JjNA 900 din - Leto XLI - št. 67
Kranj, petek 2. septembra 1988
IMiMoIMSHGLAS
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
j/tam'
SLAVKO GABER
Jesenje. Čas je, da postanemo državljani!
AU ŽERDIN
M mesece po aretaciji
DR. MANCA KOŠIR
Smo v času preobrata
Mediji »pumpamo« kar naprej. Lahko pa se sprenevedamo, da tega ne delamo. Govorimo lahko o obojem: da je slovenska javnost vse bolj osveščena, kar nam kažejo raziskave javnega mnenja, Roška, miting, naklade Mladine itd.
/O   ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske
V središču pozornosti
Vprašanje lastne barve
Ko bi bile naše življenjske razmere drugačne, *°t so, bi za idejni zasuk v sindikatih rekli, da se ^ača v kapitalizem. Toda delavec je, pa naj to pričamo ali ne, v mezdnem položaju in od sindikalne organizacije pričakuje, da se postavi na čelo gi-kanju za boljši položaj mezdnega delavca, to pa je oblasti nasprotni pol. Vsaj tako je razumeti nove Pobude v organizaciji, ki se sčasoma začenja zavedati, čigava je in h katerim konkretnim vprašajem se mora obrniti.
Na primer k vrtoglavim cenam, ki nam siro-•fiašijo življenje, da se ljudstvo ob jutrih tepe za Jjocialni kruh, ker celo hrana postaja cenovno nedostopna. Osnovni življenjski proizvodi bi morali "iti za ljudi po zmernih cenah, sindikat pa bi mo-{"*! od vlade zahtevati, da iz proračuna krije razliko do ekonomske cene teh izdelkov. Ali pa na primer plače. Najnižjo bi kakor nekdaj določala sindikalna lista in to vsak mesec sproti, ne pa dvakrat letno kot sedaj, ko je smešno nizki znesek ™olj napitnina kot pa plačilo enomesečnega dela 'O še zdaleč ni zadosti niti za delavčevo enostavno reprodukcijo, kot učeno rečemo temu, da se delavec vsaj prehrani. Zaradi draginje danes že kar tretjina ljudi niti o tem več ne more odločati, kako bodo razporedili tisto, kar dobe v plačilni kuverti (za hrano seveda), odločanje o delitvi OD in do-
hodka je ob tem zgolj nabuhla parola. Že tovarnam ostane le polovica lastnih sredstev, medtem ko so pred dvema desetletjema odločale še o 80 odstotkih le-teh. Ko ob tem dejstvu govorimo o razbremenjevanju gospodarstva, je prevečkrat poglavitni krivec družbeni standard, tam jemljeno, ne meneč se za udarce, ki jih potem v obliki večje participacije v zdravstvu, doplačevanja šole, manj štipendij, dobivamo nazaj. Sindikat se ob tem ogreva, da bi za enak delež prikrajšali tudi proračun.
Dokler bodo sindikalni aktivitsti le grmeli izza govorniških odrov, kaj vse morajo storiti za delavca, ti impulzi ne bodo posebno prepričljivi. Sindikati bi morali na primer pred vsakim odločilnim zasedanjem skupščin sklicati skupine delegatov in jih opremljene tudi z nedvoumnimi zahtevami sindikata in delavcev poslat odločat. Ker se za vsakodnevno življenje ljudi pomembne stvari dogajajo predvsem v zborih združenega dela, bi morali tam sklepati partnerska razmerja. V družbenopolitičnem zboru pa je sindikat lahko le ena od družbenopolitičnih organizacij, od te pa se v svoji klasično zaščitni vlogi oddaljuje. Gre torej za istovetnost sindikata, za vprašanje lastne barve. Pri ljudeh, pri delavcih, pa kajpada štejejo samo konkretni uspehi.
D. Z. Zlebir
Nove obresti
jel
•ogr i uf]
'j11 Ivi*
h
j^ofja Loka, 29. avgusta — Skrb, ki jo slovenska republiška zveza ^turnih organizacij namenja gledališkemu področju,je bila tokrat tretjič izkazana tudi skozi obliko posebnega večdnevnega simpo-ja» ki je bil letos posvečen comedii dell'arte. Preko celega dne so i "^leženci spoznavali skrivnosti gledališke igre, kar so posebej pod-epili z večernimi strokovnimi razpravami. Gornja fotografija je z pljučne prireditve. (V. B.) Foto. F. Perdan
5ifl
pn ezuj »i
Martin Pogačnik gre v New York
Kranj, 31. avgusta- Svetovna organizacija Rdečega križa vsako leto organizira humanitarno akcijo »Tek proti času« za pomoč revnim in lačnim v svetu. S štartnino zbrani denar pošljejo najbolj ogroženim prebivalcem Afrike in drugim ubogim po svetu. Udeleženci teka bodo 11. seeptembra hkrati pričeli teči v 23 mestih na vseh celinah, glavni tek pa bo v New Yorku. Organizirali bodo tudi koncerte z znanimi ročk skupinami in pevci. 11-letni Kranjčan Martin Pogačnik je eden izmed dveh Jugoslovanov, ki se bosta udeležila enokilometrskega teka po ^ewyorških ulicah. Martina je izžrebala mestna OZN na julijskem teku po Kranju, kjer je zasedel enajsto mesto. Sku-Paj s spremljevalko in mladim Splitčanom bodo najprej poleni v London, kjer bodo ostali dva dni. Nato gredo v New York 2astopat Jugoslavijo na tradicionalni ek. »Na junijskem teku s©m bil enajsti, zato se mi niti sanjale ni, da bom odšel v Ame-^ko. Ko sem prišel z morja, mi je prij vtelj povedal, da sem iz-2reban. V vse to sem prišel po naključja, vendar sem vesel, da Sem izbran. Prav zelo dober ne bom, ker bodo druge države P°slale svoje najboljše tekače,« pravi Martin. Karte za polet v ^ndon in New York je podaril JAT. Martinu Pogačniku želi-^     srečno pot in upamo, da se bo v New Yorku dobro izkazal.
M. Možgan
Zaradi povečanja maloprodajnih cen v avgustu za 14,7 odstotka, so se spremenile tudi obrestne stopnje, ki jih ta mesec obračunavajo na vezane hranilne vloge in kredite z rokom odplačila, ki je daljši kot leto dni.
Združenje bank Jugoslavije je obvestilo poslovne banke in poštno hranilnico, da na te depozite oziroma kredite za avgust po letni ravni obračunavajo revalorizacijske obresti, ki znašajo 418,5 odstotka.
Tistim varčevalcem, ki vežejo denar za več kot šest mesecev, pripadajo poleg revalorizacijskih Obresti tudi realne, ki ne smejo biti nižje kot 6 odstotkov. Varčevati se torej splača, saj bodo varčevalci za hranilne vloge in kredite, vezane za en mesec, z rokom odplačila, ki je krajši od 12 mesecev, dobili obresti giede na gibanje maloprodajnih cen v predhodnem mesecu. Ta stopnja je avgusta znašala 14,7 odstotka, zato bodo septembra varčevalcem obračunali 318,5 odstotne revalorizacijske obresti. Sedanje obresti veljajo mesec dni, nove bodo določili ob koncu septembra.
V soboto Jugoslavija: ZRN
Kranj, 31. avgusta — Letni bazen v Kranju te dni gosti olimpijski vaterpolski reprezentanci Jugoslavije in ZR Nemčije. Obe reprezentanci bosta teden dni imeli zaključne priprave za letne olimpijske igre, ki bodo v Seulu. Srečanje bo to soboto ob 17.30 v letnem bazenu v Kranju. Prenašala jo bo tudi jugoslovanska TV mreža.
Tekmo bosta sodila mednarodna sodnika Kred van Dorp z Nizozemske in Pierre Van de Vreken iz Belgije. Delegat na tekmah bo častni predsednik FINE Ante Lambaša. Prijateljska tekma bo dobrodošel trening za obe reprezentanci, saj prav Jugoslavija v Seulu brani zlato odličje iz olimpijskih iger leta 1984 v Los Ange-lesu.
Ze drevi ob 20. uri bo v letnem bazenu prva prijateljska tekma med Jugoslavijo in ZRN, v nedeljo ob isti uri pa še ena. Cena vstopnic je 3000 din za odrasle, za otroke pa 1000 dinarjev. V ponedeljek in torek bosta ob 20. uri še dve tekmi za trening.
, D. H.
Radoživi dnevi poletnih počitnic so se iztekli — Včeraj so se spet odprla šolska vrata in v hišo učenosti so vstopili mladi na-dobudneži, polni pričakovanj, kaj jim bo prineslo novo šolsko leto. Sodeč po zajetnih torbah na ramah, bodo morali popisati kar precej zvezkov in se spoznati z vsebino prenekaterega učbenika in knjige, preden bodo na vrsti spet nove počitnice. Zato naj tako učencem kot njihovim učiteljem zaželimo kar največ uspeha pri teh nalogah! (S) — Foto: F. Perdan
Da ne bi bili prvi koraki tudi zadnji
Varna pot v šolo
Spet je konec poletnih počitnic in pred nami je novo šolsko leto. Z njim niso povezana samo razmišljanja v zvezi s poukom, ampak tudi skrbi, kako bodo šolarji, predvsem prvošolčki, varno prihajali v šolo in se vračali iz nje domov.
Zakon zavezuje šole, da imajo prometno-varnostni načrt.Se-veda, ker papirji niso namenjeni le za zadostitev predpisov, je prav, da so z njihovo vsebino seznanjeni tako starši kot otroci. Dolžnost učiteljev je, da na prvih srečanjih s starši opišejo varne poti v šolo in opozorijo na nevarnosti v šolskem okolišu. Prav starši pa lahko največ store, da se bodo otroci navadili uporabljati najvarnejšo pot. Zato naj svoje prvošolčke le spremljajo v šolo in domov toliko časa, da bodo vajeni prave poti in pravilne hoje po njej. Pa tudi pri večjih šolarjih ni odveč vsaj občasna kontrola, kod in kako hodijo do hiš učenosti.
In še nekaj je pomembno! Rumene rutice, ki so namenjene malim šolarjem, niso samo za okras. Otrok naj si jo zaveže okrog vratu vsak dan in vse šolsko leto, saj bodo vozniki tako
nanj bolj pozorni. Pomembno je tudi, da so otroci oblečeni v oblačila živih barv, še zlasti v dnevih brez sonca. Če je vidljivost zmanjšana, naj obvezno nosijo s seboj tudi v naselju kresničko, ki že od daleč opozarja voznike na pešce v prometu.
Starši naj nikar ne dovolijo vožnje s kolesom otroku, če še ni opravil kolesarskega izpita, ali če nima ustrezno opremljenega in urejenega kolesa; za zelo razširjana kolesa BMX namreč velja, da niso primerna za vožnjo v cestnem prometu! Še bolj strogi pa bi morali biti starši do otrok, ki bi se hoteli voziti brez dovoljenja z motornimi kolesi.
Ne le šola in starši, tudi vsi drugi bi se morali po svojih močeh zavzeti za čim večjo varnost šolarjev na cestah. Vozniki motornih vozil vsekakor ne smejo prezreti lepakov in transparentov, ki jih navajajo k večji pozornosti do otrok. Sedaj je zadnji čas, da komisije za prometno varnost po krajevnih skupnostih pregledajo razmere na svojih cestah in ugotovijo pomanjkljivosti. Ob pomoči svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prome-
tu ter pristojnih služb naj tudi zagotovijo odpravo vsega, kar bi utegnilo ogroziti varnost otrok v prometu.
Morda bo kdo porekel, da vsako leto ponavljamo iste stvari. Res je, pa še prav je tako, saj si moramo za boljšo prometno varnost prizadevati stalno! Gotovo si vsi želimo, da ne bi bili prvi koraki našega otroka v šolo tudi zadnji.
S. Saje '
Praznovanje delavcev Peka
Šuštarski praznik v Tržiču
Tržič, 2. avgusta — Konec tega tedna bo v Tržiču vrsta prireditev, vse pa bodo povezane s tradicijami čevljarskega mesta. Tako bo v soboto osrednja svečanost ob praznovanju petinosemdesete obletnice obstoja Peka, v nedeljo pa bo že tradicionalna, letos jubilejna, XX. šuštarska nedelja.
Program prireditev se bo začel že danes, 2. septembra, z odprtjem razstave Ex tempore v Kurnikovi hiši. Jutri in v nedeljo bo ves dan tudi razstava ptic društva »Kalinka« v Domu družbenih dejavnosti, obutev Peka pa bo razstavljena v paviljonu NOB. Poleg športnih tekmovanj bo osrednja proslava ob 85-letnici Peka v soboto, ob 15. uri za Virjem, ob 17.30 uri pa se bo začel zabavni program na tržnici. Še več veselja in zabave bo v nedeljo, ko bo že od 7. ure naprej šuštarski semenj na Trgu svobode, ob 10., 12. in 14. uri bodo modne revije s prikazom starih čevljarskih običajev za Virjem, pred paviljonom imOB pa bo »šuštarska delavnica«. Ves Tržič bo v znamenju čevljarstva, obeta se bogata ponudba čevljev, praznovanje pa bodo zaključili z veliko šuštarsko veselico in srečelovom, ki se bo začel ob 15. uri.
V. Stanovnik
Še devet dni
Na tiskovni konferenci, ki so jo pripravili v torek v prostorih Rdečega križa Slovenije, so zbranim novinarjem predstavili osnovne informacije v zvezi s »Tekom proti času«, ki smo jih na straneh našega časnike že objavili. Ponovno je bilo potrjeno, da bo kranjski tek v nedeljo, 11. septembra, s startom ob 17. uri na Titovem trgu, osrednja tovrstna slovenska prireditev, njen začetek pa naj bi predvidoma označil predsednik slovenske SZDL Jože Smole.
Kot je povedal Sašo Govekar, sekretar OK ZSMS Kranj, za prireditev potekajo zadnje priprave. Glede na pričakovano večtisoč-glavo množico, so sklenili dosedanjemu scenariju dodati še nekaj vsebinskih točk. Vse o celotnem programu kranjskega »Teka proti času« boste lahko prebrali v Gorenjskem glasu v petkovi številki, 9. septembra.
V. Bešter
c s
_ o \/ i—
CD
co
21 LU
DC O O
LU
o
LL_ <
o
(S©SBSS3S©EaiGLAS 2. STRAN
NOVICE IN DOGODKI
petek, 2. septembra 19"
V Kranju nezadovoljni z rezultati gospodarjenja
Tudi dobrim se tla majejo
Kranj, 31. avgusta —• Povečan izvoz in umirjeno zaposlovanje ob povečanem številu nezaposlenih sta svetlejši točki letošnjega gospodarjenja v kranjski občini, sodeč po polletnih rezultatih. Problemi se selijo tudi v nekatere, v preteklosti dobro stoječe firme.
Aktualnejše poročilo o razmerah v občini, ne le v gospodarstvu, bo izvršni svet podal na seji občinske skupščine, tokrat pa je gradil le na podatkih za prvo polletje primerjanih z enakim lanskim obdobjem. Večina, razen izvoza in rasti zaposlenosti, jih je negativnih. Predvsem ne kaže biti brezbrižen ob 11,5 odstotnem padcu industrijske proizvodnje, ter ob 2,5 odstotnem zmanjšanju zaposlenih, tudi produktivnosti. Načrtovane 4.5 odstotne enoletne rasti proizvodnje tako do konca leta ne bo mogoče več ujeti. Proizvodnja upada v gradbeništvu, tudi na račun ukinitve opekarne, elektroindustriji, Savi, tekstilni industriji in v še nekaterih panogah oziroma tovarnah. Izvoz je na splošno zadovoljiv, vendar izvozna sapa poje-njuje tudi v nekaterih, v preteklosti vodilnih podjetjih pri izvozu (Planika, Eksoterm, Ikos). Nelikvidnost se vedno bolj bohoti, dohodek je realno padel za 14 odstotkov, predvsem na račun Telematike, saj je njen delež v občini padel s dobrih sedem na polovico odstotka. Izgub'je za dobrih 21 milijard (štiri petine akumulacije), na vrhu pa je Telematika, ob njej pa sta Mlekarna in Hranilnokreditna služba Cerklje. Blagosevedno težje prodaja, problemov ne bo zmanjkalo in s tem v zvezi se utegne razen Telematike najpogosteje pojavljati Tekstilin-dus.
Ob množici podatkov in številk kaže biti pozoren na dvoje. Ob drastičnem upadanju zaposlenih v gospodarstvu se je število zaposlenih v družbenih dejavnostih povečalo za 3,3 odstotka, ob tem, da se dejavnost ni širila, prav tako pa tudi nova šola na Planini v teh podatkih ni upoštevana. Kranjski izvršni svet se je odločil za analizo tega pojava. Dva obraza pa ima tudi zmanjševanje števila zaposlenih. Logično je, da podjetja ubirajo že dolgo znano metodo: dva odideta, enega sprejmemo. Na prvi pogled je vse v redu, komentira ta pojav Franc Belčič s skupnosti za zaposlovanje. Vendar je to isto, kot bi »umazano mizo pokril s svežim prtom«. Problem se prelaga
na mlado generacijo. _     ; . ,
J. Kosnjek
Izredni zbori v jeseniški Železarni
Železarji zahtevajo višje plače
Jesenice, 30. avgusta — Delavci valjarne bluming stekel in hladne valjarne Bela so zahtevali višje osebne dohodke in 200.000 dinarjev kot pomoč za nakup ozimnice in šolskih potrebščin. Se več podobnih izrednih zborov po vsej Železarni.
V jeseniški Železarni po temeljnih organizacijah potekajo izredni zbori, na katerih delavci razpravljajo predvsem o problematiki osebnih dohodkov. Najprej so se zbrali delavci valjarne bluming stekel in hladne valjarne Bela in odločno zahtevali povečanje osebnih dohodkov od 40 do 50 odstotkov. Med drugim so terjali tudi znižanje prispevkov iz bruto osebnega dohodka, vsakemu delavcu pa naj bi izplačali 200.000 dinarjev kot pomoč pri nakupu ozimnice, šolskih potrebščin za otroke...
Nedavna prekategorizacija in reorganizacija sta v Železarni pustili vrsto odprtih vprašanj. Delavci so zahtevali, da se v proizvodnih obratih ponovno uvedejo premije za boljšo proizvodnjo. Njihove kritike je bilo deležno hančno poslovanje in vedno višje obresti, neizterjane terjatve do kupcev. Večkrat so poudarili, da bi delavci v družbenih dejavnostih morali deliti usodo s proizvodnimi delavci, o dejanskih problemih delavcev črne metalurgije in same panoge pa se v naši družbi premalo sliši.
Predsednik sindikata Železarne Edo Kavčič je delavcem, ki so se udeležili izrednega zbora, predstavil stališča in aktivnosti, ki jih vodi tovarniški sindikat. Pri izplačilih osebnih dohodkov bi morali izkoristiti vse možnosti za njihovo kar največjo rast. Tudi predlog sindikata po enotnem izplačilu posebnega dodatka za vse delavce Železarne je dobil podporo zaposlenih in bi ga morali uresničiti. O predlaganem povišanju osebnih dohodkov bodo v teh dneh tako v jeseniški Železarni kot na izvršnem svetu skupščine občine Jesenice še razpravljali.
Predsednik poslovodnega odbora Boris Bregant je delavcem prestavil probleme in težave, s katerimi se srečuje delovna organizacija ter zakonske omejitve, ki so še posebej restriktivne pri gibanju osebnih dohodkov. Dejal je, da so do zdaj izplačevali najvišji možni osebni dohodek in da omejitve ne dovoljujejo izplačila v višini, ki ga zahtevajo delavci. Strinjal se je z zahtevo po hitrejšem reševanju problemov črne metalurgije, katerih osebni dohodki neupravičeno zaostajajo za povprečjem gospodarstva Slovenije. Zagotovil je, da bodo notranje možnosti za povečanje osebnih do-ohodkov še vnaprej vztrajno izkoriščali in iskali možnosti za povečanje osnov osebnih dohodkov in inovacijskega dohodka za letos. Še nepopolni izračuni kažejo, da bi bila najvišja možna višina do 170.000 dinarjev, enako za vse železarje.
Poslovodni odbor bo skupaj s strokovnimi službami pripravil pismene odgovore na nekatera vprašanja zaposlenih.
D. Sedej
'cJMEHGLAS
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje I>oke in Tržiča
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana
Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelov-čan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Zlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gora/d Šinik (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).
Naši počitniški sodelavci so Matjaž Gregorič, Miriam Možgan in Petra Ško-fic.
Akontacija naročnine za 2. polletje 24.000 din
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči ra-ču n pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960.
Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
V srcu Evrope se sramotimo s socialnim kruhom
peti
Na be
Kranj, 30. avgusta — Stavek, ki ga je izrekel eden od sindikalistov na g' renjskem posvetu, nazorno ilustrira, v kakšnem socialnem položaji je naš delavec. Medtem ko tone v gmotni in duhovni revščini, njego\ a organizacija ne ve, kaj bi.
Na posvetu, organiziranem na Gorenjskem po junijski razširjeni seji slovenskih sindikatov, se je večina razprav sukala okrog socialnega položaja delavcev, kar zbuja nekaj upanja, da delavska organizacija začenja razpoznavati bistvo. Ob gospodarskih tokovih zadnjih let na Gorenjskem vse bolj zastajamo v nerazvitosti, je bilo rečeno. V prvem polletju so delavci 17 gorenjskih delovanih organizacij dobivali zajamčeni osebni dohodek, v povprečju plače ne presegajo 460 tisočakov, v primerjavi z lanskim polletjem so zaostale za 21 odstotkov, kar presega mejo, ki sta jo postavila ZIS in mednarodni monetarni sklad. Veliko ljudi mora ob visokih življenjskih stroških živeti ob minimalnem in zajamčenem dohodku. Ker mora že kar polovica tovarn najemati kredite za plače, tudi ne kaže, da bo kmalu bolje. Kje je tu sindikat, ki bo zaščitil delavca, mu izposloval tako delitev plač, ki bo omogočala normalno življenje, spodbujala k delu, ne pa miloščino za socialni kruh in odrezke za živež, je med drugim spraševal Branko Iskra. Strokovna usposobljenost in moč je tisto, kar manjka sindikalni organizaciji, da bi se učinkoviteje bila za delavca.
Bogo Košnik iz Radovljice je govoril o papirnatih akcijah sindikata in njegovem strahu od
enega izplačilnega dne do drugega, kdaj bodo delavci spet terjali dostoinejše plače. Sandi Bartol iz Škofje Loke je poudaril, da sindikat ne bi smel sprejemati zgolj neobvezujočih stališč, temveč zahteve, besedo pa bi moral imeti tudi pri bistvenih življenjskih odločitvah, kot so na primer cene. Zdaj ima v sistemu odločanja žel le posvetovalno vlogo. Izvršni svet, denimo, njegova priporočila posluša, jim prikima, ni pa mu jih treba upoštevati. Tudi informacije sa za sindikat akcijska nujnost, je dejal. Brez sprotnih podatkov o zadnjih izplačilih, o najnižjih plačah, o delitvenih razmerjih, o kreditih, najetih za plače, je organizacija zvezanih rok.
Joče Antolin iz Kranja pa je dejal, da sindikat igra vlogo bla-žilca napetosti med delavci in vlado, da ga takšnega delavci ne sprejemajo za svojega, temveč za del »establishmenta«, ki duši socialne nemire, namesto da bi se bil za potrebe delavcev. Sindikat bi se moral uveljaviti na mestih, kjer sprejemajo odločitve in se iztrgati iz okov političnih koordinacij, ki ga delajo odvisnega od oblasti. Govorec je obudil tudi misel na »sindikalno listino«, ki bi določala najnižje osebne dohodke. Vera Umek iz Tržiča je med najaktualnejšimi sindialnimi nalogami poudarila skrb za primerne plače, zagota-
vljanje dela tistim, ki ostanejo brezposelni, zagotovitvi socialnih pravic in pripravo programov, ki bodo mlademu rodu zagotavljali prihodnost. Tudi v tej občini je precej delavcev, ki ne dobijo niti 320 tisočakov mesečne plače, med drugim v BPT, Peku, Gradbincu, Novosti. Čeravno sindikat ni za uravnilovko, se v takih primerih ogreva, da v tovarnah, kjer niso sposobni zagotoviti delavcem niti minimalne plače, zanje vzamejo onim pri vrhu. Marjan Drolc z Jesenic se je pridušal, da gre razbremenjevanje gospodarstva na škodo standarda, medtem ko proračunska poraba ostaja nedotakljiva. Ošvrknil je tudi uravnilovko: še pred leti so bila v občini razmerja med najvišjo in najnižjo plačo 5 proti 1, danes so komaj 3,65 proti 1. To ni več delitev po delu, temveč razdeljeva-
nje ostanka delavcem, zato d
preživijo.
Čeprav je bilo tudi na posvet videti, da se sindikat ukvarj* preveč nalogami in tako v go^ ne vidi dreves, se vendarle ka# jo obrisi pravih problemov. SKj bi jih za delavce, kar kaže t* zahteva po novi sindikalni Uj po vplivu na cenovna razmer]' po razbremenitvi gospodars** tudi na rovaš proračuna, po bi za delavce, ki se znajdejo rr»e »tehnološkimi presežki«. Se no sicer prevladuje misel, n' gre vse to skozi sistemske ust* nove, radikalnejši glasovi P zahtevajo tudi druge poti. Če* ne bo nič spremenilo, če " oblast gluhih ušes za delavca,5 mora sindikat zateči tudi k spi' šni stavki. Misel, ki je bila še ® nedavna bogokletna!
D. Z. Žleb*
Se v škofjeloški občini (spet) obetajo črne gradnje'
Vsi zazidalni nacrti še pred rdečo lučjo
Škofja Loka, 30. avgusta — Če se v občini še nekaj časa ne bodo odprle nove lokacije za gradnjo, prav lahko pričakujemo, da se bomo morali spet srečevati s črnimi gradnjami, so po obravnavi informacije o pripravi prostorskih načrtov v škofjeloški občini menili delegati izvršnega sveta. Na zavodu za družbeni razvoj namreč ugotavljajo, da niti za en zazidalni načrt ni mogoče reči, kdaj se bo lahko začel izvajati. Tako za sedaj ostaja nedorečen tudi začetek gradnje novega naselja Kamnitnik.
V letošnjem letu naj bi škofjeloški izvršni svet obravnaval zazidalni načrt Kamnitnik, zazidalni načrt Dobenska Amerika, zazidalni načrt Log-Kolnik Železniki, zazidalni načrt Plastu-hova grapa Žiri, ureditvene načrte Visoko, Marmor Hotavlje, LTH Trata in lokacijske načrte
rekonstrukcije ceste Lipica-Sta-ri dvor, rekonstrukcije železniške postaje in cesto Podlubnik-Lipica. Kot je na torkovi seji izvršnega sveta povedala direktorica Zavoda za družbeni razvoj Mana Veble-Grum, pa se prav povsod srečujejo s problemi, ki gradnje oz. popravila oddaljuje-
Slabosti v zdravstvenem sistemu
-
Cas je za spremembe
Izgubam v zdravstvu ni konca, torej mora biti v sistemu nekaj hudo narobe. Resen položaj zdravstva pa terja tudi resne in ekonomsko pretehtane spremembe, ki naj bi se izvršile v zdravstveni zakonodaji. Kopica je predlogov, kaj spremeniti, da bi se ta dejavnost gmotno obnesla, hkrati pa bi bilo zdravstveno varstvo dostopno vsem.
Že prvi predlog republiškega zdravstva, naj bi se ta dejavnost v bodoče financirala iz več virov, poleg nacionalnega še iz združenega dela, morebiti iz zavarovalništva in žepa občanov, se tepe z mislijo o dostopnem javnem zdravstvu. Če naj bi obdržali sedanjo raven zdravstvenega varstva (in ni dvoma, da jo je treba), je zamisel težko sprejemljiva, saj bi morala zagotavljati dodatna sredstva. Že vse bolj sporna participacija, ki je tudi sicer nacionalni program financiranja ne bi izključeval, začenja zlagoma odvračati ljudi od uporabe zdravstva. Kot vedo povedati gorenjski zdravniki dva meseca po uveljavitvi večjih doplačil za zdravstvene storitve, bolniki dlje oklevajo z obiskom zdravnika, tako pridejo že kar s pljučnico, nič več s prehladom.
Gorenjci, večni oporečniki slovenskemu zdravstvenemu sistemu, se, kar se tiče virov financiranja, tokrat ogrevajo za status quo. Rezerve, trdijo, je treba iskati zlasti v organiziranosti. Vendar tudi pri morebitnem bodočem organizatorju zdravstvenih skupnosti z republiškim zdravstvom niso na istem mnenjskem bregu. Medtem ko v republiki predlagajo organiziranje enotne zdravstvene skupnosti za vso Slovenijo (za bolnišnice, zdravilišča in podobno) na eni strani in območne skupnosti na drugi, imajo Gorenjci pomisleke denarne narave. Lahko je namreč na enem mestu zbirati, težje jih je deliti. Tak sistem ne more voditi v racionalizacijo, nasprotno, prej bo spodbujal večjo porabo. Kot alternativno ponuja Gorenjska regionalna zdravstvena skupnost, doma že preizkušen recept. Enotno rizično raven je na ta način laže obvladovati, solidarnost se prvenstveno ureja v regiji, šele nato v republiki, pa tudi medobčinska solidarnost ne bi bila absolutna. Odgovornost za potrošnjo bi bila namreč občinska. V skupni blagajni bi se zbirala sredstva, med letom bi veljala solidarnostna načela, tisti pa, ki med letom več potroši, mora naslednje leto to pokriti z večjim prispevkom v skupno blagajno.
Tudi storitvenemu sistemu financiranja v zdravstvu bo treba prej ali slej dati slovo, saj je prav v njem treba iskati korenine velikanskih izgub — zdravstvene organizacije na Slovenskem naravnost tekmujejo z napihovanjem cen in količino storitev, tako je v Sloveniji zaračunanih več storitev, kot pa je denarja, da bi jih plačali. Vrnitev k proračunskemu sistemu financiranja se morebiti res sliši bogokletno, toda v zdravstvu sodijo, da bi le kazalo financirati zdravstveno organizacijo in ne storitve. Se prej pa bi morali v spremenjeni zakonodaji sploh opredeliti status zdravstvene organizacije, ki ima zdaj prednostno dohodkovni interes, namesto cilja — zdrave ljudi.
D. Z. Žlebir
jo od uresničitve. To pa povzroča tudi težave pri delu Zavoda za družbeni razvoj, saj je pri izdelavi, obravnavi in sprejemu dokumentov pogosto še toliko nerešenih vprašanj, ki posredno vplivajo na izvedbene dokumente. Programi posameznih investitorjev so pogosto nedorečeni, navzkrižni z interesi pogojeda-jalcev. V času izdelave dokumenta se spreminjajo programska izhodišča, rešitve pa se pogosto iščejo skozi finančne možnosti investitorjev. Pred pričet-kom izdelave posameznih dokumentov ni izdelanih sanacijskih programov, ki jih zahteva nova zakonodaja in tako dalje. Tako skozi obravnavo posameznega izvedbenega dokumenta odsevajo vsi nakopičeni družbeni problemi, ki pa jih v okviru enega prostorskega izvedbenega dokumenta ni moč razrešiti.
Novi zazidalni načrti v škofjeloški občini zato še vedno stojijo pred različnimi preprekami, pa naj gre za problem negativnih soglasij (kot je to v primeru Kamnitnika), za nekorektno opravljena dela izdelovalcev (Log-Kolnik), nedorečenosti v konceptih pozidave krajev (Pla-stuhova grapa v Žireh) ter vedno pogostejše problematike komunalne ureditve naselij (Dobenska Amerika). Če k temu do-
Na torkovem zasedanj*1 škofjeloškega izvršnega sv«' ta so sprejeli tudi sedmo pO'] ročilo o izvajanju prograi"* ekološke sanacije v Termit* Niso pa sprejeli osnutk*| odloka o ureditvenem načrta LTH Trata, saj so na podlag1, novega zakona delovne org&' nizacije na Trati dolžne pred' kakršnokoli investicijsko gradnjo sprejeti sanacijski programe. Tega pa v LTH š* niso izdelali.
7
na\
rod,
Teh
upr;
krai
(štu
vrh,
žav
sreč
žen,
fih
ie,
so t
stir
fes)
«h.
vzh
ne
arrv
sta
rne,
Ki,
*ap
vel]
Bij«
Po
iS "m
damo še najrazličnejše formah me in probleme, ki jih prinesel javne razprave pri vsakem za* dalnem načrtu, pa delovne orf^ nizacije, ki skušajo graditi br*; razvojnih planov, potem ni ČU no, da niti ena zazidalnih po^ šin v škofjeloški občini ni obs^ r la na strokovno predlagani lokj' . ciji. Na gradnjo vplivajo &\ problemi, kot so menjave lljfl jevnih  vlad  in funkcionarji, (primer Plastuhove grape) j drugi formalizmi, ki pa navadni . pomenijo, da stroka (načrtovanj j posameznih dokumentov) mOf] popustiti pred vsemi ostalimi
V. Stanov*
Neurje in suša prizadela Bohinj
Radovljica, 31. avgusta — V radovljiški občini je bilo zaradi neurj* poškodovanih največ cest v Bohinju. Suša bo vplivala tudi na sad jarski pridelek.
V radovljiški občini so že ocenili škodo, ki jo je povzročilo ne^ je v noči od 20. do 21. avgusta, predvsem na območju Bohinja. Ne*1 je je hudo poškodovalo dovozno cesto Požrv na Zgornjih Gorjuš^ kjer je struga hudournika ob cesti razkopala brežine, poglobila stf^ go, material pa nanosila na kmetijske površine. Na tem območju' nastalo sedem usadov. ^
Prav tako bodo morali sanirati poškodbe na cesti pri Matijev* na Spodnjih Gorjušah, v »Kurji vasi«, na cesti Jereka-Podjelje in 1 delati koritnice na lokalnih cestah v krajevni skupnosti Srednja v^J
K"
Poškodbe so nastale še na cesti Ravne, na Obrnah, v Nomenju- r( je posebna strokovna komisija ocenjevala škodo, je ugotovila, 0*1 največ škode v krajevnih skupnostih Koprivnik in Gorjuše, v Sr^J, nji vasi, v Stari Fužini, v Bohinjski Bistrici, na Bohinjski Beli, v K»■ jevnih skupnostih Gorje, Bled in Ribno. Najbolj je prizadeta kme™ Zevt na Podjetjih, kjer je poškodovana pot in onemogočen dost^ Pod hišo je nastal usad zemlje, tako da je stanovanjska hiša v neV^ nosti. Močno poškodovano je zemljišče Srna - Obrne, na vsem t. močju pa je okoli 120 hektarov poplavljenih zemljišč, od tega 25 n^ tarov več ali manj zasutih s kamenjem. Posebno močni usadi ie ljišč so na Podjeljah in Krniškem Lomu.
Tudi zaradi dolgotrajne suše ima radovljiško kmetijstvo pre' $ škode. Silažna koruza je prizadeta na vseh 68 hektarih družben zemljišč in na 170 hektarih zasebnih zemljišč. Prizadeti so tudi tr^, niki, na 325 hektarih družbene lastnine in 950 hektarih v zasebn1 j. sti. Proizvodnja bo močno zmanjšana, marsikje pa so zaradi P°Jy noma uničene travne ruše prešli na zimski obrok. Zaradi susegg0 pridelek manjši tudi v sadovnjakih, kjer bo le malo prvovrstn sadja. g^j
JJftek, 2. septembra 1988
/ NOVICE Pf DOGODKI
3. stran ((m&ssss^&s^Oi^B
Na Brdu pri Kranju so se uspešno končali mednarodni študijski dnevi Tehnološke spremem-^Jnkultura upravljanja
Kultura vodenja se mora začeti na vrhu
^o, 31. avgusta — Usodno razmerje med tehnologijo in njenim jjr^ojem ter kulturo vodenja in upravljanja je eden najaktualnejših •^Mernov razvoja. Vendar se morajo spremembe najprej začeti na
{ju. pri direktorjih in vodilnih. Kultura vodenja in kulturni med-
°ojni odnosi lajšajo udarce tehnologije in sproščajo ustvarjalnost Wr inovativnost.
I , ehnologija, menežment in ce-v*n° področje vodenja so vedno I sk- pov.ezani s kulturo. Gospodaric m' ^^elj, poslovnež, menedžer ra°r? k*u" celovita, vsestranska, ^gledana in kulturna osebnost, stv       pa ne z^0^ t0^i gospodar-; tiL6^ a^ samo pravoverni poli-i K- Dva vzporedna, prav tako po-, ernbna dejavnika, sta tudi učin-doK-ta raba kaPitala in skrben, k stn       a'' Pro^tu naravnan pri-£ pri izkoriščanju lastnine, to "j n«   ^šna je kratka, strnjena oce-Av sredo končanih petih medna-et f 7°'n študijskih dnevov na temo J-hriološke spremembe in kultura javljanja v devetdesetih letih, atko   imenovanih »vvorkshop«
(SVI
arja gozd' ka# .SIJ > tu-1
j m«
I n« us»
ri P
Čel :e ca, spi«
injU
jj^dijska delavnica). Udeležba 70 /Nunskih strokovnjakov iz 27 dr-
y"2 s v. Potrjuje vrhunsko kakovost j, »ecanja. Skoraj polovica udele-H r?h°ev.iz vznoda- zahoda, nekate-lw jp aziJskih držav in iz Jugoslavi-0 S- Sok-6 ^e Predstavila z referati, ki j pili prebrani in predebatirani v f«rih delovnih skupinah. Veliko tih0*0 ^e       Povedanih v refera-VzL ^otoviti velja, da se pogledi "Oda in zahoda na to področje razhajajo več v tolikšni meri, sta   k se zbližujejo, tudi v tem, da J3 gospodarska in obča svoboda edsebojno povezani in da so to-*> unitaristični, državnoplanski, Vpr^"' 'n z vrna dirigirani sistemi .."ka ovira pri uvajanju tehnolo-*JG. človeške ustvarjalnosti in sle ^apredku.
Jehnološka nepismenost, gla-IJ^nevarnost prihodnosti
ft y skupini, ki je premlevala teh-°'Ogijo in učinkovitost vodenja,
0 predvsem  poudarjali,  da je sPešnost in učinkovitost vodenja Oodvisna s tehnološkimi inovaci-p-ni, da je uvajanje novih tehno-}°gij za zdaj, predvsem za zahod, 0rak k zniževanju stroškov, prožiti  proizvodnje,  kakovosti in svc   ntro'i izdelkov, da pa nova teh-oO' w'0giJa terja °d vodstva več in V" ^IjSe planiranje. Pogoji za dosegi- 2a Je teh cil->ev so tudi decentrali-'lk» Cp   a' ve^ individualizma delavcu Uin eeČ Parti^Pacije pri odloča-;rj| tiJU- ^tari sistemi vodenja so pro .! na0duk«vni. Kitajci so na primer ^..Posvetovanju povedali, da je i Vpa1 nJ'nova partija spoznala po-sk°\ oiCano vlogo znanosti in tehnološkoj  ^e> znanstvenikov in tehnologov.
Tehnološke spremembe in tradicionalna kultura vodenja je bila tema, ki je vzbudila največ zanimanja. V referatih so med drugim povedali, da se načini vodenja na Vzhodu in Zahodu zbližujejo, vendar dajejo na vzhodu večji poudarek povezavi med plačo in storilnostjo delavca, na zahodu pa dajejo dodatno poudarek še skrbi za ljudi, tako imenovani socialni plati. Nova tehnologija terja prenovo izobraževanja, tudi sindikalnih aktivistov, tradicionalna kultura pa je pogosto največja ovira novostim, kot so prihranki pri energiji, inovacije, pisarne brez papirja in podobno.
Ekonomske reforme in kultura vodenja v devetdesetih letih je bila glavna tema tretje skupine. Največja pozornost je veljala gospodarskim in s tem v zvezi tudi političnim spremembam na Vzhodu s perestrojko na čelu. Ugotavljali so, da gre v Sovjetski zvezi predvsem za dopolnjevanje državnega vodenja gospodarstva z ekonomskim urejanjem, ne pa za pomembnejše radikalne spremembe. Zato je perestrojka le dopolnjevanje državnega in ekonomskega vodenja gospodarstva, s precejšnjimi odpori državne birokracije. Kako motivirati ljudi za gospodarski razvoj, tudi potem, ko bodo njihove potrebe zagotovljene, so spraševali. Kitajci se lotevajo reforme z dopolnjevanjem marksistične teorije blagovnega gospodarstva s praktičnimi izkušnjami. Madžari in Čehoslovaki so poudarjali na pomembno vlogo države pri gospodarskem razvoju, tudi v reformi, vendar je država sedaj svojo progresivnost že izčrpala. Zakaj, so se spraševali, gre reforma počasi, čeprav je ČSSR najbolj razvita v Sevu, zakaj dela na enakih temeljih kot leta 1968, ki so povzročili politične težave in v kolikšni meri so češke reforme odsev sovjetskih.
Metode in izsledki mednarodnih primerjalnih analiz organizacij je bila glavna tema četrte skupine. Tu je bil v ospredju pomen podjetniške kulture vseh in usmerjenosti na ljudi in delovne naloge, kar velja za zahod, vzhod pa še vedno gradi pretežno na tehnologijah in manj na ljudeh, ki so še preveč podrejeni tehnologiji, za kar pa so vzroki v organizaciji njihovih družb.
J. Košnjek
Tržni inšpektorji opozarjajo na kršitve
, Tržni inšpektorji so pretekli mesec opravili v Jugoslaviji več °t 11 tisoč nadzornih pregledov in ugotovili, da je vsaka delovna ?rganizacija, v katero so pokukali, prekršila kakšen predpis. Uvedbo različnih ukrepov so izrekli v okoli 5 tisoč primerih, za odkritje Po*n.anjkljivosti pa so tržni inšpektorji pristojnim javnim tožil-ftvorn predlagali odvzem nezakonito pridobljene premoženjske K°risti v vrednosti 705,5 milijona dinarjev.
Trst je najdražje italijansko mesto
.j, Statistični podatki in redna avgustovska anketa kažejo, da je ,rst najdražje italijansko mesto. V zadnjem času so se močno po-IJežila oblačila, obutev, električni tok, gorivo in stanarine. Tako je . košnja stopnja inflacije v Trstu za tamkajšnjo javnost zaskrbljuje yh 5,4 odstotke. Kljub temu je Trst še vedno najljubši nakupo-
aini center Jugoslovanov. Gospodarstveniki in trgovci pa že gla-
n° zahtevajo rešitve za zajezitev inflacije.
^^/Telematiki čakajo na odgovore
Dr. Danica Purg:
Mednarodna uveljavitev
Direktorica Centra za usposabljanje vodilnih delavcev na Brdu dr. Danica Purg je strnila svoje vtise in ocene posvetovanja, ki ni bilo pomembno samo za Center, ampak tudi za vključevanje Jugoslavije v sodobne prijeme vodenja in upravljanja.
»Študijske dneve pripravljamo vsaki dve leti, kar pomeni, da imajo že desetletno tradicijo. Pobudnik zanje je bil Evropski institut za menedže-ment iz Bruslja, ki zbira okrog sebe vse, kar na področju me-nedžementa, organizacije in vodenja danes kaj pomeni v svetu. Glavno breme je bilo naše, Belgijci so nam pomagali le z imenom in naslovi ljudi, ki bi jih radi srečali na Brdu. Najprej smo pozvali okrog 1000 ijudi, strokovnjakov za organizacijo, mi pa smo želeli še strokovnjake s področja uveljavljanja tehnologij. Spisek smo razširili na 2000 imen. Zadeli smo v polno, na Brdo so prišli oboji, pa profesorji s 15 me-nedžerskih šol, direktorji teh šol in poslovneži, med njimi predsednik finske organizacije delodajalcev. Cilj, izmenjava mnenj, je bil dosežen. Drug drugemu smo marsikaj povedali tudi o raziskavah na tem področju, novih knjigah, soočili so se različni pogledi, pa tudi precej ljudi je navezalo prijateljske in znanstvene vezi. Uspeli študijski dnevi dajejo našemu Centru nove šanse razvoja. Prihajajo ponudbe, da bi takšna srečanja še organizirali. Direktor mednarodnega instituta za menedžment iz Moskve Victor Starodubrovskv nas je prosil, če bi lahko na Brdu šolali skupino sovjetskih direktorjev. Posla smo se lotili profesionalno. To nam vsi pri-
znavajo. Zaposleni v Centru govorimo angleško. Vsako jutro smo se namesto klepeta ob kavici vadili v angleščini, dve sodelavki sta odšli v London, ena v Švico in ena v Združene države Amerike. Goste smo popeljali v Ljubljano. Dali smo jim nekaj osnovnih informacij o našem glavnem mestu, potem pa smo dali besedo dvema arhitektoma, ki sta znala strokovno predstaviti Ljubljano. Navdušeni so bili nad Plečnikom in primeri secesije v začetku tega stoletja.
Največ smo govorili o vplivu tehnologije na kulturo vodenja. Težimo, da bi tudi kultura vodenja vplivala na tehnologijo, da bi bil to vzajemen proces. Razvoj tehnologije je v veliki meri odvisen od odgovornih po firmah, kako jih bodo vodili, kako bodo spudbujali inovativnost ljudi, kakšna bo bančno naša prihodnost. Tehnologija je večdimenzionalna. Nanjo vpliva organizacija, okolje, stopnja razvoja, vrednote, ekonomski in politični sistem. Zanimive so bile primerjave med izkušnjami razvitih in vzhodom, vključno z nami. V razvitem svetu so veliko spredaj, tudi zato, ker so se mnogo prej tega zavedli. Vzhod to priznava, vendar išče načine, kako motivirati ljudi, da bodo delali, da se z delom identificirajo, da razumejo probleme okolja in so zato tudi primerno nagrajeni. Ustvarjalnost se ne spodbuja s prisilo in pretnja-mi. Tujci so bili presenečeni nad našo odprtostjo, razgledanostjo in razumevanjem mednarodnih razsežnosti tega procesa. Naše zastopstvo je bilo dobro. Kot pogoj za udeležbo smo terjali referat, vezan na obravnavano področje.
Reči moram, da so tiste firme, kjer so začeli razumevati povezanost tehnologije in kulture, menedžmenta, poslovnosti ter znanja najprej na vrhu in odtod navzdol, večinoma dobre. Tudi v težkih časih se lahko organizira dobro podjetje. Miselnost se spreminja, kar kaže tudi povečan obisk na naši šoli. Sprva smo jih prosili, sedaj pa je že nujna selekcija. Kako boš na primer trgoval z ZDA, če ne znaš jezika, če ne veš njihovih navad, če nisi vešč pogajanj, če ne poznaš njihovega sistema.
In na koncu še povabilo. Danes ob 18. uri bo v Cankarjevem domu v Ljubljani Victor Starodubrovskv predaval o vplivu perestrojke na vodenje podjetij v Sovjetski zvezi.«
© eto©©©©© oU,aa
K mira Radovi,
avci nočejo praznih obljub
30. avgusta — Izteka se rok, ki so ga stavkajoči delavci kranjske Telematike 20. avgusta postavili flstvu tovarne in širši skupnosti za izpolnitev spiska zahtev. Med šestimi zahtevami sta v ospredju
ieuf' fetff
*aht
cvi po 450 tisočih dinarjih najnižjega osebnega dohodka in poračunu za julij.
dri    na t* dve ne na ostale do (3l V& Pred magičnim datumom •avgust je bil postavljeni rok) fa.č     odgovora. Natančnega iz-
LS'
str* ju*
n it*
K
W
A
en'"
\t toni,
na življenjskih stroškov za
ede]'
srneJ-' ^ Jim Povedal, koliko % w? P°vecati plače, namreč še rn, °- Prav tako ne podatka o ne«Položljivi masi OD od Iskri-tHr°a sozda. Tovarna v izgubi na-j0 e ne more mimo dejstva, da cjej ^ejuje zakon o sanaciji, ki
Plač °e PrisilJuJe v zajamčene jejh£; Delavci z najnižjimi pre-prj *l Pa se s tem dejstvom niso vetj avljeni sprijazniti, kajti ži-icrj le treba, pa tudi izključne Hj«.    za izgubo niso pripravlje-
j^evzeti na svoja pleča. 'ernati^ Povedal predsednik Te-Ce Al • e sindikalne konferen-pri avgustov-pfeiei Vplačilu več sto delavcev hY? le 270 tisočakov, ko jim soču.\ ^Plačali razlike do 315 ti-
k bilo friev- 0koli 600 delavcev se vedno globoko nezado-
voljnih s plačami, saj niti ta popravljeni znesek ni dovolj za življenje. Nezadovoljstvo, ki pa ni od včeraj, vendar doslej ni izbruhnilo zaradi strahu, da se stavkajoči ne bi znašli na .seznamu odvečnih in za odpust primernih delavcev, je tudi po stavki vsak dan večje. Odgovorov na šestero zahtev še ni, pred ponedeljkom najbrž ne bodo sklicali sindikalne konference, kajti pred delavce si ne upajo brez natančnih podatkov in s praznimi obljubami, čeravno ti grozijo z novim štrajkom.
Nič čudnega, da je tudi kranjsko sindikalno predsedstvo, ki bi se moral dan pred iztekom postavljenega roka izjasniti do zahtev Telematikinih delavcev, slednje dolgo tehtalo. S človeškega in sindikalnega stališča se jim je zdela zahteva po 450 tisočakih najnižjega dohodka docela utemeljena. Toda med kranjskimi tovarnami je še ne-
kaj takih, ki izplačujejo podobno bedne plače. Blizu 1200 delavcev v občini (vključno s Telema-tikinimi) še prejema plače med 220 in 3 20 tisočaki, vendar njihovih tovarn ne bremenita izguba in zakon o sanaciji tako kot Telematiko. Da ne bi še tam prišlo do socialnih nemirov, je kranjski sindikat tokrat zahteval, naj bo v Telematiki najnižji OD za avgust 320 tisočakov, povečan za rast življenjskih stroškov, medtem ko so tovarni sami prepustili odločitev, kako bodo razdelili večjo maso OD. To priložnost je kranjsko sindikalno predsedstvo izkoristilo tudi za to, da je republiškemu svetu zveze sindikatov naložilo, naj v razmerah, ko se življenjski stroški povečujejo dnevno, mesečno spremlja podatke o zneskih najnižjih plač. To se je namreč do sedaj dogajalo le dvakrat letno.
D. Z. Zlebir
Dva izleta kranjskih planincev
Kranj, 30. avgusta — Planinsko društvo Kranj prireja v soboto, 3. septembra 1988, enodnevno planinsko turo v Kamniške Alpe. Vodniki Šinkovec, Čelik in Kloar bodo izletnike popeljali po Slovenski smeri do Kranjske koče na Ledinah in od tod po krajšem odmoru mimo ledenika pod Skuto čez severno ostenje Rink na vrhu Koroške Rinke. Zatem bodo obiskali še Kranjsko in Štajersko Rinko ter nadaljevali pot čez Velike in Male pode na Mlinarsko sedlo, s katerega se bodo spustili na Ravni in mimo Češke koče v Ravensko Kočno do izhodišča izleta. Tura je ena lepših v naših gorah, vendar je precej zahtevna in dolga, saj bo hoje od 8 do 9 ur. Na izlet se bodo udeleženci podali z osebnimi avtomobili; odhod bo ob polšesti uri izpred hotela Creina v Kranju.
V petek, 16. septembra 1988, ob 15. uri bodo planinci odšli na dvodnevni izlet na Triglav, ki ga organizira PD Kranj skupaj s planinsko sekcijo Iskra. Iz Kranja se bodo odpeljali v dolino Krma, od koder se bodo vzpeli na Kredarico in tam prenočili. Naslednji dan bo sledil vzpon na najvišji jugoslovanski vrh, od tam pa bodo planinci sestopili mimo koče Planika in Vodnikovega doma na Velem polju na Rudno polje. Za izlet, ki ga bosta vodila Meta parovec in Tone Grobin, se je moč prijaviti do 2. septembra v društveni pisarni in tam vplačati 2 tisočaka za stroške izleta.
Mednarodni obrtni sejem v Celju bo od 9. do 18. septembra
Najpomembnejša prireditev obrtništva v Jugoslaviji
Ljubljana, 31. avgusta — Namen celjskega obrtnega sejma že dolgo ni zgolj prikaz dosežkov jugoslovanskega obrtništva, temveč je pomembna stopnica pri navezovanju poslovnih stikov, sklepanju kooperacijskih pogodb in prodoru na trg. Hkrati sejem velja za največjo tržno manifestacijo obrti in drobnega gospodarstva v Jugoslaviji s poudarkom na predstavitvi proizvodnih in storitvenih zmogljivosti in inovativnih dosežkov zasebne obrti ter drobnega gospodarstva družbenega sektorja. Tudi letošnji, XXI. mednarodni obrtni sejem, je ohranil že uveljavljeno geslo sejma: »Obrt za vse, vse za obrt.«
Ze v preteklosti je sejem pomembno prispeval k spremembi odnosa do obrtništva v naši družbi, ki pa s prehajanjem na tržno gospodarstvo pridobiva še večji pomen. Sejem namreč želi s svojo poslovnostjo prispevati k povečanju deleža drobnega gospodarstva oziroma obrti v celotnem družbenem proizvodu, česar so se organizatorji letos lotili še posebno zagrizeno. Kot je na sredini tiskovni konferenci pred začetkom sejma povedal predsednik organizacijskega odbora letošnjega celjskega obrtnega sejma Ernest Draš. se kvaliteta sejma vsako leto
Letošnji sejem bo odprt od 9. do 18. septembra, vsak dan od 9. do 20. ure. Na skupno 28.000 kvadratnih metrov bo svoje izdelke razstavljalo 3102 obrtnikov, kooperantov in organizacij združenega dela iz Jugoslavije in tujine. Organizatorji sejma so Zveza obrtnih združenj Slovenije, Splošno združenje drobnega gospodarstva Slovenije in Zavod SRC Golovec Celje. Sejem bo v petek, 9. septembra, ob 10. uri odprl predsednik ZIS Branko Mikulič.
povečuje, letos pa se je povečal tudi razstaviščni prostor, saj so zgradili novo halo s 3400 kvadratnimi metri površine, ki omogoča tudi specializirane predstavitve po posameznih panogah. Sprememba v programu letošnjega*sejma so tudi posamezni poslovni dnevi razstavljalcev, poseben poudarek pa bo dan razstavljalcem s področja lesarstva, kovinske predelave in tekstila. Na sejmu se bodo predstavile tudi posamezne strokovne sekcije, kar bo mladim omogočalo celovito informiranje O obrtnih poklicih. Organizatorji sejma so pripravili tudi poseben sejemski katalog, v katerega so poleg podatkov o razstavljalcih vključili tudi podatke o obrtnikih, ki bodo sodelovali na prodajnem delu sejma. Na voljo bodo računalniške informacije o razstavljalcih in storitvah, novost sejma pa bo tudi pravna služba, ki bo nudila pomoč pri sklepanju pogodb in druge pravne nasvete.
V okviru sejma bodo organizirane številne spremljajoče prireditve, tiskovne konference, poslovni dnevi, zbori posameznih obrtnih sekcij, posveti in srečanja. V soboto, 10. septembra, bo dan športnikov, v nedeljo, 11. septembra, dan najmlajših obiskovalcev, v ponedeljek, 11. septembra, dan lesarjev, v torek, 13. septembra, dan kovinarjev in elektrikarjev, v sredo, 14. septembra, bo, izobraževalni dan, v četrtek, 15. septembra dan obrti republik in pokrajin, v petek, 16. septembra, dan inozemskih razstavljalcev v soboto, 17. septembra, pa bo dan gostincev.
V času sejma bo tako na sejemskem prostoru kot v mestu vrsta športnih in kulturno-zabavnih prireditev, organizatorji pa predvidevajo, da bo obiskovalcev še več kot lanil, ko je sejem obiskovalo rekordnih 230.000 ljudi.
V. Stanovnik
IZ C0SPODARSKECA SVETA
Okleščena letina sončnic
Te dni so v Vojvodini že začeli žeti sončnice, kot pa ugotavljajo, je suša uničila kar 70 odstotkov pridelka. Zlasti je uničen pridelek na peščenih poljih subotiškega in vršaskega območja. Kot pravijo na poslovni skupnosti za industrijske rastline Vojvodine, bo na 127 tisočih hektarjih namesto pričakovanih 320 tisoč ton pridelka vsega le 255 000. Ker bo manjša količina sončnic, bo tudi olja za okoli 12 tisoč ton manj od načrtovanega.
Vina vsako leto manj
Zavod SR Slovenije za statistiko je objavil analizo, iz katere je moč prebrati, da se količine prodanih pijač v gostinstvu združenega dela iz leta v leto zmanjšujejo. Zmanjšanje je še posebej izrazito pri vinu, saj se njegova poraba v zadnjih letih naglo zmanjšuje. V desetletnem obdobju se je zmanjševala po letni stopnji 1,7 odstotka, v zadnjih petih letih pa po letni stopnji 5,6 odstotka. Čeprav količine piva presegajo vino, pa zadnja leta ne kažejo tolikšne rasti kot prej. Zanimiv pa je tudi podatek, da so pred 25 leti gostinske enote v Sloveniji prodale približno enako piva in vina, lani pa so piva iztočili kar trikrat več.
V Ljubljani teden vina
Na letošnjem sejmu Vino 88, ki so ga v ponedeljek odprli v Ljubljani, se je zbralo 480 razstavljalcev iz 20 držav. Tudi mesto se je prepletlo z množico kulturnih in zabavnih spremljajočih prireditev, kar je letos novost, ki pa se je že izkazala kot prijetna popestritev obsejemskih dogodkov. Kot je ob otvoritvi sejma povedal Feri Horvat, predsednik zveznega komiteja za turizem, je Jugoslavija s 6 milijoni hektolitrov pridelave v lanskem letu uvrščena med deset vodilnih pridelovalcev vina v svetu. Lani so jugoslovanski vinarji izvozili 1,1 milijona hektolitrov vina ali 18 odstotkov vsega vina. Ker se v svetu povečuje potrošnja kakovostnih vin, mora biti ravno pridelovanje takšnih vin glavna usmeritev naših vinarjev.
rvazman leicium-c v uugujnu — oosansko-nercegovsKe organizacije ptt spominjajo na športna društva. Pri razvoju telefonije namreč očitno tekmujejo. Ob 45 letnici osvoboditve mesta so delovno zmago proslavili s podvojitvijo obstoječega sistema Metaconta 10 C in vključili v promet končno centralo Iskra 500 A. Kot je povedal direktor TOZD PTT Bugojno, Josip Kolovrat, je bila pri izpeljavi projekta pomembna poslovnost Iskre, ki je dobavila komutacijsko opremo. Centrala je začela z delom celo 35 dni pred dogovorjenim rokom. Slika: Kazimir Mohar
(5&@02aBSOTEMaLA8 4. stran
Kulturni koledar
KRANJ — V Mali galeriji Mestne hiše je odprta prodajna razstava del članov likovnega društva Kranj — Likovno poletje 88, posebno razstavo svojih del pa ima Jožef Muhovič iz Ljubljane.
V gornjih prostorih Prešernove hiše razstavljata slikarska in kiparska dela Zlata in Jože Volarič, v kletnih prostorih pa se z izborom slik predstavlja Andrej Pibernik.
V kava baru Kavka razstavlja Boni Čeh.
KRANJ — Danes, v petek, ob 18. uri v Prešernovi hiši odpirajo spominsko razstavo grafičnih in slikarskih del Štefana Simonini. V Galeriji Mestne hiše pa ob obletnici smrti slikarja Ljuba Ravnikarja ob 18.30 odpirajo razstavo akvarelov Roma antioua. RADOVLJICA — V galeriji Kamen na Linhartovem trgu je odprta prodajna razstava likovnih del Staneta Žerka.
V Šivčevi hiši je odprta razstava O barvarski in nekaterih tradicionalnih obrteh v radovljiški okolici.
BLED — V Festivalni dvorani je odprta razstava del akademskega slikarja Vladimirja Potočnika.
SkOFJA LOKA — Jutri v soboto in v nedeljo, obakrat ob 16. uri, bo v galeriji Loškega gradu Jana Stražinar ponovila lutkovno predstavo.
SKOFJA LOKA -* V Groharjevi galeriji je odprta razstava slik akademskega slikarja Bogoslava Kalaša.
V galeriji loškega gradu je odprta razstava Scenografije in lutke za lutkovne predstave avtorice Jane Stržinar. Stalne zbirke loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 7. do 17. ure.
VRBA — Prešernova hiša je odprta vsak dan, od 10.30 do 13. ure, ob sobotah je zaprto.
TRŽlC — Tržiški muzej je odprt od torka do petka, med 10. in 17. uro, ob sobotah in nedeljah med 14. in 18. uro, ob ponedeljkih je zaprt.
JESENICE — V razstavnem salonu Dolik bodo danes, v petek, 2. septembra, ob 18. uri odprli razstavo slik akad. slikarja Leonu Ko-porca.
V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava slik akademske slikarke Alenke Sotler.
Gledališki seminar zaključen
Škofja Loka, 30. avgusta — Zveza kulturnih organizacij Slovenije je v Škof j i Loki že tretje leto zapored organizirala gledališki seminar. Tema letošnjega šest-dnevnega seminarja je bila Com-media dell'arte.
V torek zvečer so pred gostilno Krona zaključili gledališki seminar s predstavitvijo dela šestih dni, ko so udeleženci seminarja prikazali tri igre. Predavatelja na letošnjem seminarju sta bila Sandra Mladenovič, profesorica na mednarodni šoli za gledališče, gib in mimiko Jacques Lecdo v Parizu in Branko Završan, diplomant te šole. »Letošnja predavatelja sta vrhunske kvalitete, boljših si ne bi mogli želeti. Program simpozija je bil natrpan, udeleženci so se dobro seznanili s šolo Commedia dell'arte,« je ocenila delo letošnjega simpozija v Škofji Loki Metka Zobec.
M. Možgan Foto: F. Perdan
Jeseniški godbeniki
Jesenice, avgusta — Pihalni orkester Jeseniških železarjev si v poletnih mesecih ni privoščil veliko počitka. Godbenike vabijo na najrazličnejše proslave in srečanja, imajo pa tudi več samostojnih koncertov. Vsako leto so gostje na promenadnih koncertih na Bledu, sodelovali so na prireditvah ob prazniku občine Jesenice ter na dveh gasilskih jubilejih. Več nastopov načrtujejo tudi v septembru. Jutri, v soboto, 3. septembra, bodo ponovno nastopili na Bledu, v nedeljo, 4. septembra, pa bodo gostovali pri zamejskih Slovencih v Žabnici v Italiji.
J. Rabič
Živ-žav 88
Tretje in hkrati zadnje obvestilo pred začetkom letošnje otroške veselice. Na velikem odru vas bodo zabavali; Agropop, Big ben, Davor Božič, Pop design, Pink panter, Song... Posebni brezplačni avtobus pa bo vozil od 10. ure naprej v smeri avtobusna postaja, Vodovodni stolp, Primskovo, Planina, Stražišče in nazaj.
V. B.
/ NOVICE IN DOGODKI
petek, 2. septembra 10
V okviru Kieselsteinskih prireditev pripravljajo, jutri, v soboto, 3. septembra, s pričetkom ob 18. uri na vrtu gradu Kieselstein veliko prireditev, na kateri bodo nastopili Adria dixieland band, kranjski kulturni in športni delavci. Ob podpori Adria Airways, Gorenjskih oblačil, Pivovarne Laško in Alpetoura se tako po dveh letih končno obeta spet prireditev na Kieselsteinskem vrtu, ki jo ljubitelji kulturnih prireditev na prostem zanesljivo ne bodo zamudili! V. B.
GLASOVA AKCIJA _
Najtežji pridelki v Cerkljah
Cerklje - Turistično društvo Cerklje bo letos prvič pripravilo v začetku meseca oktobra zanimivo prireditev, na katero bodo lahko domačini prinesli najtežje letošnje poljske pridelke, za katere pa bodo prejeli posebna priznanja in nagrade.
J. Kuhar
Sreča v nesreči za Petro
Kranj, 2. septembra — 9-letna Petra Jager, ki je včeraj vstopila v tretji razred primskovske osnovne šole, si bo kanjon Kokre za vekomaj zapomnila. Pred tremi tedni je bila namreč neprevidno zašla na rob obrežja blizu gostilne Viktor, v coklah ji je spodrsnilo na pesku, nato pa je po »plazu« listja in odvrženih smeti zdrsnila v globino.
Tri tedne po nesreči
Sreča v nesreči, bi lahko rekli, kajti dogodek se ni usodno končal. Deklica, potem ko je nekaj dni prebila v bolnišnici s pretresom možgan in potolčenim kolenom, spet veselo skače okoli.
»Otroci so otroci,« pravi Petrin ded Peter Zupin, kmet s Primskovega, ki je tistikrat kosil ob kanjonu Kokre. Nekoč je bil delavec pri Elektru, zdaj pa je s svojim nekdanjim podjetjem dogovorjen, da mu pripada tamkajšnja košnja. »Petra in leto dni mlajši Igor sta se igrala na travi, jaz pa sem ju vseskozi opominjal, naj ne hodita preblizu robu. Dokler sem ju imel na očeh, sta ubogala, potem pa sem stopil po konja in tedaj se je zgodilo. Otroka sta lezla v Kokro in deklici je spodrsnilo. Igor mi je prišel povedat, kaj se je pripetilo. Prišel je miličnik, poklical je reševalce in z vrvjo so otroku pomagali spet ven. Nesreča bi se lahko komurkoli ponovila, saj je kanjon Kokre na več mestih nezavarovan. Vsaj na boli izpostavljenih mestih, ki so ljudem dostopnejši, bi morala biti ograja!«
Smrtno nevarni kanjon Kokre sicer nikjer ni posebej zavarovan, na nekaterih mestih pač razni objekti ljudem otežujejo dostop vanj. Vendar pa tudi nikjer, razen ob Partizanski cesti tja do stadiona in naprej do Jelovičine-ga obrata, ne hodi toliko ljudi, ki imajo priložnost zaiti na rob in čezenj.
»V zadnjih štirih letih smo na teh mestih zabeležili kake tri, štiri padce v reko, vsi se niso ta-
cela nezavarovan, razen kj«f ograjujejo objekti in ograje nikov zemljišča.«
Kdorkoli že gospodari z oW jem Kokre, bi ga moral vsaj21 nji primer spodbuditi k deja" Kdove kaj utegne pasti na I met kaki razgreti glavi, kaW lastnik se pozno ponoči oki vrača iz gostilne. Tak pri"1 kranjski miličniki še pomnijo na drevesni korenini v kanj' je možak legel k počitku. Le
nil bi se bil v spanju in Pa0-v globino, vendar so ga mili**, še pravi čas zgrabili in nuj. preprečili. Tudi kak zaljubi parček bi utegnil kje ob ne*1
Petek,
Ur
.45 \ .00 1 1700 I
19.00!
19.50 I 19.00 i 19.13 ! 19.20 " 1925 19.30 ' 19.58 ; 20.14
20.20 21.05
Reševalci so ponesrečeno Petro
ko srečno končali kot zadnji,« je povedal Janez Rupar, namestnik komandirja na Postaji milice v Kranju. »Iz kanjona Kokre pa smo na tem kraju potegnili tudi ljudi, ki so si sami stregli po življenju. Na tem dokaj obljudenem območju (tod sta tudi dva gostinska lokala in stadion, kjer se zbirajo mladi) je kanjon do-
izvlekli iz kanjona Kokre. ]2.0o
6.50 8.30
nem bregu iskati skrivnih ko1 kov, da o otrocih^ ki^se pref nejo (kakor Petra in"lgor) ifl gluhi za dobronamerna svat* niti ne govorimo. Vrvica z op0' rilnimi zastavicami ne prvih! drugih ne tretjih ne zadrži. ' rej — ograja!
D. Z. Žle'
Slike: G.
1.00
9.00 J10 20.00
20.55 •55 22.15
Za boljšo prometno varnost mladih
Več znanja, manj nesreč na cestah
Škofja Loka, 30. avgusta — Na današnjem sestanku predsednikov svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu iz vseh gorenjskih občin z mentorji iz osnovnih šol so razpravljali o prometni vzgoji osnovnošolcev. Dogovorili so se tudi, kako bodo učencem zagotovili najvarnejšo pot v šolo ob začetku novega šolskega leta.
Prometna vzgoja v osnovni šoli je v pouk od prvega do osmega razreda vpletena v razne predmete in je bolj poglobljena zlasti na nižji stopnji izobraževanja. Žal je zaradi natrpanosti učnih programov le redkokdaj in red-kokje moč izpolniti vse predpisane ure za teme s prometno vsebino, je seznanila predstavnike SPV na Gorenjskem Stanka Tržanova iz kranjskega zavoda za šolstvo. Medtem ko je naštela, da bi osnovne šole morale imeti kabinet za prometno vzgojo, poligon z urejenim križiščem in napravami za praktično vožnjo ter vsaj nekaj koles, je povedala, da smo pri nas še daleč od tega. Med 30 gorenjskimi osnovnimi šolami imata svoj kabinet le šoli na Jesenicah in v Žireh, drugod pa si največkrat pomagajo z učilnicami tamkajšnjih AMD. Tudi povsem urejeni poligoni so redki, koles je premalo, predvsem pa primanjkuje denarja za izvedbo kolesarskih tečajev in izpitov. Kot problematično je naglasila, da le okrog 16 odstotkov učencev sodeluje v in-
idealnih. Več pozornosti pri prometni vzgoji pa bo treba usmeriti, kot je ugotovilo nekaj razpra-vljalcev, zlasti v srednje šole, saj je čedalje več šolarjev iz te sta-
Se
16.45
I
rostne dobe udeleženih v pro*71 tnih nesrečah.
Udeleženci srečanja so se & njali, da le večja mera znaij lahko prispeva k boljši prome* varnosti, kar posebej velja mlade. Zato so sklenili, da bo vod za šolstvo s posebno okr« nico opozoril svoje ustanove stalne naloge pri prometni vZ0 ji otrok. Sveti za preventivo vzgojo v cestnem prometu pa . , do s svojimi programi dela f* * 9
no načrtovali opremljanje šo' prometno vzgojo in si prizade li za zagotavljanje denarja z*
PET Prvi
4.30 9las 8.35 na r *a
12
le c
** — ~"fc>~ — • *J---J-------J"    , "C
namene. Obenem bodo pogo'1 Pol< je preverjali prometno zn^kiir
teresnin
ne vzgoje, za kar je tudi kriv že nekaj let nespremenjeni program prometnih tekmovanj.
Na sestanku se je na srečo izkazalo, da so se ti podatki iz nekaj let stare analize do danes nekoliko izboljšali, vendar so razmere za pouk prometne vzgoje v osnovnih šolah še daleč od
V nedeljo proslava na Kriški planini
Cerklje - V nedeljo, 4. septembra, s pričetkom ob 11. uri se bo začela pri spomeniku na Kriški planini na Krvavcu osrednja proslava združena z bogatim kulturnim programom, v katerem bodo nastopili pevci iz Šenčurja in recitatorji iz Cerkelj, hkrati pa bo to tudi 15. srečanje borcev, aktivistov in planincev. Po proslavi bo pri novem gostišču na Kriški planini družabno srečanje, kjer bo za ples in razvedrilo skrbel trio Zvon s pevko, na voljo bodo tudi spominki, planšarji naj bi poskrbeli za prodajo mlečnih izdelkov, lovci pa bodo pripravili streljanje na slepo tarčo z lepimi nagradami, ob 13. uri pa se bo pri gostišču predstavila pionirska folklorna skupina Turističnega društva Cerklje »Penzion Jagodic«.
Organizacijo prireditve na Krvavcu je skupaj z družbeno političnimi organizacijami na cerkljanskem prevzela krajevna skupnost Grad, ki je pred dnevi praznovala krajevni praznik. Ob tej priložnosti bo delovna organizacija RTC Krvavec prevzela v varstvo in oskrbo tudi vsa spominska obeležja na Krvavcu.
Za vse udeležence proslave in tovariškega srečanja na Krvavcu bodo v nedeljo znižali cene voznih kart za Krvavec za 15 odstotkov, zadnja žičnica s Krvavca bo peljala ob 17.30 uri. Vse udeležence prireditve na Krvavcu obveščamo, da naj s seboj prinesejo tudi spominske kartončke, kamor bodo prejeli poseben žig in za petkratno udeležbo zlato spominsko značko. Na proslavi bodo sodelovali tudi udeleženci avtorallvja Kriška planina 88. Do Kriške planine pa se lahko pride po urejeni gorski cesti iz Grada, mimo Stiske vasi in Ambroža.
Janez Kuhar
Sladkorni bolniki gredo na izlet
Društvo za boj proti sladkorni bolezni iz Kranja pripravlja za soboto, 24. septembra, izlet na Dolenjsko. Mimo Urha, kjer si bodo ogledali pomnik, se bodo peljali proti Litiji, se ustavili v geografskem središču Slovenije, v Vačah, obiskali grad Bo-genšperk, nato pa nadaljevali pot proti Mokronogu in Šmarješkim Toplicam.
Prijave sprejema v torkih, četrtkih in petkih dopoldne blagajničarka pri diabetični ambulanti Zdravstvenega doma v Kranju, kjer dobite tudi podrobnejše informacije.
šolarjev in pregledovali ure' nost njihovih koles.
V nadaljevanju sestanka sO člani svetov seznanili z nal°' mi šol, ki jih izpolnjujejo po8" no skrbno ob začetku šolsk® leta, da je pot otrok v šolo $ nje kar najbolj varna. Kot soP| vedali predstavniki svetov, s° Gorenjskem tudi letos prip1 vljeni skupaj s prometnimi fl1' čniki, pripadniki narodne za? te in člani AMD priskočiti na P moč šolam pri nadzoru Prorrlf okrog njih vsaj prve dni poU* Obenem so priporočili, naj vključijo v skupne naloge za gotovitev varnosti šolarjeni prometu tudi komiteji za SL^ vseh šolah.
___$3
Izlet na Bistriško planino
Kranj, 2. septembra —
upokojence in upokojenke v&!j mo, da se udeleže izleta na ™ striško planino, ki bo v sredo* septembra, z odhodom ob 7.5 kranjske avtobusne VoS A Oprema naj bo planinska. F1"/ videna vrnitev v Kranj bo ob
8( 18.1 ski *ab loč d6r
2o.;
00.1
4.3 9la 93 M* H krc JO
»
Novo šolsko leto na Delavski univerz v Radovljici
Delavska univerza Radovljica je v oddelek Višje upravne sO J Univerze Edvarda Kardelja iz Ljubljane sprejela 66 kandida^ končni vpis bo 8. septembra. Pouk se bo pričel 23. septembra^ Delavski univerzi v Radovljici, pripravili pa so že razpise za stalne oblike izobraževanja odraslih za šolsko leto 1988/89. K3^ se bodo objavili še pred koncem avgusta, pouk v jesenskem & | stru bo septembra in avgusta. Organizirali bodo oddelke za 5. . razred osnovne šole za odrasle, jezikovne tečaje vseh stopenj,, » | kovne tečaje krojenja in šivanja ter oddelke srednjih šol elektr ; strojne stroke. Namen, da bi organizirali počitniški izobrazev jt, program v juliju in avgustu je žal spodletel, pa ne zaradi finan*-razlogov. Jr
Mek, 2. septembra 1988
TVSPORED
5. stran dmim,
GLAS
^ETEK
15.45 16.00 17.00
19.50
2. septembra
21.05
Video strani Tednik, ponovitev Poletna noč, ponovitev nadaljevank Oliver Tvvist, angleška otroška nadaljevanka Risanka Vreme Video strani TVokno
Propagandna oddaja TV dnevnik Zrcalo tedna Propagandna oddaja Cagnev in Lacev, 11. del ameriške nanizanke Ko komarji pikirajo, dokumentarna odd. Propagandna oddaja TV dnevnik Poletna noč Video strani
120.20
1.50
121.50
2.05
0.0O
L2-00
16.50 kot 18.30
>re» 19.00
i", van
vih ži.
!!-10
20.00
J* ■55
štf 23.15
1.00
__Oddajniki II. TV mreže:
Domači ansambli, štirje kovači, ponovitev TV dnevnik Zgodne starih mest: Mostar, oddaja narodne glasbe
Vojaki, angleška dokumentarna serija En avtor, en film Vrnitev, nizozemski film
__ Zagreb I. program
Predigra, oddaja za otroke Človek in vesolje, izobraževalna oddaja Poletno dopoldne Poletno popoldne Program plus, ponovitev Risanka
Številke in črke, kviz TV koledar Risanka TV dnevnik
Kriminalistične zgodbe 2/19
Varošarije, zabavna serija TV dnevnik
V petek ob 22-tih, kulturni magazin Program plus Poročila
Sobota
1845 Video strani
3. septembra
17.55 Spored za otroke in
mladino 17.50 Poletna noč, ponovitev
nadaljevanke 18.50 Risanka 19.00 Vreme
19.13 Video strani. 19.20 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Naš utrip
20.14 Propagandna oddaja 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 MC Gruder in Loud,
ameriški film 22.00 Propagandna oddaja 22.05 TV dnevnik 22.20 Poletna noč 1.20 Video strani
_Oddajniki II. TV mreže:
17.35 Kranj: Vaterpolo YU:ZRN,
prenos 18.40 Dallas, ameriška
nadaljevanka 19.30 TV dnevnik . 20.00 YU glasba za YU šport,
prenos s sodelovanjem
vseh JRT studiov 00.00 Športna sobota 22.55 Atletsko prvenstvo
Jugoslavije, reportaža iz
Sarajeva
_TV Zagreb I. program
8.05
8.50
10.20 12.00 13.30
14.00
15.30 16.00 16.30 17.15 17.20 18.30
19.15 19.30 20.00
21.50 21.45
Chick Corea, glasbena oddaja
Mladi lord Fanntlerov, ameriški film Program plus, ponovitev YU legenda ročka Freske Jugoslavije, serija iz kulture
Igre, ameriški mladinski film
Kako biti skupaj Narodna glasbaa Sedem TV dni Poročila TV koledar Prisrčno vaši, dokumentarna oddaja Risanka TV dnevnik
Ljubezen in smrt, ameriški film
TV dnevnik Nočni program
NEDELJA
4. septembra
9.15 Video strani 9.25 Živ-žav
10.15 Oliver Tvvist, pon. angl. nad.
10.40 Cagnev in Lacev, ponov.
am. nad. 11.30 Domači ansambli:
Beneški fantje in veseli
planšarji 12.00 Kmetijska oddaja TV
Zagreb 13.00 Video strani 14.50 Video strani 15.10 S.vVoods: Šefi, ameriška
nadalj. 6/6 16.00 Kittv Fovle, ameriški film 16.45 Risanka 18.55 Video strani
19.00 Vreme
10.01 TV mernik 19.16 TVokno 19.20 Zrno
19.24 EPP, ura 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme
20.05 J.Tihec - M. Jesih - S. Hren: Vrtnice in kaktusi, TV nadaljevanka1/7
20.55 Zdravo
22.25 Video strani
_Oddajniki II. TV mreže
8.55 Poročila 9.00 Danes za jutri 14.00 Športno zabavno
popoldne 19.30 Dunaj: Polvo plus, prenos
dobrodelnega koncerta
resne glasbe 23.05 Športni pregled 23.35 DP v atletiki, reportaža iz
Sarajeva
_ TV Zagreb I. program
10.20 Poročila 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Kulturna dediščina,
izobraževalna odd. 13.30 In tudi letos,
izobraževalna oddaja 14.00 Dvojno življenje Matije
Paskala, italijanska
nadaljevanka 3/3 15.05 Videotilt, oddaja resne
glasbe
15.50 Dokumentarni mozaik 16.50 Vrtnica, ameriški film 18.55 Risana serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Vrtnice in kaktusi- TV
nadaljevanka 20.50 Ciklus filmov VV. VVilerja -
Ti trije, ameriški film 22.30 TV dnevnik 22.50 Program plus 0.50 Poročila
PONEDELJEK
__5. septembra
9.50 Video strani 10.00 Mozaik 10.15 Zrcal i tedna
10.30 Slepa ulica, ameriški film 12.00 Video strani 16.10 Video strani 16.25 Naš utrip, ponovitev 16.40 Zrcalo tedna, ponovitev 16.55 Poletna noč, ponovitev nadaljevank
20.00 Mojzesovo malo mesto, drama TV Skopie
20.55 Znanost 21.40 TV dnevnik 22.00 Program plus 000 Poročila
17.50 18.00
18.20
18.45 18.55 19.13 19.30 19.55 20.05
21.10 23.15
Radovedni Taček: Smuči
Makedonske narodne
pripovedke, 12. del
Cesarski paradoks,
poljudnoznanstvena
oddaja
Risanka
Video strani
TV okno
TV dnevnik
Vreme
I. Pelant: Tretje nadstropje, češkosl. nad. EPP
Videostrani
Oddajniki II. TV mreže
18.30 Beograjski program 19.00 Indirekt 19.30 TV dnevnik 20.00 Argumenti, zunanje
politična oddaja 20.45 Poročila 20.50 Mali koncert 21.10 Alternative 4, poljska
nadaljevanka 22.00 Mejniki, dokumentarna
oddaja 22.35 Gledališče poezije
_TV Zagreb I. program
8.25 8.30 8.45 9.00
10.30 10.35 15.30 17.30 17.45 18.00
18.30 18.40 19.00 19.10 19.30
Poročila
Otroška oddaja
Narodne pripovedke
TV v šoli: Pozdrav, Likovna
vzgoja, narodne pesmi in
plesi YU, M. Peič:
Potepanja
Poročila
Poletno dopoldne Program plus, ponovitev Otroška serija Narodne pripovedke Nekaj več, izobraževalna oddaja Risanka
Številke in črke, kviz TV koledar Risanka TV dnevnik
TOREK
6. septembra
9.50 Video strani 10.00 Mozaik: Šolska TV 10.50 Risanka
11.00 Tuji jeziki: Angleščina 45.
lekcija 11.20 Video strani 16.30 Videostrani 17.35 Pamet je boljša kot žamet 17.40 Tedenski zabavnik, 7. odd
TV Sarajevo
18.45 Risanka
19.00 Vreme
19.13 TVokno
19.30 TV dnevnik
19.55 Vreme 1
20.05 Z. Bajsić: Slike iz življenja
nekega plonkarja, drama
TV Zagreb 21.15 Osmi dan, oddaja o kulturi 22.55 Video strani
_Oddajnik II TV mreže
18.15 Angleščina, 45. lekcija
18.30 Mostovi
19.00 Medijev top
19.30 TV dnevnik
20.00 Oddaja resne glasbe
20.45 Žrebanje lota
20.50 Arhitektura slovenskih
pokrajin, izobraževalna
serija
21.20 Balerina: Telo in duša, 1. del angleške serije o baletu
TV Zagreb I. program
8.25 Poročila
8.30 Zloženka oddaja za otroke 9.00 TV v šoli 15.25 Poročila
15.30 Program plus, ponovitev
17.30 Zloženka, otroška oddaja 18.00 Posvetovalnica za starše,
izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Goesta Berling, švedska
nad.
21.10 Turistični panoptikum:
Budimpešta Zagreb 21.10 Kontaktni magazin 22.40 TV dnevnik 23.00 Program plus 1.00 Poročila
SREDA
7. septembra
9.05 Video strani 10.00 Mozaik 11.05 Osmi dan 11.45 Mostovi 12.35 Video strani 15.40 Video strani 17.05 Angleščina, 45. lekcija,
ponovitev 17.25 Spored za otroke in mlade 17.40 Anton Ingolič: Mladost na
stopnicah 18.15 Izgubljena govorica, 1. del
izobraževalne oddaje TV
Sarajevo 18.45 Risanka 18.55 Video strani
19.00 Vreme
19.01 Obzornik 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme
20.05 Mednarodna obzorja: Italija, ki se spreminja 22.50 TV dnevnik 23.05 Mali koncert 23.15 Videostrani
Oddajniki II. TV mreže
16.25 Istambul: nogomet za pokal UEFA Beshiktas: Dinamo, prenos 18.30 Rezerviran čas 19.30 TV Dnevnik 20.00 Športna sreda 21.55 Lizbona: Nogomet 23.45 Nadaljevanje športne
srede 0.45 Poročila
_TV Zagreb I. program
8.25 Poročila
8.30 Otroška serija
9.00 TVvšoli 10.00 Poročila 10.35 Poletno dopoldne 15.25 Poročila
15.30 Program plus, ponovitev
17.30 Otroška serija
18.00 Izobraževalna oddaja
18.30 Risanka
18.40 Številke in črke, kviz
19.00 TV koledar
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik
20.00 Evropejca, angleški film
21.35 Morje, ljudje, obale,
reportaža 22.05 TV dnevnik 22 25 Program plus 0.25 Poročila
ČETRTEK
8. september
9.50 Video strani 10.00 Mozaik: Šolska TV 10.25 Risanka
11.00 Plamenčki, italijanski film,
ponovitev 12.30 Video strani 16.35 Video strani 16.50 Mozaik: šolska TV 18.15 Slovenski ljudski plesi:
Dolenjska 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.13 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 2005 Tednik
21.05 J. Goll-G.Jarolim- Tretja žena, nemška nadaljevanka
22.30 TV dnevnik 22.45 Finale YU GP v atletiki, reportaža iz Maribora 22.55 Videostrani
_Oddajniki II. TV mreže
17.55 Zadar: Košarkarski turnir
Alpe-Jadran
Zadar:Benetton, prenos 19.30 TV dnevnik 20.00 Zadnja arija, španska
nadaljevanka 20.45 Dokumentarne iveri:
Amerikanec 21.10 Po sledeh napredka 21.50 Druga godba
TV Zagreb I. program
8.25 Poročila
8.30 Oddaja za otroke
9.00 TV v šoli 10.30 Poročila 10.35 Poletno dopoldne 15.25 Poročila
15.30 Program plus, ponovitev 17.30 Oddaja za otroke 18.00 Govorimo o zdravju,
izobraževalna oddaja 18.30 TV razstava: J. Janeš 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Črno na belem, politični
magazin 20.55 Miniature
21.05 Klub 10, zabavnoglasbena
oddaja 21.50 TV dnevnik 22.10 Program plus 00.10 Poročila
e i
na
me«
J a bo jkr<> ve vz ivo
a
šol
ade*
i z0
,go
ma"
ur«)
iso aiof
30S<
> A
so t sor irip1 i m1 za* na P jm1 l0u*; aj za em
•A
v-
RADIO
pEl^K. 2. septembra:_
J5J Pr°9ram
•^•8.00  Jutranji   program -§|c8ba - 8.05 Dober dan z ... -5* Mladina poje - 9.05 Glasbe-matineja - 10.05 Rezervirano
■ 15 o 1^-10 Pod domačo marelo Iz , 0 Kmetijski nasveti - 12.40 SJ? asbene tradicije jugoslovan-^3 P narodov in narodnosti -b*   Osmrtnice, obvestila in za-
glasba - 13.30 Od melodiju me|odije - 14.05-15.25 Po-lj .l(Janski mozaik - 15.30 Dogod 'JlpOdmevi - 16.00 Vrtiljak želja
J8.00
J;:15 Gremo v kino - 19.00 Radij >*! dnevnik - 19.25 Obvestila in
r\o* a 9lasba " 1935 Lank0 d°c. otroci - 19.45 Pojemo in go-
jq*}° - 20.00 Mladi mostovi -
■ "J, 3-00 Slovencem po svetu qq«3.05   Literarni   nokturno -
•°5-4.3Q. Nočni program
A, 3. septembra:
Ep - 17 00 Studio ob 17.00 Minute z ansamblom
Program
Jutranji
program
» - 8.05 Pionirski tednik -jj.  Napotki za naše goste iz tuli Os Sobotna matineja -i u5 Naši^nanstveniki pred mi-11.20 Minute za sta 11.35 Naši poslušalci
čestitajo in pozdravljajo - 12.30 Kmetijski nasveti - 14.05 Glasbena panorama - 15.10-15.35 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak - 16.30 Srečanje republik in pokrajin - 17.00 Studio ob 17.00 -18.30 S knjižnega trga - 19.45 Minute z ansamblom - 20.00 Radio na obisku - 22.20 Od tod do polnoči - 23.05 Literarni nokturno -00.05.5-5.00 Nočni program -glasba
NEDELJA, 4. septembra:
Prvi program
5.00-8.00   Jutranji   program -
§lasba - 8.07 Radijska igra - 9.05 e pomnite, tovariši? - 10.05 Nedeljska matineja 11.00-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20 Za naše kmetovalce - 15.30 Poročila - 17.05 Nedeljska reportaža 17.30 Pojo amaterski zbori - 18.00 Zabavna radijska igra - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna 00.05-4.30 Nočni program - glasba
PONEDELJEK. 5. septembra:
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program glasba - 8.05 Ringaraja - 8.30 Glasbena lepljenka - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Tekoča repriza - 11.05 Izbrali smo - Carla Goldmarka in Borisa Čajkovske-ga - 13.30 Od melodije do melo-
dije - 14.15 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 20.00 Pesmi slovenskih skladateljev - 21.05 Zaplešite z nami 22.30-24.00 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program - glasba
TOREK, 6. septembra:_
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Aktualni problemi marksizma - 14.05 Znanje za jutri - 14.35-15.25 Popoldanski mozaik - 18.00 Sotočja (prenos iz studia radia Maribor) - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 21.05 Radijska igra - Aleksander Marodič: Kričač, 10. nadaljevanka Pobeg - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe -23.05 Literarni nokturno: Slobodan Zubanovič - 23.15 Mozaik lahke glasbe - 00.05-4.30 Nočni program - glasba
SREDA, 7. septembra:
Prvi program
4.30-8.00   Jutranji program glasba - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Rezervirano za... -11.05 Danes smo izbrali - 12.10 Pod  domačo marelo  - 13.20
Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba 14.05 Mehurčki -14.45-15.25 Popoldanski mozaik - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Studio ob 17.00 in glasba 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 22.25 Iz naših sporedov -23.05 Literarni nokturno - Willi-am Blake: Tiger - 00.05-4.30 No čni program, glasba
ČETRTEK, 8. septembra:
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.35 Koncert za mlade
poslušalce - 9.05 Z glasbo v dober dan 10.05 Rezervirano za -12.10 Pojemo in godemo - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Za mlade radovedneže 14.45-15.25 Popoldanski mozaik - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.15 Razmišljamo, ugotavljamo - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer: Slovenske polemike IX. -22.30 Večerna podoknica - 23.05 Literarni nokturno: Dorrit, Wil-lumsen: Zaplet - 00.05-4.30 Nočni program - glasba
radio tri glav Jesenice
Petek, 2. septembra:
16.00 Pričetek programa - 16.10 Pregled kulturnih in športnih dogodkov ob koncu tedna - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Kamen spotike: Obratovalni čas trgovin v Ukancu, Rib-čevem Lazu in Bohinjski Bistrici, telefonski priključki v Podkužah, Komunalna ureditev Kejžarjeve ulice na Jesenicah - - 17.45 Aktualno - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.55 Zaključek programa.
Sobota, 3. septembra:
16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Sobotno popoldne z narodno zabavno glasbo -18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.55 Zaključek programa.
Nedelja, 4. septembra:
11.00 Mi pa nismo se uklonili: Prešernova brigada, 4. del -11.30 Obvestila - 12.00 Čestitke poslušalcev - 14.00 Nedeljska tema: Škoda po neurju in suši v ra-
dovljiški občini - 14.15 EP in zaključek programa
Ponedeljek, 5. septembra:
16.00 Obvestila 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Tema dneva: Novosti pri financiranju stanovanjske gradnje -17.50 Aktualno - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.25 Športni pregled - 18.35 Minute za resno glasbo - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa - Torek, 6. septembra:
16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Tema dneva: Novosti v Zarjini bi rotehniki - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP 18.25 Aktualno -18.35 Novosti iz zabavne glasbe - 18.55 Pregled dogodkov jutriš-
njega dne in zaključek programa Sreda, 7. septembra:
16.00 Obvestila 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Tema dneva: Vlomi v avtomobile - 17.45 Aktualno - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.35 Novosti iz narodnozabavne glasbe -18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa
Četrtek, 8. septembra:
16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Tema dnevan Jeseniška šola v naravi - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.20 Gremo v Bohinj - 18.35 Vedno zelene melodije -18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa
radio žiri
Poslušalce obveščamo, da bomo od 1. septembra dalje spet oddajali na naših valovnih dolžinah štirikrat tedensko: v torek, sredo in četrtek od 16. do 19. ure in ob nedeljah od 9. do 13.30 ure.
Podrobnejši tedenski program bomo objavljali v Gorenjskem glasu ob petkih.
KINO
ia "
7 i
stfj
J*
3-^gANj CENTER_
^.'•Membra: PULA PO PULI CEJUS- film MAJA IN VESOU-VRa*10 16. uri, amer. akcij, film Uri , 1 POLICAJI ob 18. in 20. film u •ePtembra: amer. akcij. 18n VRAŽJI POLICAJI ob 16. in
iti;' P°ZABUENI ob 20. uri, pre-Kcwl amer. znan. fant. komed. bJ^N ob 22. uri, 4. aeptem-P0L| anner. akcij, film VRAŽJI fant ob 15. uri, amer. znan. 19l. komed. KOKON ob 17. in rna Premiera amer. akcij, fil-W. sM_ERIŠKA NINJA II ob 21.
amer. znan.
fant ; ••Ptembra:
in 20Koroed. KOKON ob 16., 18. *r\a_' Uri, 6. septembra: amer. 16 \l*nt- komed. KOKON ob 9rn'er 8 in 20, 7. septembra: *KaS.c. komed. POLICIJSKA
Uri 8    IJA 11 ob 16' 18- in 2a filrn a.fePt«mbra: amer. akcij. 18. jn^RIŠKI NINJA II ob 16., " <0. uri
r^JSf*ANj STORŽIČ
**AU^VJbra: arr>er. akcij, film Uri. 3U DISKA ob 16., 18. in 20. '^jP^mbra: hongkon. ka
rate film ODRED ZMAJEV ob 16., 18. in 20. uri, 4. septembra: amer. znan. fant. komed. NAVIGATOR ob 16. uri, amer. komed. POLICIJSKA AKADEMIJA II ob 18. uri, premiera špan. erot. drame DEKOLTE ob 20. uri, film ni primeren za otroke!, 5. septembra: ZAPRTO!, 6. septembra: špan. erot. drama DEKOLTE ob 16., 18. in 20. uri, film ni primeren za otroke!, 7. septembra: premiera jug. krim. filma OBSOJENI ob 16., 18. in 20. uri, 8. septembra: nem. erot. film TIFFA-NY ob 16., 18. in 20. uri, film ni primeren za otroke!
JESENICE ŽELEZAR
2. septembra: amer. znan. fant. film NAVIGATOR ob 16. in 18. uri, PULA PO PULI 88: jug. film
VARUHI MEGLE ob 20. uri, 3. septembra: PULA PO PULI 88: jug. film MAJA IN VESOUČEK ob 16. uri, amer. akcij, film POLICAJ IZ LOS ANGELESA ob 18. in 20. uri, 4. septembra: amer. športni (hokej) film YOUNGBLO-OD - SRDITI FANT ob 16. uri, amer. akcij, film POLICAJ IZ LOS ANGELESA ob 18. in 20. uri, 5. septembra: amer. glasb, film MODERNA DEKLETA ob 16., 18. in 20. uri, 6. septembra: amer. glasb, film MODERNA DEKLETA ob 16., 18. in 20. uri, 7. septem-
bra: amer. fant film VOJNA ZVEZD ob 16., 18. in 20. uri, 8. septembra: amer. črna komedija ČAST PRIZZIJEVIH ob 16., 18. in 20. uri
_TRŽIČ_
2. septembra: amer. srhljivka MOJ SOSED JE VAMPIR ob 18. in 20. uri, 3. septembra: amer. fant. film VOJNA ZVEZD ob 18. uri, amer. erot komed. PRIROČNIK ZA SEKS ob 20. uri, premiera ital. vvestern filma SODNI DAN ob 22. uri, 4. septembra: amer. glasb, film ŠKRLATNI DEŽ ob 17. uri, amer. erot. komed. PRIROČNIK ZA SEKS ob 19. uri, 5. septembra: amer. akcij, film KRALJ DISKA ob 18. in 20. uri, 7. septembra: Ni kinopredstav!
_KAMNIK DOM_
2. septembra: amer. erot. komed. PRIROČNIK ZA SEKS ob 18. in 20. uri, 3. septembra: premiera amer. akcij, filma VETERANI V AKCIJI ob 17. in 19. uri, premiera amer. akcij, filma AMERIŠKA NINJA II ob 21. uri, 4. septembra: amer. akcij, film VETERANI V AKCIJI ob 17. in 19. uri, premiera ital. vvestern filma SODNI DAN ob 21. uri, 5. septembra: amer. akcij, film AMERIŠKA NINJA II ob 18. in 20. uri.
6. septembra: amer. akcij, film AMERIŠKA NINJA II ob 18. in 20. uri, 7. septembra: Ni kinopredstav!, 8. septembra: amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA II ob 18. in 20. uri
KOMENDA
2. septembra: amer. znan. fant. film-komedija KOKON ob 20. uri,
3. septembra: amer. srhljivka MOJ SOSED JE VAMPIR ob 20.
ČEŠNJICA
2. septembra: amer. akcij, film AMERIŠKI NINJA II ob 20. uri
KRANJSKA GORA 2. septembra: ital. vvestern film SODNI DAN ob 18. in 20. uri, 6. septembra:  amer.  akcij, film VRAŽJI POLICAJI ob 19. uri
DUPLICA
3. septembra: amer. glasb, film MODERNA DEKLETA ob 20. uri,
4. septembra: jug. film MAJA IN VESOLJČEK ob 18. uri, amer. srhljivka MOJ SOSED JE VAMPIR ob 20. uri, 7. septembra: amer. akcij, film AMERIŠKA NINJA II ob 20. uri, 8. septembra: amer. znan. fant. komed. KOKON ob 20. uri
_CERKLJE_
3. septembra: amer. znan. fant film NAVIGATOR ob 18. uri, amer. črna komedija ČAST PRIZZIJEVIH ob 20. uri
DOVJE
4. septembra: amer. črna komed. ČAST PRIZZIJEVIH ob 19.30 uri
ŠKOFJA LOKA
2. septembra: amer. film BUD IN TERENCE - MOČNA FANTA ob 18. in 20. uri, 3. septembra: amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA III ob 18. in 20. uri, 4. septembra: amer. film POLICIJSKA AKADEMIJA III ob 18. in 20. uri, 5. septembra: amer. drama JAGODE IN KRI ob 19. uri, 6. septembra: amer. akcij, film SUPERAGENTA ob 20. uri.
7. septembra: amer. film SUPERAGENTA ob 18. in 20. uri, 8. septembra: angl. drama MONA LISA ob 20. uri
ŽELEZNIKI
2. septembra: amer. film POLICIJSKA AKADEMIJA III ob 18. in 20. uri, 3. septembra: ital. nor ror film POŠASTI SO MED NAMI - DEMONI II ob 20. uri, 4. septembra: amer. avantur, film BUD IN SPENCER MOČNA FANTA ob 18. in 20. uri, 7. septembra: amer. znan. fant. film POŠASTI KUŠTROVCI ob 20. uri
_POUANE_
2. septembra: ital. horror film POŠASTI SO MED NAMI - DEMONI II ob 20. uri, 4. septembra: amer. znan. fant. film POŠASTI KUŠTROVCI ob 18. uri, 6. septembra: angl. drama MONA LISA ob 20. uri
_RADOVLJICA_
2. septembra: amer. film OFICIR IN GENTLEMEN ob 20. uri, 3. septembra: ital. zabavni film ŠTIRI PESTI ZA RIO ob 18. uri, angl. film FANATIČNI MORILEC ob 20. uri, 4. septembra: angl. film FANATIČNI MORILEC ob 18. uri, hong. pust. film PET ZMAJEVIH KREMPLJEV ob 20.
uri, 5. septembra: amer. film OFICIR IN GENTLEMEN ob 20. uri, 6. septembra: hongk. pust. film PET ZMAJEVIH KREMPLJEV ob 20. uri, 7. septembra: amer. film FANATIČNI MORILEC ob 20. uri, 8. septembra: amer. film ZLATI FANT ob 20. uri
BLED
2. septembra: amer. film KOBRA ob 20. uri, 3. septembra: nem. vvestern film SKAVT ob 18. uri, amer. vojni film PEKLENSKO TABORIŠČE ob 20. uri, 4. septembra: amer. vojni film PEKLENSKO TABORIŠČE ob 18. uri, amer. pust. film KOBRA ob 20. uri, 5. septembra: ital. zabavni film ŠTIRI PESTI ZA RIO ob 20. uri, 6. septembra: amer. film OFICIR IN GENTLEMEN ob 20. uri, 7. septembra: hongk. pust. film PET ZMAJEVIH KREMPLJEV ob 20. uri, 8. septembra: amer. film FANATIČNI MORILEC ob 20. uri
BOHINJ
3. septembra: amer. film KOBRA ob 20. uri, 4. septembra: nem. vvestern film SKAVT ob 18. in 20. uri, 8. septembra: amer. film OFICIR IN GENTLEMEN ob 20. uri
(mmmmEiGLAS*. stran
petek, 2. septembra
KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE LJUBLJANA
Ljubljana, 25. avgusta 1988
MOŽNOSTI ZA POVEČANJE PRIDELKA KRME PO KONČANI SUŠI
Z izdatnim deževjem v preteklih dneh se je končalo dolgo, vroče sušno obdobje. Ker bo krme zaradi suše primanjkovalo, moramo izkoristiti vse možnosti, da pridelamo v jesenskem času in zgodaj spomladi čimveč dodatne krme.
1. GNOJENJE TRAVINJA Travnike, ki nam dajo v normalnih letih tri ali več košenj in intenzivne pašnike moramo čimprej dognojiti s 40 — 60 kg/ ha dušika, to je s 150 — 220 kg/ ha KAN-a (27 % N).
Z manjšim odmerkom dogno-jimo manj rodovitne travnike, z večjim do 220 kg/ha KAN-a pa le zelo intenzivne travnike in pašnike. Če bomo travinje takoj dognojili, bo prišlo gnojilo v mokri zemlji do korenin travne ruše, ki ga bo lahko takoj izkoristila za novo rast. S tem bomo zagotovili hitro rast in največji še možen pridelek krme.
Pridelek krme bomo lahko porabili za zeleno krmo, pašo ali za siliranje.
Dognojili bomo le travnike in pašnike, na katerih so zdaj, nekaj dni po izdatnem deževju trave že zelene.
Na travinju, kjer je bila ruša tako izsušena, da trave tudi zdaj nimajo zelenih listov in so zelene le posamezne zeli, se ne splača dognojiti.
Prav tako ni gospodarno dognojevanje ekstenzivnega travi-nja, ki daje že v normalno vlažnih letih le pičle pridelke.
2. SETEV PREZIMNIH DOSEVKOV
Za setev priporočamo krmne dosevke, ki so primerni za kasnejšo setev. To sta predvsem krmna ogrščica (starška) ter krmna repica (perko). Izmed trav je primerna mnogocvetna ljuljka (sorti draga in tetraflo-rum).
Te dosevke moramo čimprej posejati in sicer vsaj do konca avgusta, izjemoma prve dni septembra. Ob ugodnih vremenskih pogojih dobimo zadovoljiv odkos že pred zimo. Krmna repica in mnogocvetna ljuljka običajno dobro prezimita in če ju ob koncu zime izdatno pognojimo z dušikom, dasta v aprilu še en odkos.
V septembru lahko sejemo. ozimno graščico v mešanici z ržjo, inkarnatko in rž. Čisti posevek inkarnatke, ki je pri nas precej razširjen prezimni dosevek, bi kazalo zaradi slabše zanesljivosti in pozne tehnološke zrelosti zamenjati z grašljinko, to je mešanico inkarnatke, mno-gocvetne ljuljke in grašice ali pa z enostavnejšo mešanico inkarnatke in mnogocvetne ljuljke.
Za setev dosevkov naj bo zemlja dobro pripravljena, zlasti pri dosevkih, ki imajo drobno seme. Dosevkom gnojimo pred setvijo s fosforjem, kalijem in manjšim odmerkom dušika. Večji del dušika damo dosevkom ob koncu zime in sicer 80 kg/ha N. Grašici in inkarnatki pa le polovico tega odmerka.
Seme za priporočene dosevke dobite pri svojih zadrugah, dobavljajo pa ga SK Semenarna, ABC Pomurka in Agraria-Coop. Pri zadrugah so na voljo tudi ustrezna gnojila.
S pravočasnim gnojenjem tra-vinja in setvijo krmnih dosevkov bomo zagotovili večji pridelek krme in s tem po svojih močeh ublažili posledice letošnje izredne suše.
IZSTOPNA IZJAVA IZ SEŽANSKEGA DRUŠTVA ZA VARSTVO OKOLJA
»Prezrta vabila in klic na pomoč« (Janez Odar, dopisništvo Dela Koper, Delo, 11. septembra 1986). Janez Odar je ob konferenci proti nasilju nad človekom in naravo v Sežani 10. septembra 1986 napisal naslednje: »Naj še dodamo, da se je dve uri pred okroglo mizo v bližini začel posvet sekretarjev osnovnih organizacij ZK v občini. Na njem udeleženci s predstavniki višjih organov ZK vred niso imeli kaj prida povedati, razen da so drug za drugim poudarjali, kako nujna je sprememba v metodah dela ZK in kako bodo morali vsi, od najpreprostejšega člana ZK do funkcionarja, strokovnega in poslovodnega delavca, svojo aktivnost veliko bolj kot doslej prilagajati potrebam in razpoloženju na terenu.«
Kot goreč vernik v svetel sij jugo socializma (socializma po meri družbene nadgradnje), sem se pač včlanil jeseni 1985 v sežansko društvo za VO. Da pa prej omenjeno društvo služi bolj sebi kot pa resnični potrebi, sem lahko ugotovil na ekološki konferenci (10. september 1986) NAŠI U E NAD ČLOVEKOM IN NARAVO. Bila naj bi preporod, spreobrnila naj bi posvečene ali tiste, ki to šele postajajo. Bilo je sicer fenomenalno, da sem uspel sesuti (kot organizator) ustaljeni čas na Sežanskem.
Sistem ubija počasi, toda komu se mudi?
Sežanski javnosti sem predsta-
IZ ZGODOVINE
1*1 NOB
Ivan Jan
(27)
Raztrganci, dodatni okupatorjevi pomočniki
»Gegenbande«, ki so jih ljudje zaradi ma-skiranja s starimi oblekami poimenovali z raztrganci, so bile tudi plod okupatorjevih voditeljev. Okupatorjeve sile same niso uspele uničiti sicer še maloštevilnih gorenjskih partizanov, zato so med ljudmi iskali ustrezne pomočnike. Tako je propagandni referent na Bledu okrožnemu vodji NSDAP v Radovljici 10. aprila 1942 predlagal ustanovitev »Gegenband«, to je »proti band«, ki naj bi pod vodstvom Nemcev s provo-kacijami in na razne načine zasledovale, odkrivale in uničevale organizacije OF, partizanske sodelavce in predvsem partizanske enote -»bandite«, kot so jih poniževalno imenovali. Tako so okupatorji, natančneje policij sko-gesta-povski voditelji začeli zbirati ustrezne ljudi. To so bili poleg nekaterih bivših orožnikov predvsem različni pustolovci, kriminalci, sadisti, a tudi posamezni partizanski ubežniki, ki so se demoralizirali ali so jim bile tuje moralne vrline, ki so morale vladati med partizani. To so bili predvsem ljudski izkoreninjenci, narodni izdajalci, ki jih je potem vodil in plačeval gestapo ter okupatorjevo orožništvo. Postali so njihova nevarna in podaljšana roka, ki je začela delovati sicer naskrivaj, a so jih ljudje kmalu prepoznali in kljub krinkam razkrinkavali.
Nemci so jih vadili na Brezjah, mesečno pa so dobivali po 150 do 180 mark (delavske plače so bile od 80 do 120 mark).
Na Gorenjskem so sestavili pet takih »Gegenband« in jim dali imena: »Martin« v kamni-
škem okrožju, »Ludvig« v kranjskem, »Filip« v radovljiškem okrožju ter »Štefan« in »Lux« za posebne naloge.
S temi enotami so okupatorjevi voditelji hoteli doseči še drug namen. To pa je bilo vnašanje bratomorne vojne, saj naj bi domači »raztrganci« uničevali in pobijali svoje, gorenjske ljudi, ki so se upirali okupatorjem. V tem je tičala dodatna nevarnost.
»Gegenbande« - raztrganci so bili nevarni zlasti prebivalstvu v odročnih krajih, predvsem pa manjšim partizanskih enotam in kurirjem, ki so sami hodili po določenih poteh. Marsikdo je sicer postal njihova žrtev, nad katerimi so se turovo znašali, vendar pa večjih uspehov niso dosegali.
Izjemno nevarni so bili nekateri posamezniki. Zaradi svojih krvavih uslug okupatorju so postali razvpiti zlasti Andrej Noč-Glažar s Ko-rcTške Bele, Martin Črnugelj-Najnar s Črnuč, Dušan Januš iz Domžal, Jože Dobnikar-Ko-bovs z Brnika, Ivan Fajfar-Bitenc iz Otoč, Urban Plemelj ali brata Pepi in Cene Poklukar z Bleda, predvsem pa Miha Perko iz Retenj, a še vrsta drugih. Tu je navedenih le nekaj najhujših. Kot gestapovski pomočniki so bili nevarni zasledovalci in uničevalci pripadnikov NOB vse do konca vojne. Tedaj pa jih je doletela usoda njihovih gospodarjev!
Prihodnjič: Delovati so začeli tudi belogar-distični organizatorji
vil dva problematična tipa: dvakratnega doktorja Mareka Le-nardiča in enkratnega doktorja Andrea Wehrenfenniga. Tipa sta bila res problematična (težila sta o nenasilju, ekološkem somraku tisočletja, blagodejnem učinku SO., visoki ekološki zavesti, etc.) Toda kot smo lahko prebrali v citatu, je problematičnost sežanskih forumov (ZK and Comp.) naravnost v nebo vpijoča.
Sicer, pa kdo pravi, da je stanje na Krasu katastrofalno?
»Čakte prosim...« bi .rekel Smole-Božiček. On ni ravno doktor, ima pa veliko zdravih izkušenj do pobalinov, med katere sodim tudi jaz. Jaz na primer velikokrat vznemirjam javnost z neposvečenimi izjavami — kot je na primer tista z dne 4. 6. 88. Sežanskim politikom sem napel nekaj resnih na račun njihov visoke ekološke zavesti... Božička bi prosil, če lahko pojasni, koliko občin v SRS še ni sklicalo konference Ekologija, energija, varčevanje. Pozivam ga, naj v skladu s svojimi pooblastili zagotovi čimprejšni sklic konference v vseh tistih občinah, ki tega še niso storile. Lahko jih seveda preštejemo na prste obeh rok.
Tovariša Šinigoja, tovariša Smoleta, tovariša Kučana, tovariša Školjča, tovariša Potrča in tovariša Stanovnika prosim v imenu vseh Slovencev, naj vendar že kaj naredijo za sanacijo največjih onesnaževalcev in zagotovijo 400 milijonov dolarjev za zagotovitev čistilnih naprav za sveto trojico TE-TO Ljubljana, TC Trbovlje in TC Šoštanj. Nadalje jih pozivam, da s svojo avtoriteto omogočijo izvajanje sklepa konference EEV z dne 24. 6. 87 o mehki varianti industrijskega razvoja. Zahtevam takojšnje zaprtje JE Krško, rudnika urana Žirovski vrh ter ukinitev nerentabilne proizvodnje na Jesenicah (jeklarna) in v Kidričevem, prestrukturiranje plus zmanjšanje porabe energije na enoto proizvoda.
Tovarišu Rajku Babudru, drugače predsedniku OK ZSMS Sežana, polagam na srce zelo star slovenski aforizem »Naj čevlje sodi le kopitar.«
Namesto odgovora na njegov apel meni z dne 14. 6. 88 (Primorske novice) bi ga milostno prosil za pojasnilo, kako si on razlaga svojo neudeležbo na več ekoloških tribunah ter občnem zboru Sežanskega društva za VO. Sicer pa menim, da je njegov samoohranitveni napad popolnoma brezploden. Še enkrat bom izjavil: pod njegovo štiriletno taktirko je OK ZSMS veliko nazadovala ter se spremnila v več ali manj okostenel forum. OK ZSMS Sežana se je sicer veliko zavzemala za problematiko okolja, ni pa se ji bilo vredno zavzeti za nabavo kontejnerjev za steklo.
Malo me je sicer zaneslo od bistva članka (izstopne izjave), vendar menim, da je širša pojas-nitev vzrokov potrebna, na koncu bi navedel še tri osnovne vzroke mojega izstopa.
1. Manipuliranje glede sklica konference Energija, ekologija, varčevanje na Sežanskem s strani OK SZDL Sežana ter s strani občinskih struktur. Kljub vsem lepim besedam in obljubam, konferenca še vedno ni sklicana.
2. Konzervativni in neargumen-
tirani bojkot iniciative Sežanskega društva za VO glede zbiranja podpisov za referendum o jedrskih centralah (ne proti jedrskim centralam) na razširjeni seji sveta za varstvo okolja pri SZDL Sežana. Pri tem bojkotu je imel najbolj glasno besedo tovariš Rajko Babuder, ki se v prej omenjenem časopisnem članku posipa s pepelom. 3. Tretjič in zadnjič STATUS DRUŠTVA. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1986. Odkar je registrirano, ni izvedlo nobene javne akcije, razen zbiranja podpisov proti TC Milje, jesen '85 (javnost dela). Skupščini občine Sežana predlagam: da v primeru, če društvo v bodoče ne prične z izvajanjem svojih s statutom določenih pravic in dolžnosti (predavanja o varstvu okolja, ekonomska članarina, angažiranje proti zastrupljanju Krasa), naj od upravnega odbora društva zahteva zamenjavo najodgovornejših članov.
Pa brez zamere. P. S. Če sem koga s tem člankom prizadel, se mu iskreno opravičujem. Vendar pa mislim, da bi vse nas morala skrbeti usoda našega zaenkrat še deviškega Krasa.
Tomaž Švagelj
CENJENO UREDNIŠTVO
Sem dolgoletna naročnica Gorenjskega glasa, ki prinaša in objavlja veliko zanimivosti. Posebno pozornost sta mi pritegnila članka o delu čipkarske šole iz Zirov z dne 28. 6. in odgovor z dne 9. 8. Doma EXSIM Ljubljana, pod naslovom »DOM EXSIM hoče le žeti, sejejo pa naj drugi«.
Kot dobra poznavalka razmer na čipkarskem področju po vsej Sloveniji, tako tudi v Žireh, saj jim dobavljam za šolo, kakor tudi za druge čipkarice, komplete za klekljanje, imam dovolj vpogleda v njihovo delo, ter sem prepričana o resnem stanju in bojazni za obstoj ene najbolj prizadevnih šol, ki pod vodstvom požrtvovalnih tovarišic Marice Albreht in J. Gantar, dosega pri učenkah velike uspehe. Letos približno 150 po številu. V 4 letih jih naučita dovolj za vse življenje. Ker pa že čakajo na vstop v šolo 3 leta nazaj, da pridejo na vrsto učenke in učenci, obenem je še prostorska stiska, bi se jim to ne smelo očitati, ter prekiniti pogodbe za podpiranje pouka ter naše lepe čipke, ki slovi po vsem svetu, zavoljo takih predsodkov, kot jih DOM navaja.
Zato sem prepričana, da so vsi ti očitki, ki jih navaja DOM EXSIM neumestni, ter nesprejemljivi, za vsakega, ki se razume na razmere v tem področju. Če bi se v resnici tako zanimali za delo na terenu in ga podpirali, kot izjavlja podpisana F. B., bi sploh do te polemike ne prišlo. Kako so pa plačevali obveznosti? Šele na poziv pravnika, kar ni pošteno za podjetje, ki že 40 let dobiva največ čipk iz Ži-rov in Poljanske doline. Tudi sama imam zelo žalostne izkušnje v odnosu Domove pomoči za razvoj tega dela na terenu. Odkar poučujem odrasle, sama skrbim za pripomočke za to delo, (punkeljne, košarice, kleklje), le-tega materiala gre vsako leto okoli 500 kompletov, in to za minimalno ceno. Zato je neresna izjava P. B., kako skrbijo »za skupna vlaganja v čipkarstvo«, vse delo za izvedbo tečajev je po mojih močeh, le najemnino za prostor v Ljubljani, kjer učim, je nekajkrat plačalo podjetje Dom. Kje in kako bodo pa
Petek
direktno vlagali, kot piše v ĆI& ku, pa zelo dvomim, jaz osev nisem za svoje nesebično del° nikoli dobila priznanja in r moči, pač pa ravno nasproti očitke in kritike, ker kot sa"11 stojni  obrtnik  za izdeloval spominkov mimo njih dobift »kapljico« čipk, za svoje ot\ Dokler bo tako egoistično ^ ljenje, je usoda čipkarstva rt zelo zaskrbljujoča. Kdo bo n°9 krivdo za posledice?
Julka Fort& Smrečje 6, Vrhn®
TOVARNA POHIŠTVA AJDOVŠČINA
JEL.
V SALONU POHIŠTVA V PRIZIDKU VEČNAMENSKE DVORANE PPC
co
SEJEM
RENJSKI lM KRANJ
•T,
\ priji tno pocnjr
IN I ImllJI
l l.ViEM HUMI
• C
Poki sme ftirn.
I*2
UJlo
SNEG NA TV
Škofjeločani smo s samop* spevkom zgradili TV pretvoril' na Lubniku. Že od začetka i^
— imamo težave z delovanj^ televizorjev. Poleg večkratni prekinitev (vlaga, dež) imaHf na ekranih tudi stalno snežen]1 Sneži na vseh programih — ^ zen Kopra, ki je bil kasntf montiran z novejšo, boljšo te* niko. Manj sneži I. program, program pa je večno v zimi in ga moč gledati, tudi Zagreb * slabo vidi.
Vprašujemo se, zakaj niso & programi enaki Kopru. VseW kor je temu kriva stara zastare' slaba, baje poljska tehnik Sklepamo, da ima kasneje mO$ tirani Koper boljšo in novej* tehniko. Zakaj ne bi imeli & programi take. Ali Škofieločofl res nismo zaslužili boljše^ predvajanja TV programov? y
Želeli bi stvaren, realen odg11 v 2. vor investitorja in izvajalca ■ aJ rokom odprava. k et
Običajno se najdejo izgovo^ ^n ki jih bo moral dati ing. ^fj^ Kar slutimo, da bodo .9eoara/s^L. 5 narave glede na lego Lubni^t^} motnje zaradi vplivov drug* oddajnikov na relaciji Lubn'
— Krim, Lubnik — Krvavi Najbrž so enaki vplivi tudi relaciji Lubnik — Nanos, pa slika v redu. Izgovori bodo M
"bu
Pov, s« ,
na  vremenske razmere, sea\^ elektrim £
vročina, statična ozračja, eksplozije na soncu *? še kaj. Najbrž pa je slaba tekrf, ^ ka montirana tudi na Krimu, "jv^' je usmerjena na Lubnik. jvjj Zato menimo, da gre za zas$ ju relo, slabo tčhniko, ki naj jo p*1' v^e zadeti stranki zamenjata z en? ko koprski-sodobno. Resno postavili vprašanje plačevanj* polne naročnine, če odgovor? kvaliteti le 1/4 naročenega.
Škofjeločani zato lepo vljv^ no prosimo realne informacij? oz. ureditev in zamenjavo tehn* ke, da bomo v naprej še plačeifi H polno naročnino.
Razmislite tudi o možne"" montaže tehnike za predvajani1 tujih programov (Avstrija). smo že toliko let oškodovani bilo treba zadevo urediti čW\ JjjV prej — takoj.
Škofja Loka, 2. avgusta 1988
Gledalci - obča«*.
LočaV
Pre žav
Krj
Po
dov
189
Pot
do5
trie
Duško Dudič
MED PESKOM IN SNEGOM 2
Popotovanje na najpočasnejši možni način iz Pakistana preko puščave Takla-makan na streho sveta — Tibet
Spet helikopterji. Trije, kakšnih petsto metrov nad zemljo. In to vsak dan. Že nekaj let. Južno je Indija z zveznima državama Jammu in Kašmir; na vzhodu je Tibet in Ljudska republika Kitajska. Rajiv*Gandhi je državni sovražnik številka ena. Sporadične obmejne praske se vlečejo že vse od ustanovitve Pakistana leta 1947. Khapulu bi bil pozabljen od vseh bogov in vetrov, če ga usoda ne bi butnila v sporni trikotnik. Tudi cesta je bila zgrajena zgolj zaradi novonastale mejne situacije.
Tako nad vasjo, v kateri ne poznajo elektrike in vsega, kar je z njo povezano, bingljajo helikopterji ameriške izdelave. Po cesti sem ter tja vozijo dodatno opremo za oporišče nekaj kilometrov naprej. Vaščani so še vedno trdo na zemlji. Med dišečimi murvami in večnim polzenjem širokega pritoka Inda. Preko reke ni mostu. Splav iz kozjih
uredništvo tel. 21860
mehov loči zemljo in nebo od samokresov koščene pakistanske vojske. »Prečkanje reke je brezplačno. Splav financira vlada,« mi zatrjuje vaški učitelj z dvajsetimi dolarji mesečne plače. Ko so se mi kasneje tresle gate na hitri vodi, me je šef plovila gledal tako roteče, da sem mu moral dati pet rupij. Mirna reka je polna peščenih otočkov, tako da se v bistvu plazimo od enega do drugega. Zrak hitro izteka iz mehov in na pesku jih je treba spet napihati. Flosar se je uklonil tudi zobu časa in nekaj mehov zamenjal s traktorsko zračnico, ki jo ravno tako napiha prosto, s sapo iz pljuč...
Na mehovih koz osrednjega Baltistana so nas vode odnesle malo dlje. Bil sem tako daleč. Geografsko niti ne, a odsplavaril sem tudi v nekakšen duhovni transfer. Kot bi šel čez Had. Vasice na drugi strani so bile še bolj nedotaknjene, odmaknjene, celo rahlo zaprte same vase. A ko sem prebijal začetni zid molčečnosti, smo se stopili v fuziji prvobitnega spoznavanja. Najstarejši možakar je babe nagnal za zaprta vrata in me z majčkeno vnukinjo peljal v svojo kamro. V prašnem temnem kotu je bil zaklenjen sto let star kovček, na sredi pa se je svetlikala korba marelic. Porinil jih je predme in mi nakazal, da jih lahko jem. Imel je kakšnih petinšestdeset let in smehljal se je tako, kot se lahko smehlja le petinšestdesetle-tni Baltistanec poleti, ko vsa drevesa dobro obrodijo in ko mu gorsko sonce dobro pogreje hrbtenico. Čez pol ure je na vratih slonelo par ducatov domačinov, po večini otrok, ki še niso videli tujca. Ko sva vstala, so se razbežali ko mladi svizci po svojih brlogih. Makhaba me je peljal v kaščo, po-
kazal šolske zvezke najstarejšega vnuka, ki v Khapuluju obiskuje edino šolo daleč naokoli.
Ko sem iz Baraha zaplahutal nazaj proti Khapuluju, sem se ulegel pod razbohoteno krošnjo mareličnega drevesa. Drobni sočni sadeži so mi skoraj padali v usta in v daljavi sem v vsej paradoksalnosti trenutka zaznal novo skupino rohne-čih helikopterjev. Zaselek, kot je Barah, mi požene nove elektrone po atomskih orbitalah, popotni-ških možganov. Precej podobnih je po tem planetu. Na srečo. Umaknjeni so v božjo mater in lepo je, da je tako. So podobe grobega neizklesanega raja novih generacij. Zakaj sem potem srečal skupino desetih poslovnežev iz Londona na štirinajstdnevnem iskanju poslovnih navdihov ravno tu?
Po Khapuluju — iz kontradiktornosti sveta poznih osemdesetih let — je bilo treba nazaj na Karakorum Highway, v Hunzo. Islam se v Pakistanu le tu sprosti. Ženske smejo nezakrite hoditi po vasi in obdelovati polja. Ismailiti so in njihov duhovni vodja Aga Khan se z v Hunzi nabranim denarjem guzi po Parizu in zahodni Evropi. Njegova palača v Karimabadu ni v sozvočju z baraku-rami gorjanov. Travica pred poslopjem je tako lepo zelena, da me je chovvkidar, potem ko sem se naglo vlegel, skoraj moral vleči dol.
V Karimabadu vse življenje sloni na ledeniku Ultar. Dežja ni in ledeniška voda je glavni vir hunzaitskega življenja. Menda je zdrava — polna mineralov. V njej pa je tudi ogromno peska in je zategadelj strahotno neprosojna. Zgleda ko sivkasta usrana brozga. Ko sem domačine videl piti iz kanala, ki teče po sredini vasi, sem... Kaj sem? Ne
vem, nič. Bilo je pa precej nenavadno in sam 1,1 sem tvegal...
Ismailiti precej dajo na čistočo in v hiši, kje sem bival, so imeli celo straniščno školjko, v ka^ ri sem drek spiral z ledeniško vodo. Že spet. In tj1 di tuš. Mila pri tuširanju nisem rabil, ker je vod tako groba, da sem z ultarskim peskom lahko P°jj drgnil vso svinjarijo s porjavele kože. Zrna so *ri ostala v laseh, anusu, tudi za kožico pri penisOjj glavici. Ta podatek navajam (res je delikaten)' za ozke specialiste in skrutiniste. Tako stuširafl^ ga človeka bi bilo treba še skrtačiti ko starega k"", nJa- • .1
A takrat v Hunzi mi je bilo tako vseeno, ka^ usran in čist hodim, da sem kar vriskal od srenji ko sem plezal po ledeniku, tri ure nad baltits^J trdnjavo. Razgled z vrha je bil za glavo odseka in »skazil« ga je le pastirjev čaj z maslom!? Viso* v skalah je bila prava Gorenjska. Pastirji ko pl*Li šarji, zeleni pašniki, krave in ovce. Nisem vedel j ali naj vriskam ali jodlam. Na Ultarskem vrhu s se vžgala dva plazova, pastir je pred kamnito ko strigel ovco.
Baltitska trdnjava je šesto let stara mojstro na tibetanske arhitekture. Ko z Ultarja pošte^ zapiha, je vse skupaj tik pred odpihom. Maja*,, lomi, strop — streha je v procesu sesutja. In ra^, na strahi, na tej leseno blatni konstrukciji nas f šiš odpelje naprej v Alahovo prostranstvo. Zve^ se nas je par zgubljencev vedno uspelo sestati Baltitu in zahtevati v umirajočo prozaičnost ka mabadskega sončnega zahoda. , i
(se nadalj<
od, in Hi ni. cel h
»tj
Sit)
To
Petek, 2.
septembra 1988
ielo'i in
7. STRAN ^m^MEHGLAS
Urednikova beseda
Današnje, prve počitniške Odprte strani smo odprli mislim o dogodkih, ki so med počitnicami polnili časopisne stolpce. Petra Škofičeva se je pogovarjala z Manco Koširjevo o slovenskem novinarstvu, predsednik slovenske mladine Jože Školč, odgovorni urednik radia Študent in profesor Slavko Gaber pa pišejo o aktualni politični jeseni.
Naslednje Odprte strani bodo izšle 16. septembra in jih bomo odprli dogodkom na Kosovu.
teopoldina Bogataj
oo0
lop« orni i 0
n)< .t a tri"
■e.nf _ i* snet te* m J in"
o se& are* n&
vefi i «*
>dp<> !cfl 1
Ste1' r/skj
■ud bn» lVet
:» m
tat tub
■edi. triV u «' >W u,fj
pn:
? Y Jugoslaviji nič novega: tu še vedno samoiniciativno odstopajo samo tapete od zidov.
★ ★ ★
* Tovarišice in tovariši, kot veste, imamo pri nas ne*aj malega problemov. Pravzaprav nekaj malega problemov nimamo.
★ ★ ★
* Tudi moja dvanajstletna hči je politično angažiran človek; odkar je slišala, da bo njen sladoledar v tistih dneh zaprl svoj kiosk, se odločno distanci-ra od prihoda Srbov in Črnogorcev v Slovenijo.
★ ★ ★
* Samozvani patriciji nove Jugoslavije so nam j*°kazali, kako se prevzame oblast, kako se je ne
^e izvajati in kako se jo obrani pred bolj sposobnimi.
★ ★ ★
P Zdesetkana fronta ukročenih kapitalistov po 40 .stih predlaga še eno nacionalizacijo prigrabljene "kovine samo zato, ker hoče pomladiti svoje vrste 2 ukročenimi karieristi.
• Ljudstvo se je končno spravilo h koritu: regresi ran Mikuličev kruh v Srbiji bratsko žro svinje ir socialno ogroženi občani.
in
★ ★ ★
• Civilno udinjanje vojski v Jugoslaviji že imamo: kosovci hodijo naokrog v civilu.
★ ★ ★
• 1948: tujega nočemo, svojega ne damo! 1988: dolgove na tujem delamo, poceni svoj ugled prodamo!
★ ★ ★
• Laž ima kratke noge, a kaj to pomaga, ko pa jih na poti od zvočnikov do mikrofonov ne potrebuie.
★ ★ ★
• Iz dobro obveščenih krogov sem zvedel, da je beograjski matični urad dobil prošnjo nekega Mi-loševiča za spremembo priimka. Po novem bi bil rad Slobodan Titoševič.
Igor Guzelj
sporočila tudi za naš čas
Devetdeset let po Dreyfusu
i j'
ici}1 eV<l'
K* i,*
H"1'
-ari
in''
kje'
ittf rod*
M
sov'1
o H
k""
sW k»f oK" lefl jll" &\ :oV
0vi'
S*'
začetku letošnjega leta je -Vsaj pri nas precej neopaženo -Poteklo devetdeset let, odkar je ^ancoski pisatelj Emile Zola ob-. Jžujoče posegel v afero Drevfus s svojim »J'accuse« dosegel Jen preobrat. Znano je, da je gajeva »ura resnice« dobesed-razdvojila francosko javno dJ}er»je: ne le zato, ker se je te-J*l že oseminpetdesetletni pri-.vednik, v javnosti med dru-l?*1 znan zaradi svoje zadržano-' do politike, naposled pojavil * Političnem prizorišču. V prvi . sti zato, ker je svoio polemi-v P °st uperil v del državnega I l^a, ki je po tihem konsenzu 'jal za nedotakljivega: v vrho-§j.e vojaške poveljnike, v voja-^ sodstvo in v posebne držali e službe, ki so varno zaščitene i ed javnostjo pod oznako »dr-> vne skrivnosti« skrbele za drvno varnost in obrambo, hjv^ko si osvežimo spomin: top-'s«i kapetan Alfred Drevfus, . rodu iz premožne alzaške ži-l8QS^e družine, Je bil decembra v Parizu obtožen izdaje aricoske   vojaške skrivnosti *J^škim diplomatom. Proces je do    a^ za zaprtimi vrati: vero--stojnost obremenilnega doku-s er>ta naj bi potrdile analize pi-st.Ve. podrobnosti so bile javnost Neznane, saj so ostale voja-Ca skrivnost 22. decembra 1894 Pil Dreyfus s soglasno odločit-jj° vojaškega senata obsojen qj dosmrtno pregnanstvo in po i^^emu vseh vojaških funkcij P°P°lni degradaciji poslan na n.udičev otok v francoski Gvaja-Cej anj se ni sprva zavzel nihče: ^au ^°^a francoskih socialistov - s ^e meml. da bi bila kazen sti lu^0 domovinskih skrivno-Smrtemcem *akk° strožja: torej Tod
(1^ • drevfus je vztrajno trdil, ^ le nedolžen. Za njegovo »iz-dejansko ni bilo razumnih r^JPSov: denar ni mogel biti w saJ 8a Je bilo v družini JeL.,°t dovolj. Njegova družina FW 9.hkrati v celoti obrnjena k Hjen.ciji: za pronemška čustva Šu^ln članov ni bilo dokazov. *i Or V ^°rektnost postopka pro-dijj ^.^usu, ki so ga najprej pobu h^a ^'ižnji sorodniki, je postopo-1^ dobival nove privržence: že aft so vanj med drugim po-
nekateri visoki francoski
SSL-
J^rivca   in °e^° 0(^^rm Pravega
Walsina-Ester-
azii^' maJ°rJa ž^rs, ' Pohotnega oficirja mad-*ad0|?£a r°du, znanega zaradi soke enovs^ in razsipnosti. Vi-Poijt.y°jaške oblasti pa sodne in Pf£ivrne naPake niso bile pri-l89g ^ene priznati. Januarja ^zii3e VoJaško sodišče na Ester-gov0e/° zahtevo pretreslo nje-krivdo in ga oprostilo, uva
dni po razsodbi se je v časopisu »L'Aurore« oglasil Zola: svoje pismo je naslovil na predsednika francoske republike, udarni naslov: »Obtožujem« - »J'accuse« mu je dodal Clemenceau. Zolajeve obtožbe so bile hude: ugotavljal je, da je sodišče, ki je sodilo Drevfusu, kršilo zakone, saj je sodbo utemeljilo v dokumentu, ki je ostal tajen. Vojaškim oblastem je očital, da so pristale na to nezakonitost, ko so - še vedno pod okriljem »vojaške skrivnosti« - prikrile in oprostile pravega krivca. Visoke vojaške poveljnike je obtožil, da so z vztrajnim zanikanjem »afere Drevfus« in »odvratno kampanjo« v časopisju zavestno zavedle javnost. Tolikšne obtožbe seveda niso mogle ostati brez odmeva. Zola je bil na pritisk vojaškega vodstva in konzervativnega dela francoske politike februarja 1898 sam postavljen pred sodišče in kljub neizpodbitnim dokazom obrambe o Drevfusovi nedolžnosti zaradi žalitve visokih vojaških osebnosti in ustanov obsojen na maksimalno kazen: leto dni strogega zapora. Sodbo je 18. julija 1898 potrdilo drugostopenjsko sodišče, toda tedaj se je Zola že umaknil v Anglijo, od koder se je vrnil šele čez slabo leto, ko je že tekel postopek za revizijo Drevfusovega procesa.
Z Zolajevim posegom na politično prizorišče se je Francija sredi leta 1898 razdelila v dva tabora: prvi, zbran okoli 4. junija 1898 ustanovljene Lige za človekove pravice, je bil v začetku v manjšini, toda zato glasno zavezan opredelitvi človekovih pravic, kot jih je razglasila francoska revolucija leta 1798. V očeh njegovih pristašev sta bila zakonitost in javnost postopka temeljni kamen pravne države; nikakršni »višji« in »sveti« državni interesi ne morejo opravičiti omejevanja ali krnitve teh pravic, nobena »javna« ali »državna« korist ne more biti razlog za kršitev načela o državljanski enakosti. Spoštovanje človekovih pravic lahko zato zagotovijo le nadzor civilnih ustanov nad vojaškimi, dosledna ločitev izvršne, sodne in zakonodajne oblasti in popolna samostojnost sodstva. »Drevfus ni več francoski častnik, niti le francoski državljan, je človeštvo samo,« je v tem smislu vzkliknil že omenjeni vodja francoskih socialistov Jean Jaureš, ko se je pod težo Zolajevih argumentov postavil na Drevfusovo stran.
Na popolnoma drugačnem stališču je stal drugi - sprva bistveno številčnejši - tabor francoske politike in javnega mnenja, ki je
videl v vojski in njenih poveljnikih enega stebrov družbenega in državnega reda in eno najpomembnejših zagotovil državne varnosti in enotnosti. Njegovi glasniki in zastopniki so govorili o »domovini«, o »patriotizmu«, o »časti« in narodnem »ponosu«. Omenjali so različne nevarnosti, ki groze francoski samostojnosti in neodvisnosti, opozarjali na notranje in zunanje sovražnike, pozivali vlado, naj zaščiti vojsko pred nenadzorovanimi napadi javnosti. »Pravi zločin je vzeti vojski zaupanje v njene poveljnike,« je ob Zolajevem procesu leta 1898 vzkliknil predstavnik francoskega generalnega štaba. »Kaj bodo storili ti poveljniki, če jim vojaki ne bodo zaupali, na dan, ko bo nevarnost tu - in ta dan je morda bliže, kot se v splošnem misli...«
Skratka: ob aferi Drevfus in zlasti po Zolajevem nastopu v Drevfusovo korist sta se spopadli dve Franciji in z njima dva načina mišljenja: prvi, ki je videl v doslednem spoštovanju posameznikove integritete in individualnih človekovih pravic enega najpomembnejših civilizacijski dosežkov in temeljno zagotovilo pravičnosti in svobode. In drugi, ki je avtoriteto države in njene interese postavljal nad posameznika in njegove pravice in si lastil izključno sodbo o tem, kako daleč lahko sežejo njihove meje. S stališča zgodovine seveda ne smemo prezreti, da je imel spopad med dvema Francijama in dvema povsem nasprotujočima si pogledoma na razmerje med posameznikom in državo, ki je prišel do izraza ob Drevfusovi aferi, svoje konkretno politično ozadje. Vojska s svojimi pristaši je predstavljala tradicionalno Francijo: sprva majhna in nehomogena, a postopoma vsa močnejša skupina zagovornikov revizije Drevfusovega procesa radikalno in demokratično meščansko republiko. Zmaga zahtev po reviziji procesa v drugi polovici leta 1898 je pomenila zmago meščanskih radikalov nad konservativnimi političnimi silami, pri čemer so k tej zmagi svoje prispevali socialisti. Vseeno je moral Drevfus na popolno rehabilitacijo čakati še osem let: šele sodni senat v Rennesu 12. julija 1906 je Drevfusa povsem oprostil krivde in kot pravega izdajalca imenoval majorja Walsina Esterhazija. Zola sodbe ni dočakal, saj je v do danes ne v celoti pojasnjenih okoliščinah (zastrupitev zaradi zamašitve dimnika) umrl že leta 1902, ko je pripravljal končno redakcijo svojega besedila o Drevfusovi aferi z naslovom »Resnica«.
Drevfusova afera je bila izraz notranje francoske družbene in politične krize v zadnjem desetletju 19. stoletja: ta je na eni strani ras ti a iz ozračja negotovosti in prepričanja o zunanji kakor notranji ogroženosti Francije, ki ga med drugim nazorno označuje obsedeno iskanje vohunov in zarotnikov; na drugi je maksimalno razvnela strasti, kar so posebej dramatično razkrili množični izbruhi antisemitizma. Toda po splošnem mnenju je sicer počasen, a vendar pozitiven razplet pomenil zmago civilnih in pravnih norm nad patriarhalno vojaško logiko, demokracije nad avtoritativno državno arbitražo, spoštovanja posameznikove človeške integritete nad abstraktno patriotično pate-tiko. Pisci, ki so pisali o Drevfusovi aferi se strinjajo, da se je z revizijo Drevfusovega procesa za francosko politiko začelo dvajseto stoletje. Najbolj optimistični med njimi trdijo, da v zahodnoevropskih demokracijah repriza Drevfusove afere ni več mogoča, kar naj bi do mere potrjevala novejša zgodovina. Bolj črnogledi - kot Hannah Arendt -ugotavljajo, da Drevfusova afera v celoti pripada 19. stoletju, »umirajočemu svetu človekovih pravic«, ko se je pravo še lahko ukvarjalo s posameznikom in njegovim razmerjem do države in družbe. V 20. stoletju so zmagale drugačne težnje: tisto, kar je v Drevfusovi aferi napovedalo 20. stoletje, po Arendtovi ni bila Drevfusova oprostitev, temveč zahteva po linču.
Kakšno je torej lahko sporočilo Drevfusove afere devetdeset let po Zolajevem »J'accuse«? Kakšno za naš čas in kakšno za naš prostor?
Zgodovinarji različnih aktualiziranih vzporednic ne ljubimo preveč, toda hkrati se družba, v kateri živimo, kar naprej potrjuje v zgodovini, ne da bi se iz nje resnično želeia kaj naučiti. V razgretih monologih, ki smo jim danes priča, je tako mogoče razpoznati mnoge elemente razprave, ki se je v Franciji zaključila že pred devetimi desetletji. Že pri Drevfusovem procesu - kot naj bi bilo razvidno iz povedanega - ni šlo le za Dreyfusa; šlo je predvsem za dve povsem različni videnji vojske in družbe, dolžnosti in pravic, pojmovanja varnosti in svobode. Če je res, da je izvor vse oglasti v ljudstvu, kot so to trdili francoski razsvetljenski filozofi in za njimi deklaracija o človeških pravicah, sprejeta avgusta 1789 kot najpo membnejši dokument francoske revolucije, potem seveda ne sme
biti noben - zlasti pa ne pravni akt - povsem izvzet javnemu nadzoru. »Državna in vojaška skrivnost« sta v tem kontekstu relativna pojma: v francoskem vojaškem vrhu prisotno tezo, da o tajnosti in njenem obsegu lahko presoja le vojska sama, so posamezniki že leta 1898 ocenjevali kot vrnitev za stoletje nazaj: v »ancien regime« predrevolucij-ske Evrope.
Trditev, da le vojska ve, kaj je skrivnost in nato sama zapira, obtoži in obsodi, je preveč spominjala na »letres de cachet« (»tajne zaporne naloge«) francoskih kraljev, da bi lahko dolgoročneje obvladovala javno mnenje. Pri tem je značilno (in poučno), da v trenutku preobrata v Drevfusovi zadevi renomeja ni izgubljala vojska kot celota - izgubili so ga le eksponirani posamezniki. Vsa kasnejša francoska zgodovina namreč kaže, da kljub spremenjenim odnosom med vojsko in državo francoska vojska v francoski družbi ohranja svoje prestižno mesto. Francija dveh vojn v prvem udaru ni izgubila zaradi izdaj ali preširo-kogrudnega obveščanja javnosti o vojaških skrivnostih, marveč zaradi slabe notranjepolitične in vojaške organizacije. Je v tem pogledu presenetljivo, se sprašuje VVilhelm Herzog, da so postali leta 1940 nekateri najbolj vneti Drevfusovi nasprotniki glavni zagovorniki Petainove Francije?
Prepričanje, da je vojska lahko eden izmed temeljnih stebrov državne trdnosti in enotnosti, je zgodovinsko gledano ne le nevarno, temveč tudi neprepričljivo in dvoumno: nanj so se že v predmarčnem režimu sklicevali stari avstrijski vojaški poveljniki, vendar niso ubranili habsburške Avstrije pred notranjimi pretresi. Dejstvo, da se je v Franciji problem razmejitve med vojaškimi in civilnimi pristojnostmi razrešil šele ob koncu 19. stoletja, jasno kaže, da je imel prav francoski zgodovinar Georges Lefebvre, ki je trdil, da je Francija temeljna načela francoske revolucije uresničila šele sto let in več po napadu na Bastillo. In vendar: kaj potem pomeni, da razprava o pravici in dolžnosti do obrambe domovine pri nas še ni končana, da se nasprotno, začenja tam, kjer je v zahodnem svetu že dobila legitimno mesto pred sto, celo dvesto leti?
Bržčas je res, da so tim. »p/ole-tarske«, »boljševiško-socialisti-čne« države, nastale po prvi in drugi svetovni vojni, odnos med »ljudsko     vojsko«, »ljudsko
PETER VODOPIVEC
oblastjo« in »proletarsko demokracijo« opredelile na način, ki je drugačen od opisane evropske civilizacijske in kulturnozgodovinske izkušnje. Afera Drevfus je v tem smislu zapisana znotraj te izkušnje, vse, kar spremlja afero Janša, zunaj nje. Toda tudi v tem primeru, če želimo kdaj resnično stopiti v 21. stoletje kot enakopraven del razvitega sveta, so slovenske in jugoslovanske razprave o vojski, vojaških skrivnostih in domovinski ljubezni leta 1988 - na pragu dvestote obletnice francoske revolucije - nevaren in skrajno kratkoviden anahroni-zem. Zola je umrl eta 1902, Drevfus leta 1935: eden Drevfu-sovih najodlqčnejših nasprotnikov in najvrietejših skrbnikov za ugled francoske vojske polkovnik Henri se je ubil sam. Kaj pomeni torej v naših sodobnih razmerah razkorak med računalniškim razumom, ki vodi MIG-29, in vojaškim poveljstvom, ki govori z govorico konca 19. stoletja?
Z vidika zgodovine (in sodobnosti) bi morda kazalo razmišljati še o nekaterih drugih vidikih afere Drevfus. Na primer o antisemitizmu kot nepogrešljivem pomagalu političnega obračuna, ki v številnih odtenkih spominja na antislovenizem dela sodobne jugoslovanske politike in žurna-lizma. V konkretnih francoskih stiskah konca 19. stoletja so postali Židje očitno funkcionalen objekt nekanalizirane, zavrte nacionalne in socialne agresivnosti. Ali niso podobno vlogo nekateri jugoslovanski politiki in mediji v zadnjem času namenili Slovencem: Kaj je lahko Slovenec, ki se je obogatil na račun južnih bratov, ki je sebično osredotočil denar in kapital v svojem prostoru, ki ga ne zanima skupnost, temveč njegovi posebni interesi, in ki je v končni posledici nezainteresiran za varnost države, drugega kot nekakšen sodobni jugoslovanski Žid?
Toda pustimo to. Naš zamik za zahodno Evropo postaja - devetdeset let po aferi Drevfus - z našo lokalno afero Janša nov dokument naše civilizacijske počasnosti. Stari, vendar ne prestari Zola - umrl je, ko je imel dvain-šestdeset let - je poizkušal pre-zagretim-vojaškim poveljnikom povedati, da s svojim ravnanjem škodijo tako vojski kot Franciji.
Naš problem je in ostaja: kako besedi vrniti prepričljivost in zgodovini zaupanje? (objavljeno v Naših razgledih, 24. junija 1988)
(3St8JS)S!H18iOTGLAS 8. STRAN
itd? j/m/j/L
petek, 2. septembra 10
POGOVOR Z DR. MANCO KOŠIR
PETRA ŠKOFK
Smo v času preobrata
V pogovoru v zagrebški reviji Svijet, ki ga je Manca Košir dala pi >d nekaj meseci stoji naslov »Vse sem poskusila!« Povedala je, da to ne drži povsem, res pa je, da je poskusila že marsiki j. Prav zato se mi je zdelo umestno vprašanje, kakšno je njeno poslanstvo v tej družbi. Manca Košir pravi, da se ji zdi, da je nekakšen vratar, ki odpira vrata, skozi katera potem drugi vstopajo. Ljudje se nanjo obračajo, ker vedo, da jo zanima rojevanje novega, inventivnost, da z velikim veseljem marsikaj prebere in glede nato, da pozna veliko ljudi, tudi marsikomu pomaga odpreti kakšna vrata. Pa naj bodo to vrata založniških hiš ali pa medijev, v katere bi radi vstopili njeni študentje.
Kdo je torej Manca Košir? Diplomirana predmetna učiteljica matematike in fizike, diplomirana novinarka, magistra socioloških znanosti in doktorica filoloških ved, ženska, ki je bila manekenka in filmska igralka, trenutno pa je profesorica na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo ter članica Odbora za varstvo človekovih pravic. Skratka intelektualka, ki pusti vtis energične, samozavestne in izjemno zgovorne ženske.
V čem je fenomen Mladine, časopisa, ki je okoli sebe zbral intelektualno elito in ki ima z visoko naklado izjemen vpliv na javnost? Kakšno je novinarstvo, ki ga predstavlja Mladina?
Mladina je v naših razmerah res velik fenomen, ker ima tako visoko naklado in tako močan vpliv, kar ni značilno za alternativne časopise drugod po svetu. Ti imajo manjšo naklado in politično niso tako pomemben faktor. Toda v naših razmerah se temu ne smemo čuditi, ker je pri nas tako vse pomešano in je pomešano tudi marsikaj v novinarstvu. Delitev dela pri nas zagotovo ni na tako visoki ravni kot v razvitem svetu, prav tako tudi ne delitev politične in komunikacijske moči. V tem primeru lahko včasih celo rečemo »Hvalu bogu!«, vedno pa ne. V našem tisku se na primer dogaja, da tipično rumeni tisk, kot lahko rečemo časopisom na jugu (kot je npr. Reporter), ki v svetu prinaša izključno gole deklice in opravljanje, prinaša zelo aktualne politične komentarje in intervjuje. To je jugoslovanska speci-fika, s katero bi se morali pozabavati raziskovalci. Kaže pa na to, da smo res neka specifična, neurejena, anarhična družba, kje*- pravila sploh še niso vzpostavljena.
Osebno me zelo veseli, da Mladina zbira okoli sebe, ne bi ši upala reči prav vso intelektualno elito, ampak zagotovo napredne in kritične ume. Odgovor na to, zakaj ji to uspeva, je relativno preprost! Zato, ker je sama nase prevzela opravljanje neke naloge, ki bi jo morala opravljati neka druga množična občila. In ker je naša stopnja demokratične zavesti zelo visoka, v primerjavi z drugimi republikami seveda, je nekdo moral prevzeti to nalogo. Človek bi si mislil, da bo tak politični tednik Teleks, ki pa šele v zadnjem času postaja tednik z višjo naklado in resnim premišljevanjem v tej smeri. Dolgo časa se ni ujel, in ker so ljudje raje segali po Mladini, ki je bila hitrejša in udarnejša, je naklada strahovito padala. Sicer Mladina zagotovo odpira teme, ki jih odpirajo vsi alternativni mediji po svetu, teme, ki si jih velike novinarske hiše ne upajo privoščiti. Funkcija alternativnih medijev je ravno v tem, da naredijo ta korak naprej, drugi pa čakajo, kaj se bo zgodilo. Češe ne zgodi nič, je to zelena luč, da poskusijo še drugi, če pa se kaj m zgodi, drugi še malo počakajo. Skratka, alternativni mediji po svetu testirajo politično strpnost oziroma tolerantnost in so tisti, ki v komunikacijskem prostoru zelo uspešno premikajo meje komunikacijske svobode.
Mladina pri nas to zelo uspešno počne. Primer je rezultat samoprispevka leta 1986, ko je Mladina pisala popolnoma drugače kot drugi in je veliko prispevala, da je zadeva propadla. Če bi na vaše vprašanje odgovarjala s strokovnih vidikov, bi morala reči, da je Mladina dostikrat prisiljena iti v določene skrajnosti. V primeru samoprispevka so vsi uradni mediji enostavno delali propagando za samoprispevek, brez sprenevedanj so se šli agit-prop, torej to, kar smo delali po vojni in delamo še vedno. Politične strukture jih pokličejo, jim svetujejo, da se vključijo v to napredno akcijo in mediji storijo vse, da bi ljudi prepričali, kako je to pomembno, koristno in skratka v njihovem interesu. To je ena skrajnost, druga je ta, da se gre v obratno smer. Profesionalno novinarstvo je dolžno pokazati obe strani in pustiti bralcu, da se sam odloči. Zaradi te agitpropovske funkcije uradnih medijev so alternativni prisiljeni, da zagrabijo stvar pri drugi strani.
Kje je prihodnost takšnega novi-narstva, kot ga ponuja Mladina?
Če bi se pogovarjali o normalni civilno-pravni državi, bi lahko razmišljali o prihodnosti. Ker pa živimo v državi, kjer leva roka ne ve, kaj dela desna, kjer se ne ve, kdo pije in kdo plača, kjer je taka zmeda, da se načrti gospodarske, politične in ne vem kakšne reforme še delajo sproti, skratka, ker smo v profesionalno politično tako nestrukturira-ni in pravno neurejeni družbi, o prihodnosti ne Mladine ne slovenskega naroda ne moremo govoriti. Prihodnost se lahko napoveduje, če imamo trdne podatke o preteklosti in sedanjosti. Mi pa jih nimamo. Sta pa dve varianti: če sem pesimistka, bom rekla, da je prihodnost nikakršna,
»V TV tedniku me je zadnjič kolega Zoran Medved vprašal, kaj mislim o manipulacijah medijev, ki jih je vedno več. Odgovor je potem zelo spretno izpustil, ker je tudi on manipuliral z mojimi besedami. Televizija ima nasploh največ možnosti za manipulacijo. Sicer pa sem mu odgovorila, da je po mojem mnenju manipulacij celo manj, kot jih je bilo včasih. Samo vidne so bolj in tako vsaj vemo, pri čem smo. Po vojni so prihajali uvodniki in silni komentarji kar iz CK-ja in nihče ni pomislil, da bi v časopis lahko prihajale kakšne bolj avtentične informacije.«
da bodo zmagale dogmatične sile in bo Mladina zatolčena, slovenska pomlad pa se bo spremenila v zaledenelo zimo; če sem optimistka in to sem, bom rekla, da je, ne samo Mladina, ampak splošna demokratična slovenska zavest na tako visoki stopnji, da naša politika ne more delati več brutalnih korakov nazaj. Ob tej priložnosti bi rada ponovila znano misel, ki sem jo prebrala v krasni Bachovi knjigi Iluzije, kjer pravi, da je konec s stališča gosenice njena smrt, s stališča metulja pa rojstvo in nov začetek. S svojo optimistično naravnanostjo sem prepričana, da se približuje konec gosenice in da se rojeva nov metulj. Izredno sem vesela, da živim prav v tem času, ker sem prepričana, da je to čas preobrata, ko lahko še na lastne oči gledam to staro paradigmo in rojstvo nove dobe, dobe modrosti, ljubezni in drugačne skupnosti.
»Niti v Sloveniji niti v Jugoslaviji ne moremo govoriti o novinarstvu, kot o profesiji in zato bi si Društvo novinarjev Slovenije moralo prizadevati za uveljavljanje kriterijev za profesijo. Teh je kar nekaj:
— da ima razvito svojo teorijo in stroko, kar se pri nas že dogaja
— da ima svoj kodeks
— da morajo člani-novinarji izkazati svoje znanje s posebnim izpitom«
Mediji so torej pod vplivom in v odvisnosti od politike, vsaj pri režimskih se to lepo kaže. Bi lahko rekli, da gre pri Mladini vsa stvar v obratno smer, da Mladina vpliva na ZSMS oziroma da ZSMS dobiva ideje iz Mladine?
Ne bi rekla, da gre v obratno smer, kot to propagira uredništvo Mladine. Dostikrat se nasmehnem, ko berem njihovo trditev, da oni oblikujejo politiko. Zagotovo so zelo pomemben sooblikovalec javnega mnenja, oblikovalec slovenske politike pa zagotovo ne v taki meri, ko se reklamirajo sami. So pa učinkoviti tudi v reklami in vsa čast, da so si izmislili tako duhovito in inventivno reklamo. Zagotovo pa to ne drži.
Tudi ta delitev na režimske in alternativne časopise ne vzdrži. Če beremo Delo in komentarje Mileta Šetinca, Avgusta Pudgar-ja, Marjana Sedmaka, duhovita zbadanja Alenke Puhar, bomo videli, da v njih ni niti kapljice
politiko« reklamno zelo uspešen, v realnosti pa ne zdrži.
V čem je skrivnost takšnega angažiranja novinarjev Mladine, radia Študent, Tribune...? je to plod teh kriznih družbenih okoliščin ali pa morda tudi slovenske novinarske šole?
Če bi govorili o slovenski novinarski šoli, bi se verjetno morali pogovarjati o naši fakulteti, glede na to, da pa večina teh anga-žirancev ni diplomirala na FSPN, bi lahko sklepali, da obstaja kakšna druga novinarska šola. Ne vem, da bi obstajala, niti si ne bi upala trditi, da je to posledica kakšne novinarske šole. Morda pa se ravno to, kar se sedaj dogaja oblikuje v zametke neke novinarske šole. V strokovnem smislu v slovenskem žurna-lizmu ne vidim nobene specifi-ke. Tudi to, kar je v svetu že mnogo let hit, to je raziskovalno novinarstvo, se na Slovenskem zelo redko pojavlja. Odstopanje od znanih okvirov je na primer Ervin Hladnik-Milharčič, vendar je vprašanje, ali je to še žur-nalizem. Po mojem je to publicistika. Odkod angažirano vrenje mladih slovenskih novinarjev? Naj mi oprostijo, ampak tudi v tem ne vidim nobene posebnosti. Ko sem študirala, smo tukaj strašno angažirano izdajali časopis. Pisala sem tudi v Mladino in to, po mojem takratnem mnenju in mnenju drugih, zelo angažirano, zelo »freh« in domišljavo, kar je sploh značilnost mladih ljudi in Mladininih piscev. Seveda jih razumem, saj ima pri teh letih človek najbrž to pravico. Sicer pa se dobro spominjam, da sem delala anketo »Ali Jugoslavija razpada?«, kar si mnogi še danes ne bi upali objaviti.
Omenili ste visoko stopnjo slovenske demokratične zavesti. Ali gre pri tem za dejansko osveščenost Slovencev ali zgolj za napumpa nost ljudi od Mladine in drugih medijev?
Mediji »pumpamo« kar naprej. Lahko pa se sprenevedamo, da tega ne delamo. Govorimo lahko o obojem: da je slovenska javnost vse bolj osveščena, kar nam kažejo raziskave javnega mnenja, Roška, miting, naklade Mladine itd.; prav tako tudi drži, da tu nastopa nekak zalet in polet, ki ima krila zgolj na nekih ljudskih emocijah, ki so spodbujene s takšnim načinom pisanja. In če je v čem izjemna zasluga Odbora za varstvo človekovih pravic, je v tem, da ne igra na
struno emocij, temveč dela s tre-
režimskega premišljevanja in zato nimamo pravice Dela imenovati režimski časopis. Tudi TV si ne bi drznila označiti za režimski medij, ker sploh ne vem, kaj je režim pri nas v Sloveniji in tako tudi ne morem vedeti, kakšni so režimski časopisi. Tako, kot Mladina ni več alternativni medij v tistem klasičnem smislu, kot je to po svetu, tudi nimamo protiuteži režimskega časopisa. Mislim, da je Mladinin slogan »Mi oblikujemo
zno glavo, in to je modrost, ki bi jo morala vsebovati vsaka politika. Člani Odbora kažejo, mogoče prvič po vojni, kako naj bi se slovenska politika sploh obnašala. Naši profesionalni politiki se lahko učijo od njih.
Kako gledate na Odbor kot zelo edinstven primer organizacije demokratične javnosti za dosego nekega cilja?
To je res edinstven primer in že-
lim si, da bi se takšna organizacija pojavljala na vseh področjih človekovega delovanja. Ta spontanost in samoorganiziranost, kar sta značilnosti tega Odbora, bosta prišli v slovensko družbeno zgodovino in s tem se bodo sociologi zagotovo ukvarjali.
Kako se je v tistih trenutkih Odbor sploh konstituiral?
Ko se je izvedelo, da so aretirali Janeza Janšo, so se njegovi prijatelji takoj sestali na Kersnikovi 4. Prišli so seveda tudi drugi sodelavci, kajti to se zelo hitro razve, saj dobro funkcionirajo telefoni in ustna komunikacija. Zbrani so se podpisali na prve zahteve Odbora, ki so se najprej tikale samo Janše. Naslednji korak je naredila Nova revija, ki je sestavila znano zahtevo, ki so jo prebrali na zboru kulturnih delavcev v Ljubljani in jo je podpisalo 88 pomembnih političnih in kulturnih imen. Teh imen seveda ni bilo težko dobiti, saj so bili vsi polni jeze in pripravljenosti nekaj storiti. Razen uglednega funkcionarja SZDL na zelo visokem  nivoju,  ki  mi  je rekel:
»Prepričana sem, če bi bile sedaj svobodne volitve v Sloveniji in bi recimo Igor Bavčar kandidiral za predsednika predsedstva SRS, Mile Šetinc za predsednika Izvršnega sveta, drugi pa za določene ministre, da bi vsi nasprotni kandidati pogoreli. Do svobodnih volitev pa seveda še dolgo ne bo prišlo.«
»Manca, moraš razumeti. Ne morem tega podpisati, ker sem vendarle na takem položaju.« Izjemno sem bila razočarana, ker od njega tega nisem pričakovala, saj so ga že nekaj let polna usta svobode in angažiranja in velja v slovenski javnosti za enega najbolj demokratičnih voditeljev. Ta je edini, ki je odklonil podpis.
Potem so se začeli ti sestanki Odbora in trdo jedro Bavčar, Korsika, Šetinc, Močnik in Gantar so se družili od jutra do večera. Zdi se mi, da je ta Odbor ra-stel ne samo v fizičnem smislu, temveč kot neka duhovna kvaliteta, kot nekak grozd, ki se vedno bolj razvija in je že zelo bogat.
V kakšnih odnosih je Odbor s slovensko politiko?
Bila sem dosti zraven pri obiskih slovenskih politikov. Bila sem pri Stanovniku, Potrču in predsednikih zborov v skupščini. Tako sem si vsaj ogledala od blizu, kako ti naši politiki funkcionirajo in moram reči, da sem bila na začetku razočarana prav v tem profesionalnem smislu, kako so nebogljeni in kako sploh ne znajo opravljati svojih političnih nalog. V kakšnih povezavah so z Odborom, bi težko rekla. Prepričana sem, da si ne telefonirajo in ne izmenjujejo mnenj, ampak da je Odbor avtonomen politični subjekt. Deluje po neki črti, ki ni pod neposrednim vplivom slovenske politike.
Odbor torej ohranja živce in deluje po mirni poti, javnost pa je vznemirjena, nekateri celo mislijo, da po takšni poti Odbor ne bo nič dosegel.
Ne vem, kdo to očita. Odbor je dosegel veliko. Dokazal je, da taka pot obstaja, da ni edina pot spremembe te dežele v tankih in z oboroženo revolucijo. Eno revolucijo imamo zadosti in ne želim si nobene več. Torej gre za evolucijo in to je moderna politika.
Pri nas nimamo razvite kulture dialoga, kar je še posebej opazno tudi pri politikih in na TV v raznih omizjih. Kje so vzroki za to?
Kultura dialoga je pri nas na psu. Že študentje se ne znajo pogovarjati in če v kaj, veliko energije vlagam v to, da bi se naučili pogovarjati in predvsem poslušati. Študentje ne znajo ne enega ne drugega. To je krivda celotnega izobraževalnega sistema, kjer se temu ne posveča nobene pozornosti. Pri stari šoli politikov, ki je navajena poslušati lepi glas in odmev svojih fraz, ni nobenih možnosti, da bi prišlo do kakšnega dialoga. 60-letnih ljudi žal ne bo-
mo spremenili, da se bodo i& pogovarjati, če celo življenja poslušajo svojo besedo in se'
petel
55
i
C
slajajo ob zvenu in donenju ^ foa jih mogočnih puhlih fraz. staja politiki, ki pa prihajajo, že ka* ci 0(j jo voljo do poslušanja in dialog lyan. Ko pa bo nekega dne tudi pol'; dni p ka profesionalna dejavnost, $0^ bo funkcionirala tako kot fuf1 di$$u cionira v meščanski družbi, W So Se v parlamentu nastopajo tožila vnaprej napisanih papirjev kam( scenarijev, ampak stopijo naf>'p)et vorniški oder in rečejo, kar je' rečer sti trenutek umestno, bo pri ri* tri m tudi kultura dialoga v politi1 ^
počasi zaživela. Začeti pa tof$ nje". mo v vrtcu, ne pri Stanetu jj^.
lancu, kjer je že vse izgubljen"
ne, v k o
Tudi z uporabo pravilnega ktij nega jezika v javnem življi nem imamo Slovenci velike težave, * da v največkrat izzveni zelo nenfljj <n0č vno, kar je najbolj vidno na t* 1% viziji. Kakšen jezik torej upov *ičl< bljati v teh medijih?___\ jjfc
Moderna lingvistika pravi, daj Son dober jezik tisti, ki dobro fu"1 kate cionira, ki doseže svoj učin^' )ej0 Kar pomeni: če se akademik P1 '2jei govarja z rudarji v pravilni s' žira venščini, ga nihče ne bo razufl1 nj in jezik-ni opravil svoje nalog'\^ j če pa bo imel ta isti akad«?*11' predavanje in bo govoril v 0e* trboveljščini, bo jezik prav ta* slab, ker ne bo upošteval ko' vencije znanstvene in kultur* civilizacije, ki pravi, da se v*j kem civilizacijskem okolju g0\ ri knjižni jezik. Moje mnenje J da na TV na primer voditelji," vinarji in špikerji morajo go^; riti knjižni jezik, ki ga razumi vsi Slovenci. Govorci, ki pa se^ jo za omizjem, imajo seveda vs pravico uporabljati pogovor1! jezik.
Kaj mislite o radiu Študent (^J ki je znan po uporabi izrazito f govornega jezika?
RŠ ima dober jezik, ker jej funkciji tega medija in posluj cev. Zlasti so izvrstne rekla11': duhovite napovedi, itd. Oni tak jezik lahko privoščijo in razne pogovore bi si ga lahko " di TV.
--7 i'
1 pogovor obrni^.
tili ste filmska W„
Za konec bom
drugo smer. Bili ste filmska >? ka in zanima me, kako gle^ na sodobni slovenski film? J
Jugoslovanskih   in slovensk-J filmov ne obiskujem tako fana.' čno, kot sem jih včasih, zato J J tudi težko ocenjujem. Moramr ■ povedati, da ne razumem fi'1^ ske politike, ki ne da dela člov ku, ki je med slovenskimi in h goslovanskimi režiserji najbolj nadarjenimi, to je Godina. In če je na filmskem P£ dročju tako, da človek, ki je r\ osebljen talent za tak posel, tej* posla ne dobi, se bojim, da je f ko tudi na drugih področjih *\ da slovenska »fovšija« še ved terja svoj davek.
- Foto: Gorazd Si^/
K
der
kaj re.
skl
'K
i*
fe
ni,
%
Mi «ui Po
ik'
Pr <U 4« ni
a % Petek, 2. seDtembra 1988
9. stran ©©t&SSUROGIJIS
> za« ;nje se«
AU ŽERDIN
ODGOVORNI UREDNIK RADIA ŠTUDENT       I SLAVKO GABER
Tri mesece po   jeSen bo. čas je,
aretaciji
na-mese-
današnji dan (besedilo
kai' ^a 31 - 8") minevaJ° triJe m , a , °d aretacije Janeza Janše in lfl dftna Borštnerja ter nekoliko p° i ^i manj od Tasičeve aretacije. futl d^a na prvostopenjskem so-% J^u je znana, znano je tudi, da '•i pvSe pritožile vse stranke: tako j^žilec kot obtoženi. Razplet ča-
6V g( n?1110' a tucn brez tega' ^a bi raz" naer    Poznali, lahko mirne duše
r.J ji^emo, da gre za zgodovinske oliti*)} mesece.
mof' »a^PreJ s0 se nam sesule še zad-u D vjleviluzije o pravnosti te države. N-eflC ^čin vodenja procesa, okolišči-p v katerih je prišlo do aretaciji! obnašanje zvezne politike in Ijgij ^venskega zastopnika v zvez-
i i d1 Predsedstvu, vse to kaže, 'e' J ^ v Jugoslaviji obstajajo zelo
tft h ne struje, ki jim je malo ' rt za geslo »Socializem po me-ipon ['človeka«. Če jih kaj zanima, je 4 * jemanje mere, torej arbitrar-: J)° določanje, kaj je človek, kaj da| ?° njegove pravice. Okoliščine, v fun Katerih je prišlo do aretacij, da--in2 ^0 slutiti, da v Sloveniji deluje ik V 'žjemno močna in dobro organi-
ii ^jpirana tajna policija, katere edi-
^[namen je onemogočanje delo-ja   demokratične javnosti.
struja ni računala, saj izkušnje sedemdesetih let (tudi takrat je prihajalo do političnih montiranih procesov) niso povezane z mobilizacijami širšega javnega življenja. Kako široka je bila ta mobilizacija, pove že podatek, da so v njej bolj ali manj uspešno sodelovali praktično vsi javni mediji (jasno, z izjemo televizije). Hkrati se je v borih treh mesecih izoblikoval izjemno močen Odbor za varstvo človekovih pravic (po zadnjih znanih podatkih šteje 70 000 individualnih članov in okrog 1000 kolektivnih podpisnikov). Hkrati ta odbor predstavlja organizacijski in intelektualni podvig, saj so člani odbora organizirali stvari, ki se zdijo na prvi pogled neizvedljive, hkrati pa so ves čas izjemno temeljito analizirali nastale razmere (metodologija analize je
Sam razplet tega boja je v mno-gočem nejasen. Razpolagamo z
eno samo fiksno spremenljivko: to je demokratična javnost. Vse druge spremenljivke pa so nejasne. Tu je najprej republiško
predsedstvo, ki mora odgovoriti na vprašanje o naravi spornega dokumenta. Svoj odgovor oblikuje že cel mesec, kar dokazuje vsaj dve stvari: najprej, da je dokument res izjemno problematičen in zato tudi dajanje odgovora na samo vprašanje. Drugič: predsedstvo samo nima enotnega stališča, pač pa znotraj njega potekajo latentni boji. Jasno, ti boji se ne odvijajo pred očmi javnosti.
Drugi faktor, ki ga moramo upoštevati, je federalna politika. Ta je še bolj zapletena in politični
alOi
net tak kof turi" vi
jej M gov«
mej! se av*
bila različna: pač glede na intelektualno usmeritev posameznega analitika, rezultati pa so bili na moč podobni). Hkrati je odbor po zelo kratkem času dobil vso potrebno legitimnost. Če je na začetku svojega delovanja še potreboval potrditev s strani politike, je ob koncu procesa politi-
kapital, ki se pretaka v tej igri je še mnogo večii.
Tretji faktor je armada: sama nikakor ne bo hotela priznati, da je z ljubljanskim procesom doživela strahovit moralni in politični poraz. V tem poletju so bile metode dela njene kontraobveš-čevalne službe vsaj dvakrat pro-
a**
9
0«
•iin1'
o<*
it? f
.to' V
Ali x
l' ce smo natančnejši: v trenut-,k aretacije je šlo za zametke s ^okratične javnosti, aretacija stn*1^ ?a ^e Pripomogla k vzpo-^vitvi izjemno široke fronte, f^teri po vojni ni nobene primejo' Iz Janševe pritožbe in iz su?lšnjih Zavrlovih izjav lahko tipamo le to, da je šlo za poli-ij^f1 proces. Janša npr. navaja, s0d ■ tožilca in preiskovalnega *K*ka zanimala fotokopija j^UČanovega stenograma« s taj-c6 ?eJe zveznega CK-ja, iz kate-^ le razvidno, da je vojska v Ve^cn na lastno roko skušala iz-iy t1 nekaj aktivnosti, za katere '&k nobenega pooblastila. Pre-^ °valce je zanimalo, zakaj so Ma(mladinci) »odstraniti« HjLrinca, kandidata za predseduj^* predsedstva... Še cela vrsta
j^obnosti dokazuje, da gre za Še^tični proces (te podrobnosti ^Prihajajo na dan in se kar sa-ik) razvrščajo v grozljiv moza-
Pfis Ugi strani pa je sam proces V ft6val ^ »enodušnosti« naro-^th i aslišani mobilizaciji vseh
^nt  atičnih siL To Je tisti ele" • na katerega represivna
ka potrebovala lastno potrditev s strani odbora. K temu nizu je potrebno dodati še izjemno zrelost ljudi, ki so sodelovali na demonstracijah na Roški ulici. Niti en provokator ni uspel dobiti podpore, vsi incidenti so bili onemogočeni že vnaprej. Prav tako ne moremo pozabiti, da so bile demonstracije na Roški tudi dejanje velikega državljanskega poguma: izza oken sodišča je na publiko ves čas gledalo budno oko kamere in snemalo celotno dogajanje, posameznike... S tem so se kartoteke nedvomno močno napolnile, a ljudje so zavestno šli v to tveganje.
Če seštejemo vse napisano, vidimo, da so aretacije prinesle mnogo več škode kot koristi tistim, ki so s temi dejanji nameravali omajati demokratično iniciativo. Iniciativa je po sami aretaciji postala tako močna, da jo bo zelo težko zlomiti, ukrepi, ki bi dosegli ta zlom, pa bi morali biti še mnogo bolj drastični od ukrepov, ki so bili uporabljeni proti četverici.
blematizirane: ob primeru Bogataj in ob sojenju četverici.
Hkrati pa bo imelo sojenje četverici še kup drugih posledic. Od tega sojenja je v marsičem odvisen potek sprejemanja nove ustave (predvsem način financiranja JLA). Po vsej verjetnosti je to ključni zastavek celotnega konflikta. In še in še...
Za konec vendarle optimistična prognoza. »Glasnost« (javnost) je tisti, faktor, ki perestrojki daje upanje (na dolgi rok). Javnost je tudi tisti element, ki lahko na dolgi rok spodnese vse okostenele in represivne strukture naše družbe. Ta faktor bi ob vseh zastavljenih vprašanjih moral prevladati. Res je sicer, da je
javnost še vedno krhka Kategorija, da so same zakonske osnove, na katerih se javnost lahko razvija, še vedno nezadostne (od člena 133, 157, do Zakona o javnem obveščanju). Kljub vsemu pa je to edini element, na katerega lahko stavimo in na katerem lahko jahamo. In to ne v svetlejši jutri, pač pa v danes, ki ne bo bolj siv od včeraj.
da postanemo državljani!
Naskok na nebo se spreminja v sesutje. Socialistično samoupravljanje, interes delavskega razreda, bratstvo in enotnost, ju-goslovanstvo ipd. - vse je pripeljano do pojma? Resnica velikih mož, besed in dejanj izstopa transparentno in kar preveč materialno? Štiri desetletja novih in novih zmag, enkratnih in neponovljivih voditeljev ter enkratne poti, s katere ne kaže skreniti, se iztekajo? Mar res v več kot milijonsko brezposelnost; v vse večjo nestrpnost med narodi; v pozive vojski naj naredi red v državi; v ponovne inscenirane politične procese in v zadnji dosežek enkratne poti - v pretepe lačnih delavk za črni kruh?
Je to mar vsa resnica fantazme?
Gotovo ne. Vendar pa je gotovo tudi, da je vse zapisano vsaj rezultat, ki spremlja njen razpust/ sesutje. 2.
Konec fantazme, pa naj se zdi
na prvi pogled še tako zaželen, pa je kot kaže prehiter. Hitrost sesutja grozi, da bo s sabo na dno potegnila tudi tisto neveliko, obrobno - to kar je nastalo v njenem okrilju kot nerevolucionarno, kot rezultat zdrsov totali-zirajoče logike.
Nekatera ne ravno neštevilna podvzetja opozarjajo na to, da se je bati, da bodo pregrete glave v okrilju modrega vodstva oblastnih struktur, ki jim gori pod nogami pognale k hudiču tisto, kar nam je tako ali drugače uspelo. Vsaj troje, je znamenj, ki opozarjajo na nevarnost. Izbor je ordi-naren, pa vendar daleč od slučajnega, kot je daleč od slučajnega:
1. ponovno vse glasnejše zaklinjanje Titu;
2. meteorski in s strani množic podprt vzpon Slobodana Milo-
ševiča;
3. ponujanje slovenstva in slovenske nacionalne samobitnosti kot ključa za razplet nastalega položaja.
3.
Zaklinjanje Titu je zazvenelo note svoje dejanske melodije šele na znamenitem »mitingu solidarnosti« v Titovem Vrbasu. Vsakomur, ki ima vsaj trohico poguma uporabljati svoj razum, nikakor ne more uiti dejstvo, da je resnica današnjega zaklinjanja Titu Slobodan Miloševič. Verjetno gre na srečo le za srbskega Tita in je čas možnosti vsejugoslovanskega voditelja
JOŽE ŠKOLČ
mimo, kljub temu pa ni na od-met, če si še enkrat predočimo, kako poje pesem:
Slobodane slobodom te zvalijte-be vole veliki i mali/Dok se Slo-bo ovom zemljom kreće/narod nikom robovati neće/Sad se narod naveliko pita/Ko će nama da zameni Tita/Sad se znade ko je drugi Tito/Sloboćan je ime ponosito/Slobodane, ti narodni sine/sad se narod o slobodi brine/
Pesem, ki kaže očitno tendenco po pesnitvi, izreka več resnic in se je nikakor ne da odpraviti z gesto, češ »glej ga barabo, kam meri«. Nobenega dvoma ni, da Slobo na velikem številu področij ne seže Titu niti do gležnjev, vendar pa je »ljudski« poet zelo lucidno opazil vsaj dve potezi, po katerih je Slobo precej podoben ljubljenemu. Brezkompromisno, hitro in dokončno pora-čunavanje z drugače mislečimi zlikovci in usodno privlačnost za množice.
Ni dvoma, da je Slobo pokazal ogromno sposobnost zavajanja privlečenih. S kombinacijo ideologije »edino pravega interesa delavskega razreda«in nacionalnega interesa (pri tem je emancipacija dejansko ogoljufanih Srbov dojeta kot prevlada slobo-danščine v celotni Jugoslaviji) lepi nase dokaj široke množice tistih, ki jim avtoritarnost in fa-šistoidnost nista tuji. Če je Slobin »put« pravkar opisan »put«, njegov »put« pa je Titov »put«, potem se zdi, da kaže odslej peti »Druže Tito mi ti se kunemo, da na tvoj put ne skrenemo.« 4.
Ni pa Titova pot, ki je postala Slobodanova, edina, ki se ji kaže ogniti. Za drugo podobo nevarnega kolovoza se zdi, da je trenutno v defenzivi. Prav je tako. Bog daj, da bi prespala jesen, prek zime pa zamrznila. Bati pa se je, da temu ne bo tako. Njen neznosno vabeč potencial se namreč vedno znova najavlja kot nekaj, kar spregovori zdaj dlje, potem pa zopet bliže organiziranju obrambe pred agresivnostjo razpuščajočega se (velika fantazma, o kateri je govora na začetku se v Sloveniji razpušča, v velikem delu Jugoslavije pa gre za sesutje) in grozečo nevarnostjo Slobine »slobode«. Ta pot stavi na Slovenca, na njegovo tisoč-
Sojenje četverici
Najprej je treba ponoviti že stokrat povedano, da si mladinska organizacija s tem, ko zastavlja najrazličnejša vprašanja, ne jemlje pravice v svoje roke. Različni dvomi, ki so se ob tem sojenju pojavili tudi v ZSMS, še ne pomenijo definitivne opredelitve do krivde sedaj že obsojenih, niti do sodišča, oz. organov pregona. Hkrati pa moram zapisati, da moramo ribariti v kalnem, kot nam nekateri očitajo, predvsem zato, ker ne dobimo popolnih in preglednih odgovorov na javno in natančno zastavljena vprašanja.
Ponoviti moram, da sem še zmeraj prepričan, da so bile naše zahteve po obrambi s prostosti, civilnih zagovornikih in javni obravnavi tiste zahteve, ki bi po eni strani zagotavljale civilizacijsko pravni nivo, za katere-
ga sem verjel, da smo ga že dosegli in hkrati onemogočile vsak dvom v korektnost celotnega postopka. Od vsega začetka je bilo naše izhodišče, da gre tu za usodo štirih posameznikov — državljanov (tudi treh naših aktivistov, kar ima še posebne implikacije v nizu poskusov krimina-lizacije dejavnosti ZSMS) in vse naše zahteve so šle v smer spoštovanja osnovnih človekovih pravic.
»Sojenju četverici« zaenkrat še ni videti konca. V tem momentu pričakujemo, kaj bodo prinesle pritožbe obsojenih in tožilca. Vprašanje je, ali bodo stvari po tem kaj bolj jasne. Če ne bodo, bo potrebno pretehtati uporabo izrednih pravnih sredstev.
Hkrati pa je dejstvo, da je ta proces dobil razsežnosti največjega političnega ekscesa v novejši zgodovini v Sloveniji. Mlada generacija žal primerljive dogodke premalo pozna, da bi lahko ob njih tehtala ta eksces. To pa je že druga zgodba, ki seveda ni čisto brez povezave s to, ki jo sedaj razpletamo.
Če je torej prvi del prizadevanj ZSMS usmerjen v zahteve po spoštovaniu nravnih norm. zaščiti pravic sedaj že obsojenih
gre drugi snop vprašanj v politiko, v ozadje in posledice tega
letno zgodovino trpljenja, zavzema se za njegovo/mojo samobitnost in »ve,« da po njej strežejo povsem konkretni narodi (bo-sanci) z Balkana, vrača se k zemlji, svetosti življenja, mika jo prvinskost tu blizu Avstrije, tako rekoč onstran Alp. 5.
Poti zapeljujejo. Se jim je mogoče iztrgati? Zdi se, da je mogoče. Še več. Lahko bi rekli, da je Odbor za zaščito človekovih pravic to vojaško poletje že prakticiral pobeg obema potema. Njegov sestop z nivoja Socialističnega, Samoupravnega, Delavskega, Revolucije, Jugoslovanskih in Delavskih občih interesov ni šel le navzdol do naroda. Nedvomna pravica naroda do svobode in suverenosti je bila dojeta kot nekaj, kar postane dejansko šele, če se razpusti še naprej v svobodo in »suverenost« gibanj, skupin vse do državljana. Prav stava na državljana kot temelj moderne, v tem prostoru še ne obstoječe države, je bila tisto, kar je Odboru omogočilo izjemno konsistentno in vsej demokratični javnosti v Jugoslaviji in svetu dopadljivo držo. Odbor je s tem dosegel nivo abstrakcije od parcialnega, posebnega, ki oboje šele omogoča in predstavlja model, ki se ga kaže držati, če hočemo doseči vsaj princip meščanskih demokracij. Šele demokracija utemeljena na pravicah in svoboščinah državljana sploh zasluži to ime in je vredna, da o njej govorimo.
Kot Slovenca vredna drža se tako kaže, ne slovensko zagrizena drža, ampak šele državljanska drža. Šele, ko Slovenec dojame, da bo dosegel nacionalno emancipacijo zgolj tako, da bo lastno državnost grftdil na principu državljana in bodo tako ljudem, ki živijo v Sloveniji pripadale pravice in svoboščine glede na to, da so državljani te države, bo imel pravico s ponosom reči Slovenec sem. Pameten Slovenec bo to jesen državljan. Jesen namreč bo!
procesa, vprašanja funkcioniranja sistema, suverenosti slovenske države, dejavnosti organov pregona, učinkovitosti skupščine...
V tem smislu v mladinski organizaciji veliko pričakujemo od seje Predsedstva SRS, ki bi se je udeležili tudi predstavniki našega Predsedstva in seveda sedma sila.
Institucije, na katere smo naslavljali najrazličnejša vprašanja, bi po mojem mnenju morale pokazati tisti prepotreben ščepec dobre volje in političnega razuma in odgovoriti čimbolj jasno in nedvoumno na zastavljena jim vprašanja. Trdovratno molčanje in vnaprejšnja diskvalifikacija vsake pobude, vsakega vprašanja, bo nezadovoljstvo med ljudmi samo razpihovala. Seveda se bo potrebno vprašati, če nima ta neprobojni molk tudi ali predvsem tega namena.
Hkrati v mladinski organizaciji pripravljamo analizo, ki bo skušala osvetliti metode pritiska in diskvalifikacije ZSMS v daljšem časovnem obdobju. Proces namreč pušča sledove tudi na podobi mladinske organizacije.
Vse drugo je zapisano v že znani Politični oceni strategije protireformnih sil in stališč 1. seje Predsedstva RK ZSMS.
GLAS  10. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
petek, 2. septembra
Det
V nedeljo popoldne konjeniška prireditev na Brdu
Obračun najhitrejših jugoslovanskih kasačev
Brdo, 1. septembra - Startali bodo vsi najhitrejši, v Jugoslaviji rojeni in vzrejeni kasači, zagotavljajo organizatorji nedeljske konjeniške prireditve na Brdu. Osrednja točka bo spominska dirka maršala Tita, že nekaj let vrhunec domače kasaške sezone. Tokrat za prireditev na Brdu vstopnine ni, na njej pa bodo za spremljajoč spored poskrbeli še godbeniki iz Mengša, najboljši jugoslovanski kolesarji, ansambel Samo tako, ki bo po dirki igral do desetih zvečer, in seveda gostinci.
■ »Vstopnine tokrat ne bo, kar je zasluga pokroviteljev vsakoletne dirke. Če bo še vreme primerno, potem pričakujemo v nedeljo popoldne na Brdu najmanj 15.000 gledalcev. Slovensko ko-njeništvo je v vzponu in prevladuje v Jugoslaviji, zato narašča tudi zanimanje med občinstvom. Naša dirka v spomin maršala Tita je vsa leta elitna, pomeni vrhunec kasaške sezone v Jugoslaviji in to raven hočemo obdržati. Še naprej mislimo organizirati na leto samo eno dirko, pa to kvalitetno. Tudi v vzrejnem pogledu naš center napreduje in je že med vodilnimi vzrejnimi družbenimi centri v državi. Naša Lady Lucy je med drugim že dobila jugoslovanski kasaški derbi v Beogradu,« je povedal pred dirko predstavnik Rejnega centra Brdo in organizacijskega odbora dirke Jože Oseli.
Nedeljski spored na hipodromu na Brdu se bo začel ob pol treh s koncertom godbe na pihala iz Mengša in pozdravom predstavnika pokroviteljev, gorenjskih občin, predsednika tržiške skupščine Ivana Kapla. Na sporedu bo osem dirk: dirka Kranj, dve izločilni dirki za finalno spominsko dirko maršala Tita, v kateri bodo startali po trije najhitrejši iz vsake skupine, drugi pa v tolažilni skupini, dirka Radovljica, dirka Tržič (tolažilna skupina), finalna dirka, dirka Jesenice in dirka Škofja Loka za dvov-prege. Spored bo končan okrog šeste ure. Med dirkami bodo nastopili naši najboljši kolesarji vključno z reprezentanti za olimpiado v Seulu, po dirki pa bo do desetih zvečer družabno srečanje, na katerem bo igral ansambel Samo tako Alberta Gregoriča. Organizirane bodo stave in sploh bo za občinstvo dobro poskrbljeno.
Spominska dirka bo oster boj najhitrejših, v Jugoslaviji rojenih kasačev. Že samo imena Fit Avia, Calvpso, Lahor, Lady Lu-cy, Lisa B, Nepal B, Kaja B veliko povedo, na vajetih pa jih bodo imeli izkušeni vozači Jože Hrovat, Marko Krušič, Vlado Ranči-gaj, Lojze Gorjanc itd.
Zagotavljajo, da bo parkirišč dovolj, na cesti Kokrica-Pre-doslje pa bo med 13. in 20. uro enosmerni promet.
Nedeljske konjeniške prireditve na Brdu bodo že osme po vrsti in nikdar doslej tribune hipodroma niso bile prazne.
J. Košnjek
Uspela kolesarska dirka po ulicah Radovljice
Kolesarji Lipe zdesetkani
Radovljica, 28. avgusta - Skoraj preveč neopazno je minila zadnjo nedeljo kolesarska dirka po ulicah Radovljice, ki sta jo skupaj pripravila LIP Bled in skupščina občine Radovljice. Udeležba slovenskih kolesarskih klubov je bila množična, saj je sodelovalo kar 19 klubov v sedmih kategorijah.
Sicer pa je z domala najskromnejšo udeležbo sodeloval gostitelj, Kolesarski klub LIP Bled, ki med radovljiško mladino nima privržencev, deloma pa tudi zaradi nedorečenih razmer v klubu. Zaradi pomanjkanja trenerjev zapuščajo klub tudi mladi, ki so sicer že pokazali obetavne rezultate. Med tremi predstavniki gostiteljev sta se dva dobro izkazala: Jelka Rakuš je bila četrta v kategoriji žensk A, Matija Mordej pa jeiril enajsti med mlajšimi pionirji. Uroš Ambrožič je imel težave s kolesom.
Sicer pa poglejmo razvrstitve najboljših v posameznih kategorijah. Med pionirji A so bili najhitrejši Jože Zupane (KD Matija Gubec), Andrej Gimpelj (Krka), Mitja Hudoklin (Sava), Boštjan Pavli (Rog) in Boris Jarh (Matija Gubec), med pionirji B pa Zoran Klemenčič (Rog), Aleš Babic (Branik), Edi Ambrožič (Sloga) in Damjan Polanec ter Mitja Mohorič (oba Ptuj). Med mlajšimi mladinci so bili najhitrejši Franci Pilar (Sava), Gorazd Štangelj (Krka), Tomaž Štor (Celje), Janez Krišelj (Sava) in Kristijan Zvar (Matija Gubec), med starejšimi mladinci pa je zmagal Uroš Oven (Astra), na naslednjih štirih mestih pa so člani kranjske Save Miran Peterman, Andrej Sajovec, Tadej Žumer in Bojan Sovinec. Med člani so bili najhitrejši Iztok Melanšek (Celje), Bogdan Ravbar (Krka), Boris Premužič (Rog), Marko Baloh (Astra) in Toni Žnidaršič (Sloga), med ženskami A je bil vrstni red: Dunja Trebižan (Soča), Minka Logonder (Janez Peternel), Jasna Kovač (Dol), Jelka Rakuš (Bled) in Polona Travnikar (Grosuplje), med veterani A pa so bili najhitrejši: Martin Lenaršič (Grosuplje), Peter Bertoncelj (Janez Peternel), Vili Juvančič (Mladinska knjiga), Janez Krek (Janez Peternel) in Rajko Petek (Kamnik). Startalo je tudi 14 rekreativcev , zmagal pa je Gorazd Podrekar (J. Peternel), za njim pa so se uvrstili Štefan Žlebič (Koper), Marko Šubic (Alpina Žiri), Vili Uršič (Nova Gorica) in Stojan Žakelj (Alpina).
J. K.
18. septembra na strelišču v Struževem
Kako mirne roke in pogleda ste
Kranj, 31. avgusta - Sekretariat za ljudsko obrambo v Kranju vabi na tradicionalno, že 7. odprto prvenstvo Kranja v strelja-lju s polavtomatsko puško, ki bo na strelišču v Struževem v nedeljo, 18. septembra (in ne 17. septembra, kot je bilo pomotoma že obveščeno), med 8. in 17. uro. Razpis tekmovanja so že prejele vse krajevne skupnosti in delovne oorganizacije, tekmovanje pa bo ekipno in posamično. Tričlanske ekipe organizacij in skupnosti, srednjih šol, ustanov in okolij, kjer lahko sestavijo ekipo, je treba prijaviti najkasneje do 16. septembra opoldne na sekretariatu za ljudsko obrambo Kranj, telefon 24-187, posamezniki pa se bodo lahko prijavili še neposredno na strelišču. Pri vrstnem redu nastopanja bodo imele prednost predhodno prijavljene ekipe. Tekmovanje bo odprto, kar pomeni, da so vabljeni na preizkus strelskih sposobnosti tudi ekipe in posamezniki izven kranjske občine. Tekmovanje bo v vsakem vremenu, saj so strelska mesta pokrita in varna pred vremenskimi nevšečnostmi.
Še nekaj navodil oziroma pogojev iz razpisa: strelja se z razdalje stotih metrov v krožno tarčo meter krat meter s tremi poskusnimi naboji in petimi v konkurenci; polavtomatske puške CZ M59/66 zagotovi organizator; uporaba lastnega orožja in streliva ni dovoljena; vsaka organizacija lahko prijavi po več ekip; čas streljanja za eno setijo je omejen na 20 minut, ekipni rezultati se bodo upoštevali tudi za uvrstitev posamično, kjer se bo upoštevalo pet strelov; slovesna proglasitev najboljših bo takoj po tekmovanju, rezultati pa bodo objavljeni v Gorenjskem glasu.
J. Košnjek
Štiriindvajsete letne olimpijske igre Seul 88
Gorenjci dobro pripravljeni
Kranj, Bled, 31. avgusta — Le še devet dni nas loči do odhoda jugoslovanskih športnikov in športnic na štiriindvajsete letne olimpijske igre v Seul. Iz Beograda bodo odpotovali 11. septembra. Med temi bo tudi sedem Gorenjcev. To so: plavalec Triglava iz kranja Darjan Petrič, veslači Bleda, trener Miloš Janša, dvojec s krmarjem Janez Ambrožič, Sašo Mirjanič in Milan Janša in dvojec brez krmarja Bojan Prešeren in Sadik Mujkič.
Na Bledu še vedno pilijo svoje spretnosti veslači Bleda, ki bodo veslali za barve Jugoslavije na letnih olimpijskih igrah v Seulu. Na zadnjih pripravah v Splitu sta tudi dva naša plavalca, ki bosta skupaj s Splitčanko Ana-Marijo PetričeviC branila plavalne barve Jugoslavije: to sta Kranjčan Darjan Petrič in Ljubljančan Igor Majcen. Gorenjska je vedno dala dobre športnike v vseh panogah. Prav zato ni naključje, da bo grb Jugoslavije v Severni Koreji nosili sedem Gorenjcev. To so Darjan Petrič, Miloš Janša, Janez Ambrožič, Sašo Mirjanič, Milan Janša, Bojan Prešeren in Sadik Mujkič.
Darjan Petrič: »Prva moja letna olimpiada je bila leta 1980 v Moskvi. Takrat sem bil eden od najmlajših Jugoslovanov. Na 1500 m kravi sem bil dvanajsti. Leta 1984 sem bil v Los Ange-lesu in zasedel šesto mesto na 400 m kravi. Iz anonimnosti v svetovni vrh sem prišel na evropskem prvenstvu v Splitu leta 1981. Takrat sem bil tretji na 400 m kravi in peti na 1500 m kravi. V Guayiquilu je bilo leto 1982 svetovno prvenstvo. Takrat sem bil tretji na 1500 m kravi. Moj čas 15:10,20 je bil tudi državni rekord in je tako še vedno najboljši rezultat v zgodovini jugoslovanskega plavanja. Četrti sem bil na 400 m kravi. Leta 1983 je bilo evropsko prvenstvo v Rimu. Osvojil sem bronasto kolajno na 400 m kravi in četrti na 1500 m kravi. Leta 1986 je bilo svetovno prvenstvo v Madridu. Šesti sem bil na 1500 m kravi in štirinajsti na 400 m kravi. Na univerziadi v Zagrebu sem bil leta 1987 dvakrat drugi in na EP v Franciji šesti na 1500 m kravi.
Treningi so bili intenzivni in naporni, kar mi ustreza. Z Igorjem Majcnom sva trenirala v Ljubljani in Kranju. Kako dobre so bile priprave, pove rezultat na absolutnem državnem prvenstvu na Reki. Doslej v takem času 1500 m kravi, 15:37, še nisem odplaval. Ta rezultat sem dosegel v polnem treningu, ki je bil vse do Splita, kjer trenira-
Franci Pilar državni prvak
Kranj, 31. avgusta -Na dirkališču v Zagrebu je bilo letošnje državno kolesarsko prvenstvo. Junak tega prvenstva je bil član Roga Brane Ugrenovič, ki je v članski konkurenci na 1000 m s časom 1:11,42 dosegel nov rekord steze. To je hkrati najboljši čas, ki ga je na dirkališču dosegel kak Jugoslovan.
Med mlajšimi mladinci se je odlikoval Savčan Pilar, ki je državni prvak na 2000 m zasledovalne vožnje, na 3000 m je bil pri starejših mladincih Savčan Bojan Sovine drugi in tretji na 1000 m. Franci Pilar je državnemu naslovu dodal še drugo mesto na 500 m vožnje. V članski konkurenci je na 1000 m zmagal Ugrenovič, Savčan Borut Ječnik je bil v tej disciplini drugi, tretji pa Aleš Tahmajster. d fj.
Jeseničani pred prvenstvom
Jesenice, 31. avgusta - Državni prvak, hokejsko moštvo Jesenic, se pospešeno pripravlja na novo sezono v prvi zvezni ligi. Start lige bo 21. septembra. Jeseničani v prvem kolu doma gostijo enega od favoritov Kompas Olimpijo iz Ljubljane.
Da bi Jeseničani pod vodstvom novega trenerja Rudija Hitija začeli prvenstvo dobro pripravljeni, bodo do pričetka prve zvezne lige odigrali nekaj kvalitetnih domačih in mednarodnih tekem. Že jutri bodo na ledu Podmežaklja gostili Kompas Olimpij, v ponedeljek Dinamo iz Weisswassera in v sredo Villas iz Beljaka. Vsa tri srečanja bodo ob 18. uri.
HK Jesenice poziva ljubitelje, da čim prej kupijo letne karte (se-dišče 80.000 in stojišče 50.000 dinarjev). d
Radovljiški balinarji pokalni zmagovalci
Radovljica, 28. avgusta - Preteklo nedeljo je radovljiški balinarski klub organiziral 23. mednarodni balinarski turnir Pokal Gorenjske 1988. Tekmovalo je 12 moštev iz Slovenije, Hrvatske in Italije, večinoma prvo in drugoligaši. Tudi tokrat so se izkazali radovljiški balinarji, ki so igrali v postavi Rebec, Humerca, Uran, Kavčič in Raspet. Premagali so vse nasprotnike: najprej Umag s 13:3, nato Angel Besednjak Maribor s 13:1, v polfinalu Gennarija z Reke s 13:2 in v finalu Železničarja iz Postojne s 13:1. Osvojili so pokal, ki ga vsako leto podeljuje Občinski svet Zveze sindikatov Radovljica. Zaključne tekme je spremljalo nad 200 ljubiteljev balinanja. Vrstni red: 1. Radovljica, 2. Železničar Postojna, 3. Ronchi Italija, 4. Gennari Reka, 5. Šiška Ljubljana itd.
JR
Košarkarska zanimivost
va z večjo intenzivnostjo. Manjša je kilome-traža in to je zadnje piljenje pred odhodom v Seul. Začela bova 23. septembra na 400 m kravi, tu bom nastopil brez posebnih ambicij za vstop v A finale. Lahko bom plaval v B finalu. Želim, da bi to disciplino odplaval s 3:55. Na 1500 m kravi imava predtekmova-nje 24. septembra. Tu greva oba na vse ali nič. Še posebno jaz. Moj cilj je nastop v velikem finalu. Za finale bo potrebno 15:20.«
Dr.   Drago Petrič, trener: »V Splitu sta zato, ker je sedaj v Kranju in Ljubljani nestabilno vreme. Odšla sta tudi zato, da se privadita na se-ulsko vročino. Zožujeta treninge, manjši so  preplavani kilometri. Intenzivnost obeh je visoka. Od zadnjega četrtka pred odhodom bosta v Kranju in intenzivnost bo krajšal. Temu se pravi zoževanje. Na tekmo morata priti spočita. Plavala bosta dobro in odvisno je, v ka'teri skupini bosta v predtekmovanju. V prvi, drugi ali tretji. Po našem času bo ura 2 zjutraj. Finale ob 12. uri po našem času. Od skupine je tudi odvisno, kakšen rezultat odplavaš. Po mojem bo potrebno na 1500 m kravi odplavati pod 15:20, česar je Darjan zmožen.«
Janez Ambrožič, krmar: »Komaj štirinajst let mi je, pa sem olimpijski re-prezentant. S krmar-jenem sem se začel ukvarjati v letošnji sezoni. Začetek je bil v četvercu, nato sem prišel v dvojec. Moja dolžnost je, da smo čimbolj v ravnini proge. Med treningom in tekmami imam progo v glavi, saj so povsod dolge 2000 metrov. Moj cilj je, da se čimbolje uvrstimo.«
Sašo Mirjanič: »Četverec smo razpolovili, da sta tako nastali dve posadki. Sam sedaj veslam z Milanom Janšo, čeprav sva bila s Sadikom mladinska svetovna prvaka. Vsi treningi od začetka sezone so bili taki, kot smo jih načrtovali. Upam, da smo se vsi trije dobro ujeli. Finiš priprav je na Bledu in Bohinju. Vsi bomo dali vse od sebe.«
Milan   Janša: ^
trije smo dobro študirali zavesW V sedmih minutjj jih je dvesto pe*J set. Prepričan seja da gremo v Seul *f bro pripravljeni. ™ čakujem, da bom5 uvrščeni tja do osifl* ga mesta. Borili * bomo, da priveslaif v veliki finale. ^ nam bo to uspelo, se bomo na vso moč pO"*" govali za čimboljše mesto.«
Bojan PrešereJ1' »Pričakujem uvrsj tev od petega °° osmega mesta. Ko"' kurenca je moW Izstopata le posad*1 Velike Britanije * Romunije, ki sta rf zred zase. Nato je osem posadk, m^ katerimi sva tu* midva s Sadikom nekaj sreče in op? malnim pristopom do samega zavesljaJ' pride nato pričakovana uvrstitev.«
Sadik Mujkič: »Ta&° kot moj sotekmoV* lec Bojan sem ena kega mnenja, da $ bova uvrstila od P* tega do osmega m* sta. Zame je že * uspeh, da sem pris1
v olimpijsko repffj zentanco. V predtepl movanju in nato v m nalu bova delala vs«> kar nama je dano.« Milan Janša, trene' in eden od vodij v* slaške odprave: »0& naši posadki sta nOf me dosegli res v .
vi mednarodni k?" kurenci na regati Luzernu. V letos"! sezoni smo trenirf po načrtih, ki jih f delava jaz in Slivn'"' v veliko pomoč naf1" je tudi dr. Drago P*
trič. Po kvaliteti bo trening do konca pop0'' noma izveden. Seveda gre pri vsem tem I hvala DO Verigi, kjer smo zaposleni trijf jaz, Mirjanič in Prešeren. Na roko gre Jafl* Iskra Telematika, Mujkiču pa DO Integr Dvojec brez se lahko uvrsti od tretjega 1 šestega mesta. Dvojec s krmarjem pa odP?| tega do osmega mesta. Vsaka uvrstitev v v^ liki finale, to je šesterica posadk, bo že ogr' men uspeh. O treningih in prehrani se ■ svetujemo z dr. Dragom Petričem. Prav ^ slanje in plavanje sta skoraj enakovred"1 vodni športni disciplini.«
D. Hum«' Foto: F. Perda*
Predsednik FISA Thomas Keller zadovoljen
Bled, 31. avgusta - Predsednik svetovne veslaške zveze FlS^ Thomas Keller je končal obisk na Bledu, kjer bo leta 1989 svetovi1" prvenstvo v veslanju. Predsednik Keller je bil z obiskom zadovoljni
Sprejel ga je tudi predsednik IS SR Slovenije Dušan Šinigoj-prisrčnem pogovoru je bil navzoč tudi predsednjk organizacijske^ komiteja svetovnega prvenstva leta 1989 Vlado "Klemenčič in pjfl sednik VZ Jugoslavije ing. Herman Savec ter dolgoletni veslaški d* lavec Božo Benedik. Predsednika Thomasa Kellerja je sprejel S podpredsednik ZIS Janez Zemljarič, ki je bil na zadnjem svetovni prvenstvu leta 1979 predsednik organizacijskega odbora. u
D-
Z
VABILA, OBVESTILA
1
PRIJAVNICA ZA ODISEJEVO TROJKO
EKIP,
VODJA ___
TELEFON____
NASLOV _
PRIJAVNINO 20.000 DIN BOMO PORAVNALI
a) OSEBNO V PROSTORIH AGENCIJE
b) PO POŠTI
PRIJAVE SPREJEMAMO DO 10 9 1988, ŽREBANJE BO V PETEK, 17. URI V PROSTORIH »ODREJA« KRANJ
16 9 OB
Ljubitelji amaterskega igranja košarke ste verjetno že zasledili obvestilo, ki napoveduje zanimiv dogodek - tekmovanje trojk. Gre za igro na en koš, ki bo 17. septembra. Vse ostale informacije dobite v agenciji »Odisej«, Maistrov trg 2, Kranj. Kot pokrovitelji prireditve objavljamo prijavnico. V. B.
Radovljiški balinarji igrajo doma - Jutri, 3. septembra, se bo nadaljevalo tekmovanje balinarjev v medrepubliški ligi-se-ver. Radovljiški balinarji, ki trdno zasedajo drugo mesto, bodo igrali doma z Zrinjevcem iz Zagreba. - JR
Teniški tečaji v Kranju - Trenerji Teniškega kluba Triglav iz Kranja organizirajo jesenske začetne in nadaljevalne teniške tečaje za odrasle in mladino. Prijave sprejema vodja tečajev Marko Čirič v ponedeljek, 4. septembra, od pol štirih dalje na asfaltnem igrišču stadiona Stanka Mlakarja.
V nedeljo avtorally Kriška planina - AMD Cerklje prireja v nedeljo, 4. septembra, s startom ob 8. uri pred Zadružnim domom v Cerkljah tradicionalni rally Kriška planina, kjer bo ob 11. uri proslava. Na startu bo spretnostna vožnja, na Am' brožu pa tekmovanje v streljanju z zračno puško. Kdor bo pri; šel na cilj, bo prejel 25.000 dinarjev startnine. Jutri ob 17. uri pa bo v Cerkljah spretnostna vožnja motoristov. - J. Kuhar
Nogometni spored - V II. slovenski ligi igra Sava v nede' ljo doma ob pol enajstih z Jadran Lamo, na Jesenicah ob 16.30 Jesenice in Naklo, Triglav pa gostuje v Novem mestu pri El3' nu. Mladinci Save igrajo jutri ob 16.30 v Stražišču proti Vodi'
cam, Britof pa ob isti uri gosti Tabor Jadran iz Sežane. V g0' renjski A ligi igrajo v soboto ob 17.3o Alpina:Britof, Tržič:Crei' na, Kokrica:Visoko, Bitnje:Mavčiče, Zarica:Polet in LTH:LeS" ce, v B ligi pa v soboto ob 17.15 Podbrezje:Hrastje, Kondo r:Al-ples, PreddvonŠenčur, Bohinj:Podgorje in Trboje:GrintaveC; Kadeti igrajo jutri ob 10. uri, pionirji jutri ob 15.45, mladinC pa igrajo v nedeljo ob 9.30 pokalne tekme. - D. Jošt
Kolesarski maraton Kaveljc-Korenina - ŠD Jakob Štucii1 prireja v nedeljo, 4. septembra, med osmo in deveto uro na Prebačevem in v Kamniku kolesarski maraton Kaveljc-Kor^' nina, dolg 75 kilometrov. Startnina bo minimalna, vsak pa dO' bi okrepčilo, kolajno in priznanje. Prijave sprejemajo pol ure pred startom. ,.
Tržiško kegljišče odprto - KK Ljubelj Tržič je prenov" kegljišče pod avtobusno postajo. V ponedeljek bo spet mogoc£ uporaba. Razpored uporabe bo objavljen na kegljišču vsa*1 dan po 17. uri, sicer pa bo kegljišče odprto vsak dan med 14. i*1 22. uro, v sobotah in nedeljah pa po potrebi. Vstop bo dovolje0 samo v copatah. - J. Kikel
I
Đetek.2. septembra 1988
RAZVEDRILO,
11. STRAN (<1®®ISSSJJ©IEJIQLAS
DOLGO, VROČE
Pred leti so se botri Kranjskega (ali Trbojskega ali Mavčiškega) jezera domala stepli za to, kdo ga bo poimenoval. Danes ni videti, da bi bilo tako tudi s turistično (ali vsaj rekreativno) ponudbo ob tej umetni luži. Vsaj tole tihožitje z mavčiške strani dokazuje, da je okolica precej zapuščena, domačini pa vedo tudi nekaj resnic o umazani vodi. — Foto: F. Perdan
me'
Nagradna igra
Stane Vidmar nagrajuje
Na naše nagradno vprašanje, kateri je naslov trgovine, ki jo je pred dobrima dvema mesecema v Kranju odprl pevec Stane Vidmar, je prišlo blizu 50 dopisnic z odgovori. Med njimi smo izžrebali troje bralcev. Najnovejše kasete Staneta Vidmarja (imena ne bomo izdali, kajti to je že nogo nagradno vprašanje) bodo dobili: Vlasta Bolka, Milje 36, Šenčur, Jure Fleischman, Frankovo naselje 69, Škofja Loka in Tone Inti-har, Cankarjeva 29, Radovljica. Vsi trije srečneži so pravilno zapisali naslov Vidmarjeve trgovine, ki je na Gregorčičevi 6 v Kranju.
Zadnja kaseta
Za prodajalno zdaj vemo, kje stoji in kako se imenuje. Ljubitelji Zvezdine glasbe pa nedvomno dobro poznate tudi ime njegove zadnje kasete. Napišite ga na kupon, nalepite na dopisnico in do srede, 7. septembra, pošljite na naslov; Uredništvo Gorenjskega glasa, Moša Pijadeja 1, Kranj (nagradna igra). Spet bomo izžrebali tri imena, za nagrado pa bodo trije primerki najnoveiše kasete.
KUPON
Ime in priimek
Naslov..............
Odgovor.........
Nagradna križanka
ti kUfv križanke iz prejšnje številke: strešnik, prestiže, Rattigan, Ada, Bert, ta M •  Sd' Car1, asParagus, Hitler, Allahabad, Lome, Eskimi, Loka, nož, pie-Vlarf      masaker, Cluj, mk, Ulf, ok, Amiet, Nao, Sneli, Lajka, Ink, korelacija, "a°. asanacija, skelet, u, trakar, Tamara.
Naša Klavdija je izžrebala naslednje reševalce: 1 nagrada Maja Mihajl, Megre 9, Bled, 2. nagrada Ivanka Žitnik, Cesta JLA 3/A, Tržič, 3. nagrade Bri-gita Bošnjaković, Sp. Bitnje 34, Žabnica, Bojan Go-lubovič, Podlubnik 258, Škofja Loka in Aleksandra Gale, Pod hribom 51, Ljubljana.
Za današnjo križanko spet razpisujemo naslednje nagrade:
1. nagrada 8.000 dinarjev
2. nagrada 6.000 dinarjev Tri tretje nagrade po 3.000 dinarjev. Rešitve pošljite do srede, 7. septembra, na naslov: jorenjski glas, Moša Pijadeja 1, Kranj (za nagrad-
7
PRIJAZEN NASMEH
SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP? NEVEDNO
MARICA LOTRIČ
Denar — naša vsakdanja skrb. Težko ga zaslužimo, a hitro potrošimo. V denarnih zadevah smo postali občutljivi. Meseci se nam zdijo vedno daljši, denarnica vse tanjša. Na banki dvignemo cel mesečni zaslužek, saj ne ostane nič, da bi človek kaj prihranil.
Marica Lotrič je človek na drugi strani bančnega okenca v Ljubljanski banki, ekspozituri Železniki. Tu je zaposlena že 15 let in rada ima svoj poklic, ker dela z ljudmi. Svoje delo opravlja z veseljem, slabe volje ne pozna, saj trdi, da se mora človek znati obvladati. Tako se njene dobre volje nalezejo tudi stranke in njihove skrbi niso več tako velike. Strankam poskuša ustreči tudi z nasvetom, čeprav je to v današnjih časih, ko se zakoni iz dneva v dan spreminjajo zahtevna naloga. »V breme nam je, da ljudem ne moreš posredovati zanesljivega podatka, zato smo tudi delavci izpostavljeni kritikam na račun bančnega sistema. Večkrat se zgodi, da so stranke bolje informirane, kajti uradne spremembe bančnih zakonov prejmemo kasneje, kot to povedo na televi-
ziji. Okoli 15. v mesecu je v banki veliko dela in zato moraš biti dobro spočit in svež. S sodelavci se dobro razumemo in tudi šef veliko pripomore, da so odnosi do strank kar najboljši,« pravi Marica.
Ob čedalje večji draginji in vse tanjših denarnicah se nas pogosto loteva obup, ki ga pa marsikdaj lahko prežene že najmanjša prijazna beseda. Kljub temu da je včasih v banki velika vrsta, je Marica Lotrič vedno prijazna in nasmejana.
M. Možgan
Čvek
• Gole gospodinje
Zaradi nedavne vročine, ki so jo občutili prebivalci Amerike, so se spremenile tudi nekatere puritanske navade. V državi, kjer kaznujejo starše, če se njihovi otroci v javnih kopališčih kopajo nagi, zdaj na tisoče gospodinj priznava, da opravljajo gospodinjska dela brez obleke.
Med anekdotami, ki krožijo na ta račun, je zanimiva tudi anekdota, ki pravi, kako je neka ameriška gospodinja odšla v klet, da bi vključila pralni stroj. Zaradi dotrajanih vodovodnih cevi v kleti si je na glavo poveznila le sinovo kapo za rugby. Otrpnila je, ko je opa-
zila, da jo za hrbtom opazuje inka-sant za plin, ki je mirno pripomnil: »Upam, da bo vaš rugby klub v nedeljo zmagal!«
• Hlače ostajajo v omari
Po neki anketi so Američanke prepričane, da hlače niso primerne za službo, saj jih je kar 63 odstotkov glasovalo za klasično krilo. Modni kreator j i so jim namreč ponudili hlače, ko so uvideli, da se Za mini krila ne navdušujejo. Modna krila ostajajo v skladiščih.
Prav tako so Amerikanke izjavile, da se vedno bolj bojijo aidsa in da so popolnoma spremenile svoje ljubezenske navade. Samo ena od sto anketiranih je izjavila, da gre v posteljo z neznancem.
JOŽE SATLER
Pred več kot dvajsetimi leti smo v časopisih brali: Jože Sat-ler, najboljši gorenjski mladi atlet, postavlja rekorde kot za stavo in je eden največjih atletskih talentov v Jugoslaviji. Tak je tudi bil. Najprej je bil telovadec in tudi slovenski pionirski prvak. Potem je postajal »pretežak« in na enem od šolskih tekmovanj, pravi, da je bilo v 8. razredu, so ga določili, da bo suval kroglo. Sunil jo je daleč, na začudenje občinstva, pa na veselje znanega kranjskega atletskega zanesenjaka in trenerja Štefana Osine, ki ga je začel trenirati. Štefan Ošina je zanesljivo eden od tistih, ki so največ dali za kranjsko atletiko, danes pa so pozabljeni, ugotavlja Jože..
»V Maribor sem odšel na fiz-kulturno šolo in tam sem se srečal z našo državno atletsko reprezentanco, ki je bila tam na pripravah. Vzeli so me medse in sem tam na pripravah kar ostal. Šest let sem bil stalni član mladinske državne reprezentance, potem v mladi reprezentanci, v Sloveniji pa sem bil stalno prvi ali drugi. Metal sem tudi disk in kladivo, vendar mi je bilo suvanje krogle najljubše. Zanimivo, da sem bil mladinski državni prvak v troboju, čeprav nisem bil pretirano lahek, troboj pa obsega tek na 100 metrov, skok v višino in suvanje krogle,« pripoveduje Jože Sati er, doma iz Kranja, sedaj pa stanuje v Bri-tofu. Presedlal je za volan. Avto-prevoznik je in posel, ki se ga je kmalu lotil, mu je vzel preveč časa. Kot član se atletiki ni utegnil več toliko posvečati in takšnega napredka kot pri mladincih ni bilo. Jože je kot mladinec 7-kilogramsko kroglo sunil kar 16 metrov in 86 centimetrov daleč, kar je bil dolgo rekord.
»Hitrost sem izgubil, moč pa je ostala, zato sem se pridružil škofjeloškim dvigalcem uteži, ki so nastopali v I. zvezni ligi. Dve leti nazaj sem še tekmoval in v super težki kategoriji dvignil 145 kilogramov, če bi me pa dobil v roke pravi strokovnjak, pa bi bil lahko odličen dvigale«' uteži,« sklepa Jože Satler.
»Ko sem bil star 20 let, sem dvignil 175 kilogramov. Za metalca krogle so najpomembnejše višina, kjer sem jaz na slabšem, eksplozivnost in brzina, potem pa seveda kakovosten trening. Prepričan sem, da brez dodatkov in raznih poživil krogle ni mogoče suniti dlje od 21 metrov. Medicina naredi svoje, pa kakovosten trening. Športnik mora imeti pogoje, dobre trenerje, stimulacijo, vsega tega v Jugoslaviji in tudi v Kranju še ni. Med mladimi je zanimanje za atletiko. Ko imam čas, peljem s kombijem 10, 20 otrok iz soseščine na stadion, kjer tečemo, k vi h ta mo. Sprašujejo me, kdaj bomo spet šli. Vadim pa tudi sam. Mika me, da bi odšel prihodnje leto na svetovno prvenstvo veteranov v Združene države Amerike.«
J. Košnjek
# Na sledi divjemu človeku
Dvanajst vrhunskih znanstvenikov iz Kitajske se je odločilo, da se odpravijo v centralno Kitajsko in poiščejo divjega človeka, o katerem se toliko govori. Menda pre-
biva na popolnoma divjih planin skih predelih. Priče so znanstvne-nikom prinesle nekaj sledi in »dokazov«, med drugim njegovo dlako. Divji človek naj bi bil visok, popolnoma pokrit z dlako, brez repa, znal naj bi odlično skakati in se celo smejati.
NAGRADNA KRIŽANKA
Po/RMULE PRIHRANKA PO OBRESTNIH MERAH VELJAVNIH OD 1.9. 1988 DALJE
Q>J        Dinarska sredstva na vpogled se obrestujejo po 84 %-ni obrestni meri.
176,4 % Vloge vezane nad en mesec se
obrestujejo po 176,4 %-ni letni konformni meri. Minimalna vezava je 200.000 din.
Primer: vloga vezana nad 1 mesec
glavnica 1.000:000 din
+
obresti 147.000 din
1.147.000 din
418,5% Vlogam vezanim nad tri mesece se
poleg realnih letnih obrestnih mer, prišteje še 418,5 %-na indeksacijska stopnja.
Primer: vloga vezana nad 3 mesece
glavnica 1.000.000 din
+
obresti 521.275 din
- 1.521.275 din
/O   ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske Kranj
Gorenje in banka — formula prihranka
StOV PISATEU (JOSIP, Z0RIN-I
	
'	^TT".,,V?*-\ J««!fc<7
	
	
	i-K-š   *»'   < "■' ''.:? '     ' * :
0
TLAKA, TEŽKO DELO
PREROŠKO ZNAMENJE
OBOLENJE V USTIH PRI DOJENČKIH
KLADA ZA SEKANJE
IVAN TAVČAR
JADIKO-VANJE
EKVI-NOKCU
MAN-JSE NASELJE
RAZBREMENITEV, 0SVO60-
HLADEN VETER V TRŽAŠKEM ZALIVU
ŠPANSKI SLIKAR (JUSEPE
DE,..)
RIM BOGI-NJA JEZE ETIOPSKI KNEZ
REKA V FRANCUI, PRfTOK SE INE
ŽUPNIJA
"VRSTT
NOVINAR IN PUBLICIST VIDMAR
RIMSKI DRŽAVNIK POLOŽAJ
PREPIR
IT FILM
IGRALKA MAGNANI
MADEŽ V ZVEZKU UMETNOST I LATIN)
VRSTA OBLICA HAL0GENA PRVINA
HČI IZ PRVEGA ZAKONA
SREDNJEVEŠKI KEMIK
TELOVADEC
ŠTUKEU BARIJ
SLIKARKA KOBILCA
SOVJET TELOVAD-KA KIM KRAJ PRI VRANSKEM
SLUŽBA IN ČAST PALATINA
SPREMLJEVALEC PLANETA 0CVIRK ANTON
JANEZ ALBREHT
~j5zl—
SL PISEC IJAK0B, -KAKO SEM SE JAZ LIKAL-]
TEKMA V ST GRČUI
NASAD MLADE TRTE
AVTOR KRIŽANKE R NOČ
UDELEŽENEC ALKE
SL PESNIK IBRAC0)
KARLOVAT
L3U6L0.
ŽENSKA. KI Z ŽIVLJENJEM JAM-Čl ZA KAJ
AM R0CK PEVKA TURNER
GIZDALIN ZNAM SLA POVI V AMERIKI
INDIJANCI V JUŽNI AMERIKI UA&ANĆ TONE
OLGA MEGLIC
MLEČNI IZDELEK
IGRALEC RANE R SARAJEVO
NAJVEČJA RIBA
S0SS IŽftAŽTO-PINE IZLOČENA SNOV
MESTECE V BOKI KOTORSKI
LUTKU KANOVA
STANE DOLANC
~Mav-
UMETNA TALNA OBLOGA, LESNI KAMEN
NAPAD. ATAKA
PRILASTKI, VZDEVKI
SLOV, PISATELJ (JANEZ)
mmmsssmsLAS ■ 12. stran
OBVESTILA, OGLASI
petek, 2. septembra
Na Gorenjskem sejmu v Kranju je bilo 21. 8. 1988
NAGRADNO ŽREBANJE KUPCEV
Delcvna aganzaaja
SLOVENIJALES TRGOVINA
Srečnim nagrajencem čestitamo, vsem kupcem se zahvaljujemo in se priporočamo za obisk in nakup!
SLOVENIJALES TRGOVINA (logotype) Poslovalnica
Ljubljana-Vižmarje
Plemljeva 86, tel.: 061 51-771
1. BEČAN Milena, Seničica 24/a, Medvode
2. VIDMAR Stane, Gregorčičeva 6, Kranj
3. JELČIČ Sašo, Sevnica
4. STANJKO Dušan, Cankova 24, Cankova
5. VIDMAR Stane, Gregorčičeva 6, Kranj
6. VIDMAR Stane, Gregorčičeva 6, Kranj
7. STANJKO Dušan, Cankova 24
8. ZUPANČIČ Tone, Medenska 80, Ljubljana
9. BOŠKOVSKI, Za Žago 2, Bled
10. VIDMAR Stane, Gregorčičeva 6, Kranj
11. HACE Brane, Jureta Gabrovška, Kranj
12. POŽAR Neva, Groharjeva 18, Kamnik
13. HAJER Silva, Sadarjeva 18, Komenda
14. KLUN Matjaž, Žolgerjeva 12, Ljubljana
15. BELICA Matjaž, Pokopališka 15
16. POGAČNIK Ivanka, Volčji potok 18, Radomlje 1390
17. JELČIČ Majda, Sevnica
18. ČELIK Franc, Preddvor 37, Preddvor
19. POJE Branka, L. Hrovata 5, Kranj
20. FENDE, Jezerska 50, Kranj
21. BERNIK, Vodnikova 6, Ljubljana
22. ZUPAN Milena, Krnica 59 a, Zg. Gorje
23. BOROJEVIČ Teja, Matije Blejca 20, Kamnik
24. GARTNER Neli, Rožna dol. C. 1/17, Lj.
25. DREMELJ Ivan, Bratovševa ploščad 24, Lj.
26. KOS Dragica, OF 9, Mengeš
27. KOS Dragica, OF 9, Mengeš
28. ROZMAN Slava, Ravnica 2, Kamna gorica
29. BEČAN Sebenje 61, Tržič
30. VERBIC Jože, C. Toneta Fajfarja 15, Cerklje
31. HAFNER Marjan, Trg Prešernove brigade 7, Kranj
32. OBLAK Viki, Njivice 8, Zg. Besnica
33. KOREN, Valjavčeva 5, Kranj
Kupon št.	Nagrada
1343	smuči
1462	smuči
1946	tenis lopar
2091	šotor tramp
1465	kemični WC
1470	omarica za
	čevlje
2042	omarica ve-
	ga
2081	jogi 190 x
	80
1296	šotor gem-
	ma
1473	namizna
	svetilka
1631	kuhinjska
	miza
1559	sanke 1100
1388	stol savarin
2120	miza 11305
1648	dodatna bla-
	zina
1390	dodatna bla-
	zina
2082	dodatna bla-
	zina
1342	nahrbtnik
1941	kamp stol
1939	anorak
1562	anorak
1394	anorak
1333 •	anorak
1837	termokontej-
	ner
1997	termokontej-
	ner
2165	termokontej-
	ner
2164	termokontej-
	ner
1339	termokontej-
	ner
1677	rolka
2190	cokli
2163	cokli
1069	kozarci
1067	kozarci
KO6 P
KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE
KRANJ — z n. sol. o.
TOZD KOMUNALA
TOZD VODOVOD, KANALIZACIJA
OBVESTILO O CENAH KOMUNALNIH STORITEV
Na podlagi sklepa Izvršnega sveta SO Kranj z dne 24. avgusta objavljamo cene komunalnih storitev:
1. PROIZVODNJA IN DISTRIBUCIJA VODE:
— cena za gospodinjstvo 597,47 din/m!
— cena za industrijo 631,64 din/m:!
2. PREClŠCEVANJE IN ODVAJANJE ODPLAK
— cena za kanalščino in čiščenje za industrijo, gospodinjstvo
in drugo potrošnjo 3. ODVOZ GOSPODINJSKIH ODPADKOV
— stanovanjska površina 1 x tedenski odvoz 2x tedenski prevoz
— poslovna površina
1 x tedenski odvoz
2 x tedenski odvoz
— Manipulativni in skladiščni prostori
— SMETNJAKI
— razdalja do 10 km
— razdalja nad 10 km
527,00 din/m3
40,70 din/m2 81,44 din/m2
55,00 din/m2 110,00 din/m2 55,00 din/m2
1.414,00 din/kom 2.082,00 din/kom
Cene veljajo od 1. septembra 1988 dalje, oziroma od prvega naslednjega odčitka vodomera dalje.
DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA
v šolskem letu 1988/89 vpisuje v programe studija ob delu za pridobitev poklicev:
— višji upravni delavec: VI. stopnja zahtevnosti, šolanje traja 4 leta
— ekonomski komercialni tehnik: V. stopnja zahtevnosti, šolanje traja 4 leta
— administrator: IV. stopnja zahtevnosti, šolanje traja 3 leta
Vpisne obrazce in podrobnejše informacije dobite na Delavski univerzi Škofja Loka ali po telefonu: 064-60-888 in 61-865.
'Elkrojj
roi
INDUSTRIJSKA PRODAJALNA NA DETELJICI V TRŽIČU bo odprta tudi na
ŠUŠTARSKO NEDELJO
Izkoristite priložnost ugodnega nakupa hlač za vso družino!
LTržiška industrija obutve in konfekcije p.o., Tržič/
NA ŠUŠTARSKI NEDEUIV TRŽIČU prodaja
I moške in ženske jakne in bluzone iz ovčje in svinjske nape ter velurja 9 ženska krila iz ovčje nape' • otroške bluzone
IZKORISTITE PRILOŽNOST ZA UGODEN NAKUP NA STOJNICAH NA ZAČETKU TRGA SVOBODE!
XX. JUBILEJNA
ŠUŠTARSKA NEDELJA
TRŽIČ 4.9.1988
PETEK. 2. september
ob 18. uri
odprta razstava Ex tempore v Kurnikovi hiši
SOBOTA, 3. september
od 9. do 17.ure odprla razstava Ex-tempore v Kurnikovi hiši
od 9. do 19. ure razstava ptic društva »Kalinka« v Domu družbenih
dejavnosti
razstava obutve PEKO v paviljonu NOB modna revija in igran prikaz starih čevljarskih običajev na prostoru za Virjem
KAKO KUPITI IN PRODATI RABLJENE ŠOLSKE KNJIGE
knjižni bolšji sejem organiziramo pred prodajalno POSREDNIK na Kokrici
31. avgusta do 2. septembra od 13. do 17. ure
3. septembra od 10. do 12. ure Vabljeni vsi, ki želite prodati ali kupiti šolske knjige za osnovno in srednjo šolo!
od 10. do 20. ure ob 19. uri
od 7. do 19. ure
ob 8. uri
od 8. do 17. ure od 9. do 13. ure
od 9. do17. ure
NEDELJA, 4, september
od 7. ure dalje Šuštarski semenj na Trgu svobode
razstava ptic društva »Kalinka« v Domu družbenih dejavnosti
koncert godbe na pihala z nastopom mažoretk na prostoru pred avtobusno postajo odprta razstava obutve PEKO v paviljonu NOB »Predstavljajo se tržiški glasbeniki« na parkirnem prostoru SO Tržič
»šuštarska delavnica« pred paviljonom NOB ob 10., 12. in 14. uri modne revije PEKO in igran prikaz starih čevljarskih
običajev na prostoru za Virjem ob 15. uri Velika šuštarska veselica
Srečelov
Ves dan odprt oddelek usnjarstva in čevljarstva v muzeju!
Ob vsakem vremenu bo v prodajnem paviljonu Deteljica potekala sejemska prodaja obutve in v paviljonu NOB razstava obutve Peko
TURISTIČNO DRUŠTVO TRŽIČ
bombažna predilnica in tkalnica i tržič
NA ŠUŠTARSKI NEDELJI V TRŽIČU
UGODNA PONUDBA NA STOJNICI IN V PRODAJALNI NA DETELJICI_
vsi izdelki - posteljnina, prti, metraža so znižani za 20 °/o POSEBNA PONUDBA - REKLAMNE CENE:
bela damast garnitura - blazina in kapna samo
25.000 din
damast ni prt 140 x 140      samo 15.000 din
ostanki blaga za oblačila — 2 m samo 6.700 dUJ
Petek, 2. septembra 1988
OBVESTILA, OGLASI
13. STRAN u^()))y)^WII<](GLAS
OBLAČILA NOVOST OBLAČILA
na šuštarski nedelji 4. septembra 1988
J40-60 °/o\
znižane cene poletne konfekcije ugodna in pestra ponudba jesenske konfekcije
Obiščite naše stojnice blizu cerkve in izkoristite priložnost!
OBLAČILA NOVOST OBLAČILA
ALPETOUR
TURISTIČNA AGENCIJA
RABAC - JESENI IN POZIMI NUDIMO UPOKOJENCEM RESNIČNO POCENI POČITNICE (TEDENSKO BIVANJE S POLNO OSKRBO V HOTELIH Z BAZENOM ŽE ZA 102.000)
VIS, 3 DNI, ODH. 7. 10. OHRID, 5 DNI, ODH. 5. 10. SALZBURG, 1 DAN, ODH. 17. 9. MUNCHEN, OKTOBERFEST, ENODNEVNI OBISK BAVARSKE PRESTOLNICE IN PIVSKEGA PRAZNIKA, OD 17. 9. DO 2. 10. DUNAJ — ODH. 30. 9. BRNO - OLOMOUC, ODH. 22. 9. CESKI GRADOVI, 7 DNI, ODH. 26. 9. (UGODNO) GRČIJA, KLASIČNA TURA, ODH. 4. 10. DRESDEN, ODH. 5. 10. CARIGRAD, ODH. 5. IN 8. 10. KRAKOV, ODH. 12. IN 15. 10. BUDIMPEŠTA, ODH. 7. IN 14. 10. RIM, ODH. 25. IN 27. 11.
INFORMACIJE IN PRIJAVE V ALPETOUROVIH TURISTIČNIH POSLOVALNICAH.
Mala šola, nadaljevalni tečaj
Kinološko društvo Naklo obvešča ljubitelje kinologije, da pričenja z jesenskim šolanjem psov, ki bo potekalo na poligonu KD Naklo v bližini gramoznice Bistrica v Naklem. Zbor vseh interesentov je v ponedeljek, 5. 9. 1988, ob 17. uri na poligonu.
Potekal bo tečaj male šole za vodnike s psi od 4 mesecev do 1
leta starosti. Na tečaju si bodo pridobili osnovna znanja vzgoje psa in se tako pripravili na spomladansko nadaljnje šolanje svojih ljubljencev.
Za vodnike, ki pa so s svojimi psi že opravili začetno šolanje in izpit B, pa bo potekal nadaljevalni tečaj, ki bo pripravil pse za opravljanje službenega izpita ISP 1.
Kinološko društvo Naklo
V MERKURJEVI prodajalni konsignacijskega blaga PARTNER Gregorčičeva B, v Kranju so dobro založeni s televizorji FISCHER-ZRN, cena od 559-1594 DEM + dinarske sredstva. Poleg omenjenega je dobra izbira električnih in motornih kosilnic (ALK0), toplotnih črpalk (ALK0-P0LAR), oljnih gasilcev (KLOckner), specialno ročno orodje (BELZER), razna orodja in industrijski noži, brusni material, hidravlični motorji in črpalke (VOLVO), sistemski kamni in drugo.
NOVO V CER KLJAH
KZ METLIKA TOZD Vinska klet
je odprla
PRODAJALNO
alkoholnih in
brezalkoholnih
pijač
v CERKLJAH, Ulica 4. okt. 22
Močnik, tel: 42-700, odprto vsak dan od 12. do 19. ure, sobota od 8. do 19. ure, nedelja in prazniki od 8. do 12. ure
SE
PRIPOROČAMO
^varovalna skupnost Triglav
gorenjska območna skupnost Kranj svetuje
Zavarovani v novo šolsko leto
^sebno, tako imenovano nezgodno zavarovanje šolske mladine je ena najcenejših oblik nezgodnega zavarovanja Zavarovalne skupnosti ^j1!jav, Gorenjske območne skupnosti Kranj. Novost v letošnjem tovrstnem zavarovanju je enotna letna premija, ki znaša 2000 dinarjev. S "'ftcilom tega zneska na začetku šolskega leta bodo učenci zavarovani vse šolsko leto in tudi med počitnicami.
cenejših oblik nezgodnega zavarovanja. Namen tega zavarovanja pa je, da že mladi spoznajo, da je z zavarovanjem moč ublažiti posledice nesreče. Sicer pa izkušnje in posamezni primeri kažejo, da nezgodno zavarovanje šolarjev oziroma učencev, dijakov in študentov popolnoma zadovoljuje vse potrebe po zavarovalni zaščiti.
Na Gorenjskem je bilo v šolskem letu 1987/88 vpisanih v osnovne in srednje šole 34.279 učencev, nezgodno zavarovanih pa 28.377. Tako ali drugače je bilo v tem šolskem letu poškodovanih 1.038 učencev. V 25 primerih so bile posledice hujše (in trajne), v enem primeru pa je nezgoda vzela mlado življenje.
Ta mesec se torej začenja v gorenjskih šolah urejanje nezgodnih zavarovanj šolske mladine. Trajalo bo vse do konca meseca. Letošnja novost pri tovrstnem zavarovanju je enotna letna premija, ki znaša 2000 dinarjev. Gre pravzaprav za simbolični znesek, katerega namen je, da mladi spoznajo, da zavarovanje vedno lahko omili posledice nesreče. Res je, da je na začetku šolskega leta vedno veliko izdatkov, vendar pri nezgodnem zavarovanju šolarjev ne bi smoli pomišljati. Za 2000 dinarjev bo učenec zavarovan vse šolsko leto in tudi med počitnicami.
r°VafVentivna dejavnost v Zava-*en skupnosti Triglav je ra-tgjj različnih oblik zavarovanja ttirila oblika dela. Nesreča na-^šn nikoli ne počiva in s še to-ižOgT? Previdnostjo se ji ni moč
^lnn Posledice Je moč vsaJ lir*, Srnotno omiliti z nezgod-^v 2avarovanjem. Vendar pa ^v^rovalna  skupnost Triglav
tudi na druge nuunr sku:,u preprečevati nesreče na poti v šolo in domov. Tako je že pred leti skupaj s sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Ljubljanske banko Temeljno banko Gorenjske Kranj uvedla rumene rutke za prvošolčke. Zdaj jih bodoči šolarji dobijo že leto prej, ko se srečajo z malo
šolo. Poleg rumenih rutk so nam znane tudi nalepke za prvošolce, kresničke, medšpičniki za kolesa... Tudi letos bo tako.
Podatki po drugi strani kažejo, da do nesreč še vedno vseeno prihaja. Zato imajo v Zavarovalni skupnosti Triglav tudi posebno nezgodno zavarovanje šolske mladine. To je še vedno ena naj-
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
POČITNICE 88 - DOMOVINA
Posezonsko znižanje cen tudi v KOMPASU! OD 27. 8. NAPREJ:
ti BOL/Brač, zasebne sobe, polpenzioni, SAMO 170.000 din za teden dni — MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE! ti NOVIGRAD/Dep. Štela Maris, polni penzion, SAMO 139.500 din za teden dni
OD 3. 9. NAPREJ ZNIŽANJE CEN V Rabcu, Cresu, Baski, Njivicah, Crikvenici, Rabu in Novalji!!! OD 10. 9. NAPREJ ZNIŽANJE CEN V Poreču, Rovinju, Rabu in Bolu!!!
V poslovalnicah KOMPASA vam bodo posredovali vse podatke o objektih in znižanih cenah.
POČITNICE 88 - TUJINA
KONKURENČNE CENE - BOGATA IZBIRA!
w ŠPANIJA, Palma de Mallorca, Ibiza, odhodi vsak torek.
Plačljivo v 4 obrokih!
A GRČIJA, Kreta, Santorini, odhodki vsak torek. Plačljivo v 4 obrokih!
PALMA DE MALLORCA
SUPER JANEZOVA PONUDBA za odhode v septembru. Odhodi vsak torek z ljubljanskega letališča. Tedenski letalski paket — prenočišče, zajtrk, 550.000 din, druga oseba 100.000 ceneje. Tedenski letalski paket—polpenzion, 620.000 din, druga oseba 100.000 ceneje. Možnost plačila v 4 obrokih. Inf. in prijave v vseh KOM PASOVI H poslovalnicah.
KOMPASOVI JESENSKI IZLETI PO DOMOVINI
PRIPOROČAMO ZA SKUPINE:
ti LETALSKI IZLETI: Vis, Hvar, Črna gora, Makedonija,
Bosna in Hercegovina, Vojvodina
ti AVTOBUSNI IZLETI: Rogla, Prekmurje, Brioni in Rovinj,
Komati, Sirogojno, Kopački rit...
ti AVTOBUSNI IZLETI K SOSEDOM: Rezija, Avstrijska
Korošks
NA VAŠO ŽELJO PRIPRAVIMO TUDI DRUGE PROGRAME!
PRIPOROČAMO:
ti ZA VSE, KI ŽELE »UJETI« ŠE ZADNJE KOPANJE NA MORJU ALI JEZERU
- Za konec tedna na morje — ZADAR, 2 ali 3 dni, avtobus, letalo, september že od 106.000 din naprej
- SAJ NI RES PA JE - OHRIDSKO JEZERO, 5 dni, letalo, september, oktober, 437.500 din
*S KOMPASOM NA KONCERT V BUDIMPEŠTO:
Sting, Bruce Springsteen, Peter Gabriel, 6. 9., 1 dan
KOMPASOVI IZLETI V TUJINO
* PADOVA-BENETKE, 1 dan, 10. 9., 1. 10., 1 dan
ti VERONA-GARDA-CORTINA DAMPEZZO, 23. 9., 3 dni ti SAN MARINO-RIMINI, 2 in 3 dni, 16. 9., 24. 9. ti RIM - SKOZI STOLETJA, 5 dni, 14. 9., 19. 9. ti EGIPT, 9 dni, 17.9. in 24. 9.
ti NEW YOR-LOS ANGELES-SAN FRANCISCO, 11 dni, 10.10
ti BRAZILIJA IN ARGENTINA, 15 dni, 26. 12.
ti KENIJA-SEJŠELI, 13 dni, 21. 11., 28. 12._
STROKOVNA POTOVANJA
ti PADOVA, FLOR MART — cvetlična razstava, 3. 9., 1 dan ti PARIZ
- PRET A PORTE, moška in otroška moda, 4 dni, 2. 9.
- MEDNARODNI SEJEM USNJA, 4 dni - 16. in 17. 9; 5 dni _39
- PREMIER VISION, AVTOMOBILSKI SEJEM, TAPETE in HIŠNE OBLOGE, 4 in 5 dni, 30. 9. in 1. 10. !r
6 KČLN-FOTOKINA '88, 4 dni, 6. 10.
ti DUSELDORF, IGEDO, 3 dni, 11.9.
ti LONDON, Moška in otroška moda, 4 dni, 16. 9.
ti MILANO, VENDE MODA in MODIT, 3 dni, 29. 9.
* FRANKFURT, INTERSTOF, 4 dni, 24. 10.
ti LUZERN, Prenova starih gradenj, tri dni, letalo, 7. 9. ti FRANKFURT, Avtomehanika, 4 dni, letalo, 12. 9. ti ESSEN, ENTRORGA, 4 dni, letalo, 13. 9.
* AMSTERDAM, Aqvatec, Enviro, 4 dni, letalo, 20. 9.
* STUTTGART, Obdelava kovin, 3 dni, letalo, 13. 9.
ti DUNAJ, INTERTOOL — mednarodni sejem orodjarstva, 3 dni, avtobus, 27. 9.
ti DUSSELDORF, Svetovno prvenstvo frizerjev, letalo, 4 dni, 1. 10.
ti MUNCHEN, INTERLIFT, 3 dni, 13. 9., letalo
ti MILANO, BI-MU sejem orodjarstva, 3 dni, 15. 10.
ti BOLOGNA, SAIE — gradbeni stroji, 2 dni, 28. 10.
Prijave sprejemajo naslednje Kompasove poslovalnice: Škofja Loka Nama — tel.: 61-957, Kranj, — tel.: 28-473, Jesenice — tel.: 81-768, Bled — tel.: 77-245, Kranjska gora - tel.: 88-162
¥1 ot KLB O JHt J^^S^SSSSL
Cv RUT) H W f 1H5 telefon 064 45080
KAM V NEDELJO, ALI KATERIKOLI DRUGI DAN
V Preddvor k jezeru, kjer vam pr ipor oč amo
bogato in kakovostno ponudbo v hotelu BOR
kosila in razne posebnosti pri Štefanu in Milanu v Grajski gostilni
Za vsakogar v družini kaj zanimivega v Preddvoru!
•W?Um\©ISvr:GLAS 14. STRAN
MALI 0G1ASI
tel.:27 960 certa JIA16
APARATI STROJI
Ugodno prodam šivalni STROJ bagat danica extra matic. Tel:: 62-525 13049 Prodam CIRKULAR nerabljen, v garanciji, enofazni. Zaplotnik, Repnje 11,
Križe _13091
Prodam pralni STROJ El NlS. Tel.: 35-913 _13171
Prodam novi barvni TV, nemški, ekran 53 z dokumentacijo. V račun vzamem "cimper" za hišo. Blagojevič, Hrušica 120, Jesenice_13180
Ugodno prodam novo RUŽA STEP. Tel.: 78-728__13190
Prodam TRAKTOR goseničar, gozdarsko opremljen. Tel: 39-580 13196 Ugodno prodam štiri leta star pralni STROJ. Pod gozdom 32, Boh. Bistrica ___13202
Prodam KOSILNICO bertolini, bencin, petrolej, za 7,5 Mio. Tel.: 62-908 13226 Prodam VIDEOREKORDER TECHNIC in GOLDSTAR video kamero JVC GRC 9 ter TVorbiter. Tel: 57-529 13230
Prodam barvni TV gorenje 45 SM. Tel.: 83-813_13240
Prodam ISKRA TV color. Tel.: 37-168 _13241
Barvni TV gorenje v garanciji, radioaparat Iskra z zvočniki 2 x 50 W, prenosni radiokasetofon Philips ter punte,
prodam. Tel.: 25-730_13251
Prodam OBRAČALNIK pajka, malo rabljen. Stefanja gora 11, Cerklje   13262
Prodam ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektri-ka). Kuzma Vida, Jegorovo predmest-je 32, Sk. Loka_13266
Prodam ŽAGO za obrezovanje lesa, z motorjem, dolžine 8 m, 2 DROMELNA, komplet z gumami, nosilnosti 2 toni.
Tel: 42-595_-_13271
Prodam KABINO za*zetorja 49 12 in LTH hladilec za mleko ter nov potin-gerjev kombiniran pajek - grablje. Stare Janez, Zavrh 8, Šmartno pod Šmar-no goro, tel: 061/59-970 13272 Prodam lesen stolpni SILOS, visok 8 m, premera 3,10 m. Zapoge 11, Vodice
_13277
Barvni TV grunding super kolor in pnevmatski vrtalni STROJ, Black in Decker, prodam. Dežman Miro, Dež-manova 1, Lesce 13303 Prodam TRAKTOR fiat 420 TP, ugod-no, vsa štiri kolesa, prevoženih 300 ur. Mrak, Zminec 27, Škofja Loka    13308
Prodam STROJ za brizganje plastičnih mas, batni, battenfeld, 40 gramski, starejši. Tupaliče 30 13309 Prodam barvni TV z daljinskim upra-vljanjem. Tel: 25-451_13310
REZKALNI STROJ steinel, delovno območje 150 x 380 mm, za kovino, z dodatnim priborom trni in vpenjalne puše, ugodno prodam za 11 mio. Tel.: 44-554, Hafner Janez, Žabnica 81
_13346
Prodam centralno etažno PEČ (kiper-buš), 17 kW, rabljeno 1 sezono, za polovično ceno. Tel.: 42 307 13348
Prodam ZX spectrum 45 K. Partizan-ska 52, Šenčur_13349
Prodam fisher barvni TV, ekran 45 cm, daljinsko vodenje, star 1 leto in CO-2 varilni APARAT (160 A), star pol leta. Cena po dogovoru. Tel.: 47-169, od 15.
do 18. ure_13378
Prodam malo rabljeno motorno ŽAGO homellite 290, še v garanciji. Tel.:
79-713_13385
Ugodno prodam GLASBENI STOLP BENITONE, 2 x 70 W. Tel.: 42-687 _13404
Prodam eno leto star TV grunding, 37 cm ekran in usnjen kombinezion št. 52. Tel.: dopoldan 75 010, int. 490, popoldan 80-487 Svetina 13415
BLAUPUNKT AVTORADIO kasetofon, nov, ugodno prodam. Tel.: 34-734 _13420
Prodam dvoredni pletilni STROJ sin-ger. Tel.: 73-670_13421 .
Pralni stroj, dobro ohranjen, prodam.
Tel: 26-716 _13425
Prodam IZRUVAČ za krompir. Veleso-vo 42, Cerklje_13431
Prodam MOTOKULTIVATOR gorenje s prikolico in kosilnico. Milje 18/a _13440
Prodam barvni TV in peč lokaterm. Tel: 78-018, Bled 13452
GRADBENI MATERIAL
Prodam novo PEČ za centralno KTK, nove dravograjske STREŠNIKE 2100 kosov, TERVOL, suhe COLARICE, rabljene  DESKE,  marmorne POLICE.
Tel.: 40-318 _12616
Prodam suhe smrekove obloke (opaž), šir. 5, 7, 9 cm, dolžine od 1 m do 4 m.
Tel.: 64-103_12801
Poceni prodam malo rabljen betonski mešalec, bojler peč Braun in termoa-kumulacijsko peč Elind 4 in 25 odstotkov ceneje prodam 140 kosov novih cementnih strešnikov (Rajgelj), 8 kosov novih raznih vratnih kril, 160 kosov modelarni blok BH 14. Edvard Horvat, Bavdkova 6, Stražišče Kranj 13113
Prodam 800 kosov modelarne OPEKE 30x20x20, rabljen betonski mešalec LIV, nekaj obžaganega lesa za ostrešje ter bankine in punte. Zarnik, Štefe-tova 2, Šenčur 13161
Ugodno prodam 2000 kosov ZIDAKOV BH 6 in 1,8 kub. m hrasta. Gros, tel.: 22221, int. 3344 13193
Prodam gradbeno BARAKO in termo-ton OKNO z roleto. Tel.: (061) 627-090
_13197
Prodam OLJNI GORILEC, nerabljen 11000-30000 Kcal/h, nemški. Kalan Dorfarje 29, tel.: 44-527_13210
Ugodno prodam železna garažna dvi-žna vrata. Tel.: 46-521, po 21. uri 13228 Prodam 800 kosov modelare OPEKE, deb. 12 cm. Zasavska c. 50, Kranj, tel.
27-825 _13259
Prodam garažna VRATA, višina 265 cm, širina 240 cm. Tel: 27-561 13261 Ugodno prodam suhe mizarske PLO HE, 3 kub, metre. Tel: 21-601 13291
Prodam 2 garažna VRATA, nova, Lip Bled, po ugodni ceni. Tel.: 78-026
___13301
Prodam 24,75 kvad. m. klasičnega hrastovega PARKETA, za 100 SM. Tel. 68-493, v nedeljo od 8. do 12. ure
13307
OPAŽ, 70 kvad. metrov, prodam. Tel.:
70-211_13326
Prodam 80 kvad. metrov smrekovega
OPAŽA. Tel: 35-953_13334
Ugodno prodam 3 tone CEMENTA Nastran, Voglje 54, Šenčur 13340 Prodam 250 kosov travnatih PLOŠČ. Jezerska c. 65/a, Primskovo 13347 Kupim LES za ostrešje in 8 kub metrov suhih COLARIC. Ivan, Betonova
20, Kranj, tel.:25-751_13361
Prodam DESKE, deb. 25 mm. Tel.:
45-390_13363
Prodam 25 % ceneje strešno KRITINO eternit. Zavrl, Mlakarjeva 1, tel.: 25-121
_13366
Prodam 4 kub. metre suhih smrekovih
DESK. Tel: 38-208_13391
Prodam strešno OPEKO, CEMENT, format karo. Tel.: 83-854_13396
Suhe ŠPIROVCE dim. 12 x 14, dolge 6 m menjam za dim. 12 x 14, dolge 8 m. Tel.: 66-429_13398
Prodam betonsko ŽELEZO 230 kg (10 mm) in 80 litrski ležeči stenski BOJLER. Tel; 81-228_13413
Ugodno prodam ena vhodna vrata, ena balkonska vrata 100x220, eno okno 100 x 140 z roleto. Gržinčič, tel.:
60-495, dopoldan_13423
Dvižna garažna VRATA LIP BLED, prodam za 25 SM. Tel : 68-453 13433 Prodam betonske CEVI fi 30, 40 odsto tkov ceneje. Miran Pivk, Sopotnica 16, Škofja Loka_13436
Ugodno prodam 2000 kosov STREŠ-NIKA NOVO MESTO in 40 kosov kombi PLOŠČ (100x50). Britof 17^ tel.: 39-269 *T3446
KUPIM
Kupim PISALNO MIZO. Rovte 12, Pod-
nart, tel.: 70-260_13215
Kupim parcelo v okolici Kranja. Šifra: DM_13247
Kupim KNJIGE za četrti letnik admini strativne usmeritve. Tel.: 40-245 13393
NAJDENO
Na Mežaklji najdena ovca z jagnjetom se nahaja pri Rekelj Francu, Sp. Gorje 109 13288
OBVESTILA
Izdelujem INSTALACIJE centralne kurjave in CISTERNE za kurilno olje. Tel.: 79-820, zvečer_12355
BAGAT TEČAJ KROJENJA IN ŠIVA-NJA V KRANJU, obvešča, da začne z vpisom v nov začetni in nadaljevalni tečaj, 5. septembra 1988 ob 15.30 in 7. septembra 1988 ob 8. uri- Delavski dom, vhod 6. Prijave na NOVO tel. šte-vilko 48-757_12904
Popravljamo TV sprejemnike in obna-vljamoTV ekrane. Tel.: 39-886 13082
CEMENTARSTVO KAVČIČ JOŽICA, Naklo, Polica 14, obveščam cenjene stranke, da imam novo telefonsko številko: 48-268. Se priporočam! 13204
Izdelujem CISTERNE za kurilno olje z dostavo ali na vašem domu in VARIM vse ostale kovine. Tel.: 79-855, zvečer __13205
Izdelujem cementno strešno OPEKO format kikinda (15 na kvad. m). Izdelana je z dodatkom uvoženih plastifika-torjev. Izdobava v nekaj dneh. Tel.: (061) 831 -006_13209
TV MEHANIKA PORENTA, Breg ob Savi 75, vas obveščam, da vam v najkrajšem času popravim vaš TV aparat. Tel.: 40-347 SE PRIPOROČAM! 13244
Montaža in popravilo TV anten. Tel.: 25-146_13290
Žagam drva v Kranju in okolici. Tel.: 37-213_13298
Strižem moške, vsak dan od 15. do 18. ure. Volčič Zdenka, Župančičeva 12, Kranj _13315
Poučujem klavirsko harmoniko. Tel.: 23-329, ponedeljek in četrtek od 16. do 18. ure_13367
Fotokopirnica COPIA obvešča cenjene stranke o novem delovnem času. Od ponedljka do četrtka od 7.30 do 14. ure in od 16. do 18. ure, petek od 7.30 do 14. ure. Se priporočamo. Kranj, C. St. Žagarja 2, tel.: 23-727_13397
SAVNA KLUB Kranj, Kokrški breg 3/a, tel.: 21-927, vabi od 1. septembra 1988, vsak dan, razen ponedeljka od 18. do 22. ure. Savna, masaža, solarij in osvežilni napitki ob prijetni glasbi. Prisrčno vabljenil SAVNA KLUB 13417
VIDEOTEKE- POZOR - STAN IN OLIO, legendarna komika na tri original master kopije lahko naročite na naslov: VIDEO STUDIO »DO«, Trg Svobode 18, 64290 Tržič — telefon: (064) 50-348
petek, 2. septembra
OSTALO
Iščem varstvo za eno leto starega otroka v bližini Primskovega ali okolici, koncem decembra. Tel: 22-308 13199
Prodam nov italijanski športni VOZIČEK giordani. Tel.: 35-907, po 13. uri _13276
Prodam KORUZO za siliranje. Tupaliče 30_13297
Poceni prodam krznen PLAŠČ ovca, za manjšo postavo, št. 42. Tel.: 24-635 _13321
Iščem instrukcije za matematiko sred-
nje šole Tel.: 21-500_13358
Prodam bukova DRVA. Šturem, Dra-žgoše 59 13389
Dva otroška KOŠKA, komplet s pod-stavkoma in blazinama, prodam. Tel.: 77-243 13399
POSESTI
Zdomec takoj kupi ob potoku HIŠO s sadovnjakom, njivo in gozdom. Tel.: 50-744_ 13263
V bližini Preddvora prodam manjšo stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem. Dobremu ponudniku oddam tudi v najem. Cena po dogovoru. Ši-fra: PREDDVOR_13273
V Poljanah nad Škofjo Loko je napro-daj 12 ha VELIKA KMETIJA z gospodarskimi poslopji. Naslov v oglasnem oddelku. 13443
PRIREDITVE
Gasilsko društvo Preddvor prireja v soboto, 3. septembra 1988 ob 15. uri TEKMOVANJE v spretnostni vožnji voznikov gasilcev v obratu Jelovice v Preddvoru. Po tekmovanju ob 20. uri ap bo na vrtu gasilskega doma VELIKA VRTNA VESELICA z ansamblom Lojzeta Slaka. VABLJENI! 13455
POZNANSTVA
Fant, 32 let, želi spoznati dekle ali mamico za skupno življenje. Šifra: V DVOJE JE LEPŠE 13386
RAZNO PRODAM
40 litrska sadna STISKALNICA in 300 litrska KAD naprodaj Tel.: 62-742 _13087
Prodam FLAVTO vamaha 311. Tel.: 27-459, popoldan 13159
Prodam otroški športni VOZIČEK peg.
Tel.: 62-977_13183
Prodam prikolico, nosilnost 600 kg. Tel.: 80-128, po 11. uri_13184
Prodam 13 prost, m DRV in VILE za manjši traktor ter 50 gajbic. Tel.: 65 120_13187
Prodam globok otroški VOZIČEK -rjav žamet. Kovačič, Kajuhova 14, Bled _13203
Prodam brezova DRVA za kamin. Tel.:
42-559_13211
Prodam manjšo količino nosilcev in polnil za monta plato. Tel.: 25-436 _13221
Prodam rabljen AVTOMATIK, ponv kolo in akustično KITARO. Tel.: 34-921 _13237
Prodam 5 GUM za Z 101, sava best, 165x13-70. Cena 12 SM za komad. Tel: 45-601_13274
Prodam Z 101, letnik 1977 in štedilnik kiperbuš. Hribar, BI. Dobrava 127
_13323
Prodam otroško POSTELJICO z opremo in dolgo belo poročno OBLEKO, št. 38. Tel: 34-228, popoldne 13324
Ugodno prodam SNEGOLOVCE za srednje veliko streho (150 kosov). Tel.: 79-809_13329
Prodam JUGO 45, letnik 1985, 13.000 km, otroški POSTELJICI z jogiji in globok otroški VOZIČEK. Nič, Moša Pijade 11, Kranj, tel.:26-027_13337
Prodam videorekorder NEC, star 4 mesece z dokumentacijo, za 145 SM in tomos avtomatik A 3 MS, nov, zelo ugodno. Tel.: 51-056_13341
Prodam KOSILNICO alpina in MOPED tomos 14 M. Franc Čadež, Pristava 70, Tržič_13343
DRVA suha 9 kub. m in smrekove plohe 1 kub. m, prodam. Fister, Ovsiše 55, Podnart.tel.: 70-227_13405
Prodam 12 m mešanih DRV. Tel.: 68-255_13406
ŠOTOR triglav za 3 osebe in dirkalno kolo junior, vse brezhibno, ugodno prodam za 15 SM in 20 SM. Tel.: 62-048_13409
Prodam DRVA. Dorfarje 21, Žabnica __13414
Prikolico za osebni avto 1800x1300, nosilnost 1200 kg, dobro ohranjeno, prodam. Jože Božič, Kranjska c. 25/a, Radovljica 13419
Prodam 1000 litrsko CISTERNO za olje. Tel.: 46-670_13445
Prodam rabljeno otroško KOLO in 250 kosov silikatne opeke. Tel.: 24-008 _13448
Prodam suh borov OPAŽ. Orehovlje 13, Kranj, tel.: 36-161
STAN. OPREMA
Prodam skoraj novo otroško POSTELJICO z vložkom in STAJICO 100 x 80 cm. Edita Grašič, Golnik 10/b, tel.: 46-426_13090
Prodam komplet garderobno OMARO za predsobo. Tel: 35-728 13110
Poceni prodam starejšo SPALNICO z VZMETNICAMA in dva FOTELJA. Tel.: 21-201
Prodam rabljene kuhinjske elemente Marlec za 50 SM in štedilnik kuppers-buseh za 20 SM, dobro ohranjen. Olga Koračin, tel.: 68-703_13172
Prodam kotno sedežno garnituro potrebno popravila. Svetelj, Planina 19, Kranj_13188
HLADILNIK elektrolux 220 V, 12 V, plin, z deklaracijo, prodam. Sp. Besni-ca 54, Kranj 13248 Prodam po zelo ugodni ceni SPALNICO. Tel.: 22 681_13382
Prodam svetlo modro otroško posteljico z jogijem. Tel: 50-422 13447
ODLIČEN GLASBENI PROGRAM V TRŽIČU
na veseliščnem prostoru v soboto, 3. 9. ob praznovanju 85. letnice tovarne Peko ansambel SLOVENIJA in gost večera
STANE VIDMAR-ZVEZDA
z ansamblom O.UICK FRESH.
v nedeljo, 4. 9. na šuštarski veselici ansambel
AGROPOP
m ansambel BLED
Vabijo Živila, Mercator in Kava bar Slovenija
STANOVANJA
Za enoletno predplačilo oddamo STANOVANJE zakoncema. Šifra: NAJRA-JE ZIDARJU _13178
V Tržiču, Radovljici, Bledu ali Kranju vzamem v najem opremljeno trosob-no stanovanje s centralnim ogrevanjem ter telefonom. Naslov v oglasnem oddelku. 13224
KV zidar išče stanovanje v okolici Kra-
nja. Tel: 39-150_13238
Kupim ali vazmem v najem pol hiše ali celo, lahko starejšo. Šifra: POLJAN-SKA DOLINA_13287
Oddam sobo z uporabo sanitarij, za dobo 2 leti. Plačilo vnaprej. Šifra: TAKOJ_13338
Tričlanska družina najame STANOVANJE na relaciji Škofja Loka - Kranj ali v okolici. Nudim enoletno predplačilo. Šifra: DEVIZE_13373
Poštenemu slovenskemu fantu ali mlajši upokojenki z okolice Bleda nudim brezplačno, lepo SOBO. Županči-čeva 18, Bled, Tel: 78-315 13380
Ugodno prodam opremljeno trosobno STANOVANJE. Šifra: VODOVODNI STOLP_13424
Za eno leto oddam 1/2 hiše s telefonom in garažo na relaciji Radovljica-Kranj. Tel: 73-670 13450
VOZILA
Prodam GOLF, letnik 1986. Frankovo nas. 175, Škofja Loka, stan. 4 13046 Prodam avto OPEL ASCONO 13, letnik 1979. Čirče 18, Kranj_13181
Prodam R 4 TLS, letnik 1979. Tel.: 35-705_13058
R 4 GTL, 1985, 31000 km, garažiran, ugodno prodam. Tel: 38-214 13063
Prodam ELEKTRONIK. Tel.: 84-717, od 18. ure dalje 13092
Prodam ALFA ROMEO SUD, letnik 1982. Tel: 35-994_13144
Z 750, letnik 1978, obnovljen, v voznem stanju, neregistriran, ugodno pro dam. Kristan, Gor. vas Reteče 27, Škofja Loka_13160
Prodam APN 6 dobro ohranjen. Zupin, Velesovo 61_13174
Prodam JUGO 45. Močnik, Dvorje 42 _13175
Ugodno prodam GOLF JGL, letnik 1981. Tel: 23-416, po 15. uri 13176 Prodam osebni avto Z 101, letnik 1985. Cesar, tel: 70-361, dopoldan 13177
Prodam RENAULT 4, letnik 1980. Sr. vas 6, Begunje 13179
Prodam Z 101, letnik 1977, registriran. Tel: 83-648, od 16. do 20. ure 13185 Prodam APN 6. Tel.: 70-274 13186
Ugodno prodam dobro ohranjen svetlo rdeč GOLF, letnik 1980. Rupa 12,
Kranj_13189
Prodam PEUGEOT 204, letnik 1971, vozen, skupaj z rezervnimi deli za 100 SM. Danilo Vester, Zasip Sebenje 62, Bled__13191
Osebni avto FORD TAUNUS, registriran do junija 1989, obnovljen, prodam.
Tel.: 38-057_13192
RENAULT 11 GTL, rdeč, avgust 1986, prodam. Tel.: dopoldan (061)441-352, popoldan (064)40-162__13195
Prodam avto Z 750, letnik 1982. Pintar, Podlubnik 244, tel.:62-030 13198
Ugodno prodam Z 101, prva registracija 1977, registriran do marca 1989. Branka Kotnik, C. 1. maja 69, Kranj
13200
Prodam ohranjeno Z 101, letnik 1983. Tel: 46-081 _ 13201
Nov A 3 KL S prodam ali menjam za APN 6 ali ATX 50. Tel.: 46-169 13207
Po delih prodam Z 101, letnik 1972. Kavčič, Naklo, Polica 14, tel.: 48-268 _13208
Prodam karambolirano vozno, registrirano Z 101 super, letnik 1977. Dagarin, Suha 30, Škofja Loka 13213
Prodam JUGO 45, letnik 1983. Šilar Ja-nez, Krnica 51, Zg. Gorje 13214
Ugodno prodam Z 750, vozen, registriran. Tel: 75-504, dopoldan 13218
Prodam Z 750, letnik 1980. Tel.: 80-919 _13219
Prodam Z 101, letnik 1984, registriran do aprila 1989. Kunej Slavko, Jama 45, Mavčiče, tel.: 40-071_13220
Prodam NSU registriran do maja. Je-še, Zg. Bitnje 151, pri transofrmatorju _13222
Za 100 SM prodam obnovljeno Z 750, starejši letnik. Dušan Kogoj, Tomšičeva 98/a, Jesenice 13223 Prodam R 4 TLS, letnik oktober 1980. ogled po 15. uri. Hrastje 105, Kranj _13225
Prodam FIAT 126 P, letnik 1979 in ELEKTRONIK 90, letnik 1980 Tel : 82-371_13229
Prodam tomos 14 M, 60 cem, letnik 1981, registriran do avgusta 1989. Zupan, Blejska dobrava 53/b 13231
Prodam JUGO 45 , letnik 1984. Brane Krsnik, Brezje pri Tržiču 81 13233 Prodam DIANO, letnik 1979, vozno, neregistrirano, cena 150 SM. Tel.: 77-040_ 13234
Prodam VW PASSAT LS, XII/78, dobro ohranjen. Tel.: 77-031_13235
Ugodno prodam MOPED APN 6. Tel.:
21-716_13236
Prodam GOLFA iz konsignacije, letnik
1985. Vopovlje 5, Cerklje_13239
Prodam VESPO PX 200 E, letnik 1984 in Z 101, letnik 1979. Tel.: 83-455 13242
Prodam CITROEN GS PALLAS, letnik 1976, december, registriran do aprila 1989. Tel.: 82 897_13246
OPEL ASCONO 1,6 diesel, letnik 1983, prodam ali zamenjam za manjši avto z doplačilom. Tel.: 78-830_13249
ŠKODA 105 S, letnik 1978, 81.000 km, dobro ohranjena, garažirana, naprodaj. Bešter, Zelenica 4, Tržič, tel.: 50-406 13250 VISO, letnik 1983, motor 1100 cem ter veliko nadomestnih delov, prodam Renko, Moša Pijade 3, Kranj 13252 Prodam Z 101, letnik 1985, registriran do konca avgusta 1989, za 850 SM. Cerovski Majda, Virlog 11, Škofja Loka _13254
Prodam Z 101, letnik 1982 in JUGO 45, letnik 1982. Leper, Proletarska 6, Tržič 13255
TOMOS AVTOMATIC, izvozni mo*1 prodam. Tel.: 25-526__^
Prodam Z 101, letnik 1982. Muikli
Razgledna 15, Bled ____^>
Poceni, nujno prodam skoraj nov M PED avtomatik AD 3, opremljen, SIJ barve. Ogled vsak dan. Milojevic šo, Sr. Bitnje 109, poleg bifeja Zora^
Prodam LADO 1300 S, letnik U SORTIRNIK krompirja. Tel. Drinovec, Okroglo 1 Prodam GOLF JGLD, letnik 1984.
23-612__J3
Prodam Z 101, letnik 1975, registriran* do marca 1989. Gaberc, Mevkuš
Zg. Gorje_
Prodam Z 750, letnik 1978, registrira"1 do avgusta 1989. Čadovlje 9, G0'"^
Pete
NUC NIK/ IZRI ZAR PRI5 2AG RAR ŠTE VEN POG
INTE VlJC TEL
ŠIFF 349,
Prodam R 18, letnik 1983, karam ran. Tel.: 37-468__
Ugodno prodam FIAT 126, letnik 1$ Cena po dogovoru. Tel.: 061/768-3* dopoldne, naslednji teden popoldn^
Prodam JETTO JX, letnik junij bele barve, 18.000 km. Tel.: 78-026^
Prodam Z 750, letnik 1979. Tel.: 33J^
letnik 1978 in
bol' Proda
Prodam R 4, APN I Tržič
-330J
Prodam MOPED 14 M. Tel.: 64-323^
Prodam Z 750, letnik 1976, pravkar* gistirana. Kržišnik, Trata 40, Škofja Ji ka_ J3J
Prodam zelo dobro ohranjen
APN - 4, cena po dogovoru. Kra1*
Stara c. 13, tel.: 21-914, popoldne^,
Prodam R 4, letnik 1979. Legat, C ■
julija 48, Naklo_13B
Prodam nov JUGO 45. Dorfarje 16^
Prodam tovarniško nov tomos MATIK  3. Tičar,  Hrastje 228, tel' 36-298 v nedeljo
33JJ »žira?
Prodam Z 101, letnik 1980, garaži-, prevoženih 65.000 km. Cena 470 m
Tel.: 82-448, popoldne
33'!
Prodam JETTO, letnik 1981, lepo oh"*.
njena. Tel: 47-336_133''
Prodam GOLF diesel S, letnik 6/1-. vzdrževan, kot nov, 33.000 km. TrĆy. Kamna gorica 97, tel: 79-568 ]j> Prodam Z 850 kombi, letnik 1979. Jjj ralt Franc, Žabnica 45 133],
Prodam zelo dobro ohranjen O^f KADETT, serija B, starejši letnik. ček, Godešič 60, Škofja Loka Jj3^ Prodam GOLF, letnik 1980. Tel.: 3T Prodam R 4, letnik 1983. lnformarijefl' tel.: 28-023 ter Z 750, letnik 1981. mM macije na tel: 39-362 133*'
etnik ?201€ lev 19
Joda" Tel.: 3
Tli ^ujno
Proda SMJ
2101, *en v
5^
Proda Metiir
Tovor Proda toriai.
pfoda
Proda njovp
9i8trir 5^0(
Proda '970,
^OtOf
na. a rnar^
Nda
vrt
Na oddelku posebne prodaje v I. nadstropju po ugodni ceni lahko kupite nekatere
I konditorske izdelke, I pijače
I ribe v konzervah I vložene solate.
VELEBLAGOVNICA
nama
ŠKOFJA LOKA
'978.,
'r0da
I!l2dai Sar
Prodam OPEL KADETT, model E, let-nik 1985 za 29M. Tel. 23-739_
Prodam GOLF, letnik 1979 diesel, garažiran, dobro ohranjen. Grašič, Križe
78_13256
KOMBI Z 1300, preurejen v avtodom ali za prevoz tovora prodam tudi na obroke. Tel.: 68-718_13257
Prodam FIAT 750, letnik 1978, registriran do avgusta 1989. Tel.: 78-630 13258
Prodam Z 750, letnik 1983. Tel.: 33-700 _13264
Prodam Z 101, letnik 1982. Mujkič,
Razgledna 15, Bled_13265
Z 750, letnik 1979, prodam za 250 SM. Moste 39, Žirovnica_13267
Ugodno prodam Z 101, letnik 1978, registriran do julija 1989. Pavle Medeto-ve 18, Naklo, tel.:47-388_13268
Prodam Z 101, letnik 1981, mediteran. Kamenčić, Gorenja vas 1, Reteče
_13269
Prodam Z 101, letnik 1977. Boškan, T. Dežmana 2, Kranj 13275
LADO karavan 1300, letnik 1984, gara-žirano, registrirano do junija 1989, ugodno prodam. Tel: 25-328 13278
Prodam GOLF JGL, letnik 1981. Informacije v soboto na tel: 89-080 13279
Prodam Z 750, letnik 1974, v voznem stanju, neregistiran. Tel.: 50-553 13281
Prodam ohranjeno Z 101. Tel.: 34-945 13284
Prodam GOLF JGL, brezhiben. SuŠ^ kova 2, Šenčur_133*!;
Prodam GOLF JGL, letnik 1982, pre^j ženih 52 km ali zamenjam za cenfll.l avto. Levstikova 1, Kranj, stanova^', 18_ 1jg!
Prodam VVARTBURG limuzino, ^ i
320^ letnik 1980. Jfic
i iuuuiii    iiniuuwnu    iiinuiiiiu,   ■ —
1979 in FIAT 126 P, nov. Gregorc, £ maja 22, Kranj
Božnar, C. 4. julija 33, Tržič
Prodam FIAT 126 P 35-953
Ugodno prodam JUGO 45, letnik 19°( Milan Pintar, Praprotno 4, Selca ,e-64-342, popoldne
_J33J? paket, ugoj
GOLF diesel JGL, S prodam. Ogled v popoldanskih WIj Ponikvar, Šiškovo naselje 48, StJ^ji
če_
Prodam GOLF JXD, letnik 1985. ^
nudbe na tel.:78-277_
Prodam JUGO 45 A, letnik 1986. J6^
34-593_J#i?
Prodam KOMBI 850, letnik 1980, Jj striran do avgusta .1999 in GOLF, 1980. Krsnik, Leše 1, tel.: 51-087 Jj*^
--TrTo7''
Prodam R 4 TL, obnovljen, letni* ""jj
registriran do avgusta 1989 in Z letnik 1976. Tel.: 73-047. Ogled v sogfr
to ves dan.____JjSj
JUGO 55 A, letnik 1986, lepo ohra# prodam. Tavčar, Lipica 8, Škofja
Petek, 2.
septembra 1988
15. stran «mwmm®iaLAB
JUDIM PROSTA MESTA ZASTOP-ZA INDIVIDUALNO PRODAJO 7aIDN0 ISKANEGA ARTIKLA. JARADI IZREDNO STROKOVNEGA POTOPA DO DELA IN UVAJANJA UGOTOVLJEN ODLIČEN HONORAR
^EVILO PROSTIH MEST VELIKO,
"ENDAR OMEJENO.
P0GOJ: LASTEN PREVOZ, RESEN ODNOS DO DELA, DVOMLJIVCI NEPRIMERNI
INTERESENTE PROSIM, DA SE JA-IZKLJUČNO LE NA ENO OD ELEFONSKIH ŠTEVILK OD 9 -12 ure ALI OD 20 - 22 ure ALI NA iJ'FRO: JESEN '88. Tel.: 064/73 **9, 22 861, 51 298
. r°dam MOTORNO KOLO MZ 250 TS, S?« 1979 in prednjo HAVBO za Lado ter zadnja leva VRATA. C. žlezar-
SLIJUesenice_13354
J°dam OPEL KADETT, R 4 in trosed. vJI^Sf^Ogj_13355
H letnik 1984, zaradi odhoda v JLA, ^Oprodam. Tel: 42-820 13357 *°dam GOLF, letnik 1985, prevoženih 13359
§5;0oo Prod
km. Tel.. 35-106
s..-am BMVV 1602, letnik 1970 za 260
^Stefetova 15, Mlaka_13360
J°1. letnik 1977, prodam. Ogled mo-' n v petek in soboto. Keleman, Sav-
el, Kranj
13362
°dam R 4, letnik 1982 in električni v»iini STROJ. Radovljica, Gradniko
^Jjg^stanovanje 4 _13364
p°vorno PRIKOLICO za osebni avto °dam ali zamenjam za gradbeni ma-^gJ/Tel.: 36-568_13368
r°dam Z 101, letnik 1984. Tel.: 25-142 -____13369
[°dam GOLF JGL, letnik 1981. Vod-^jPavel, Alpska 13/5, Bled 13370 N.uino prodam R 4 TLS, letnik 1977, režiran do februarja 1989 ^-900
Tel.: 13371
,^dam OPEK REKORD coupe, letnik 8/0, registriran do 15. 4. 1989, brez °torja. Karoserija je dobro ohranje-• Ali menjam za manjši avto. Vid-
^H-Verdnika 41/a, Jesenice 13372
Tr°dam TOMOS 14 M, letnik 1987. ^89-043, popoldan_13374
loS^3"1 R 4, registiran do avgusta f^Jel.: 33-133, zvečer 13375 fOdar
Z 101, letnik 1981. . Zaloše 22, Podnart
Hajdinjak 13376
dr°dam FORD capri, letnik 1980 in vi-*eOrekorder, VHS sistem, star 1 leto. er>ajič, Prešernova 25, Jesenice
_13377
?0LF JL letnik 1979, prodam. Debe ,ak. Hrastje 184, tel : 36-594 13381
Prodam ZASTAVO 750, letnik 76, cele-JSjjili po delih. Mlaška cesta 89 Ndam 126 P, letnik 1980, cena 170 m ,n nov KAVČ trosed po polovični S?"" Tel.: 23-430 10000
13383
l97o m dobro ohranjeno Z 101, letnik 3'8. Jenko, Kocjanova 20, Kranj ^____13384
1lcdam APN 6 Meglic Marija, Golnik
^____13387
19?dam dobro ohranjen GTL 4, letnik '8 Peterman Franc, Zg. Gorje 21/a
_13388
r°dam žensko KOLO. Tel.: 79-092
_13390
-^dgrn R 5 TL. Tel.: 48-202 13392
Ur00 prodam MOTOR 14 M, letnik Burkeljc Sandi, Naselje pod hri 13394
^61, Gozd Martuljek
d'uaam z 128, letnik 1987. Ogled vsak It!!"1 Po 16. uri. Slabe, Smledniška 39,
5?i - Čirč
13395
K
|!°dam avto VW hrošč, letnik 1975.
^34^457__13400
fc°dam R 4 TLS, letnik 1983. Tel.:
j^^popoldan_13401
^dam GOLF JGL diesel, 12/82, ru-L.,ne barve, dodatno opremljen. Oze-Š^Britof 356, Kranj 13402
^.dam LADO 1600
letnik 1980, naj-ponudniku.   Tel.: 33-044, 13403
VoCeni Prodam Z 101, letnik 1978 in to-Rlrni avto OM LUPPETO 25. Velič, Sp.
*rie23
r^anTlADO
13407
/ŠOO S L, v°*enih 65.000 km. Tel.
letnik 1978, 28-645
13408
o am AX 11 TRE citroen, rdeče bar-rti^flistracija 1988 maj, v ceno9 vza-
trt    'I      tllHl      nrarlhoni       m -i* n ri i1        TaI .
5£V1 tudi gradbeni •1 '5, popoldan
material. Tel.
13416
starejši letnik. Uranič,
arska 48, Tržič P
13418
5Kdr?m 2 75°- letnik 1978- Sever. Blej fr^obrava 143_1342:
nSam FIAT 125 PZ, popolnoma fiaJeri- Janez Frelih, Posavec 64, P
3422
ob-Pod-
_13427
°darn MOPED APN 4. Tel.: 37-123
Ifc^.__ 13428
Tvdarn R 4 GTL, letnik 1986 in barvni ^ar 8 let. Tel: 42-891 13429
Sža^ R 12, dobro ohranjen. ^^St. Rozmana 11, Kranj
Karel 13432
rrorTr——--
^ori     m°Ped TOMOS 14 M po ceni- Janez Ekar- Mače 14,
jb^°r__13434
vi6°bn° Prodam FIAT 750. Mija Ivano-^°%ibelj 133 13437
lic0?"' Prodam Z 101, letnik 1976. Ško-Kr»^arian, Mlaka Oretnikova pot 2, P^L__13438
?8-8&»m JUG0 55- letnik 1984 Tel č^p^Popoldan
13441
ijffi" * svoženih
km, lepo popoldan
ohranjena.
Tel. 13449
Vit?1 TOMOS AVTOMATIK, star \°«>. Tel.: 37-116 13454
ZAPOSLITVE
Takoj zaposlim ŠIVILJO za delo v lahki
konfekciji, tel.: 45-316_13070
Zaposlim delavko za opravljanje hišnih in gospodinjskih del. Tel.: 45-316 _13071
V delo vzamem vsa ključavničarska dela ali varjenje, obločno C02 avtogen ali struženje večjih komadov. Gorenja
vas 61, nad Škof jo Loko_13121
Obrtnik! Vzamem delo na dom: vodenje knjigovodstva, delo na stroju ali pakiranje. Tel.: 62-532_13145
Sprejmem delo na dom-šivanje. Tel.:
68-173 _13173
Zaposlitve: Če ste v denarnih težavah, imate proste vikende in lasten prevoz, vam nudimo pomoč na tel.: 49-047, od 14.30 do 16. ure, od 20. do 21. ure
_13182
Iščemo KUHARJA za delo v pizzeriji. Tel.: od 7. do 9. ure tel.: 26-866 13194
Če želite honorarno delo, krasen za-služek in imate lasten prevoz, pokličite tel: (064) 33-837, popoldan 13216
Iščemo KUHARICO upokojenko za de lo v popoldanskem času. Tel.: 75-504 ___13217
Zaposliti želimo KURJAČA za centralno ogrevanje za kurilno sezono 1988/1989. Pogoji: enomesečni tečaj za kurjenje v visokotlačnih pečeh. Nagrada po dogovoru, javiti se na naslov: Hišni svet, ul. Moša Pijade 13, Kranj_ 13232
Ste ustvarjalna, kreativna, samostojna šivilja, srednjih let, oglasite se na GT Šport Tržič, Trg svobode 16, tel.: 50-697_ 13243
Za pomoč pri opravljanju zlatarske dejavnosti sprejmem v redno delovno razmerje kandidata s končano poklicno šolo in veseljem do opravljanja tega dela. Pisne ponudbe pod Zlatarstvo, Brane Pustovrh, Mestni trg 1, Škofja Loka 13245
Honorarni zaslužek nudim komunikativnim osebam. Plačilo takoj. Tel.: 39-782 13253
Išečm kakršnokoli delo sektorju. Tel.: 38-377
zasebnem 13270
Honorarno zaposlimo pridnega in komunikativnega potnika ali potnico. Delo ob vikendih. Honorar odličen. Šifra: LASTEN PREVOZ_13283
Mlajši poklicni voznik B, C in E kategorije, išče redno zaposlitev. Tel.: 24-523, popoldan_13296
Nudim ŠTIPENDIJO učencu poklicne lesne šole. Mizarstvo Ovsenik, tel.:
35-770
13356
Denar leži na cesti, le pobrati ga je treba. Če ne veste kako, imate pa avto in čas, pokličite tel.: 24-971, ob delavnikih do 10. ure 13435
Iščem sodelavca kovinarske stroke za zelo perspektivno popoldansko obrt na območju Škofje Loke Tel.: 69-342 ___13444
Mladim ambicioznim osebam nudimo HONORARNO zaposlitev na področju akviziterstva. javite se na tel.: 50-331
13453
ŽIVALI
Prodam 20-100 kg težke PRAŠIČE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka      13153
Prodam lažjo 9 mesecev brejo KRAVO. Sr. vas 6, Begunje 13181
Prodam TELICO simentalko, teden. Žeje 12, tel.: 70-312
staro en 13212
Prodam 10 dni starega BIKCA simen talca in krompir za krmo. Zmrzlikar,
Breg 5, Komenda_13227
Prodam nemške OVČARJE z rodovni kom. Tel.: 57-281_13280
Prodam KRAVO s tretjim teletom. Jama 8, Mavčiče 13282
Prodam TELIČKO in BIKCA, črno-bela, stara 10 tednov. Kuralt Franc, Žabnica 45_13320
Prodam BIKCA in teličko, težka 120 kg. Zgoša 47/a, Begunje 13325
PAPIGO z lično veliko, okroglo kletko,
prodam. Tel.; 74-078_13339
Prodam brejo KOBILO haflinger z rodovnikom. Smokuč 23, Žirovnica 13365
Prodam TELICO v 9. mesecu brejosti. Tel.: 79-093_13379
Prodam TELICI črno-belo ali križanko po telitvi. Nova vas 3, Preddvor, tel.: 45-189_13410
Prodam TELICO, staro 8 mesecev. Šenčur, Pipanova 26 13411
Prodam KRAVO simentalko v 9 mesecu brejosti. Ovsiše 18, Podnart 13412
KRAVO s teletom in PRAŠIČE 70 kg, prodam. Fujan, Hraše 5, Smlednik _13426
Prodam mlado KRAVO simentalko, dobra mlekarica v devetem mesecu brejosti Virnik, Rupa 25, Kranj 13430
Prodam KRAVO simentalko, ki bo tretjič oktobra teletila, ali po izbiri. Pre-doslje 1, Kranj 13439
KOKOŠI 5 mesecev stare, prodajamo. Beleharjeva 49, Šenčur 13442
Prodam BIKCA simentalca, starega 1 mesec. Lahovče 4 13451
(jubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je po težki bolezni umrl naš dragi
MARJAN MILATOVIČ
Od njega se bomo poslovili v petek, 2. septembra 1988, ob 16. uri iz druge mrliške vežice na pokopališču v Radovljici.
Žalujoči: žena Justi, sinova Ivan z družino in Marjan ter ostalo sorodstvo
Radovljica, Medvode, 1. septembra 1988
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec iz sektorja za kakovost in zanesljivost
MARJAN LUŽAN
roj. 1945
Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 29. avgusta 1988, ob 15. uri na kranjskem pokopališču.
Sindikalna organizacija SAVA Kranj
V SPOMIN
JOŽETU SVOLJŠAKU
Kozinovemu atu iz Godešiča
Tretje leto že mineva,
kar zapustil si nas ti,
v črni zemlji mirno zdaj počivaš.
Življenje naše je zdaj prazno,
ker tebe več med nami ni,
spomin na tebe dragi ata
pa vedno še živi.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči vsi, ki so ga imeli radi
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata in strica
MARIJANA LUŽANA st.
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in nam stali ob strani v težkih trenutkih. Posebno zahvalo izrekamo sosedom, sodelavcem, sindikalni organizaciji DO Sava Kranj, zdravnikom, pevcem in g. kaplanu.
VSI NJEGOVI
Kranj, 30. avgusta 1988
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi dragega moža, strica, svaka, nečaka in bratranca
JOŽETA SITARJA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli pisno in ustno sožalje, darovali prelepo cvetje in nam kakorkoli lajšali bolečino. Hvala govornikom za ganljive poslovilne besede, pevcem bratom Zupan za ganljive pesmi in
GD Primskovo za spremstvo.
Žalujoči: žena Olga in drugo sorodstvo
Kranj, 24. avgusta 1988
JELOVICA
JELOVICA, lesna industrija, p.o. Škofja Loka, Kidričeva 58
Odbor za kadre, izobraževanje in družbeni standard ponovno objavlja prosta dela in naloge:
1. VODENJE VAROVANJA DO
Pogoji:
— V. stopnja strokovne izobrazbe gasilske ali druge ustrezne smeri in 24 mesecev delovnih izkušenj ali IV. stopnja strokovne izobrazbe gasilske ali druge ustrezne smeri in 48 mesecev delovnih izkušenj
— izpolnjevanje pogojev 4. in 5. člena Odloka o delih in nalogah, ki so posebnega pomena za splošno ljudsko obrambo
— izpit za voznika B kategorije
2. UREJANJE DRUŽBENEGA STANDARDA
Pogoji:
— V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali druge ustrezne smeri in nad 24 mesecev delovnih izkušenj ali IV. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali druge ustrezne smeri in nad 48 mesecev delovnih izkušenj
— izpit za voznika B kategorije
3. KURJENJE VT KOTLA
Pogoji:
— IV. stopnja strokovne izobrazbe kovinskopredelovalne ali elektrotehniške smeri in 24 mesecev delovnih izkušenj na področju energetike
— uspešno opravljen preizkus znanja
4. VEC KV MIZARJEV
za opravljanje del in nalog v obratu v Kranju in Škofji Loki
Za vsa prijavljena prosta dela in naloge bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni od objave, na naslov Jelovica, lesna industrija, Škofja Loka, Kidričeva 58 — kadrovska služba. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku objave.
Ob prerani smrti ljubega moža in očeta
MAKSA KOŠIRJA
iz Preddvora 68/a
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, še posebej družinam Cvek, Zadnikar in Pangeršnik za nesebično pomoč, delovnim organizacijam Exoterm, Iskra Terminali, Elektro Gorenjske in Alpetour. Hvala g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za zapete žalostinke in govornikom za poslovilne besede. Vsem, ki ste darovali cvetje in ga številno pospremili na njegovi zadnji poti iskrena hvala.
ŽALUJOČI: žena Zofka, sinova Boris in Branko
Preddvor, 23. avgusta 1988
Ob boleči izgubi ljube
ALOJZIJE GROS
se iskreno zahvaljujem Marijinim sestram iz Predoselj za nesebično pomoč, g. župniku za slovesen pogrebni obred in cerkvenemu zboru za lepo petje. Hvala vsem za izkazano pomoč v težkih trenutkih, za izrečena so-žalja in spremljanje na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala!
Milena z družino
V SPOMIN
Dragi moji,
ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in večni mir mi zaželite!
1. septembra je nimilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš dobri mož in oče
PETER NOVAK
Grudnov ata z Jame
Odkar Te ni več, je v našem domu nastala velika praznina, v naših srcih pa trpka bolečina. Hvala vsem, ki za hip postojite ob njegovem grobu in se z lepo mislijo spomnite nanj.
Žena in otroci z družinami
mali oglasi tel. 27960
Kam za konec tedna?
Na planino Jezero, na Sedmera in nazaj v Bohinj
Saj se spominjate tistega prelepega temno zelenega jezerca, ki ga sem in tja pokažejo na televiziji ob »Sloveniji moji deželi«. Ni eno od Triglavskih sedmerih jezer, pač pa jezerce s planine Jezero. Ni težko priti tja, le 1450 m je visoko. Iz Stare Fužine v Bohinju se dvignete do Vo-garja, v dobri uri ste pri Železni-čarski koči, od tod pa imate še dobro uro in pol do planine Jezero. Tu je v Integralovi koči že drugo leto za oskrbnika Drago
Pančur, operni pevec, ki se ga planinci dobro spominjajo s Kriške gore. Tu lahko prespite, do 18. septembra bo odprto vsak dan, sobe in sanitarije so čiste in urejene, skoraj kot v hotelu. Tudi drago ni; planinec tu prenoči že za 5000 din. Dobro vas bodo postregli z enolončnico. Kuharica Marija Zaplotnik se trudi za goste v kuhinji.
Jezero niti ni premrzlo in če se boste hoteli osvežiti - izvolite.
Naslednje jutro nadaljujte pot
Srečanje planincev na Lipanci
Bled, 30. avgusta — Planinsko društvo Bled organizira v počastitev 40-letnice obstoja in delovanja društva srečanje planincev, ki bo v nedeljo, 4. septembra 1988, pri Blejski koči na Lipanci. Slavje se bo pričelo ob 11. uri s kulturnim programom, v katerem bodo sodelovali lovci rogisti, mladi planinci iz blejske osnovne šole in pevci. O društvenem delu bo spregovoril predsednik PD Bled Janez Petkoš, pomembnost planinstva v kraju pa bo predstavil predsednik skupščine KS Borut Rus. Po proslavi bo za razvedrilo gostov skrbel domači godec.
Do Blejske koče se je moč povzpeti peš od Mrzlega studenca na Pokljuki po gozdni cesti do konca nad Breznom v Medvedovi konti, od koder je do koče še dobre pol ure po planinski stezi. Peš je možen tudi dostop iz Krnice nad Zgornjimi Gorjami in iz Mojstrane skozi Krmo in čez Lipanska vratca do koče. Z avtom pa je moč od Mrzlega studenca po gozdni cesti skozi Kranjsko goro do konca nad Breznom v Medvedovi konti, ali po gozdni cesti do planine Javornik, od koder je do koče 40 minut hoda.
Iz blejskega planinskega društva še sporočajo, da bodo organizirali brezplačen prevoz obiskovalcev z avtobusom. Odhod avtobusa bo ob 8. uri in 30 minut z avtobusne postaje na Bledu. Če bo vreme to nedeljo slabo, bodo srečanje preložili za en teden.
I. J.
III. Glasov izlet
V torkovi številki smo vam podrobnejše predstavili vsebino tretjega Glasovega planinskega izleta na kate rem zopet pričakujemo, tako kot na dosedanjima izletoma, dober odziv. Tokrat sporočamo še ure odhodov. Dobimo so na kranjski avtobusni postaji ob 7.30 na postajališču za Skofjo Loko ali pa ob 8.30 na avtobusni postaji v Škofji Loki. Vabljeni!
V. B.
V škofjeloški Nami so pripravili dan za mlade sladkosnede
Veseli zadnji počitniški dan
Škofja Loka, 31. avgusta — Ko so se v sredo pod večer v Namini restavraciji zbirali malčki, pa tudi starejši šolarji in njihovi starši, je bilo videti toliko zadovoljnih obrazov, kot bi se počitnice ravnokar začele. Že precej pred napovedano uro so otroci čakali, da bodo poskusili tortice in peciva iz Zmajčkovega butika, da se bodo s starši in sošolci usedli za mizo in pogovorili, kaj vse so pripravili za prvi šolski dan.
Gotovo ne moremo reči, da se mladi Škofjeločani nimajo priložnosti najesti dobrih tortic, saj Homanova hiša ni znana le domačinom. Gotovo pa je bolj zabavno, če vedo, da je prireditev, popestrena s sladkanjem, namenjena prav njim. Če jih povrhu sprejmejo še prijazni natakarji in pesem ob zvokih kitare, potem zadnji dan počitnic hitro postane vesel. Skrbi ob šoli bo dovolj preko leta...
»Skupaj s Kompasom smo se v Nami odločili, da šolarjem popestrimo zadnji šolski dan. Sklenili smo, da jim pripravimo sladice iz Zmajčkovega butika, ker so resnično kvalitetne, poleg tega pa smo poskrbeli tudi za glasbo. Kar presenečeni smo, da je
odziv tako velik, da so otroci tako navdušeni. Tudi sicer bomo še pripravljali popestritev v restavraciji,« je povedalala Zvez-dana Česen, organizatorka gostinstva v DO Nama, Niko Bon-ča, namestnik vodje strežbe v restavraciji, pa je že ob koncu sredine prireditve imel veliko novih domislic, kako pripraviti še prijetnejše vzdušje, še pestrejše prireditve: »To je za nas prava izkušnja in zelo smo presenečeni nad takšnim obiskom. Zato bomo podobne prireditve gotovo še pripravljali, le da jih bomo še skrbneje načrtovali,« je povedal. Šolarji pa so obljubljali, da bodo še prišli.
V. Stanovnik Slika: F. Perdan
Kranj, 31. avgusta — Med mopedisti, motoristi in kolesarji je zadnje čase vse več povzročiteljev prometnih nezgod, pa tudi odvzemi teh vozil in njihovih delov niso med kaznivimi dejanji nobena redkost. To sta tudi razloga, da so kranjski miličniki zadnji počitniški dan pripravili obsežno preventivno akcijo, v kateri so ustavili 135 voznikov na dveh kolesih. 38 med njimi so jih zaradi različnih kršitev prijavili sodnikom za prekrške in 19 mandatno kaznovali. Kolikšen preventivni učinek ima lahko taka akcija, ki je tokrat zajela Planino in območje okoli kranjskega stadiona, bo do konca motoristične sezone videti na cestah. — Foto: G. Šinik
čez planino Dedno polje in Ovča-rijo ter Prode ali čez Štapce na Sedmera jezera. Če boste imeli pred seboj lep dan, se s planine Jezero povzpnite še na Pršivec (uro in pol daleč), od koder je enkraten razgled na Bohinj in vse hribe. Lahko pa zavijete tudi na najlepšo našo planino - Laz, kjer se dobi skuta, sir, kislo mleko.
No, če le morete se na Sedmera triglavska jezera spustite čez Štapce. Obe jezerci in kočo imate tik pod seboj. Mimogrede ste pri koči in pri oskrbnici Zinki, ki ne more skriti veselja, da bo vendarle koča enkrat temeljito prenovljena in povečana. 65 novih ležišč ima. 25. septembra bo uradna otvoritev in pravi praznik slovenskih planincev. Prisrčno vabljeni tudi takrat!
Le dodobra si odpočijte pri obeh prelepih zelenih jezercih, kajti pot do doline je še dolga. Do Komne je skoraj 3 ure in s Komne v Bohinj spet uro in pol. Če bi se odločili za Komarčo, vedite, da si z njo pot sicer nekoliko skrajšate, vendar je huda strmina potem do slapa Savice. To je ena najlepših planinskih poti pri nas in če le morete jo prehodite. Še in še se boste nanjo vračali. Spodaj pa, če bo le vreme, si dajte duška v Bohinjskem jezeru. Zaslužite si dobro, dolgo plavanje. Kot prerojeni boste šli potem domov. No, tudi vrček piva si smete privoščiti pri Rožiču. Tudi tega ste si pošteno zaslužili!
D. Dolenc
Tekmovanje gasilcev šoferjev
Preddvor, 1. septembra —
Gasilsko društvo Preddvor bo priredilo jutri, 3. septembra, v obratu Jelovice v Preddvoru tekmovanje gasilcev šoferjev v spretnostni vožnji za prehodni pokal občinske gasilske zveze Kranj. Na tekmovanje so povabili šoferje z 132 gasilskih društev. Srečanje ne bo imelo le tekmovalnega značaja, ampak tudi družabnega. To je prvo tovrstno tekmovanje pri nas. Po tekmovanju ob 20. uri, bo veselica, na kateri bo ^gral ansambel Lojzeta Slaka.
J. K.
Glasba in šport
Bled, Bohinj, 1. septembra —
Ta konec tedna na Gorenjskem ne bo veliko turističnih in zabavnih prireditev. V petek zvečer, 2. septembra, bo na blejskem otoku večer komorne glasbe. Na orgle bo ob 20. uri igral Hubert Bergant. V soboto, 3. septembra, bo večerni promenadni koncert na Jezeru s pihalnim orkestrom Jesenice, v nedeljo ob 8. uri pa se bo začel turistični turnir v tenisu na igriščih v Zaki. Edina večja prireditev, ki jo ta konec tedna pripravljajo na bohinjskem koncu, pa bo nedeljsko srečanje borcev Jeseniško bohinjskega odreda ter planincev. Ob 11. uri se bodo zbrali pri planinski koči na Uskovnici.
V. S.
Z
GLASOVA ANKETA
3
CEN
Kam plove gorenjska partija?
vi
Pripravili smo anketo o mladinski organizaciji, sindikatu... zvezo komunistov pa smo zadnje čase kar malce zanemarili. Odtod tudi odločitev, da postavimo vprašanja, ki se nanašajo na (ne)aktivnost posameznih partijskih celic sirom Gorenjske. Poznate sekretarje občinskih komitejev ZK, v kolikšni meri gre gorenjska partija v smeri »socializma po meri ljudi«?
Znane so neštete popisane pole časopisnega papirja, posneti radijski trakovi in televizijski filmi o avantgardni organizaciji zgodovinskega porekla. »Primer ZK«, kot bi ga verjetno označili posamezni senzacionalisti, je tako kot vse sila večplastna zadevščina. Nimamo namena operirati s Slobodani, Stipeti, Milani ter delati takšne in drugačne primerjave, naša želja je veliko skromnejša. Ostajamo namreč v našem domačem gorenjskem okolju in se sprašujemo po resnični aktivnosti ter smeri naravnanosti posamezni partijskih celic. Gre seveda zgolj za izsek razmišljanj štirih naključnih sogovornikov, podrobnejša (novinarska) analiza dejavnosti ZK na Gorenjskem pa bi mogoče morala najti mesto v eni izmed prihodnjih številk...
Marija Kloar iz Kranja: »Za sedanji čas težko komentiram, ker sem se kot upokojenka v veliki meri izolirala od tega. Če pa govorim za tri, štiri leta nazaj, je partija še imela neko vlogo, vsekakor sem jo čutila. Mislim, da je takrat imela vsepovsod svojo ^ m \ besedo, skoraj pri vseh '** odločitvah, nisi je čutil,
ampak bolj slutil.«
Jože Marjek-Joco lZ Kranja: »Če naj bi bila
partija to, kar v deklar3' cijah in sklepih piše, P0' tem bi jo morali bolj CU' titi. Če poznam kran]' skega in gorenjskega sekretarja ZK? Seveda Mervič in Bavdek, sled' njega poznam že od ne-kdaj, ko je bil še mladij ski funkcionar. Partij' ska aktivnost je še ved' no bolj usmerjena v tovarne namesto v kraj^ vne skupnosti, čemur se praktično ne posveča pozornosti.«
Jernej Košnjek iz Brtt0'
fa: »Tudi za Kranj & njegovo ZK bi verjetitf veljalo, da je danes boli za silo. Ko gledam z8 deset, petnajst let nazaj* so posamezne partijske organizacije bolj delala Če bi bili kranjski k0! munisti res aktivni, ^! se o njih zanesljivo tud' več slišalo. Trenutno ne poznam ne kranjskega ne gorenjskega sekretarja ZK, sicer pa sem j"1 včasih poznal. Mogoče se premalo pojavljajov javnosti.«
V. Beštef Foto: G. Šinik
V Stari oselici kljubujejo razdejanju
Voda nam je vzela cesto
(
Stara Oselica, 31. avgusta — Razdrapana pot od Topličarja na Srednjem Brdu proti Stari Oselici šen vorno priča o neurju, ki je pretekli teden pustošilo tu gori. Potok Oselščica, ki jo izpod Ermanovc*" mo domačij ubira v dolino, se še ni docela vrni1 v staro strugo, cesto tja gor do Klemenčiča pa je odneslo. Veliko dela bo še, preden bo avto peljal do zadnje domačije.
Ljudje iz Stare Oselice so strahoma in nemočni gledali, kako jim razbesnele vode spodjedajo cesto, nanašajo pesek in zemljo na dvorišča, požirajo pridelek, zasipajo mostove, hudourniki pa, ne meneč se za struge, zalivajo njive, travnike, kleti... Od 1926. leta, ko je velika po-vodenj odnašala mostove po Poljanski dolini, pravijo, da ne pomnijo takega razdejanja. 80-le-
2
v« m< pn tal ka de
Ija ga
in tisi Prt no-
sn zl< ne za da a ( lec na ki za
Ivanka Galičič iz Stare Oselice nam je kasneje povedala, da so njene sodelavke iz Alpininega obrata v Gorenji vasi zanjo zbrale 480.000 dinarjev, pomoč v nesreči pa so ji obljubili tudi v tovarniškem sindikatu.
Eskad Salkić iz ljubljanskega podjetja za urejanje hudournik0* n
teden z bagrom odriva nanose po neurju.
tni Janez Špiček, ki nam je postregel s takimi spomini, je ob našem obisku skupaj s sinom Jožetom odstranjeval naneslo zemljo z domačega dvorišča in mimovodeče ceste ter izsekaval drevje, da je delavec ljubljanskega podjetja za urejanje hudournikov z bagrom mogel v breg. Še kak mesec bo treba, da bo promet tu gori spet normalno tekel, so dejali domačini, ko so nam kazali nekaj kilometrov razdejanja. Najprej bodo Osel-ščico spet speljali v staro strugo
Odrezalo mu je prsta   Vrgel jo je z balkona
Kranj, 31. avgusta — 29-letni Milan Balažič iz Voklega se je ponesrečil pri delu, ko je v tozdu TAP v kranjski Savi odpravljal napako na mešalni liniji. Stroja ni izklopil, izkoristil je kratek trenutek, ko je linija stala. Ko pa je snemal verigo, se je stroj avtomatsko vklopil, tedaj pa je bilo že prepozno, da bi umaknil roko.
Nenadoma pred avto
Bohinjska Češnjica, 29. avgusta — V bližini žage na Bohinjski Češnjici se je pripetila nesreča, ker je 7-letni Andrej S. izza traktorske prikolice nenadoma stekel na cesto. Deček je bil namreč ušel z njive, kjer je bil s staro materjo, nato pa se je obešen na zadnjo stran traktorske prikolice peljal s traktoristom Janezom Markljem. Ne da bi pogledal, je skočil z vozila na cesto, tik pred avto Jožice Šmitek, ki ga je zadel, da je obležal hudo ranjen.
Radovljica, 31. avgusta — Mirko Peternelj, star 47 let, iz Radovljice se je ponoči bržkone vinjen v spremstvu Majde Vidic, stare 35 let, iz Kamne Gorice vrnil domov. Tam je žensko začel pretepati in brcati, slednjič pa jo je vrgel še s štiri metre visokega balkona. Hudo ranjena je Vidi-čeva obležala na dvorišču.
Štirje ranjeni v trčenju
Škofja Loka, 29. avgusta —
Popoldne se je v križišču Stari dvor v Škofji Loki zgodila nesreča, ki jo je zakrivil voznik Tehni-kovega kombija Ismet Hadžič, star 28 let, iz Cazina. V ostrem ovinku ga je zaradi brezglave hitrosti zaneslo, zapeljal je na levi vozni pas in silovito trčil v osebni avto 54-letnega Janeza Čar-mana iz Form. Poleg Čarmana so bili v nesreči ranjeni tudi njegovi sopotniki.
D. Ž.
(ob neurju je kar ušla iz »ojnic«), s ceste odstranili nanose, nato pa utrdili, da bodo Oseličani spet lahko vozili po njej.
Tja gor h Klemenčičevim je bila makadamska pot poprej primerna za osebne avtomobile in tovornjake. Prav dan pred neurjem so gospodarju pripeljali material s tovornjakom. Z avtobusom, s katerim mladi Jakob Klemenčič vozi delavce in šolarje v dolino, pa že prej niso mogli.
»Tudi traktorsko pot, ki od naše hiše vodi navzgor v hrib, je odneslo, pa cesto na drugi strani, tako da smo zdaj docela odrezani od sveta. Niti krompirja ne moremo pripeljati. Vsaj še dva tedna bo tako, preden odstranijo navlako iz struge in s ceste in le-to utrdijo,« je povedal Klemenčič, ki je bil z družino ravno na poti v dolino - peš kajpada, saj z avtom še lep čas ne bo mogel na razdrapano cesto. »Za popravilo je menda na voljo okoli 800 starih milijonov, a bo komaj dovolj za odpravo neznanske škode, ki jo je tu gori
Bi
0ne tem 6Put ^rist
Nva
naredilo neurje. Škoda, kef ^ t^' jevna skupnost Trebija, k*^ sodimo, nima drugega de^ tej^
80-letni Janez Špiček, Ho* po domače, ne pomni neufr bi napravilo toliko škode
kot tistega, ki ga dobi za *jJ|Wl Ce bi bil tod kak industj ^
	
	
> 3> -	
	
	•   % &
	;.J|j| (
P«
obrat, bi si kraj laže pomalr „ odpravi posledic vodne u]'lT' ( 40{ft
Najbliže vodi, a še ved^j k^.c volj stran, da ob običajnoj ževju ne pride do kleti, Je. Ji , čeva hiša. Doslej voda n^^t)'^,^. bila tako visoka, da je ne ,g p moč preskočiti, tokrat pa ji rasla zalila klet, starega • ^ Jil wagna (znan nam jez nas ff( ce ene prejšnjih številk G0^ skega glasa) je plaz dobe* ( zakopal, zasulo je dvoriš?'fi vrta je voda kar odtrgala 1 | drapala krompirjevo njiv ' v bi bili vedeli, bi hišo
zava^
tudi za primer vodne UJ
potožila Galičičeva gosp^j ki se je pravkar vrnila
Va vi
Klemenčičeve je tako rekoč odrezalo od sveta. Zasuta cesta jim ovira vsakdanjo pot v dolino.
Loke, kjer se je s kmetfjs* speševalcem pogovarjala ij, dournikih, ki se zlivajo na vo zemljo. d k.