine leta 1931 do sredine leta 1936) pa dale. Letn> padec je znaša' v drugi polovici leta 1932. celo 2.40 Din m še več Verjetno je, da bo naraščanje delavskih mezd še trajalo, čeprav letna razlika povprečne dnevne zavarovane mezde v novembru ni tako velika kakor v avgustu, septembru in oktobru. Celotna dnevna zavarovana mezda je zna'a!a v novembru 2.075.000 Din in je bila naspro'i novembru lanskega leta za 233.000 Din večja. Odstotek bolnikov je od oktobra na november poskočil od 2.78% na 2.97%; nasproti lanskemu novembru pa je za 0.28"/o večji. Gospodarske vesti = Zastopniki Zadružne zveze v Beogradu. »Jugoslovenski kurir« poroča, da sta prispela v Beograd iz Ljubljane zastopnika Zadružne zveze gg. Gabrovšek in Avse-nek in opozorila odločilne činitelje na ne-povoljno stanje, v katero so zašle zadruge, včlanjene v Zadmžni zvezi, zavoljo uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Zadružna zveza je bila predlagala vrsto ukrepov za svojo sanacijo, a vsi predlogi so bili odklonjeni. Eden teh predlogov je bil, kakor javlja »Jugoslovanski kurir«, da bi se Zadružni zvezi dovolil uvoz neregi-striraniih Blairovib obveznic iz tujine, ki bi jih prodala v državi. Zadružna zveza bi na ta način prišli do potrebnih sredstev za saniranje svojih zadrug. Drugi predlog je bil, da bi dravska 'banovina najela posojilo za sanacijo Zadružne zveze. Tudi drugi predlog se je po vesti »Jugo-slovenskega kurirja« pokazal za neizvedljiv. Zadružna zveza bi potrebovala za sanacijo 50 milijonov Din, je vprašanje, ali bi mogla dobiti ta znesek. Zato se baje že misli na izdajo uredbe o likvidaciji Zadružne zveze im velikega števila v njej včlanjenih zadrug. Z likvidacijo Zadružne zveze bi imelo slovensko gospodarstvo veliko škodo. Zaradi tegi se v vrstah slo. venskih gospodarstvenikov nadejajo, da se bo le dobil izhod iz tega težavnega položaja, ki je nastal po uveljavljen ju uredibe o likvidaciji kmečkih dolgov. = Nova uredba o likvidaciji Fenlksa. Kakor je znano, poteče 15. t m. veljavnost začasne uredbe o Feniksu. Zaradi tega se pričakuje v kratkem nova uredba. Na odločilnih mestih delno zastopajo stališče, da bi bilo treba to likvidacijo izvesti takoj, medtem ko so drugi mnenja, da bi se morala likvidacija Feniksa izvesti postopno, ne da bi se zaključevali novi posli. Na odločilnih mestih obstoji namera, da bi del Feniksove izgube prevzele vse ostale družbe v državi. Gre za 25 milijonov Din. Ta vsota bi se porazdelila med posamezne družbe po osnovni glavnici, Številu zavarovancev in viSini zavarovanih vsot. Zavarovalne družbe so zaradi te namere takoj stopile v medsebojni kontakt in 8. t. m, se je vršilo v Beogradu posvetovanje zastopnikov velikih zavarovalnih družb, na katerem se je sklenilo, da bodo družbe skupno nastopile pri ministru za trgovino in industrijo in posredovale, da hi jih vlada ne prisilila na plačan je zneska 25 milijonov Din, ker bi s tem družbe utrpele preveliko škodo. Zavarovalne družbe bi namreč morale to vsoto prevaliti na zavarovance, kar bi številne zavarovance odbilo od nadaljnjega zavarovanja. 7= Sestanek tarifnega odbora. V soglasju s prometnim ministrom se tarifni odbor sestane v ponedeljek 14. t. m. ob 9. dopoldne. Sestanku bo predsedoval upravnik za pomorstvo in rečni promet Aleksander Petrovič. Pleouan tarifnega odbora bo zasedal v dvorani Industrijske zbornice v Beogradu z naslednjim dnevnim redom: 1. stališče železniške uprave do sklepov tarifnega odbora na sejah v Zagrebu in Sarajevu: 2. reforme voznih listov za trgovske potnike, 3. vprašanje splavarske konference; 4. vprašanje konkurence čez Slavonski Brod in Sisaik, 5. tarifa za trcb in mehki les; 6. izenačenje kPometraie Dubrovnika z Metkovičem za izvoz lesnih izdelkov in 7. eventualnostJ- = Za povečanje avstrijskega Kmetijske, ga Izvoza v Nemčija Pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Nemčijo in Avstrijo se bojo začela v začetku prihodnjega tedna na Dunaju Kakor smo že poročali, želi Avstrija večji kmetijski izvoz v Nemčijo, ki je baje pripravljena dovoliti uvoz okroglega in tudi žaganega leea ln povečati uvoz avstrijske živine za klanje in delovno rabo, kakor tudi mlečnih izdelkov. Avstrija bo dalje tudi izkušala doseči oživljenje industrijskega izvoza, zlasti v važnejših industrijskih produktih. Na Dunaju upajo, da bodo mogli v Nemčijo izvažati zlasti železno rudo, jeklo boljše kakovosti, pletenine, klobuke in tolarske izdelke. Nemčija bi želela povečati izvoz raznih industrijskih produktov ▼ Avstrijo. = Naša trgovinska pogajanja z Rumo- nijo. Ob koncu decembra odpotuje naša trgovinska delegacija v Bukarešto zaradi sklenitve nove trgovinske pogodbe z Ru-munijo. Člani naše delegacije bodo v kratkem imenovani. = Vse carinsko-poštne pošiljke iz tujine morajo biti opremljene z originalnimi fakturami. Združenje trgovcev v Ljubljani opozarja na novo odredbo ministra financ z dne 26. novembra, ki odreja, da morajo biti vse carinsko-poštne pošiljke iz inozemstva opremljene z originalno fakturo, ker jih bo v nasprotnem primeru carinarnica brez odloga vrnila v inozemstvo. Blago, ki pride iz inozemstva priporočeno in kot vzorec brez vrednosti, se ocarini samo, če presega vrednost 300 Din. Ta odločba stopi v veljavo 1. januarja L 1937. Ker finančno ministrstvo k tej novi odredbi ni dalo nobenih drugih potrebnih komentarjev, priporoča združenje vsem interesentom, da nemudoma obvestijo vse svoje dobavitelje, da pošiljkam prilagajo originalne fakture, za sebe pa naj zahtevajo prepis faktur. Združenje se je istočasno-obr-nilo na Zbornico za TOI s prošnjo, da iz-posluje na odločilnem mestu k tej novi odredbi primerne in potrebne komentarje. = Izboljšan položaj našega rudniškega gospodarstva. Po uradnih podatkih je skupna vrednost prodanih rudniških in to-pilniških proizvodov v prvih devetih mesecih letos znašala 770.4 milijona Din, to je za okroglo 25% več kakor lani v istem času. Sodi se, da bo vrednost za vse leto presegla. 1200 milijonov Din. V teh podatkih ni vračunana produkcija zlata v Boru. Ako bi se vpoštevalo tudi zlato, bi znašala vrednost rudniških proizvodov v prvih devetih mesecih nad 800 milijonov Din. = Klirinške terjatve Jugoslavije v Griiji Po najhov&rSem izkazu grSce emisijske banke je aktivni saldo klirinških terjate* Jugoslavije naslednji: boni v prometu 41.47 1 milijona, obračunska terjatev jugoslovenske Narodne banke prt Grški banki 96.97 tijoaa dnim, i = Podatki o semljartm in TmUJtfčn kmetov dolžnikov. Oddelek za državna posestva Jn kataster ▼ finančnem, ministrstvu opooarja na ČL 8., odst 2., pravilnika o izvedbi uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov z dne 30. oktobra, ki predpisuje, da morajo katastrske in davčne uprave, ki vodijo zemljiški kataster, izročiti v osmih dneh občinam podatke o višini davčne osnove za zemlja rino (skupni katastrski čisti dohodek) ln podatke o skupni površini obdelanega zemljišča, in sicer za vsakega dolžnika kmeta, ki jih bo zahtevalo pristojno občinsko oblastvo. = L red bo o pospeševanju svilarsiva prinaša zadnji »Službeni list dravske banovine« z dne 9. L m. = V trgovinski register sta se vpisali tvrdia: Mariborska industrija sviie, d. d. v Mariboru (izdelovanje tkanin tn čiste svile, umetne svile in polsvile in trgovanja s temi proizvodi) in H. SenekoviČ in drug družba z o. z. v Mariboru (izdelava, predelava m prodaja brezalkoholnih pijač in mineralnih vod). Izbrisale pa so se naslednje tvrdike: Styria, petrolejska prometna družba v Celju z o. z. (zaradi razdružitve in izvršene likvidacije). Jakob JezerM«. 'c-govina z mešanim blagom v Gorenji vasi (zaradi opusta), Jurca & Simončič, trgovina s filatelističnimi znamkami v Ljui/ij«.!«4 (zaradi opusta), Adolf Kordin, trgovine z mešanim blagom na debelo v Ljubljani (opustitev), K. A. Kregar, trgovina z mešanim blagom m trgovina s čevlji v Ljubljani (zaradi opustitve) in Ivan Gajšek, trgovina z mešanim blagom v Šmarju pri Jelšah (zaradi opustitve). = Dobave. Generalna direkcija državnih železnic gradbeni oddelek v Beogradu, sprejema ponudbe za dobavo 1500 m8 borovih ■hiodov brez lubja. Direkcija državnega rudnika v Kreki sprejema do 14. t. m. ponudbe za dobavo raznih tiskovin; do 21 t. m za dobavo klingerita in termometra za paro. Direkcija državnega rudnika ▼ Vrdniku sprejema do 20. t. m. ponudbe za dobavo raznega električnega materiala. Komanda mornarice v Zetnunu sprejema do 11. t. m. ponudbe za dobavo oevi in pump za pretakanje bencina; do 14. t m. za dobavo 20.000 kg te«tenin; do 21. t m. za dobavo 4500 ton premoga; do 28. t m. za dobavo 5000 kg peska (kremena) in do 30. t. m. za dobavo raznega jedilnega pribora iz ai-pake. Komanda pomorskega arzenala v Tiv-tu sprejema do 15. t. m. ponudbe za dobavo rezervnih deiov za razne kompresorje, katran irane vrvi, merlina. konoplje, jadrenine iz lanu, kravine in podplatov; do 16. t- m. za dobavo strojev za navijanje špul; do 18. t. m. za dobavo črnega satena in belega organtina. rinčič za gamaše, raznih ščetk 150 zabojev, hlačnih jermen, kravine in podplatov belega lanenega platna, stroja za likanje ovratnikov, jadrenine in sukanca; do 19. t m. za dobavo bakrenih cevi in pločevine ie medi; do 21. t. m. za dobavo namiznih prtov sive lepenke raznega platna, amoniaka. kristalne sode. sedal iz trdega lesa peči in zaslonov rezervnih delov za čevljarske stroje; do 22. t m. za dobavo verig za sidra; do 28. t m. za dobavo stroja in rezervnih delov za rezanje vijakov, železne pocinkan* pločevine ja^ drenine- merlina. kokosovih pregrinjal ter raznega železa. Borze 10. decembra Na ljubljanski devizni borzi so malce popustili vsi tečaji razen neizpremenjenih Curiha, Newyorka in Trsta. V privatnem kliringu so se zaključevali avstrijski šilingi: v Ljubljani po 8.40, v Zagrebu po 8.35 in v Beogradu po 8.33; angleški funti so se iskali v Ljubljani po 238.75, v Zagrebu pa j so se trgovali po 238.4550 in v Beogradu j po 238.64; grški boni so se trgovali v Za-j grebu po 31.6250, a v Beogradu so se po-I nujali po 31.25; italijanske lire (klirinške nakaznice so bile v Zagrebu po 247.50. Nem$ki klirinški čeki stanejo, v Ljubljani 13.69 (so dalje narasli), v Zagrebu 13.66 (za konec decembra 13.45, za sredo januar-' ja 13.50 in za konec januarja 13.50 bi.) in v Beogradu 13.60. Na zagrebškem efektnem tržišču je no-tirala Vojna Skoda niže brez zaključkov. Tudi v drugih vrednotah zaključkov ni bilo. Ofvtef Ljubljana. Amsterdam 2359.66 — 2374.25, Berlin 1743.03 _ 1756.91, Bruselj 733.45 — 788.51, Curih 996.45 _ 1003.52. London 212.11 — 214.17, New York 4304.76 — 4341.07, Pariz 201.97 _ 203.41. Praga 153-23 _ 154.34, Trst 227.70 — 230.78. Curih. Beograd 10, Pariz 20.27, London 21.3125, New Y0rk 4a5.1250, Bruselj 73.0250, Milan 22.9250. Amsterdam 236.80, Borliin 174.90. Dunaj 77.50 (81.30), Stockholm 109.90. Oslo 107.10, Kobenhavn 95.15, Praga 1538, Varšava 81.85, Budimpešta 85.75, Atene 8.80, Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb Državne vrednote: Vojna Skoda 376 — 378, 7% invest. 85.75 — 87, 4*/» agrarne 50 _ 52, 1% Blair 76 — 7650. 8% Blair 86 den.. 6% begluške 70 bL. ©•/• dalm. agrarne 65.50 bi., delnice: OsijeŠka Ijevao-na 140 den.. Danica 43» den., Dubrovačka 260 den., Gutmann 53 den. Beograd. Vojna škoda 376 75 — 378 (377). za dec. 377 den., 7% invest. 86 bi., 4®/o agrarne 50 — 50.50. 7% stabiliz. (84.50), 6% begluške 69.25 _ 69.60 (69.25), 8*/o Blaiir 85.50 — 86.50, 7% Blair 70 _ 70 50 (70.26), 7% posoiilo DHB 89 den.. Narodna banka 6980 — 7040. PAB 194 — 195. Blagovn? tržišča SITO + Chicago (10. t. m.) Začetni tečaji: pšenica: za dec. 128, za maj 123.8750, za julij 100.75; tariOca: za dec. 109.50, za maj 102.1250. -f Wtnnlpeg (10. L m.) Začetni tečaji: pšenica: za dec. 114.1250, za maj 115.b250 za jul. 113.6250. + Bodimpeštansks teriuliiska borza (10. t. m.) Tendenca stalna. Promet slab. Rž: za m are 16.28—16.30; tnrš&ca za maj 12.14—12.16. + Novosadska blagovna boria (10. L m.)-Tendenca mirna Pšenica (78 kg): baška. srsmska, slavonska 156 — 157; 153 — 167; bafta ladja Tla« 162 — 164; B«*} lfl2 _ 184; Mfc 100 _ Ig®, baška in banato&a, ladja Dunav 161 _ 163; sretnska ladja Dunav 158 — 160; sremska ladja Sava 158 — 160. Bi: baška 127.50 — 130. Ječmen: baški in sremski 64 kg 117.50 — 122.50; i ari 68 kg 124 _ 126 Oves: baški. sremski in slavonski 104_ 105 Turšica; baška, erem. nova 73 — 74; sremska sušena 84 — 86. Moka: baška in banatska 237.50 — 247 50; »2« 217.50 — 227-50; »5« 197.50 — 207.50; »60 177-50 — 187.50; »7« 140 - 150; 105 _ 110 Otrobi: baški, sremski, hanatski 82 — 86. Fiiol: baiki beli brez vreč 220 _ 225; z vrečami ladja 230 — 235. BOMBAŽ + Liverpool (9. t. m.) Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 6.67 (prejšnji dan 6.64), za jan. 6.65 ( 6.63) -I- New YorU (9. t. m.) Tendenca dobro vztrajajoča. Zaključni tečaji: za dec. 12.49—12.51 (12.35), za jan. 12.28 (12.16). Šport V nekaj vrstah. V sredo popoldne je varažd-inska Slavija na svojem stadionu kljub snegu in brozgi odigrala mednarodno tekmo s FC Grazom iz Gradca. -Na tekmi se je zbralo okoli 3000 (!) gledalcev. Domači >>o goBte naravnost pogazili in se je tekma končala z rezultatom 7:0 (4:0) v njihovo korist. Za meddržavno tekmo s Francijo je sedaj menda po raznih odpovedih m saveznih skrbeh dokončno sestavljena naša reprezentanca, ki bo v nedeljo v stadionu Colombes nastopila takole: G laser, Hiigl. Matošič, Ar-senijevič, Stevovič, Gjokid Tirnanič, Marja-novič, To maše v ič. Sekulič, Zečevič, za rezerve pa-: Urb, Beloševič. Jazbec in Glišo-vič. Tekmo bo po sporazumu sodil italijanski sodnik Barlassina, stranska sodnika pa bosta dva Belgijca. V soboto iti nedefjo bo v Beogradu gostoval petopla8irani klub madžarske profesionalne lige FC Szeged. in sicer prvi dan proti Basku, drugi dan pa proti Jugoslaviji. Poleg dveh važnih občnih zborov, ki bosta to nedeljo v Zagrebu in Beogradu, bo v Zagrebu še ena glavna skupščina naše vrhovne športne organizacije, in sicer jugoslovanskega saveza ženskih športov. Ta savez vegetira že nekaj let komaj za silo in tudi letošnja njegova bilanca in niti najmanj zadovoljiva. Saj je znano, da je naša bazena v vsej sezoni le nekajkrat nastopila na zelenem polj«, medtem ko je ženska lahka atletika dobesedno zaspala. Težko se bodo tudi sedaj našli idealni ljudje, ki W mogli spet poživiti športno udej6tvovanje naše ženske mladine. Vremensko poročilo JZSS in Zveze za tujski promet z dne 10. decembra 1936. Kranjska gora — Rateče — Planica po stanju danes: — 3 C, barometer se dviga, dnobno mede, 25 cm suhega snega. Vršič, Krnica, Tamar po stanju danes: 60 cm suhega snega. Bistrica — Bob. jezero po stanju danes: —1 C, zelo oblačno, 15 cm suhega snega, smuka za silo. Pokljuka po stanju danes: —2, oblačno, sneži, 30 cm novega snega, pršič, smuka dobra. Zelenica po stanju 9. t. m.: —3 C, oblačno, mirno. 60 cm suhega snega, smuka prav dobra, avto vožnja do obmejne stanice. Službeno iz SO pri LNP. Za turnir na igrišču SK Hermes se delegirata sodnika: prva tekma Eriih, dru-ga tekma Hobaher. LZSP (službeno). Drevi ob 18.30 seja upravnega odbora v dam-skem salonu kavarne Emone. — Vsi sigurno in točno. SK Ilirija — Smučarska sekcija. Drevi ob 18.30 bo v klubski sobi kavarne Evropa kratek sestanek v Ljubljani bivajoč i h tekmovalcev m članov sekciiske u>r*rave. Važno zaradi treningov na terenu. Oster-man. Pribošek. Istenič. Primožič sigurno! SK Slavija. Drevi ob 20. v restavraciji Maninšek važen sestanek vseh nogometašev. Vs-i, ki imaio resen namen sodelovati vabljeni! Porevnijte članarino! — Ob 21. tudi tamkaj odborova seja. Vsi, ker je važno! STK Moste. Dre-vi ob 20. sestanek vseh članov nog. sekcije. Naše gledališče DRAMA Petek 11 decembra- Ob 15. uri: Za narodov blagor. Dijaška predstava. Na obletnico smrti Ivana Cankarja. Izven. Globoko znižane cene od 5 do 14 Din. Sobota, 12.: Na ledeni plošči. Izven. Znižane cene. Na obletnico ška predstava »Za narodov blagor«. Delo 3pada med najdognanejše Cankarjeve dra me ter je satira na voditelje strank, ki se okoriščajo na račun narodovega blagra- Savinova opera »Mati)a Gubee« z g. Primožičem v naslovni partiji. Opera predstavlja d©! naše zgodovine ter opisuje kmečki punt za staro pravdo. OPERA Petek 11. decembra: zaprto. Sobota 12. decembra: Cavalleria rusticana. GlumaČi. Red A. Mascagnijeva »Cavalleria rustieana« in Leoneavallovi »Glumači« so želi zaradi evo< je melodioznosti, močnih dramatičnih libre» tov ter odličnih kreacij vseh sodelujočih nenavaden uspeh. Mari] Simsne bo gostoval v nedeljo v Verdijevi »Aidi«. Uprava Narodnega gledališča vljudno prosi vse gospode, ki eo lani nastopali v operi »Aida«. da sodelujejo tudi letos in pridejo v oetfk 11 t. m ob 19 v opero k efkužnji. Dobrodošli so tudi novi statisti. Uprava Narodnega gledališča vljudno pro si abonente. da poravnajo četrti o»>r0|< abonmana do 14 t. m MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 11.: Zaprto. Sobota. 12.: Baron Trenk. C. Točno plaču) »Jutra« naročnino »JUTRO« št. 287. 6 EeTeE tU XH 3238: Kdo bo oladal u Angliji? Skrivnosti angleške ustave - Ločitev zakoncev Simpsonovih Imetje kralja Edvarda žavljan dobiti zadoščenja za žabtwr pri nobenem sodišču. Znani angleški pravozmanee prof. Dicey celo trdi, da bi angleški kralj, fe bi lastno« ročno ustrelil 6vojega ministrskega pred* eednika, ne odgovarjal za takšno dejanje pred nobenim sodiščem- Čeprav bi ga namreč sodišče moglo obtožiti, bi kralju še vedno ostala možnost, da bi ga državno tožilstvo po njegovem lastnem nalogu zagovarjalo ter vodilo proces proti njegovemu lastnemu državljanu. Tudi avtomobil kralja ni prnno-ran imeti številke ter ie izvzet od splošnih prometnih predpisov. Kraljev šofer bi smel voziti e poljubno brzino skozi City. Vendar 6e to praktično ne dogaja. Kraljeve brzojaiv-ke se oddajajo brezplačno, njegova pisma 6e me franki rajo ter imajo prednost pred wse» imi drugimi — teoretično. Angleški kralj lahko kupi posestvo, v najem pa ne sme vzeti od svojega državljana nobene reči. Za Ikon takšne stvari izrecno prepoveduje. ★ Do jiunija tega leta je živela ga. Srmpso-nova s svojim možem E metom Aldriohom v prilično mirnem zakonu. Zakonca Bta bila neredko v kraljevi družbi, razen najintimnejših prijateljev pa ni nihče slutil, kako stvari stoje. Ko se je kralj Edvard VITI. v juniju tega leta odločil za svoje potovanje po Sredozemskem morju, je prišlo med zakoncema Simpsonovima do razdora. G. £impson je izjavil, da se ne bo odzval kraljevemu povabilu, naj se udeleži tega potovanja. Tudi ga. Simpsonova je hotela ostati doma, toda lady Mountbattenova jo je pregovorila. Medtem ko je Simpsonova odšla na potovanje, se je g. Simpson odpeljal poslovno v Berlin in ko se je vrnil v London, ni poiskal več svojega stanovanja, temveč si je dal v svojem klubu pripraviti poseben apartman. Po povratku s potovanja ni hotela tudi ga. Simpsonova ničesar vedeti o zapuščenem stanovanju v Brian-ston Courtu in kralj Edvard ji je dal na razpolago poslopje v gradu Balmoral. Ko se je dvor po nekoliko tednih preselil iz Balmorala v London, se je ga. Simpdonova nastanila v hiši Cumberland Terra ce. Ta fciša s pet in dvajsetimi sobami je prav tako last angleškega kralja. Takrat &o začeli v angleški družbi že šepetati o mčrtih kralja Edvarda, da bi se poročil, in ameriški listi so že odkrito govorili o življenju ge. Simpsonove in o jurističnih formalnostih poroke kralja Edvarda z meščansko katoličanko. Medtem ko ves svet pričakuje odločitve kralja Edvarda VIE v sedanjem angleškem ustavnem sporu, se raznašajo glasovi, da bo v slučaju kraljeve abdikacije le prevzel krono Yorški vojvoda. Kralj Edvard VHI In njegov brat vojvoda Yorški Angleška ustavna kriza stoji še vedno v središču svetovne pozornosti Zato bo gotovo zanima to naše čitatolje izvedeti, kakšne pravice iima angleški kralj. Celo v Angliji vedo samo juristi in redki drugi posvečenci, da daje ustava vladarju ogromne pravice. Rozpustiti sme armado in jo poslati domov. Prav tako lahko odpusti vse mornarje in proda mornarico. V primeru vojne mu je ca prosto dano, skleniti mir s sovražnikom za ceno Conrvvallske vojvodine, ki je njegova osebna lastnina. Kralj bi lahko zapo* čel vojno z namenom, da si osvoji Breta-gno- lina tudi pravico, povzdigniti vsakega državljana ali državljanko v plemenitaški •stan, pomilostiti vse zločince ter zapreti V6e kaznilnice. Vse to pa lahko stori samo teoretično, vendar ne bi vprašal za svet parlament Tudi londonski župan ima n. pr. pravico, da prepove kralju stopiti na londonsko ozemlje, vendar je ta pravica iluzotrna. V praksi velja, da tmora kralj podpisati vsako listino, ki mu jo predložijo njegovi ministri. Trdili so celo, da bi moral kralj na zahtevo svojih ministrov podpisati tudi lastno smrtno obsodbo, če bi tako sklenil parlament in dom lordov. V resnici pa pri-stoji angleškemu vladarju pravica, da odreče svoj podpis na dekretu, ki mu ga pred* itoži vlada v signaturo. Vendar je praktično tako, da se krona ni poslužila takšne pravice že vse od časov kraljice Ane, zadnje iz rodu Stuartov. Kralj Edvard VIII. ima pravico vsako obsodbo, ki mu jo predložijo v podpis, omiliti ali odstraniti. Navada, da se vsaka smrtna obsodba predloži kralju v podpis, je opuščena, in sicer izza časa mlade kralijčce Viktorije. Anglija ima namreč poseben zakon, ki prenaša te posle na justično ministrstvo, tako da je pravosodni minister odgovoren za takšna dejanja. Izvrši se pa le vsak taks sen akt v ianenu kralja. Krilatica, da kralj ne bi mogal storiti krivice, je pač samo krilatica. Če bi n. pr. kralj ponaredil ček, bd ga sodišče ne moglo pozvati na odgovor. Če bi razžalil kateregakoli svojih državljanov, ne bi mogel ta dr- Vilo »Lou Viei« oblegajo trume novinarjev ki pa jih z avtomobili ne pustijo čez prag Rogersove vile v Cannesu Sestorfca ki Igra važne vlogo v sedanjem angleškem ustavnem konfliktu: min. preda. Baldwtn, Danterbnry61d nadškof, sir John Simon, lord Halifax, državni tožilec IVlonckton in sir Thomas Inkip Ga. Simpsonova je tedaj tudi že vložila tožbo za ločitev zakona m razprava se je vršila 24. oktobra v sodni dvorani v Ip-swichu. Sodnik sir Antony Hawke je bil še pred nekoliko leti pravni zastopnik dvora princa Waleškega. Ga. Simpsonova se je pojavila osebno pri raizpravi, ker jo je hotel nje zastopnik, sir Norman Birkett, za-slišati kot pričo. G. Simpson ni bil navzoč. Ga. Simpsonova je kot priča izjavila, da je na božični večer 1934. našla p:smo, ki ga je neka ženska pisala njenemu možu. To pismo je dokazovalo, da jo je mož varal. Na razpravi so prečStali tudi poslovilno i pismo ge. Simpsonove možu. Dva sobna i strežaja hotela de Pariš v Brayu sta kot j srlavni priči izjavila, da sta 21. In 22. julija i 1934. v neki sobi tega hotela stregla pant ki se je bil zapisal pod imenom zakonskega para Simpsonovih. Dama pa ni bHa istovetna z navzočo go. Simpsonovo. Angleško pravo izreka, kakor znano, lo-j čitvene sodbe zelo poredko. Kadar to sto-1 ri, mora imeti v rokah absolutne ioki aa Slika otrok pokojnega kralja Jnrija V. Od leve proti desni: Kentski, Yorški vojvoda, princesa Mary, W a 1 e S k 1 princ (Edvard VIII.) in vojvoda Glouce-s t e r s k i. Slika je bila napravljena 1. 1910. krivdo enega izmed zakonskih dragov. Zato se na Angleškem dogaja običajno tako, da vzame mož odij nezvestobe nase in sam ponudi dokaze. Sodišču pa so te metode seveda znane in pogostoma teh dokazov ne prizna. Zato je zastopnik ge. Simpsonovo proti koncu razprave dejal sodniku: »Vem, na kaj misli vaša častitost!« »Nu?« je dejal sodnik. »Da gre tu za naročene dokaze«, je nadaljeval odvetnik. »Toda iz spisov lahko ugotovite ime dotične dame. ki izključuje 8 svojo osebo in družabnim položajem, da bi šlo tu za naročene dokaze. Nezvestoba moža je nedvomno dokazana in zato prosim. da izrečete ločitveno sodbo.« »Tako je«, je odvrnil sir Hawke. »Tu gre res za dokazano nezvestobo. Torej izrekam sodbo: V smislu zakona se zakon loči. vendar se noben izmed bivših zakonskih diugov ne smo poročiti pred potekom šestih mesecev«. Ta rok šestih mesecev poteče ?7. aprila 1937. ★ Tz zanesljivega vira poročajo, da so veljala pogajanja zadnjih dni v veliki meri ureditvi finančnega položaja kralja Edvarda VIII. za. primer, da bi se odpovedal prestolu. To vprašanje je za kralja Edvarda tem važnejše, ker. kakor pravijo v dobro poučenih krogih, ob smrti svojega očeta ni prejel tistega dela dediščine, ki ga je pričakoval. Krailj Jurij je bil svojo imetje ostavil večji del kraljici Marv, svojim trem ostalim sinovom in svojima sestričnama Mariji Luizi ter Heleni Viktoriji. Te trditve oficialni krogi v Buckinghamski palači niso demantirali. V konferencah o bodočem finančnem položaju kralja Edvarda za primer njegovega odstopa so baje razpravljali tudi o možnosti. da bi kralju priznali dohodke iz voj-vodstva Cornwallskega. ki znašajo ta Čae 119.000 funtov šterlingov na leto. Treba je pomisliti, da bi se kralj s svojim odstopom odpovedal tudi svoji civilni listi, ki znaša 410.000 funtov ?terlirgov na leto. K tem vestem krožijo že govorice, da so izrekli poedini člani kraljeve rodbine pomisleke zoper to. da bi kralj po svojem odstopu dobil vojvodstvo Cornwallsko. V tem primeru bi se mora-1 namreč prestolonaslednik, ki mu pripadajo dohodki iz tega vojvodstva. tem dohodkom prostovoljno odpovedati, ali bi moral parlament, izeiasovati poseben zakon. V primeru, da bi parlament kralju po odstopu priznal vojvodstvo, bi Edvard VTIT. prevzel bržkone nnslov earla of Che-ster. kar spet pomeni, da bi postala ga. Simpsonova s poroko lady Chesterjeva. Betonski strop se je zrušil Gradbena nesreča v Pragi — 11 delavcev ranjenih V Pragi se je zgodila v novi zgradbi efektne borze težka nesreča. Ko so delavci že zvečer betonirali strop velike dvorane v sredini zgradbe, ki se je dvignila že do tretjega nadstropja, se je ta strop s strašnim ropotom nenadno zrušil. Pri tem je potegnil za seboj oporno ogrodje. Gradbeni prostor se je v hipu spremenil v kup razvalin. V dvorani je bilo ob času nesreče 24 delavcev. Od njih so rešili 23, enega št pogrešajo. 11 delavcev je hudo ranjenih. O vzrokih nesreče niso mogli doslej ugotoviti še nič določnega. Policija je gradbeni prostor zaprla v širokem krogu in preprečila stotinam radovednežev dostop do njega. Od zunaj ni nič videti, ker je zunanje ogrodje nudilo običajni pogled in se je bila nesreča zgodila v notranjosti stavbe Smrt drugega siamskega dvojčka Plinske maske za Božič Po neki vesti iz Budimpešte je župan madžarskega mesta Kaposvara sporočil mestnim uradnikom, da jim občina letos ne more dati posebne božične remuneracije, pač pa jim bo, kakor tudi njihovim svojcem, preskrbela plinske maske zastonj. V mestu se je osnoval malo prej odbor za zaščito zoper ?račne napade, in ta odbor se je postavil na stališče, aa ni ta zaščita nobena strahopetnost pa da se naj ljudje s plinskimi maskami ne oskrb :jejo tajno, temveč javno. Ljubezensko pismo Henrika VIII. Zima na Grškem Na Grškem imajo letos za tiste kraje neobičajno zgodnjo zimo. V Atenah je temperatura padla na minus 4 stopinje, gorski vršaci so zasneženi. Tudi v Bvbeji in Elidi meži, na Egejskem morju pa divja hud vihar, pa je že več paroikofv brezžično Uicaio na poanoč. »Ema, kam pa ste položili moje obrvi?« t ^»Sčndagsnisse S trii«). Pred kratkim so listi poročali, da je umrl eden izmed obeh proslulih siamskih dvojčkov, bratov Godinojev, za pljučnico, življenje drugega dvojčka, ki je bil z njim zraščen, je bilo v skrajni nevarnosti, pa so se zdravniki odločili, da ga poskusijo odrezati od mrtvega brata. Operacija je uspela dobro, Simplicio, kakor se je imenoval drugi dvojček, je živel celih 11 dni sam. 2e so mislili, da so ga res rešili, ko je nenadno dobil vnetje v možganih, ki ga Je spravilo v kratkem času na pare. To bi moralo biti tudi pri nas Da bi pripomogla k dvigu turističnega prometa, je francoska carinska uprava odredila, naj njeni organi brez formalnosti dovolijo potniku, da prenese s seboj stvari, zlasti Obleke in perilo, ki so namenjene osebni rabi. To velja tudi za stvari, ki še n*» bile rabljene in ki so videti na prvi pogled nove. Velika tragedija Ane Boleynove„ ene izmed nesrečnih žrtev kraljevskega Landruja Henrika VIIL, ki je svoje žene menjaval m moril na debelo, je vselej zanimala ljudi. Po gledališču 6e je, kakor vemo, tudi kino polastil te 6novi. še danes ne vemo natančno, na kakšen način je prišlo do razdora med Henrikom Vin, in njegovo ženo Ano Boleynovo, razdora, 3ci se je končal s tem, da je morala mlada ikraeotica pustiti svoio glavo pod krvni; kovim mečem. Da jo je pa kralj prej zares ljubil, o tem nam govori tudi pismo, ki pride te dni v Londonu na javno dražbo. To pismo se začenja z besedo >Darling« (draga« in se končuje z zagotovilom, da je kralj za večno rojen. Za ta historični dokument bo gotovo mnogo interesentov. ANEKDOTA Knez Lignč je padel v nemilost in je moral živeti od prodaje slik iz svojega gradu. »Živim od stene v usta,« je imel navado reči. VSAK DAN ENA R. URBAN: 16 Vstajenje gospoda Treeja Roman . »Philipps mi je ime, služim pa že osem let,« je odvrnil mož. »Prav, Philipps, stopite noter in sedite semkaj-le,Les Escales« so sličice iz pristanišča za ladje: polne življenja, neobteženega opazovanja, brez sentimentalnih meditacij, verne slike modernega luškega življenja Ibert gotovo ni najjačja, zato pa ena najbolj samoniklih, dejal bi, samoglavnih osebnosti moderne francoske glastoe in že zato vsega upoštevana vreden. O P. niftu čajkovskem ( 7.5.1840—6.11. 1893. bi bilo odveč pisati, saj je znan vsakemu količkaj izobraženemu ljubitelju glasbe kot eden največjih slovanskih skladateljev vseh dob sploh. Njegov klavirsk koncert v b-molu (prav za prav v des-duru, kajti b-mol nastopi v svojem bistvenem značaju prav malokrat v poteku cele skladbe) je stalno na repertoarju vseh velikih pianistov in spada med najdovrženejše klavirske koncerte svetovne literature. Prof. Ivan Noč je že svoj čas izvajal to delo v Ljubljani z velikim uspehom in tako združuje ta spored pestrost programa z dovršenostjo Interpretacije, se vredno priključuje dosedanjim ter uvaja nadaljnje nastope Ljubljanske Filharmonije. L. M. S. Zapiski Predavanje prof. Maklecova o kazensko pravni vedi ln kriminologiji. V Društvu za pravno filozofijo in sociologijo v Ljubljani bo predaval v petek 11. dec. 1936. ob 18.15 v seminarski dvorani juridične fakultete g. prof. Aleksander Maklecov o temi »Kazensko pravna veda in kriminologijo« (k vprašanju klasifikacije kriminalnih ved). Nova zbirka muzikalij. Kot prvi zvezek svoje nove zbirke je SIMC (Societe inter-national pour la muslque contemporaine) izdala Zbirko mladinskih zborov »Naša pesem«, ki vsebuje na 24 straneh 15 kompozicij Dragotina Cvetka, Petra Liparja, Maksa Pirnika, R. Paternosta in Franca šturma. * Vestnik ZKD Ob novem seznamu predavanj ZKD Ljubljanska Zveza kulturnih društev je izdala te dni 30 strani obsežno brošurico: »Seznani«, v katerem navaja predavanja, igre, kostume in kulturne filme, ki jih ima na razpolago za svoje društvene edinice. Knjižica je izšla v samozaložbi prireditelji-ce in je bila dostavljena našim društvom. Bogata vsebina čeprav le drobni listi. V njih bodo našli voditelji naših društev obilo pobud za letos in za najbližnjo prihod-njost. Ker bo knjižica sama prišla v roke le društvenim predsednikom, tajnikom, prosvetarjem in ostalim glavnim društvenim voditeljem, jo omenjamo tudi tu v našem Vestniku ZKD, ki je dostopen širšemu krogu prijateljev napredne pro6vete. Uvodni del prinaša imena predavateljev in naslove predavanj. V predavateljske vr6te so vstopili, — kakor že tudi prejšnja leta — naši najboljši prosvetni delavci iz Ljubljane pa tudi s podeželja. To daje predavateljskemu krogu ZKD še poseben pečat napredka. Sto predavateljev naše ZKD iz mesta in dežele potrjujeje, da imajo naša društva tudi na deželi močan kader prosvetnih delavcev, ki z živo besedo delujejo na kulturnem dvigu naših društev in društvenikov. Organizatorjem predavanj po naših društvih bo lahko ibirati med več ko 200 naslovi, kolikor je približno predavanj takih strok, ki bodo priklenile v naše predavalnice ljudi iz vseh plasti in vsefo krogov. 1 »Seznam« — je lepo delo, pregledno in izčrpno napisano, uvodna beseda pa daje smernice našemu prosvetnemu pokretu in delu. S tem, da so predavanja na prvem mestu, se pač naglaša, da bodi v našem kulturnem delu živa, izgovorjena beseda na prvem mestu. Saj je vprav živa beseda med najmočnejšimi prepričevalnimi, izobraževalnimi pa tudi vzgojnimi sredstvi. Nad 200 predavanj je razdeljenih na naslednje oddelke: 1.) nacijonalna predavanja, 2.) kulturna, literarna in kulturno zgodovinska predavanja. 3.) socijalna predavanja (socijalno-politična in socijalno-higi-jenska), 4. narodno gospodarska (obča in kmetijska), 5.) politična, 6.) pravna, 7.) zemljepisna in potopisna, 8.) zgodovinska. 9.) naravoslovna in naravopisna predavanja, 10.) tehnična, 11.) zdravstvena. V poslednjem 12. oddelku pa so navedena vsa ostala predavanja. ZKD ustreza 6 predavanji sodobnim zahtevam, zato so mnoga predavanja vezana na skioptične slike, kar je zahteva moderne pedagogike: slika naj pojasnjuje besedo! Iz »Seznama« je razvidno, da so predvsem zemljepisna in potopisna, pa seveda tudi ostala predavanja združena s skioptič-nimi slikami. Saj ima naša publika nad vse rada predavanja, ki jSi spremljajo skioptične slike. O ostalem delu »Seznama« bomo spregovorili ob drugi priliki, to pot hočemo navesti nekaj smernic našim prosvetnim delav-cem glede aranžiranja predavanj aii uvedbe društvene ljudske univerze. Uvodoma naj podčrtamo, da je vsako cepljenj© sil, posebno v n*?ih podeželskih krajih škodljivo. Zato naj bi sodelovala ob prirejanju predavanj vsa naša društva iz posameznih krajev, tudi ona iz bližnje okolice. Eden izmed društvenih prosvetnih delavcev naj podvzame inicijativo in naj skliče k sestanku vse predstavnike posameznih društev, Seveda mora biti na svoj referat točno in podrobno pripravljen in mora sestaviti ogrodje dela za bližnjo sezono. V mnogih krajih obstojajo Okrožni odbori ZKD. kjer so včlanjene vse naše društvene edinice, v teh krajih bo seveda pokrenfl skupno akcijo predsednik ali kak drug član Okrožnega odbora ZKD, ki so ga ia-to izbrali na seji Okrožnega odbora. Sklicatelj poroča, katera predavanja je izbral iz »Seznama« in postavi tudi datume, ki bi prišli v poštev za predavalne večere. To je pač prepuščeno krajevnim razmeram, katere dneve in dnevni čas bodo izbrali. Ponekod je običaj, da se vrše predavanja sredi tedna zvečer, drugod ob sobotah zvečer, so pa spet kraji, kjer dobiš ljudi najlažje skupaj ob nedeljah po maši — ali pa popoldne po litanijah. V tem se je pač treba ozirati na krajevne običaje. Okrožni sestanek ima še to dobro stran, da so tam zastopani predstavniki posameznih društev. V primeru, da so izbrali organiza^ torji predavanj kak datum, ki ga je zasedlo že katero društvo z igro, občnim zborom ali kako drugo prireditvijo, se bo dalo na sestanku ugoditi oboje, ta ali drugi datum se bo sporazumno zamenjal. Priporočljivo je, da potem vsako društvo povabi vse svoje članstvo k predavanju. Tudi člani iz bližnjih krajev lahko hodijo k sosednjim društvom. Taki obiski bo seveda odvisni od vremenskih in drugih prilik, pa ponajveč od dobre volje posameznikov. Organizatorji predavanj pa se za obvestilo članstva lahko poslužijo brezplačne rubrike v Vestniku ZKD v našem listu. Za javnost pa so na razpolago tudi lepaki, ki jih dobe društva brezplačno pri osrednjem odboru ZKD v LjubljanL Čestokrat nastanejo kritike, da ta ali oni prosvetar ni izbral primerne teme ali priljubljenega predavatelja. Zato jo najbolj ustrezno, da kroži »Seznam predavanj« med vsemi člani posameznega društvenega ali prosvetnega odbora. Vsakdo ga naj dobi za kak dan domov, kjer ga naj pazno in vestno prečita. Šele potem naj skliče za to poklicani društvenik sestanek, kjer bodo sporazumno določili naslove predavanj. Seveda je priporočljivo, da si takoj ob početku sezone izberete več predavanj, predavateljev in datumov. Zgoditi se zna, da kako predavanje odpade ali pa bo zaprošeni predavatelj zadržan drugod. Vač prosti datum pa bo ljubljanska centrala spopolnila s kakim drugim predavateljem iz vašega seznama. Sporočite potem svoje želje ZKD v Ljubljani, ki bo gotovo rada ustregla željam iz posameznih krajev. Tam boste zvedeli tudi, pod kakimi pogoji priredi naša osrednja kulturna matica svojim članicam predavanja in jim oskrbi r seznamu navedene predavatelje. Seznam ZKD je odlično zrcalo naše duhovne razgibanosti Prireditelj je v uvodni besedi jasno začrtal program vsem delovnim silam in vse članicam, ki so vpisane v veliki dnižini ZKD: »Za boljšo in lepšo bodočnost naše domovine«. Preproste a resnične besede, ki so si jih zapisali na svoj prapor vsi delavci naSih društev. J. G. ★ Sokolsko društvo Ljubljana-šiška priredi jutri ob 20. v svojem domu predavanje »O sodobni državi«. Predaval bo predavatelj ZKD g. dr. Goslar Branko. Živahne kupčije z zemljišči in hišami Ljubljana, 10. decembra Na realitefcnem trgu je novembra vladala precejšnja živahnost. V zemljiški knjigi so bili izvedeni večji prepisi lastninske praviice. Pokojninski sklad Ljubljanske kreditne banke jc prevzel od banke dve hiši, teko hišo št. 16 v Beethovnovi ulici za 1,654.161 Din in hišo šft. 13 v Gledališki ulici za 1,477-274 Din. Koslerjevi dediči so odprodali v Spodnji SiSki 3 večje parcele. Trgovec na Jesenicah Jože Balon je kupil parcelo št. 471/32 v površini 549 kv. m za 104-310 Din. Trgovec na Javomiku Anton Harlander drugo parcelo st. 471/33 v izmeri 571 kv. m za 108.490 Din in Milena Bobmova iz Jarš pri Domžalah parcelo št. 471/34 v izmeri 701 kv. m za 168.240 Din. OroszTjevi dediča so prodali univ. docentu dr. Ivanu Matku posestvo vi. št. 354 k. o. Spodnja Šiška za 366.000 Din. Slovenska Matica je kupila od tvrdke L Knez parcelo št, 457/2 k. o. Petersko predmestje I-del za 65.340 Din. Peter Hribar, industrd-jec v Ljubljani, je kupil v Črnučah dve večji parceli za 74.080 Din. Notarjeva soproga Albina Bartolova je kupila od po-sestnice Marije Pestotmikove hiso št. 22 v Murnikovi ulici z vrtom na Mir ju za Din 350.000. Splošno so zdaj zemljiške parcele, osobito stavbne od 50 do 250 Din za kv. m. Zemljiškoprometna komisija je novembra zaznamovala 110 kupnih pogodb. Cenijo, da je bilo prodanih raznih parcel in hiš samo v novembra za 7350.340 Din. Letos do 1. decembra je bilo sklenjenih 977 kupnih pogodb aa celotno vrednost 73,930.240 Din. CENE MALIM OGLASOM eo 50 par ca besedo. Din S.— davka aa vsak oglas m enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro aii dajanje naslovov plačajo oni, Id ISčejo alužb. Najmanjši znesek a enkratno objavo oglasa Dtn 12.—. Dopisi tn Cenitve se zaračunajo po Din 2«— za vsako besedo. Din S.— davka ea vsak oglaa tn enkratno pristojbino Din 5-— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši »nesefe «a enkratno objavo oglasa Dia 20.—» Vs» ostaU oglasi se zaračunajo po Din 1.— ca besedo, Din S.— davka ca vsak oglaa is enkratno pristojbino Din 5.— sa šifro ali dajanje naslovov Najmanj) znesek za enkratno objavo oglasa Din 17<—v Ponudbam na &fr« ne prilagajte znamki Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« nsM m m „ odgovor, priložit« UMI * Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poStnl položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, ticoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana« Službo dobi B»eed.i 1 Din lavek S Din ia Šifro Ui •lajanje naslova 5 Din VajmanjSi znesek 17 Din Manufakturist (-inja) resna, steiejS« moč, spreten detajlist in izložbeni aranžar. b. j« boljše stranke, dobi mesto v večji manufakturni trgovini v Ljubljani. Stalna služba. Ponudbe i navedbo referenc. orepis spričeval in točnim losedanjega službovanja je poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra strokovna moč«. 31318-1 Natakar — jelonoša ki ima tudi nekaj prakse kot plačilni, mlajša moč, ki obvlada slovenski, srbohrvaški in nemški jezik pertektno dobi mesto. Franiiirane ponudbo pod »Jelonoša dobra moč« na pocir. Jutra Majibor. Po-je priložiti osebno »lito, ki se vrne! 31335-1 Pisarniški uradnik vcfč slovenske, srbohrvaško in nemške koTespon-Aance ter knjigovodstvo do bi službo r nrarski in zlatarski veletrgovina. Ponudbe i navedbo referenc in sahtevo plače na Anton Lečnik. veletrgovina nr, Celje. 31339-! Živali rtp-M-d.-l 1 l>'r t.ivi -.i ta Šifro alj dajanje naafnva 5 Din Najmanj?' znesek 17 Din Dva psa izvrstna braka proda Franc Mole. posestnik. Skocijan pri Novemmestu. 3,1328-57 Kupim Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro alj dajanje i^i.na 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din' Brezbarvnih steklenic izbranih. večjo množino in rabljene opletene steklenice od 5—-115 lit. rabim. Ve-ležganjarna Zaje, Zg. Šiška U!4. 313*5-7 Sifonske steklenice kupim ali zamenjam za 5a-besne ali pirovske steklenice. Lovro Rogelj Vrhnika. 31386-7 Pisarniško opremo kupujem iz druge roke. Ing. Kavčič. Miklošičeva 17.T. 3100:-7 £2 S H fm Mmsm Vsaka beeeda 50 par j •fcivek 3 Din n 5ifr^ ah dajanje naslova B Din. 13 Dft) Dekle edrarva in poštena, zmožna «eh hišnih del službe pri manjši družini. Naslov v vseh poel. Jutra. 3U356-2 Mlado dekle piridno. požteno. zmožno vseih hišnih del iSče službe za takoj. Cenj. ponudbe na opl. odd. Jutra pod »100«. 31333-2 Beseda • lav. k i D)D T* Šifro si; dajanje naslova 6 Din. NajmanišS znesek 17 Dw Starinske predmete kakor tadi dobro ohranjene predmete, ki jih želite pro-iaifci, vzame v komisij Bko prodajo ali kupi »pri Makedoncu«. Ljubljana, Ko lodvorska 30. 3C7-6 Bp-seda 1 Din lavek '■) Din za *>fro al- dajanje naslova 5 Dim Najmanjši znesek 17 Din Važno za tovarne in opekarne katere imajo lastne tire. — Imam iraprodaj po zelo nizki ceni trj do štir sto hrastovi> prsjjov, ki so popolnoma zdiravi, samo nekolrko od dima ;n prohu železniških strojev očrnjeni. Dimenzaj-e 14 X 24. 16 X 25 m IS X 98 vaj po 2.(3H dolgi Zamen iam :ste tudi za strešnike. Dopise na ogl. odd Jutra pod šilro »Pragovi strežniki«. 31260-15 Beseda Din lavek 3 Din a Šifro al; dajanje naslova S Din Na;raanjS znesek 17 Din Pffaf — Singer skoraj Do»i šivalni stroji in kolesa poceni naprodaj pni »Promet« (Nasproti Krooaraske cerkve) 31347-29 Vrtalni stroj (Rohtmecfi i ne) skoraj popolnoma nov ugodno proda A. B. C. Ljubljana Medvedova c 8. Telefon 34—M (pole? gorenjskega kolodvora). >{«-.*eda ' Din davek 3 Dir. 'A šifro ali dajanje naslova 3 Din Najmanjš' r,n<>»ftk 17 Din Hranilne vloge kupite ali prodaste najboljše potom moje pisarne Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12. Telefon -38-10 31270-16 Opremljeno sobo sončno s posebnim vhodom. kopalnico oddam v novi hiši. Naslov v vseh posl. Jutra. 31854-23 Sončno sobo nrirno poseben vhod. oddam mirnemu gosjavlu. Na slov v vseh posl. Jutra. 31333-23 Opremljeno sobo moderno, uporabo kopalnice v centriram oddam boljši goppodivni N!ačn>k '311. Francozinja Gotovi- . na. Ugodno. Gotovina ' 50.000. Hermes rliter za- j služek. Kolo Kosovo. Ljub | ljana X. Literarno d ln i Lepa bodočnost. Lepi dom 19 Lepi lokali Mirna M-o tor. Nakupovalec. Nasto pim takoj. Poštena in j pridna družica Poljedelj- \ sko delo. Prodajalka. Prid na. Pouk v zabavo Pove čanje, Površina Pr ateijstvo 39. Papir Prijetno. Prijetni večer. Ren labilno Skohelnik Stsrrr. fvo-sobna. Siguren uspeh. Sigurna eksis+enea. Sigurna bodočnost. Skupen dom. Soliden mož Sigurno napredovanje. Siguren 'n stalen pločnik, Stroga tajoost Točni plačnici. Uraijca. Wmtermarch-n, Vse na drobno. Zat^ie. Zanesljiva. 8580, 3730. -3450. Učinkuje z bliskovite v 3 dneh snežit® beli zobje s penečo se pasto Samoprodajo tehn. in kem. novosti, epo-ha.lnih in brezkonkurenčnih z zakonom zaščitenih og i njegasnih aparatov odda 1 e-iina obstoječa novoosno- : rana tvonrca v državi. — P.ef lek tanti iz sreskih i® drugih krajev Kranjske ra zen Ljuhlj«ne t gotovino 1—5.000 Din naj se osebno i y.glase pri opolnemočenem i zastopniku v Ljubljani. — Florijanska nI. 42, do 16. tega meseca. Stalen zaslužek. 31393-16 ZIMSKE SIJKNJK | Doljše vrste Hubertu? nepre-i rnoCljiv ibO Din. perilo tn ^sa | ■ praktična oblačila nudi po re- j | klamnih c e d a n I P K E S K E R, | I Sv Petra c. 14.1 NAPOONA ISKAPN4 UUBL3ANA KNAFUEVA 5 IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE /A' NAJFINEJŠE ŠTIRI NOVO! PUDRI V 3 4 „Nepremočl j i v H^§p J Najboljši puder ra ulico, ker ie aepremočljiv. 2 Naiprtmernejši pmdei za zaprte prostore, ker ne tvori kepic na 'icu. Pudei. ki ostane na licu ves dan, ker je zmešan s smetano. Puder, k' odstranjuje blestenje nosa ia lica ter ohrani kožo svežo in mlado, ker vsebuje smetano. NE PUSCA VODE — Dajte nekai tega pudra na prst m pomočite prst v ča§o vode Ko potegnete prst iz vode bo puder vedno na njem. prst pa bo suh Ta puder se obdrža na kožj kliub poteaiu med ple-som. deževnemu vremenu ali kopanju na monu On ne vsebuje malih trdih drobcev Škroba ki s« zarivajo v kožne znojnice se tam nabereio ter povzročajo razširjenje znojnic. zaiedalce io druge napake polti. 5.000.000 krasnih deklet im lepih •stark uporablja vsako jutro ta puder Zahtevajte puder Tokalon zmeSan z smetano. Ta puder odstranjuje razširieme znoinice. Uspešni rezultat je v vsakem primeru zajamčen, ali pa se denar vrne. —■ HIH MfW—1H l>JI I V NEDELJO, DNE 13. DECEMBRA CELODNEVNA stekla in porcelana, novoiospelih modernih servisov, krasnega kristalnega stekla, razne novosti iz keramike ter mnogo drugih lepih in praktičnih predmetov. — Vsakomur prost ogled v trgovskih prostorih tvrdke IVAN KOVAČIČ — MARIBOR — SLOVENSKA uh ?»©. tVp. -it. la > k S i>m za šifro al; dajanje naslova 5 Din Naimanjši inesef 17 Din. Lokale primerne za gostilno aH javno kuhinjo takoj oddamo v sredini mesta. Kompletni inventar na prodaj. Informacije daje Aloma Compajiy. Ljubljana. Aleksandrova e. 2/1. «331-19 Najboljši trboveljski orez prahu nudi I. Pogašnik, trg. s kurivom BOHORIČEVA 5.. Telef 20-59 Beseda : Din. davek 'n za šif-» i!; dajanje naslovi 3 Din Najmanjši znesek 17 Din Enosob. stanovanje oddam za Din 350.— in dvosobno za Din £30.— mesečno ta Poljanski cesti 34/T. 3:351-31 Sobo odda Besedo l>in 1ave.k 3 Dni sa Siir »It dajanje naslova 5 Din Najmanjš1 znesek 17 Din Lepo zračno sobo .noter mesta, oddam 16. decembra sol-dneanu uradniku. Naslov v vset poslovalnicah Jutra 31014-33 Sobico v con t, rumu oddam čez dan odsotnemu gospodu. Pojasnila pri »Promet« (Nasproti križanske cerkve) 31316-33 G Th. Rothman: Gospod Kozamurnik gre na letovanje 90 (to je sedel na kolesu, je postal kmalu boljše volje. Veter mu je pihal v hrbet, in cesta je bila gladka. Kmalu se je pa znova pokazala zla usoda, v podobi strmega klanca, ki ga je bilo treba prevoziti Gospod Kozamurnik je sopihal kakor parni stroj; bolj ko se je bližal vrhu. bolj je bil prepričan, da ga ne zmore... KLISEJE ENO VEČBARVNE JUGOGRAflKA Mm NAM f Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da je aaš ljubljeni ANOREJ KUNSTELJ paznik deželne prisilne delavnice v pokoju previden s sv. zakramenti za umirajoče, star 88 let, umrl. Pogreb bo dne 12. t. m. (v soboto) ob 4. popoldne iz mrtvašnice na Vidovdanski cesti. Predobrega pokojnega priporočamo v molitev in blag spomin. Žalujoči KUNSTELJEV1 LOVSKA DRUŽBA TRBOVLJE javlja žalostno vest, da je njen član, gospod ZUPAN FRANJO posestnik in gostilničar po dolgi bolezni preminul. Pogreb blagega lovskega tovariša se bo vršil da^s 11. t. m. ob y216. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče. TRBOVLJE, 10. decembra 1936. LOVSKA DRUŽBA TRBOVLJE. ZAHVALA Ob prebridki izgubi, katera nas je doletela ob smrti prerano preminule naše nepozabne dobre soproge, zlate mamice, stare mame in tašče, gospe EME OREHEK se najiskrenejše zahvaljujemo gg. zdravnikom Sanato-rija »šlajmerjev dom« šefu dr. Kramariču, dr. Merčunu in dr. Cebohinu za njihov izredni trud, da bi rajnko rešili smrti, čest. sestram za vsestransko pozornost in požrtvovalno postrežbo; Trgovsko bolniškemu podpornemu društvu za blagohotno naklonjenost. — Vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov in vsem onim, ki so nam izrekli pismeno ali ustmeno sožalje. — Zahvala tudi zastopstvu mestnega poglavarstva, magi-stratnemu uradništvu in vsem drugim, ki so drago rajnko spremljali na zadnji poti. — Srčna zahvala tudi č. g. katehetu Ig. Zaplotniku za pismeno tolažilno sožalje in darovano sv. mašo v blagor rajnke. Bog poplačaj in povrni! ŽALUJOČI OSTALI. □ c E H uspehov esn oglas „JUTRU" □ □ □□□□□□□□□□□i Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljam tužno vest. da nas je za vedno zapustila, previdena s tolažili sv. vere naša ljubljena teta. stara teta, sestrična in svakinja, gospodična LJUDMILA MAURER posestnica Pogreb drage pokojnice se bo vršil v soboto 12. t. m. ob pol 2. uri popoldne iz hiše žalosti Celovška c. 89, na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 10. decembra 1936. MAKSIMILIJANA VENEDIG roj. MAURER ter ostalo sorodstvo. Jugoslovanski patent št. 10624 od 1. VI. 1933. z naslovom »Postupak za izradnju koncentrovanih, protiv iskvarenja otpornih hranivih sretstava« se PRODA oziroma se daje LICENCA. Ponudbe je poslati na ing. DRAGO MATA NO VIČ, patentni inženjer, Ljubljana, Stari trg 30/1. »VASE ZDRAVJE ZAHTEVA« Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam pretužno vest, da je moj iskreno ljubljeni soprog, gospod JANKO FIRBAS višji poštni kontrolor v 44. letu svoje starosti v sredo 9. t. m. zvečer mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v petek, dne 11. decembra, ob 16. uri iz mestne mrtvašnice na magdalensko pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 12. decembra, ob 7. uri v magdalenski cerkvi. MARIBOR, dne 10. decembra 1936. Žalujoča soproga MARICA FIRBAS in ostalo sorodstvo. SES Naša zlata mama, stara mama, gospa Kristina Hočevar roj. Sadnikar vdova lekarnarja na Vrhnik nas je danes ponoči ob 11.30 v 77. letu starosti za vedno zapustila. Pogreb srčno dobre, nepozabne pokojnice se bo vršil v petek 11. t. m. ob 14. iz palače Dunav, Beethovnova ulica do železniškega prelaza na Celovški cesti, od koder bodo prepeljani pokojničini zemski ostanki na dom našega pokojnega očeta na Zgornjem Brniku. Od tam jo bomo spremili isti dan ob 15.30 na pokopališče v Cerkljah. Sv. maše zadušnice se bodo darovale na Vrhniki, v Cerkljah in v Ljubljani. VRHNIKA — LJUBLJANA, 10. decembra 1936. Ph. Mr. Stanko s soprogo Anico, lekarnar in narodni poslanec na Vrhniki; ph. mr. Slavko s soprogo Nado, lekarnar v šiški; Marinka dr. Andrej-čičeva, rojena Hočevar s soprogom Antonom, odvetnikom; Toussaint, Maruška, Jakec, Andrejček in Igor, vnuki. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Pran Jeran. — Za tnseratnl del je odgovoren Alojz Novak — Vsi v Ljubljani