PRIMORSKI DNEVNIK fcftnlna SSSSTVSSr - Cena 30 lir Leto XVI. • St. 113 (4576) TRST, sreda 11. maja 1960 Poslanska zbornica in senat Tambronijeva vlada bo morala odgovoriti na škofovo žalitev upravne oblasti v Bariju V senatu se danes nadaljuje diskusija o vladnem zakonskem osnutku, ki predvideva denarno odškodnino po krivem obsojenim osebam - Nenni na tridnevnem obisku v Londonu Deželna vlada Trentinske-Gomje Poadižje podala ostavko (Od našega dopisnika) — Danes ob 17. uri se je nadaljevalo za-poslanske zbornice. Na dnevnem redu je bilo OU Vnroeoni nrotairm lero intrnoo-o 7nor>oio MoH -- 30 vprašanj pretežno krajevnega značaja. Med “°lj splošnega značaja je vredno omeniti pred-dile -J1’ 111 sicer zadevo hudih nesreč, ki so se dogo- I Prt gradnji »avtostrade Sonca», zadevo šolskih uč-zadevo programov za polaganje mature soljenjih šolah, učiteljiščih in tehničnih srednjih jovortf1?0. vprašanje je od-ieio državni podtajnik za socialno skrbstvo ki je zaS°tovil Vrjg da se vsa dela tiari,P°d kalnim in strogim m> in da so 0(3 bj* ^-ga !957 do decem- 8|' j*"08 izvršili 758 inšpek-2L«idaii - 'TOtovii- »f347 Predpisov in !jdev 641 prekrškov. Kar J(| ® kolplrf ivrnrv rtooropo s kolektivno nesrečo, bfj pripetila 24. okto- { in pri kateri so k Jvci izgubili življenje, oblast imenovala Uvedencev, ki naj u-todrio Zaka3 se Je ogrod-le Ho g, v^r^anje, zakaj pogo- jni učne knjige, kar ’ Vilno ,revuejše st,arše s šte-14 Dr„ Zln°. ie podtajnica »i dei?,Veto poslanka Badalo- jgo' ’ da to vprašanje že na ministr-a so že z okrožnico z dne 24. febr. do- Je ji .9* morajo izbrane uč-ji1®* veljati za celoten a J. da iiP. ;~ « samo -1'11 ie mof menia' t dirt~i_v. Primeru utemelje-Nog«, stičnih in pedagoških H j°\- Z isto okrožnico so da je treba pri učnih knjigah ?iSe- ®dnost onim, ki so ce- 5° DoS-tem Pa da ne sme-na okoliščino, da .L laiai« V na okoliščino, aa «5® hla„ ,®°lski patronati, šol-^iiitj, ga3ne, ki pomagajo rev- Nof’ pa bo " pa t novi načrt o ure- bo še izdatnejša, ko Cl,i 5«iren novi načrt o ure-!ag0 v t-va 'n bodo na raz- KoV- Veaja sredstva. )^etku • ie na vprašanje o »aia >«!n. kriterijih uveljav-^Dgfjjnjnistrskega dekreta o !• h« ^ Za nnlnrfonio motil. »' n» *"• za pologanje matu-v'išlon!® j šolah poslanka !* ». dejala, da bodo no- * C Proa. uejala. da bodo no-? * iu«fami postali obvezni i dvaioi* in da jih bo- Postopno. Kar za- * * rad L Potopno. Kar zali* dlat,, • no revizijo siste-IPhianJ^hetnih izpitov, se to ih? v 5 Proučuje in so s čjhl B?yezi imenovali v o-Ii^ktor s.Vetnega ministrstva jdkvjj.^8* za državne izpite, ? Poav«. ga inšpektorata pa. frouf^ino komisijo, ki tešit« ln Predlaga ustrez-t*„. ? toga vprašanja. Jjt»nn ^-e k>ilo zasedanje ln preloženo na ju-IJSUnT _ob 16.30,, ko bo fiti *l0' ?‘k zbornice Leone i-C" ga«ii?e,n govor ob 100-let-tisočih dinske »Ekspedici- e sestal tudi se-a je »> Na ?e.jc sesiai iuai {bl^^nilr zasedanj li * Drli; senata Mer?« škodnine, kdor je bil oproščen pri reviziji procesa, na osnovi razsodbe kasacijškega sodišča ali pa pred sodiščem, kjer se je razprava obnovila, pa osnutek manjšine razširja pravico do odškodnine tudi na primer pripora, če je bil obtoženec na razpravf popolnoma oproščen. V diskusiji o teh dveh predlogih zakonskega osnutka o odškodnini žrtvam pogrešnih obsodb se je neodvisni mo-narhist_ Massari izjasnil za socialistični predlog, pri čemer je zlasti poudaril počasnost i-talijanske justice. Senator KD Romano Antonio je zagovarjal Gonellov osnutek in spregovoril nekaj besed v obrambo italijanskega sodstva, komunistični senator Capalozza pa je podprl socialistični predlog. Nato je bila diskusija preložena na jutrišnji dan ob 16.30. V zvezi z incidentom, ki je nastal v Bariju ob priliki slovesnosti mestnega patrona sv. Nicole, ko je škof Nicodemo na javnem trgu dejal, da predstavniki občine (ki jo upravlja sedaj socialistični župan) niso dobrodošli na slovesnosti, so socialistični poslanci Sca-rangella, Lenoci, De Lauro Matera, Guadaluji in Bogoni zastavili vladi vprašanje, kaj meni o «resnem incidentu, ki ga ie povzročil nadškof v Bariju z besedami, ki jih je izrekel pred množico okrog 100.000 ljudi proti županu in demokratični upravi mesta«. Socialistični poslanci nadalje podčrtujejo, da te neverjetne zjave niso bile izrečene v cerkvi, ampak na javnem trgu med slovesnostjo, katere so se že od nekdaj udeleževali občinski upravitelji vsakršne politične barve, tudi izrečni protiklerikalei in ateisti Ob aključku poudarjajo, da si je predsednik vlade bržkone na jasnem, da to ne pomeni le žalitve občinske uprave in vsega prebivalstva v Bariju, ampak predstavlja hkrati nedopusten napad na suverenost demokratične oblasti in zadeva načelno vprašanje odnosov med državo in cerkvijo. Podobno vprašanje je socta-listični senator Šansone postavil vladi v senatu, pri čemer se poudarja, kako misli vlada zavarovati prestiž tistih italijanskih državljanov, ki predstavljajo na raznih stopnjah državno oblast. Šansone hkrati vprašuje, če vlada ne namerava poslati po redni diplomatski poti takojšen pro- senata Merzagora govor v zve- I -“uisso epopejo na h ^bierTi v ^uzni Italiji, ki . konec burbonske-l*le*ihči*« dveh Sicilij in S11 U ie*teh Pokrajin k 1- Besedam Mer- IJJ-. UjjtUJjl le v imenu vlade 4il Se •^'"ister Angelini, W.Prea Merzagora spom- Mar umrlega scna- (h^etti Camio, senator b °l>eii Pa bivšega senator- i - l|i*kons? Prešli na diskusijo >lS?«kihe-m °snutku in dveh Predlogih, ki sta jih '»k * in « senatorja Picchiotti (jf°Da Q e°8visni socialist Ce-!li» inih °dškodnini žrtvam L «k je ?bsodb. Zakonski o- Sn^lansiH1*? ČaS°m pred' Plin". zbornici pravo- isa! m anski zi 4i(,^0fni„lster Gonella in ga j'MjtJ?lCa tudi - - - i»Jlster‘*r? tui«*'Udih Pogrešnih ob-W.e.4njjk ,se primerili v teh dl asih. ko se je iz-* l-be i, s°. obsodili na dol- * 1- 6 kn ■ oosodiu na aoi-IvjVlitii „ n> Povsem nedolž- L Vii)< * SO i> _________________________________ i.. k JPili, v javnem mnenju Sl^bo i-ko Prahu, da je bi- Jl,0 A* frsicaitu, Utt JC- Ul- 1 Oiii*vljan • mPrej pristopiti k f » k- žrtvam pogrešnih pogrešnih j.°sedanje norme gle- Od u 1 Obsf a min u Ira-znn. ,'4'i. Postli« ? ajai° v kazen- i4ht °re °Pn*ku, določajo le. (kd/v<»ti ,f0 krivem obsojeni o T.raviSno denarno od- Sk Pa' H-Irezna ustavna do- b;Jabteva izrecno, da ti.' ti«, n tihi Pop”«:1,1 z zakonom dolo-!% Za Dri ln uafin odškod-.. . . 'l1V ^ameVf6 Pogrešnih ob- ^thl^Po «Sudaj odškodnina za 'š rtv* knt db° postavlja po fl?0 Subjektivni) nravi- (5l° o|i,«iubjektivna pravi-V,Vk°dnine. S?.ka ,i. ko|Inine je bila po Pab°,rnica 'glasna, . L8.!*se dve po. v v*čln aagovarUja“ prVd i‘Sll r A. riemokristjanski \s]Mčni 2ara, drugo pa so-ob« senator Picchiotti. \>jQ a gre v bistvu za ek «,^azl,ko; medtem ko a- mir|istra Gonelle do- test vatikanski državi zaradi žalitve župana in zaradi kršitve lateranske pogodbe, da bi se podobna protizakonita in izzivalna dejanja več ne ponovila. Politični tajnik Moro se je po incidentu odpeljal v Bari, kjer je imel razgovor s krajevnimi voditelji KD, hkrati pa je obiskal tudi nadškofa Nicodema. Kaj sta si povedala, in kakšen je bil rezultat njunega pogovora, ni znano. Predsednik vlade Tambroni je imel krajši razgovor z voditeljem italijanskih monarhi, stov (PDI) Covellijem. Kaj Tambroni išče, ni težko uganiti. Nenni je danes zjutraj odpotoval z letalom v London, kjer bo imel vrsto razgovorov z vidnejšimi voditelji laburistične stranke. V Londonu se bo zadržal tri dni. Na Inštitutu za mednarodne zadeve je imel danes konferenco o »italijanski politični panorami«, katere so se mogli udeležiti samo člani zavoda. BOČEN, 10 — Deželni svet avtonomne dežele Trentinska-Južna Tirolska je danes z večino glasov odobril resolucijo o nezaupnici, ki so jo proti odboru KD predložili socialistični svetovalci. Za nezaupnico so glasovali svetovalci PSI, K Pl, PSDI, PLI, MSI, SVP in Trentinsko tirolska ljudska stranka, skupaj 27 svetovalcev; proti nezaupnici pa je glasovalo le 21 svetovalcev KD. Do nezaupnice je prišlo zaradi tega, ker so svetovalci SVP odrekli podporo enobarvnemu upravnemu odboru KD. Po tem glasovanju je predsednik deželnega odbora odv. Odorizzi sporočil ostavko u-pravnega odbora. Predsednik deželnega sveta dr. Magnago (voditelj SVP) je izjavil, da se bo deželni svet sestal čez 14 dni, da bi izvolil nov upravni odbor. Po dvanajstih letih imamo tako v deželi Trentinska-Južna Tirolska prvo vladno krizo. Položaj je toliko bolj resen, ker je SVP izjavila, da ne namerava sodelovati pri obnovi Protest sovjetske vlade Washingtonu zaradi vohunskih poletov nad ZSSR Moskva bo obvestila o incidentu OZN - Omogočen bo razgovor pilota s predstavnikom ameriškega poslaništva MOSKVA, 10. — Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko je izročil danes ameriškemu odpravniku poslov protestno noto v zvezi s sestreljenim ameriškim letalom. V noti je med drugim rečeno, da bo ameriški pilot Francis Powers sojen na podlagi sovjetskih zakonov. Sovjetska vlada odločno protestira pri ameriški vladi proti temu napadalnemu dejanju ameriškega letalstva in opozarja ZDA, da bi v primeru ponovitve takih incidentov bila sovjetska vlada pripravljena sprejeti povračilne ukrepe, za katere bi odgovornost in posledice padle na nekorektne vlade. V noti je dalje rečeno, da »sovjetska vlada ni mogla pustiti nekaznovano očitno kršitev meja sovjetske države«, ter da so letalo sestrelile sovjetske raketne enote na področju Sverdlovska. Dalje je v noti rečeno, da je bilo na podlagi proučitve vseh podatkov, ki so padli v sovjetske roke, neoporečno ugotoviti, da vladne koalicije s KD. Ni iz- j je letalo pripadalo ZDA in da ključena komisarska uprava I je stalno pripadalo oporišču in razpis splošnih volitev v I v Turčiji ter je bilo poslano roku treh mesecev. I skozi Pakistan v Sovjetsko A. P. I zvezo s sovražnimi nameni. ■■■■■■■■iiiriiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiimiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiniMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiimiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi Aktivne priprave v na bližnjo konferenco med na j višjimi Mac Millan je odgovoril na pismo Hruščeva - Eisenhowerjeva posvetovanja z Nixonom in Herterjem - Danes tiskovna konferenca predsednika ZDA - Optimistične izjave francoskega predstavnika - Hruščev bo povabljen v London? WASHINGTON, 10. — Predsednik Eisenhower je i-mel danes delovno sejo v Beli hiši skupno s podpredsednikom Nixonom in z državnim tajnikom Herterjem v zvezi s konferenco najvišjih. Po sestanku je Herter zapustil Belo hišo, Nixon pa se je razgovarjal še pol ure z Eisenhowerjem. Nixon se je udeležil delovne seje po Eisenhowerjevem sklepu, da ga bo v Parizu nar domeščal podpredsednik, če se bo konferenca zavlekla. Bela hiša je danes javila, da bo Eisenhovver imel jutri popoldne običajno tedensko tiskovno konferenco. C. Herter, ki se mora udeležiti v Parizu sestanka zunanjih ministrov ZDA, Velike Britanije in Francije še pred konferenco najvišjih, bo odpotoval iz Washingtona v četrtek. Ameriški poslanik v Moskvi Thompson je že odpotoval z letalom iz Moskve v Pariz, kjer bo navzoč na konferenci najvišjih. Britanski poslanik v Moskvi bo odpotoval jutn v Pariz, odhod francoskega poslanika pa ni bil še določen. Iz Londona pa javljajo, da je Mac Millan danes popold-dne odgovoril na pismo Hruščeva v zvezi s konferenco najvišjih. Vsebino odgovora niso objavili in poudarjajo, da minimumu m umi ........................................................................ gre zg osebno dopisovanje, ki mora ostati tajno. V britanskih uradnih krogih pravijo, da govori pismo Hruščeva Mac Millanu med drugim o postopku na konferenci najvišjih. Pripominjajo tudi, da Hruščev zagotavlja, da incident z ameriškim letalom ne bo vplival na potek pogajanj na konferenci. Zatrjuje se, da omenja pismo tudi druga vprašanja. V Fo-reign Officeu izjavljajo, da se aktivno pripravljajo na konferenco najvišjih in da pričakujejo, da bo konferenca trajala približno en teden. v camu je predstavnik francoskega zunanjega ministrstva izjavil, da so kljub incidentu z ameriškim letalom ugodni znaki glede konference najvišjih. Predstavnik je dodal, da je mnenja, da incident z ameriškim letalom ne bo imel hudih posledic za konferenco in da so «na obeh Kdo bo prevzel nase jamstvo proti novim primerom Powers? Vukmanovic o pravicah jugoslovanskega delavstva (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 10. — Jugoslo- vanski tisk je, podobno kot ostali svetovni tisk, zadnje dni dal veliko publiciteto spo. ročilu Nifcite Hruščeva o sestrelitvi ameriškega letala na področju Urala in odmevu, ki ga je ta vest povzročila v svetu Jugoslovansko časopisje in’ uradni krogi so se do danes vzdržali vsakega komentarja, toda kljub temu je bilo jasno, da jugoslovanska javnost soglaša z večino svetovnega javnega mnenja, da bi ta dogodek lahko imel negativne posledice na sestanek na najvišji stopnji in na odnose med Vzhodom in Zahodom sploh. Te zaskrbljenosti ne skriva niti nocojšnja «Bot-ba» v svojem komentarju, čeprav istočasno izraža upanje, da bo na konferenci v Parizu kljub »pustolovskemu« poletu »ameriškega vohunskega letala« prevladala državniška modrok in da bodo štirje državniki na svojih sestankih imeli pred očmi samo koristi miru Drugačno ravnanje, bi bilo po mišljenju »Borbe« nepopravljiva napaka. »Prav primer kapitana Po-wersa, ki so ga, piše »Borba«, poslali nad Sovjetsko zvezo tisti ki niso zainteresiram za pomiritev, za popuščanje napetosti v svetu in za odstranitev nezaupanja med velikimi silami, nalaga, da se se uporneje kot prej razgovarja deluje v smeri odstranitve medsebojnega nezaupanja in rešitve vprašanj, ki ogrožajo mir. Primer kapitana Powei> sa je dobil ogromno publiciteto, toda vse se je relativ-no mirno končalo». «Kak nov ima pravico do od- primer Powersa bi lahko brez velike publicitete končal tra- gično za mir« zaključuje »Borba«. »Kdo lahko prevzame nase odgovornost, da ne bi v tem trenutku storil vse, da se to ne dogodi?«. Predsednik centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozar Vukmanovič je včeraj na Kongresu sindikatov komunalnih in obrtnisKin delavcev Jugoslavije med drugim govoril tudi o mednarodnih odnosih jugoslovanskih sindikatov in poudaril, da sodelovanje z jugoslovanskimi sindikati zavračajo kitajski in albanski sindikati z izgovorom ,da so jugoslovanski sindikati agenti ameriškega imperializma, ameriški sindikati pa s trditvijo, da so jugoslovanski sindikati komunistični. Vukmanovič se je dotaknil nedavno objavljenega članka direktorja oddelka za mednarodne odnose ameriških sindikatov Mihaela Rosa in njegove trditve, da jugoslovanski delavci nimajo pravice na kolektivni sporazum in pravice svobodnega združevanja in pravice do stavke. Vukmanovič je pobil nesmiselne trditve Rosa z ugotovitvijo, da svobodno izvoljeni zastopniki delavskih kolektivov razpolagajo danes v Jugoslaviji s 74 odstotkov skupnih sredstev »Razumem, je izjavil Vukmanovič, da morajo delavci v kapitalistični Ameriki stavkati in se boriti za stavkovno pravico, toda ne morem razumeti, zakaj bi oni stavkali v Jugoslaviji kjer sami odločajo o razdelitvi sredstev«. pirju, je predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije ugotovil, da so piavice delavskih svetov in kolektivov z zakonom zajamčene in da te pravice niso omejene niti z družbenim načrtom niti z raznimi pooblastili direktorjev podjetij. Vukmanovič je nadalje poudaril, da je točno, da je Jugoslavija pred vojno s 100 dolarjev nacionalnega dohodka na prebivalca bila med najboj zaostalimi v svetu, danes ima Jugoslavija 360 dolarjev nacionalnega dohodka na prebivalca a 1965. leta bo nacionalni dohodek na prebivalca dosegel okrog 600 dolarjev. «l’o je velik napredek, ki je bil dosežen prav s sistemom delavskega samoupravljanja«, je ugotovil Vukmanovič. B. B. straneh nudili zadostne dokaze dobre volje, kljub incidentu, in to nam daje upati v ugodno konferenco«. Predstavnik ni hotel komentirati incidenta z letalom in je dodal, da pismo, ki ga je poslal Hruščev včeraj de Gaullu, izreka upanje, da bodo nedavnim razgovorom, ki jih je imel s francoskimi voditelji, sledili pozitivni rezultati na konferenci najvišjih. Ameriški tednik «News Week» trdi, da bo Mac Millan povabil Hruščeva, naj pride na obisk v London proti koncu jeseni ali v začetku pomladi Revija dodaja, da je Mac Millan naklonjen konferencam najvišjih, ki naj bi bile »približno vsakih devet mesecev z izmenjavo individualnih obiskov posameznih voditeljev v intervalih.« «»— - V slepi ulici konferenca Commonwealtha LONDON, 10. — Južnoafriški zunanji minister Louw je predstavnikom tiska izjavil, da ne misli ustvariti precedensov, kar se tiče diskusije o notranjih zadevah Južne Afrike na konferenci Commonwealtha. Dodal je, da je »angleški tisk objavil netočno verzijo o včerajšnjem sestanku«. Trdil je, da je sam sklical včerajšnji sestanek, češ da je hotel na njem razpravljati o včerajšnji izjavi malajskega ministrskega predsednika Rahmana. Rahman je sinoči po britan ski televiziji izjavil, da bo zapustil konferenco Common-vvealtha, če bo južnoafriška vlada še dalje odklanjala diskusijo o plemenskem razlikovanju. Na včerajšnji seji konference Commonwealtha je prišlo do živahnega prerekanja med Rahmanom in južnoafriškim zunanjim ministrom. Mac Millan je včeraj zjutraj dal pobudo, da se plenarna seja spremeni v ožjo in tajno sejo, na kateri naj bi sc ministri izrekli, ali naj se v imenu človeških pravic v končno izjavo konference vključi obsodba politike ple- Festival v Cannesu Na trditve Rosa, da imajo jugoslovanski delavski sveti samo določene pravice na pa- CANNES, 10. — Na festivalu v Cannesu so danes predvajali Fellinijev film «Sladko življenje«, ki je bil eden izmed filmov, ki jih je vodstvo posebej povabilo na festival. Predvajanju so prisostvovali režiser Fellini ter njegova žena Giulietta Mašina, Ivon ne Forneaui ter Marcello Ma-stroianni. Sicer pa je bil na sporedu Se bolgarski film «Parvi urok» (Prva lekcija), ki ima za zgodbo ljubezen med mladim revnim delavcem in bogato Študentko v (asu okupacije. Medtem ko v začetku vleče drugega k drugemu, začneta pozneje vedno bolj čutiti razredno razliko med seboj in na koncu se sploh ločita. menskega razlikovanja, ali pa naj se pripravi glede tega čena izjava. Mac Millanova prizadevanja niso imela uspeha in ministri se niso mogli sporazumeti. Zvedelo se je samo, da je južnoafriški zunanji minister zahteval navodila od svoje vlade. V britanskih političnih krogih izjavljajo, da vlada na konferenci velika napetost. Da-vi ni bilo plenarne seje zaradi seje britanske vlade. Popoldne pa so govorili o u-stavnih zadevah. «»—— Eisenhower obišče Singmana Rija WASHBNGTON, 10. — Pred-sednik Eisenhower in njegova žena bista odpotovala 22. junija iz Tokia v Seul na enodnevni obisk na Južni Koreji. Eisenhower se bo v Seulu sestal z bivšim predsednikom Singmanom Rijem. To je danes sporočila Bela hiša, ki je objavila tudi program Eisen-hovverjevega potovanja na Ja- junija v Washingtonu z Ei-senhovverjem na »neuradnem razgovoru«. «»-------- Zarota v Gvineji RONAKRI, 10. — Ljudsko sodišče v Gvineji je danes obsodilo na smrt 19 oseb, od katerih 8 v odsotnosti, 21 o-seb na 15 iet prisilnega dela, eno pa na 20 let. Vsi obsojeni so kovali protirevolucionarno zaroto, pri njih so našli orožje in strelivo. Seku Ture, predsednik republike, je vse to povedal na sestanku aktivistov demokratične stranke. Hkrati je zahte val ustanovitev posebnih nadzornih odborov. Izjavil je tudi, da so mu afriške in arabske države, kakor tudi kitajska vlada, obljubile, da bodo priskočile na pomoč Gvineji v roku 48 ur, če bi imperialisti Gvinejo napadli. __«#------ Prof. F. Ippolito na obisku v FLRJ «Točni podatki, ki jih je da- ski LJUBLJANA, 10. — Danes je prispela v Ljubljano na u-radni obisk delegacija italijanskega Nacionalnega odbora za jedrsko raziskovanje. Delegacija, ki jo vodi generalni tajnik odbora za jedrska razisko. vanja, prof. Felice Ippolito, bo obiskala jedrske inštitute v Ljubljani, Zagrebu in Vinči in nekatere ustanove, ki delajo na programu mirnodobske u-porabe jedrske energije. Italijansko delegacijo so v Ljubljani pozdravili načelnik oddelka za stike z inozemstvom zvezne komisije za jedrsko e-ner^ijo, Drago Baum, direktor inštituta «Jožef Stefan«, inž. Lucijan Šinkovec in prof. dr. Anton Molk. la preiskava, nadaljuje nota, ne dopuščajo nobenega dvoma o namenih ameriškega letala, ki je 1. maja kršilo o-zemlje SZ.» Nota poudarja, da je bilo letalo nalašč pripravljeno za izvidniške in diverzantske polete nad sovjetskim ozemljem, ter da ima sovjetska preiskovalna komisija v rokah neoporečne dokaze o iz-v.idniškem in vohunskem poslanstvu ameriškega letala; filmi z industrijskimi in vojaškimi objekti v SZ in magnetni trak, na katerem so bili registrirani znaki sovjetskih radarskih postaj. Zatem pravi nota, da je pilot Powers zdrav in živ in bo sojen na podlagi zakonov sovjetske države. «Pilot, dodaja nota, je izjavil, da je vršil svoje poslanstvo na podlagi dobljenih navodil. Na zemljevidu, ki ga je imel pri sebi, je bila točno začrtana proga, po kateri bi moral leteti iz Adane v Turčiji v Pesurha. var v Pakistanu in zatem nad Aralskim morjem, nad Sverd-lovskom, Arhangelskom, Nur-manskom ter bi moral končno pristati na norveškem letališču Bodoe.« «Pilot je dalje izjavil, da pripada enoti št. 10-10, ki je pod poveljstvom ameriške državne agencije za aeronavtiko in vesoljstvo (NASA), ki se bavi z vojaškim vohunstvom v veliki višini. Ti podatki in druge informacije, ki jih je dal pilot, omogočajo, da se v celoti zavrne verzija ameriškega državnega departmaja, ki je bila objavljena 5. maja, češ da je letalo bilo določeno za meteorološka opazovanja v višjih plasteh atmosfere ob turško-sovjetski meji.« Nota omenja nato, da je no. va izjava, ki jo je državni departma objavil 8. maja, priznala, da je bilo letalo poslano nad Sovjetsko zvezo v vohunske namene, in da se ameriški vladi v njeni izjavi zdi potrebno sklicevati se na predlog «o odprtem nebu« in na sovjetsko zavrnitev tega predloga. «Toda, nadaljuje nota, delovanje ameriškega letalstva samo potrjuje točnost ocene svoječasne sovjetske vlade glede tega ameriškega predloga, katerega namen je bil odpreti vrata Sovjetske zveze ameriškemu vohunstvu. Iz izjave državnega departmaja izhaja dalje, da sovražna dejanja ameriškega letalstva, ki so se večkrat ponovila proti SZ, so ne samo rezultat delovanja vojaškega poveljstva ZDA na raznih področjih sveta, temveč izraz preračunane politike ZDA.« Nota dodaja, da vse to dokazuje, da ameriška vlada, namesto da bi izvajala ukrepe za ukinitev teh dejanj, na katerih nevarnost je sovjteska vlada večkrat opozorila, uradno javlja, da so te akcije sestavni del njene državne politike in da so kršitve sovjetskega zračnega prostora v skladu s politiko ZDA. Nota pravi dalje, da ameriška vlada z odobritvijo teh dejanj še dalje slabša položaj prav v trenutku, ko se vlada Sovjetske zveze trudi za izboljšanje odnosov med SZ in ZDA. Dokument pravi zatem, da ie sovjetska vlada v takih pogojih prisiljena dati stroge ukaze svojim oboroženim silam, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za preprečitev kršitve sovjetskega zračnega prostora po tujih letalih, in z obžalovanjem ugotavlja, da v trenutku ko SZ odreja vse mogoče ukrepe za normalizacijo in za izboljšanje mednarodnega položaja, gre ameriška vlada po drugih poteh. Sovjetska nota nadaljuje, da so osebni stiki in razgovori med ameriškim predsednikom in sovjetskim ministrskim predsednikom bili dober začetek za stvar normalizacije so-vjetsko-ameriških odnosov in mednarodnega položaja v celoti, toda zadnja dejanja ameriških oblasti imajo očitno namen pahniti sovjetsko-ameri-ške odnose v položaj, v kakršnem so bili v najhujšem trenutku hladne vojne, in zastrupiti mednarodni položaj pred konferenco najvišjih. A-meriška vlada mora vsekakor priznati, da je poročilo državnega departmaja brez prece-dentov po cinizmu in da ne samo, da skuša opravičiti izzivanje ameriških oboroženih sil, temveč tudi priznava, da so ta dejanja »normalen pojav«. Ameriško poročilo pravi dalje, da imajo ZDA v prihodnje namen nadaljevati kršitev zračnega prostora SZ v vohunske namene, in zaradi tega prihaja sovjetska vlada do zaključka, da se vohunska dejavnost ameriškega letalstva dogaja z odobritvijo ameriške vlade. Nota takole zaključuje: »Vlada sovjetske zveze pošilja odločen protest vladi ZDA zaradi napadalnih dejanj ameriškega letalstva in jo opozarja, da bo v primeru ponovitve takih izzivanj prisiljena izvesti povračilne ukrene, za katere bo odgovornost za posledice, ki bi nastale, padla na napadalne vlade. Končno izraža nota upanje, da bo vlada ZDA konec koncev priznala* da je bila želja za ohranitev in okrepitev miru med narodi jasno dokazana med obiskom Hruščeva v ZDA, in da ti interesi narekujejo, da izzivalna dejavnost nasproti SZ preneha, če bo prenehala hladna vojna in če bo s skupnimi napori SZ in drugih prizadetih držav iskala rešitev nerešenih mednarodnih vprašanj na medsebojno sprejemljivi podlagi, kakor pričakujejo narodi vsega sveta.« Medtem javljajo, da so razbitine letala »U-2« pripeljali v Moskvo v park Gorki, kjer bodo od jutri dalje javno raz- atmosferske balone, ki so jih zahodne države pošiljale nad ozemlje Sovjetske zveze. V New Torku je sovjetski poslanik Soboljev izjavil časnikarjem, da pričakuje, da bo zadeva ameriškega letala predložena Varnostnemu svetu. Dodal je, da ni še dobil navodil s tem v zvezi. Agencija Tass je v svojem komentarju o izjavah državnega tajnika Herterja poudarila, da pomenijo te izjave «poizkus legalizirati in opravičiti kršitev meja neke druge države v vohunske namene«. «S tem da skuša prikriti dejstvo, da je bilo izzivanje nalašč pripravljeno za konferenco najvišjih v Parizu, trdi Herter, da incident ne bo škodoval konferenci, pač pa da bo poudaril važnost iskrenega poizkusa, da pride do sporazumne učinkovite zaščite proti nenadnim napadom. Državni tajnik govori o iskrenosti ,toda kdo bi moral prvi to iskrenost pokazati«, se sprašuje Tass. Med svojim včerajšnjim govorom na sprejemu v češkoslovaškem poslaništvu je Hruščev posvaril tudi pakistanskega odpravnika poslov, da bo SZ odredila takojšnje povračilne ukrepe, če bodo še dalje uporabljali Peshavar kot oporišče za akcijo proti SZ. Hruščev je včeraj govoril tudi z norveškim poslanikom v Moskvi in ga opozoril, da je norveška vlada odgovorna, ker je dovoljila ameriškemu letalu polete nad sovjetskim ozemljem. Norveški poslanik pa je izjavil, da njegova vlada ne more biti odgovorna, ker na norveškem ozemlju ni nobenega ameriškega oporišča. Ameriški poslanik Thompson pa je med razgovorom s Hruščevom izjavil, da sporazum iz leta 1939 med Rooseveltom in Litvinovom določa, da imata poslaništvi obeh držav pravico v podobnih primerih biti obveščeni o aretaciji enega od svojih državljanov in stopiti v stik z aretiranim. Zvedelo se je, da ie Hruščev odgovoril, da bo predstavnik ameriškega po- stavljene. Pred enim letom i slaništva »ob primernem čašo v tem paiku razstavili | su» lahko govoril r pilotom. miilliiliiiiiitiiiiHiiitiiiiiiliiliiiilliimiimiiiiiiiiiillllMlliiiitilmiiiiiHliliiiiimiiiiiiiiimiiiiiiil Atomskapodmornica„Triton“ pod vodo-okrog sveta Plula je 84 dni m se samo dvakrat pokazala na površini ter opravila 64.000 km dolgo pot NEW YORK, 10. — Tednik «Newsweek» poroča, da je ameriška atomska podmornica «Triton» izvršila potovanje okrog sveta pod vodo. S potovanjem je začela konec februarja. Podmornica ima 7750 ton nosilnosti in 155 ljudi posadke ter dva jedrska reaktorja. Od posadke je 8 častnikov in poveljnik kapitan Edward Beach. Dolžina poti znaša 36 tisoč milj ali 64.000 km, kar odgovarja dolžini ekvatorja. Začetek jrotovanja je bil v New Londonu v Connecticutu 16. februarja, pod vodo pa se je podmornica potopila pri rtu Montauk (Long Island), medtem ko se je na morski površini pokazala danes zjutraj po 84 dneh pri Rehobothu v De-lawaru. Potovanje nosi ime »Magellanova operacija«, ker je podmornica opravila pot velikega portugalskega pomorščaka in i»iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,ii1iiii,,,iii|,,,i,,,,l,ll,l,,l,l,,,,,,,,,,f,,||>|,|,,i,i,i,iiii<,iiif,,,iHii,i,iii',|i,,|iHii,|i Reakcija na opozorilo Hruščeva Washington zanikuje odgovornost Pakistana, Turčije in Norveške Posvetovanje Eisenhomrja • Državni departma govori o Nkor ° presenečenje in l* ant tUd* drznost, ki ."hit pnaVo n' bila brez , 5i ' P^te. Celo policija 8sIa' Nov>narji so li "^ai ji3'2'1! svoje član-NfJii 1 Pozneje. Tako !,'i, g , tudi Georges Ar-'?^1 i« dan po kon- J»vji a njegovo poročilo wS* Sničarski «Paris-, 'bj nr®Veda z vsemi mo-vNii, v bombami in orne-, !tičn’0 se Arnaudovo ( Orf1)'8^6"^ PoP0lno- , *4an0 unije lista in ker is^tfianaV dobiti meri se hni. anKažiral «to 'tubi je proti v ak-alžirski N javnost zvedela iknVlnariom •I ■*u, Arriaun Se |K v iS*«. w°v članek Jeanson po-in povedal je vsakdo, samo rii!,"1, lav., “““et s Pran nad tem za' v ' d8 „■ Vsem je Jeanson C vesti' m°ge' več držati V izhod v. krizi in da 3e : ?,'tirani nle našel v 'ii. Ififtu, aktivne pomo- neod-«ak- za Is? 'leBalnPOmeni v ••stiaJ. nem odporu pro-v°jni v Alžiriju, *r°zi tudi Fran- ^^ihan'kanju enotnosti !« bašei *il je Jeanson ' ■•ksonl. >zh°d. čaSaVa7,borba traja ie bfisDe, iiral je Prost°- ,k] za e’ is>kal skri‘ N * taksne06 in jih pre' *ebo • Zbiral je n,svoie prijatelje A ' ki s O je ustvaril k ** "otr,,6 -3e vse bolj ši-Vu*b VM-!0st Francije in 'vij, J6ka ^i'b mestih. Vzpo-**"’ .■ bl'a tudi mreža ‘fimi 6rit- ,.centri Franco-^dni v,'5’’ Be*Siji, Svi-'1% Nemčiji in v Ita-Nu-*"'!, n.Vsemi sosednimi X1'3« r,ai!r že dalj časa ^{!S^SSri£ ,S ačuna rolta v Alži- V 3°0o Ssa’ da jih je S ^ Prin po Jean' I to ,"'Povedovanju, pa ^ zsiav'lla f-e ?H'iri.ia 5 kt|« in u oč FLN Sl^akii Vna. Ob 6 ' bled ,V. februarju zelo pri- Ki>t,idi Padlo v ; se l!-°°0-000 frankov. JCSo Jn to pravi tu-v 1 11» 't da pošljejo Š fAjilriin * ' vsak me-\iN vtm.8,erial"0 po- Sr* Co-kU °kr°R p°' te" ile gaine mreže iz- N ?‘ivbiV0|3. pr°Pagandno-^ n-, °'lten «Resnica j>S Zia pole« °ata- z„ Vjte mladeni-Kl toka bdsluženje vo-\ t 1 bon ’ kakor tudi V1 blOra, P°ZVan' v vo3-d0h°, storiti V tre- 'j 4 io po,:iv- P° Jeansonovi tiskovni konferenci sta bila zaplenjena levičarska tednika «Express» in «Observa-teur». «Express» zaradi Gor-cejevega članka «Novi uporniki*, v katerem je govora o primeru Jeansona in o obstoju ilegalne odporniške mreže proti vojni v Alžiriji, »Observateur* pa zaradi Martinovega spisa ((Dezerterji*, ki obravnava isto vprašanje. Zaplenjeni sta bili tudi knjigi »Odklanjanje* in ((Dezerter*. Istočasno je policija izvršila tudi preiskavo v stanovanju Georgesa Arnauda, njega samega pa zaprla zaradi tega, ker je prisostvoval Jeansonovi konferenci in ker Jeansona ni prijavil policiji, s čimer je »izvršil akt napada na varnost države*. Postopki policije so izzvali proteste levičarskega tiska in demokratičnih krogov. Nacionalni komite pisateljev in Zveza pisateljev - borcev za resnico kakor tudi mnogi posamezni književniki in pisatelji, so naslovili svoje pro-tetse na vlado in policijo, tako zaradi napada na tisk, kot zaradi aretacije Georgesa Arnauda. Seveda so bili ti protesti zaman. Nekaj dni kasneje je bila francoska javnost obveščena, da je policija naredila nekaj, kar doslej v Franciji še ni bilo storjenega. Po navodilu ministra za notranje zadeve je bil zaplenjen roman Andrea Stila «Le Foudroyage», katerega tako levičarji kot demokrati uvrščajo v serijo knjig in brošur pod istim naslovom «V vprašanju sta vest in čast*, ki obravnavajo vojno v Alžiriji in njeno grozotno stvarnost, vse to, kar Francozi počenjajo na oni strani Sredozemlja v deželi, ki že več kot šest let nudi herojski odpor. V središču dogajanja romana Andrea Stila je neka družina s francoskega severa: oče — rudar, ki umira v podzemlju, in dva sinova. Starejši sledi očetu v rudnik, mlajši pa, da bi se rešil podzemnega pekla, se predčasno prijavi v vojsko uri se kmalu zngj.de v drugem še *s"trasnejlem in smrtonos-nejšem peklu — v alžirski vojni. Mladeniča zajamejo psihološke muke in trpljenje, ker spozna nesmiselnost m strahote proti narodu, ki se je odločil umreti ali pa živeti svobodno. Izmenično daje Andrč Stil vojno analizo: psihološki proces borbe, mišljenja in pojmovanja discipliniranega mladeniča, ki se je znašel v pogojih klime, ki mrtviči, in proces borbe, v katero ne verjame in ki je proti njegovi vesti... Zelo popularnega novinarja in publicista Arnauda pozna francoska javnost iz kampanje, ki jo je voail proti smrtni kazni nad mlado in hrabro Alžirko Džamilo Buhired. Se-daj je Arnaud v zaporu trdnjave Fresnes. Bil je že večkrat zaslišan in od njega so zahtevali, da odgovori na naslednja štiri vprašanja: Prvo: Datum, ko je bila konferenca? —- («To sem povedal v članku,* odgovori Arnaud). Drugo: Mesto? (»Tudi to sem napisal*). Tretje: Naslov? (Odgovor na to vprašanje je Arnaud odklonil). Četrto; Imena prisotnih novinarjev? (Brez odgovora). Te dni so nekateri levičarski listi objavili Arnaudovo pismo iz zapora, v katerem je avtor romana «Plača za strah* opisal svoj primer in v katerem pravi, da so mu ((specialisti za uničevanje človeške časti* postavili ultimat: ali odgovori na zadnji dve vprašanji, ali pa bo ostal v zaporu. »Pa dobro — pravi Arnaud — naj se moj zapor podaljša v brezkončnost. Pred plimo zločina vojne, ki ne preneha, sem dovolj visoko dvignil svoj glas v o-braimbo časti svoje dežele. Zato me zapirajo. To je bolj neumnost kot zločin. Toda vseeno, čast moje dežele je umazana tudi z mnogim drugim...* ponedeljek zvečer so v Avditoriju gojenci Glasbene šole GM nastopili prvič letos pred tržaškim občinstvom. Na sliki izvajalci in del občinstva. Koprsko kulturno pismo •Primorske prireditve* obete jo izredno bojjat in pester spored Folklorne skupine, operni boleti, inozemski juzzi, gledališču itd. Prvi festival jugoslovanske folklore ^JUGOSLAVIJA V PLESIH IN PESMI — PORTOROŽ 60» je začel dobivati konkretnejše obrise. Za sedaj so znani sodelujoči ansambli, in sicer makedonski «TANEC», srbsko «KOLO», vojvodinsko eBRATSTVO IN EDINSTVO». bosensko «PRIN-CIP-SELJO», hrvatsko «LADO« in slovenski sFRANCE MAROLT». V Portorožu, kjer bo otvoritev, bo 3. avgusta nastopilo KOLO, v Ankaranu 4. avgusta FRANCE MAROLT in PRINCIP-SELJO, v Kopru 5. avgusta LADO in BRATSTVO -EDINSTVO. v Piranu 6. avgusta TANEČ in za zaključek še v Kopru oba znamenita poklicna folklorna ansambla KOLO in TANEČ za jugoslovansko in uerjetno tudi evrovizijsko televizijsko omrežje. ............................................. Živordeči traktor na neki ledini pri Milwaukeeju napoveduje... Revolucija v avtomobilski industriji ali vsaj tehnična senzacija desetletja Gre za prototip traktorja, ki ga poganja električni motor, kateremu dobavlja pogonsko silo sistem celic, ki gorivo neposredno spreminjajo v električni tok Ti dni smo brali vest iz ra avtomobile, ampak celo v ZDA, da so v Los Angelosu iz- letala in še marsikam. delali avtomobil na sončni po- Traktorja ne potiska ali gon. Določeno število celic vleče običajen motor z notra-vsrkuje sončne žarke, ki se njim izgorevanjem, pač pa mo. spreminjajo v električno ener- tor, ki je nekakšna mešanica gijo in ta poganja motor. To med elektromotorjem in siste-novost v avtomobilski indu- mom celic, ki na kemični način striji si bomo mogli ogledati proizvajajo električno energijo, letos poleti tudi v Rimu, kjer ki je potrebna za poganjanje bo avtomobil razstavljen. Iz motorja. Gre, kot vidimo, za 3DA pa prihaja še druga vest električni motor, s; tega pedročja, ki — prak- «Tehnična senzacija desetlet-tično govorjeno — obeta veli-' ja» temelji na sisteniu celic, ki ičo več kot sicer zanimivi ((se hranijo* z gorivom in s »sončni avtomobil*. Gre za «re- tem proizvajajo električno e-volucijo v avtomobilski indu- nergijo. Na mestu, kjer pri striji* ali vsaj za ((tehnično običajnem avtomobilu ali trak-senzacijo desetletja*, kot pra- torju, stoji Dieslov ali običaj-vijo strokovnjaki. ni ((klasični* avtomobilski mo- V neposredni bližini mesta tor, je v tem traktorju sistem Milvvaukee rije po ledini ži- 1008 gorilnih celic, ali kot jim vordeč traktor, z vrsto plugi Američani pravijo «fulecells». za seboj, ki ga preizkuša to- Vse te celice so med seboj po-varna poljedelskih strojev «A- vezane s klabli in cevkami, lis Chalmers*, ki ga je izde- Ves sistem bi mogli primerjati lala. Ob njem se ustavlja ve- z miniaturno kemično električ-liko ljudi, posebno strokovnja- no centralo, seveda vse bolj kov, kajti navadnemu človeku smotrno in veliko bolj sodob-stroj ne pove veliko, saj je po no urejeno kot je n. pr. seda-svoji zunanjosti precej enak nji avtomobilski akumulator, drugim traktorjem, le da iz Avtomobilski akumulator na njegovega izpuha ne uhajajo pr. moramo od časa do časa plini in da ne dela skoraj ni- polniti, teh celic in tega siste-kakega ropota, tako da je sli- ma pa ni treba polniti, ker šati bolj radijski sprejemnik same celice proizvajajo elek-na njem kot pa njegov motor, trično energijo. Kot hrano, kot Kaj je torej ta živordeči gorivo pa potrebujejo določe-traktor? na «klasična» goriva, kot na 2ivordeči traktor je prototip pr. kisik, vodik, bencin, plin traktorja, ki ga bodo začeli iz- propan ali alkohol. Kataliza-delovati v serijah, njegov mo- torji v teh celicah vrše zares tor pa dela sedaj svoj izpit, i fantastično vlogo: kemična goda bi nato — v različnih ver- I riva, ki jih po že prej omenje-zijah — lahko presedlal ne le I nih cevkah dobavljamo v celi- Statlio ish Radio Trst A 7.30 Jutranja glasba m koledar- 1130 Drobiž od vsepovsod;' 1210 Za vsakogar nekaj; 12.55 Oktet Dom Frontiere; 13.30 Harmonija zvokov in glasov; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Edvard Martinuzzi: »Miha In Jaka»; 18.10 Mozart: Koncert v D-doru; 18.30 Slovenske vokalne zasedbe; 19.00 Zdravstvena oddaja; 19.20 Iz opernega sveta; 20.00 Šport; 20.30 Znane melodije; 21.00 »Rdeti naslanjat*, igra v treh dejanjih Alfreda Vannija; 23.00 Dve Chopinovi polonezi; 23.30 Do polnoči v ritmu in melodiji. Trst 12.10 Kinei.1. ografska panorama; 14.15 »Prijatelj cvetic*; 14.25 Prvo dejanje VVagnerjeve opere «S.gfrid»; 15.40 »Kuriam in Benečani z Garibaldijem na Siciliji*. Koper 7.15 Glasna — oobro jutro; 8.00 Prenos RL; 12.00 Opoldanski koktajl; 1245 Lahka glasba; 12.50 Operne arije; 13.15 Kronike iz jug- življenja; 13.40 Kmetijski nasveti: oskrbovanje paradižnika; 13.45 Od melodije do melodije: 14.30 Ob reorganizaciji pedagoške službe; 1440 Domači zve ki; 15.10 Zabavna glasba; 15.20 Zborovsko pe'je, 15.40 Prenos RL; 16.00 Otroški kotiček; 16.30 Orkester Mojnn-ra Sepeta; 16.50 Obzorja: 17 00 Poje Katina Kameri; 17.30 Ba-letna glasba; 18.00 Prenos RL; 19.00 Melodije Iz neznanih o-peret; 19 30 prenos RL; 22.15 «Australian Jazz Quartet»; 22.35 Schubertove skladbe. Nacionalni program 11.00 Radijska Sola; 11,35 O- Mredu, II. mu ja lOttO perna glasba: Borodin, Masse-net; 12.10 Pojo Cucchiara. De Angelis, Guidi itd.; 13.30 Sest glasov in 8 instrumentov; 15.55 Napoved vremena za ribiče; 16.00 Oddaja za mladino; 16.45 Radoslav Andjus; «Zivljenje pri nizkih temperaturah*; 17.40 Italijanska glasbena civilizacija; 18.30 A. Koschi-ni: »Spoznajmo naša hranila*, P. M. Toesca: »Veliki teksti Risorgimenta*; 19.30 Pregled slikarstva in kiparstva; 20.00 Filmska glasba: 21.00 Pianist Aldo Ciccollni; 21.40 Sestanek petih; 22.25 Glas ba z onstran meje; 23.00 N Rotondo in njegov orkester; 23.15 C. Esoosiito in njegov orkester. II. program 9 00 Ju.ranje vesti; 10.00 «11 gioco delle dame* z VVando O-sins: 11.00 Glasba za vas, ki delate; 13 30 »Severnica* — moda; 16.00 Renata Tebaldi; 16.20 Pesmi dneva; 17.00 pojo Caravano, Gabrieli, Lualdi itd ; 17 30 »Pic-n!c»; 18 35 Skladbe in njih izvajalci; 19.25 Glasbeni vrtiljak; 20.30 Ugo Tognaz-zi: »V dveh se laže zmaga*: 2145 Fantaslja motivov; 22.00 Koncert skladb Vivaldija, Berlioza. VVehrrna 'td III. program 17.00 Metrdeissohnove skladbe; 18 05 Angleška kultura; 18 30 Bachovi «Korali»; 20.00 Vsako-večerni koncert: Bononcini, Bach, D'Indy; 21.30 «11 Ma-rescalco* Pietra Aretlna; 23.05 Brahmsove skladbe Slovenija 8.05 Mladina puj«; 8.30 Zabavna glasba; 9.15 Dva slovenska solista; 945 Po tipkah in strunah; 10.10 Partiture hrvat- skih skladateljev: 11.00 Zvočna ruleta; 11.30 Oddaja za cicibane; 12.00 Godalni orkester Dor-sey; 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 pisani zvoki z Dravskega polja; 12.45 Tri arije iz oper G. F. Haendla; 13.30 Srbske narodne; 13.50 Kvintet George Shea-ring; 14.05 Radijska šola; 14.35 Zbor Slovenske filharmonije; 15.45 Prenos II. polčasa nogometne tekme Anglija-Jugo-slavija; 17.10 Sestanek ob pe- tih; 17.30 Veliki orkestri; 18.00 Kulturna kronika; 18.20 Iz slovenske solistične glasbe; 18.45 Domače aktualnosti; 20.00 Ali jih poznate? 20.25 Monteverdi: Orfeo; 21.40 Sonate D. Scar- lattija: 22.15 Ljubljanski jazz ansambel; 22.35 S popevkami čez kontinente; 23.10 Moderna plesna glasba; 23.35 Ristič: Koncert za klavir in orkester. Stal. televizija 10.45 Neposreden prenos slavnosti ob stoletnici izkrcanja Garibaldijevih »Tisočerih* v Maršali; 13.00 TV šola: Zgodovina in državljanska vzgoja, Lepopisje; 15.40 Prenos 2. polčasa nogometne tekme Jugoslavija-Anglija; 17.00 TV za mladino' »Konjiček*; 18.30 TV dnevnik: 18.45 »Prepirljivi zaljubljenci*; 19.45 Paul Gauguin; 20.15 Sola za rudarje; 20.30 TV dnevnik: 21.00 «11 ventaglio*; 22.15 Poljedelstvo v Italiji; 22.45 Umet nost m znanost; TV dnevnik Jug. televizija Zagreb; 18.00 pionirski mozaik; 18.45 7'elesna kultura in šport; Beograd; 20.00 TV dnevnik; Zagreb: 20.20 Vzgoja delavcev — reportaža; Ljubljana: 20.40 Anna Bonacci: «Kavarna iluzij* — TV drama; 21.30 »Prvi koraki* — dokumentarni film Dušana Pouha. ce, tu izgorevajo, toda tu se ne ustvarja iz njih toplota, kot pri ostalih motorjih z notranjim izgorevanjem, pač pa se takoj spreminja v električno energijo, ki gre nato po že omenjenih kablih v motor, katerega poganja. Da se more električna energija pridobivati na tak način, ni nobena novost. Ze pred sto leti je angleški fizik William Grove poizkušal to načelo u-resničiti. Toda s tedanjimi sredstvi se to ni dalo 9os’eči, kot niso uspeli niti poizkusi številnih njegovih poznejših kolegov. Glavna težava so bi-lili pomanjkljivi katalizatorji. Sele v času druge svetovne vojne je angleškemu strokovnjaku Francisu T. Baconu u-spelo izdelati prvi celico, ki je delovala na tem principu. Od tedaj se je tega lotilo še veliki strokovnjakov, ki so hoteli izum še bolj izpopolniti in ga napraviti uporabnega. Samo v ZDA je delovalo in še dela kakih dvajset znanstvenih ekip, ki jim je cilj, ustvariti celico, ki bi gorivo neposredno presnavljala v električno energijo. Kot delajo v ZDA in na Angleškem, delajo seveda tudi v Sovjetski zvezi. Ze pred tremi ali celo štirimi leti smo mogli videti njihov uspeh na tem področju na milanskem velesejmu, kjer so prikazali radijski sprejemnik, kateremu potrebno električno energijo dovaja petrolejka. Za trenutek se bomo ustavili še pri tem samem traK-torju, ki ga je izdelala tovarna «Alis Chalmers* v Milwau-keeju. Nikakega dvoma ni, da predstavlja ta traktor vsaj »tehnično senzacijo desetletja* če ne ((revolucionarno novost*. Ima pa še nekaj praktičnih prednosti, ki njegovo pomembnost še večajo. Pri njegovem sistemu celic se kar 75 odstotkov kemične energije spremeni v električno energijo, med tem ko se pri najboljšem parnem stroju ali pri najboljšem Dieselmotorju izkoristi le kakih 40 odstotkov energije. Kemične baterije tega motorja sr, nadalje po svoji teži mnogo lažje kot klasični akumulatorji. Poleg tega motor ne dela nikakega ropota, kot smo že rekli niti iz njegovega izpuha uhaja plin, kot pri o-bičajnih motorjih z notranjim izgorevanjem. Kot vidimo, ima ta motor vrsto prednosti. Zdi se, da je ta «novost» nekaj prav resnega To dokazuje izredno zanimanje, ki ga zanj kažejo tudi letalski konstruktorji, ki me- nijo, da bi se ta princip mogel izkoristiti tudi za letalske motorje. Pravijo celo, da bodo ta princip preizkušali pri avionskih motorjih še letos. Potemtakem bomo že letos imeli letalo na električni pogon. Ta princip bi se dal izkoristiti tudi v druge namene, kot iiii pr. za električne centrale manjšega obsega, ki bi jih mogli namestiti v kleteh samotnih hiš, kamor je predrago napeljevati električne vode iz zelo oddaljenih virov električne energije. Drugi računajo celo, da bi na tem principu izdelali električne vire v umetnih satelitih, kar pa že ne pride več v poštev, saj električnim napravam v umetnih satelitih dajejo potrebno energijo sončne baterije. Sicer se pa tudi ne glede na vse te možnosti postavlja vprašanje, ali novi gnotor že ne ograža sedanjega »klasičnega* motorja z notranjim izgorevanjem? Morda, kajti velike ameriške avtomobilske družbe se že zanimajo *a »revolucionarno* novost, družba «Chrysler» pa že dela na tem, da ga uvede v navaden osebni avtomobil. Obeta se tudi gostovanje baleta beograjske Opere z Adamovim delom sGisele», osrednjega poljskega in češkega jazz-ansambla, državnega madžarskega plesno-folk-lornega ansambla, mariborske Opere z Smaregliovo opero «Istrska svatba», ljubljanske Drame z Držičevo komedijo eBoter Andraž» (v novi imenitni Jamnikovi režiji, ki terja med drugim tudi to, da mora imeti občinstvo maske in kjer bo ves koprski trg spremenjen v prizorišče, pa ognjemet itd.), pa gostovanje ečudežnega otroka», pianistke Dubravke Tomšič (ki je igrala tudi pred publiko Organizacije združenih narodov v New Yorku), Slovensko gledališče iz Trsta bo gostovalo s svojo že znano postavitvijo «Primorskih zdrah«, revija znanih popevk s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana p. v. Bojana Adamiča in nekaterih znanih jugoslovanskih interpretov zabavhe glasbe. Pa lepo število intimnejših prireditev na idiličnem Muzejskem vrtu. Vseh teh gostovanj bodo deležni tudi v Izoli, Portorožu, Piranu in deloma tudi v Ankaranu. Vsekakor bogati obeti: upajmo, da se bodo pretopili v stvarnost! Predavanje Dr. Bratka Krefta Minuli petek je koprskim prosvetnim delavcem predaval v Mali dvorani gledališča profesor za rusko literarno zgodovino ljubljanske univerze, esejist in dramatik dr. BratKo Kreft o slovenski socialni literaturi med obema vojnama. Tema je bila vsekakor izredno zanimiva, zlasti če vemo, da je prav to področje slovenskega literarnega snovanja iz tega časa še najmanj obdelano, predavanje pa je bilo imenitno še zategadelj, ker izhaja Kreft kot dramatik in pisatelj prav iz tega obdobja in iz te napredne medvojne generacije in »eueda problem osebno čuti in je ob njem tudi osebno prizadet. Zanimivo je bilo slediti citatom iz manifesta, ki ga je tik po prvi vojni napisal v tedanji «Mladiki» Srečko Kosovel in ki je izšla v centru tedanje socialistične miselnosti, v Zagorju. Iztočnica odnosno vodilna misel tega predavanja pa je bila ta, da namreč slo- tiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHttiiiiiiiiiiiiiiimiiii Znanost se ne ustavi niti pred nemogočim Bodoči astronavt bo priča že davno minulim dogodkom Veliki znanstvenik Einstein je zatrjeval, da se bo človek, ki bo z vsemirsko ladjo in z velikansko brzino potoval skozi vsemirje, počasneje staral, kot človek, ki bo živel na Zemlji. Einstein sicer ni tega tako neposredno trdil, toda to je bil smisel njegove teorije. Znanost dolgo ni mogla te Einsteinove teorije dojeti, še manj pa praktično preveriti in šele v novejši dobi se približujemo možnostim, da se bo ta znanstvena teorija dala dejansko preveriti. Sovjetski fizik Podgorski n. pr je to Einsteinovo teorijo eksperimentalno preveril in daje Einsteinu prav. Drugi sovjetski znanstvenik, fizik Stanju-kovič pa izdeluje načrte za raketo, ki naj bi glede tega dala zadnji odgovor, torej raketo, s katero bo možno raziskovati ne le vsemirje, pač pa tudi — čas. Sovjetski fizik Kirin Stanju-kovič v svojih znanstvenih delih izhaja od Einsteinovih računov. Iz njih je izluščil določeno formulo, ki je pa ne moremo razlagati, ker je za nestrokovnjaka praktično nerazumljiva, Navedli bomo le, kaj se iz te teorije ali bolje iz te formule da sklepati. Gre za nekaj fantastičnega. Zdi se kot kaka nemogoča pravljica bodočega stoletja, nekaj, kar niti fantazijska znanost ne more sprejeti. Iz svoje formule Stanjukovič izvaja tako ime- keto, ki si jo zamišlja, bo namreč možno ustaviti čas To se pravi ustaviti življenje v raketi, vtem ko bi se na Zemlji življenje razvijalo po svoji normalni poti. Ker zamisli ne moremo podrobno razložiti, bomo navedli primer; Predpostavimo, da bi n. pr. 1. junija letos 25-letm brat-dvojček Peter sedel v Stanju-kovičevo raketo, ki bi z brzino 299,940 km na sekundo drvela po vsemirju. Preden bi stopil v raketo, bi brat-dvoj-ček Peter pozdravil svojega brata-dvojčka Pavla in mu obljubil, da se bo vrnil točno čez leto dni, torej 1. junija 1961. In ko bi se astronavt Peter — po njegovem — točno čez leto dni, 1. junija 1961, spet vrnil k svojemu bratu Pavlu, bi obstal. Kajti v letu dni, kolikor je po njegovem trajal njegov polet po vsemirju, je na Zemlji minilo že 50 let in njegov brat Pavel ni star 26 let kot on, pač pa bi Peter srečal že 76 let starega brata. Pri tej brzini namreč, pri brzini 299,940 km na sekundo, je eno leto v vsemirju enako 50 letom na Zemlji Toda le pri tej brzini, kajti čim bi raketa drvela z nekoliko manjšo brzino, z brzino 294.000 km na sekundo, bi bilo eno leto v vsemirski raketi enako komaj petim letom na Zemlji. Rekli smo, da Stanjukovič izdeluje načrte za raketo, ki bi imela brzino, ki bi se pri- novani «paradoks časa*. Z ra- OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) S potezo, ki bi kazala vaše razumevanje m simpatije, boste razorožili tudi najbolj trmastega tekmeca. Pazite nekoliko na zdravje. BIK (od 21. 4. d0 20. 5.) Ponovno se boste uveljavili v poklicnem področju in s tern pridobili novih možnosti. Ohranite sedanji položaj. Ne bodite preveč velikodušni. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Precejšen nesporazum, ki ga bo povzročilo zgrešeno poročilo. Nekdo je v težavah, pomagajte mu. Zdravje srednje dobro. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) S spletkami in podtikanji ne boste prišli r.ikamci Bolje je, da se d-žite stran od vsaaega spora. Calca vas obdobje precejšnje pobitosti. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne sprejmite predloga, za ka- HOROSKOP JLA DANES. terim vidite, da se krijejo interesi. Nekdo v družini je nervozen, kar bo vplivalo na splošno razpoloženje. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Edino z vso svojo sposobnostjo in vnemo se boste rešili iz zagate, v katero ste po nepotrebnem zašli. V čustvenih zadevah pa bo kar dobro. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Spremembe v delovnih odnosih. Ne prepuščajte se preveč željam in ostanite trdno na zemlji. Dobili boste vrnjeno staro posojilo. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Hudo ste se bali za svoj načrt. Danes boste doži- veli nepričakovano zadoščenje. Tudi v družini dobro razpoloženje. Malo glavobola. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Dober navdih, toda vaši posli ne bodo šli tako gladko, kot ste pričakovali. Nekoliko več razumevanja z ljudmi, ki vas potrebujejo. KOZOROG (21. 12. do 20. 1.) Pazite na stroške. S svojimi sredstvi ravnajte tako, da krijete najprej najnujnejše potrebe. Ne iščite družbe, kjer mislijo drugače kot vi. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Obljube, ki jih boste dobili, ne jemljite kot čisto zlato. Bodite dostopni in potrpežljivi z osebo, ki jo imate radi. RIBI (Od 20. 2. do 20. 3,) Izkoristite ves prosti čas za koristno dejavnost. Počasi boste morali v zadevo in popraviti napako, ki jo je zgrešil vaš ožji sodelavec. bližala svetlobni brzini. On pa ni edini, ki se ukvarja s tem. Pred leti je o tem spregovoril tudi nemški strokovnjak Eugen Saenger. Prav gotovo so že daleč na tem področju tudi ameriški strokovnjaki, saj smo pred kratkim brali, da se 18 ameriških fizikov že dve leti ukvarja s podobnimi načrti. Toda stvar je šele v povojih in vprašanje je, do kod bo človek na tem področju zlezel. Zato se vrnimo spet k hipotezi, k teoriji in k teoretičnim preverjanjem Einsteinove teorije. Ce bi človeku uspelo leteti z že Drej omenjeno brzino, ki je komaj za 60 km manjša od brzine svetlobe, bi vse to praktično bilo uresničljivo. Toda čez 300.000 km na sekundo bi človek sploh ne mogel leteti, tudi če bi tako vsemirsko raketo imel, kajti v primeru, če bi fotonska raketa šla z brzino 300.000 km na sekundo, ali celo več, bi se tako raketa, kot potniki v njej spremenili v svetlobne drobce, v same fotone. Potemtakem je torej možno, — govorimo še vedno le teoretično — raziskovati bodočnost, pa čeprav najbližjo bodočnost. V kolikor pa bi kdaj človeku uspelo leteti tudi z brzino, ki bi bila večja od svetlobne brzine, seveda v kolikor bi tehnika preprečila fizični zakon, da se tako raketa kot potniki spremenijo v fotone, bi človek mogel biti priča celo preteklosti. Ce bi namreč letel z brzino nad 300 tisoč km v sekundi, bi vsemirski potnik ((dohitel* delce svetlobe, ki so se ločili od Zemlje pred leti, desetletji ali celo pred stoletji, pač v razmerju z brzino njegove rakete. Tako bi na primer potnik vsemirske rakete, ki bi krenil na pot danes, mogel opazovati soške bitke iz prve svetovne vojne ali celo izkrcanje Garibaldijevih borcev v Maršali na Siciliji pred sto leti, ali kak drug dogodek iz preteklosti. Rekli smo, da se vse to zdi fantastično, toda s temi stvarmi se ukvarjajo kvalificirani znanstveniki, med katerimi so tudi ljudje, ki so že dokazali, da njihove predpostavke niso predpostavke. venska napredna socialna literatura in z njo osvobodilna borba ni nastala sama od sebe, ampak je v več kakor dveh desetletjih klila med ljudstvom in da je to ljudstvo ob času šlo pripravljeno in zavestno v boj za svojo lastno svobodo. Slovenska napredna ..ocialna literatura med obema vojnama ni bila torej zgolj estetska vrednota, sama sebi cilj, ampak je vršila — in to pomembno — družbeno politično funkcijo, katere cilj je bila borba za popolno svobodo. Številni prosvetni delavci iz vsega koprskega okraja, ki so napolnili malo dvorano gledališča, so predavatelja nagradili s toplim aplavzom in izrekli željo, da bi Bratka Krefta še kdaj lahko pozdravili v svoji sredi. Vsi orkestri tega sveta... . . . bi lahko gostovali v Kopru, pa bi bila dvorana gledališča še vedno nezasedena. Dvomim, če bi newyorški simfonični orkester pod vodstvom Artura Toscaninija lahko zadovoljil nerazvite muzikalne instinkte koprskega povprečja'. V petek je namreč v Kopru gostoval re-nomirani simfonični orkester Umetniškega ansambla Jugoslovanske ljudske armade iz Beograda, ki ga vodi Franc Klinar, prav tako znan in uveljavljen dirigent. Dvorana je bila seveda mučno prazna, zevajoče vrzeli v parterju pa so izkazovale neprijetno bilanco koprskega kulturnega standarda. Nit i izredno popularen spored (Verdi: uvertura k operi «Sicilijanske večernice», Čajkovski: «Koncert za violino in orkester v D-duru», Dvorak: «Simfonija Iz novega sveta» in Gotovac: «Simfonično kolos) ni vzbudil primernega apetita, tako da tak odnos vsaj kulturnega občinstva vzbuja resno zaskrbljenost, ki je niti navidezna pomladna patetika ne more omajati. Marsikdo se vprašu. je za vzroke te očitno napredujoče pasivnosti, a po mojem so ti vzroki na dlani: lenobna nezainteresiranost, servilnost svojim dnevnim (kako zelo malomeščanskim!) šegam in navadam in frontalno pomanjkanje splošne kulture! .Kajti če že v Koper pride simfonični orkester iz jugoslovanskega glavnega mesta, prevozi tistih 700 km sem in nazaj, izvaja spored, ki je popularen, da bolj biti ne more, potem mi je žal, da drugih razlogov za pol prazno dvorano ne morem najti. In še nekaj, kar deloma olajša «krivdo» koprskega občinstva: v Kopru doslej ni bilo prave koncertne politike, ni bilo kontinuitete v tovrstnih prireditvah in so prihajali ansambli ali solisti le tu in tam. Zavod «Primorske prireditve» je osredotočil svojo zimsko dejavnost večidel le na dramske predstave in so se ljudje navaam predvsem le nanje. Simfonični koncert je bil imeniten. Prenašala ga je tudi koprska radijska postaja in ga je bil na ta način deležen večji krog poslušalcev. Orkester je ekspresiven in močan v zvoku, malce površen, solist Branko Pajevič pa violinist z lepim tonom, zvenečimi kantilenami, a so mu tehnični dribli prvega in tretjega stavka Čajkovskega koncerta delali precej nevšečnosti. Franc Klinar dirigira na pamet, muzikalno in zanesljivo. Med izvedbo Dvorakove simfonije se je znenada utrgala težka obločnica nad godali in treščila med prve violine: nastala je generalna pavza, ki je Dvorak sicer m predpisal v partituri, a »mo po kratketu presledku z olajšanjem lahko poslušali Novi svet do konca. Gostovanje Italijanske drame reškega gledališča «lvan Zajc» Precej reden gost koprske- ?a italijanskega občinstva je talijanska drama reškega gledališča «Ivan Zajc». V soboto so gostovali s tridejan-sko dramo Avgusta Strindberga «Pelikan» in si pred solidno zasedbo avditorija zagotovili lep uspeh. Strindberga, tega precej hladnega naturalista nordijske dramatike, so igrali z italijansko mehkobo, tezno ostrino pa so — kakor po navadi — nadomeščali z retoričnim pato-som, ki ga tudi Gassmanu, kadar kreira Hamleta, ne manjka. Eliso je igrala Ada Mascheroni, Friderika Glauco Verdirosi, Gerdo Lucilla Ver-dirosi, Axela Raniero Brumi-ni in Greto Gianna Depoli. Italijanska drama reškega narodnega gledališča dela m se razvija v pogojih, ki so dani vsem jugoslovanskim poklicnim odrom in ob tem ponovnem koprskem gostovanju sem z grenkobo razmišljal o Slovenskem gledališču v Trstu, ki mu je na voljo le neprimerna dvorana prt Sv. Ivanu, torej precej izven mestnega središča, in kdaj pa kdaj tudi Avditorij. Vsakršna primerjava bi bila popolnoma deplasirana in kajpada v korist Italijanske drame z Reke, če bi se dotaknili še problema državne dotacije... MiU PRIMORSKI DNEVNIK S — 11. majaj? 3. Demulder 4. Mas (Sp.) 71.1» 5/ r,i' ‘ i.) ‘V* 5. Karmany (SP 6. Botella (SP ) 7. Jimenez Q. 8. Manzaneque e. prvaka britanskeg .jj G (IJ srednjelahki /‘galija); sa Barnesa (Avs 0sta‘ zmago je CurV^.P. jCIRIL KOSMAČ. 39. prvak v tej - la sPr*5e Mama in oče pa sta stopila k dedu in ga zacei0, če bi kaj jedel. riv ' — Krompirjevo polento... — je zamrmral ded. jtf^, Mama mu je takoj pripravila krožnik zmečka ^ v pirja. Ded se je hotel dvigniti z lastnimi močmi, a pia2 več dovolj. Oče ga je moral podpreti in mu P°* 7°*%r mmmm mara Ded je vsako jutro vstajal ob treh, poleti in pozimi. Nekaj dni pred iztekom očetovega dopusta pa ni bilo slišati po hiši njegovega glasnega žebranja. Ko je mama ob šestih vstala, je stopila k njemu. Takoj se je vrnila in povedala očetu, da ded leži in pravi, «da bo šel». Oče se je takoj dvignil. Skobacal sem se iz postelje, odcepetal za njim in obstal na pragu. — Po zdravnika pošljem, — je oče govoril dedu. Ze me je dvignilo na prste, da bom pri prvem očetovem namigu skočil v Pekni dom po hudega Madžara. Toda ded je zmajal z glavo ter s šibkim, toda odločnim glasom rekel: — Zdravnik me ni še nikoli videl, pa me tudi zdaj ne bo... Po gospoda pošlji!... Obul sem se in sem šel po gospoda. Hitel sem v hrib, da sem bil pošteno potan, ko sem prišel do župnišča. Potrkal sem, potrkal drugič in tretjič, a ker se ni nihče oglasil, sem se obesil na ogromno železno kljuko in odpahnil težka vrata. Pred mamo je zazijala znana dolga, temačna, tlakovana veža. Zaprl sem vrata in plašno obstal. Iz kuhinje, ki je bila na drugem koncu, je grmel srditi bas gospoda župnika in ostro praščanje hudobne kuharice. — Tepeta se, — sem vztrepetal, ker sem vedel, da je župnik pijanec in da se večkrat pretepa s svojo mogočno Zano, ki je imela na glavi trojni svitek črnih las, kakor pokojna cesarica Elizabeta, ki jo je s pilo zabodel v hrbet tisti strašni Lah Luigi Luccheni. Čakal sem in čakal, da se bodo vrata odprla. Bal sem se župnika in Zane, posebno zdaj, ker sta bila gotovo oba razjarjena. Toda misel, da lahko ded medtem umre, me Je opogumila. Junaško sem stopil po hodniku in junaško odprl vrata v kuhinjo. Obstrmel sem kakor ukopan. župnik je stal pri štedilniku. Bil je v samih hlačah in srajci. Grabil je Zano, ki je bila tudi v sami srajci, za dolge, razpuščene lase in jo tiščal k sebi, Zana pa je divje stresala glavo, praskala po zraku z zakrivljenimi prsti in sikala kakor kača: — Svinja! ... Svinja! ... Svinja! ... — H-h-hvaljen Jezus!... sem zastokal od samega strahu in povesil oči, kajti vest mi je takoj povedala, da gledam nekaj takšnega, česar nikakor ne bi smel videti. Župnik je spustil kuharico, ki je kriknila, se z obema rokama zgrabila za odpeto srajco na mogočnih prsih ter se tako divje zakadila mimo mene, da me je vrgla na tla. Ko sem se pobral, je župnik razkoračeno stal pred mano in si tlačil srajco za hlače. Bil sem tako začuden in prestrašen, da beseda ni Šla iz mene. še nikdar nisem videl župnika brez talarja, zato sem zdaj kakor začaran buljil v razporek njegove odpete srajce, iz katere je silila gosta, zasvedrana siva dlaka, za las podobna žimi, ki je doma gledala iz moje preperele žimnice. — No, ali si požrl jezik? — je zahreščal župnik, da sem se zlecnil. — Hvaljen Jezus!... — sem ponovil. — Na veke. Kaj pa bo? — Ded bo šel. — sem zahlipal. — Kam? — je jezno zatulil župnik in začudeno izbuljil oči. — Umrl bo... — Umrl? — se je pomiril župnik. — Ali je sam rekel, da bo umrl? — Sa-aml... — sem spet zahlipal. — No, potem bo že res. Andrejc ne laže — je pritrdil župnik in si počasi z debelimi prsti zapenjal srajco na kosmar tih prsih. — Kar pojdi domov in povej, da takoj pridem. Nato je stopil korak bliže, me s palcem in kazalcem vščipnil za uho, trdo kakor s kleščami, ter z grozljivim glasom rekel: — Ce boš le besedo črhnil o tem, kar si videl v tej kuhinji, te bo gospod bog kaznoval s tako negnusno boleznijo, da ti bodo oči iztekle... da ti bo odpadel nos... in ušesa... skratka, segnil boš pri živem telesu... — Ne, ne bom ne! Ne bom črhnil! ... — sem zatrjeval skozi solzne oči. — No, pa pojdi, — je rekel župnik in me izpustil. Pred župniščem sem se oddahnil, si obrisal solze in globoko zajel mrzli zrak. Nato sem sklenil, da o tem, kar sem videl, niti misliti ne smem, in sem zdirjal po strmem klancu v dolino. Župnik je res kmalu prišel. Vsi smo se umaknili iz izbe, da bi se ded lahko spovedal. Ko smo molče sedeli v kuhinji, smo opazili, da ni mlajšega bratca. Začeli smo ga iskati vse-povsodi, a še preden smo ga našli, nas je cerkovnik štefe poklical nazaj v izbo. Pokleknili smo pri vratih v dedovo sobo, sklonili glave in poslušali enakomerne župnikove latinske molitve. Klečal sem zraven mame in sem nekajkrat opazil, da daje z roko nekakšna znamenja. Ozrl sem se in zagledal bratčevo kodrasto, črno glavo, ki je med ogromnimi župnikovimi škornji kukala izpod dedove postelje. Mama si je položila prst na usta, bratec jo je razumel in ubogal: nepremično in molče je obstal na vseh štirih. Ko je župnik končal svoj opravek, se ni več zmenil za deda. Sedel je k mizi, pojedel dve ocvrti jajci, edini, ki sta bili pri hiši, kajti vojaki so nam že zdavnaj pokradli skoraj vse kokoši. Gledal sem ga samo iz veže. Bal sem se ga še, a spoštoval ga nisem več. Ko je pojedel, je pospravil plačilo v žep in šel. pod hrbet. Bil je zelo dolg in tenak. S tresočo ^ počasi dvigal leseno žlico k ustom. Glava mu je.„v. jjstf19 ‘ kala, kakor bi se mu vrat zmehčal. Večkrat je zamiza • Ko je pojedel in ga je oče spet polegel, je vprašali — Katerega pa smo? po — Enaindvajsetega januarja. fl1' Aaa.. tako — je zamrmral ded. — Sv. ^ a m« P1 op** J torej odprla vrata. — Oh, kaj le govorite! ... — je rekel oče in odejo. gg oP — No, no... sin ... že vem... — je vzdihnil jn v steno. To so bile njegove zadnje besede. Se tis -j je usahnil. ^ }»*# Mama in oče sta začela pripravljati mrtvassi vr^ sem moral spet na pot. Zdaj sem tako trdo udari pi župnišča, da mi je župnik kmalu odprl. nros*> ^ — šel je!... — sem zajokal. — In mama P f zvonili z vsemi tremi. ik. ^ ^ — Kako z vsemi tremi? — se je zavzel žuP” di)je^ tvoja mama ne ve, da nam je vojska pobrala s velikega? pr — O, ve! ... — sem zahlipal. nva6*1 'V1' župnik se je široko zakrohotal in me nato PL^eiti hinjo. Strahotno se mi je upiralo, a odbiti se * p Tudi Zana me je prijazno sprejela. Posadila me ' * njeno mizo, mi nalila veliko skodelo bele kave s ^ii ’ mi odrezala otep belega kruha. Vse se mi je s3c°r vendar sem se premagal in vgriznil v kruh $le (Nadaljeval