AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
AMERICAN HOME
LETO XXXIII—VOL. XXXIII
CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, APRIL 13th, 1931
Slovan, bivši priprost delavec — župan mesta Chicago
dERMAX fiB-EW "UP * 3N im MINING ZtfSTKO.. Iff BEAJOWOOD , XLXj ■
HIS	,
BOHEMXAJT -PS AS ArNiR, bk.o-ltq.ht mM S'o AlCEffilo AWEN .
iXfEJl
X)EX.JvnG^Er> MHDL'IHS 33? A3TOTD yu$li"&r) ClAftT
ANTON d. CERMAK
k

DOMOVINA
NO. 87.
Mlada žena obtožena čarovništva in uboja, ko je bila aretirana
Wilkes-Barrc, Pa., 11. aprila. Mrs. Frances Thompson, 29 let ftara, ki je izvršila višjo šolo, ln ki je hči bivšega protestantov-skega pastorja v Pittsburghu, je "Ha danes aretirana, ko je bila oblasteh obdolžena čarovništva in obenem umora, češ, da je Umorila bogato staro devico Miss Minnie Dilley. Oblasti pra-vi.io, da je Mrs. Thomsen ubila staro devico, ker je bila ljubosumna na njo, češ, da starka, ki •l'e stara 76 let, izvaja neko ča-rovniško moč nad njenim soprogom. Miss Dilley so našli mrtvo aprila. Imela je mnogo udarov po glavi, in' vrat ji je bil prerezan. Njeno truplo so našli v 11 i one m razkošnem stanovanju v Forty Fort. Državni pravdnik Se je glede dozdevne mlade morilke izjavil sledeče: "Mi imamo brez dvoma dokaze, da je Mrs. Thomsen ubila Miss Dilley. žrtev je najprvo dobila več udarcev s steklenico po glavi, nakar Ji je bil prerezan vrat. Mrs. Thomsen je hodila iz Pitts-kurgha v Forty Fort, osem milj daleč, kjer je izvršila zločin, nakar se je zopet peš vrnila domov. Svoje tri otroke, katerih najstarejši je. osem let star, je pustila ^ čas pri sosedi. Mrs. Thomsen Je bila prepričana, da poseduje Miss Dilley neko nadnaravno tarovniško silo, s katero je baje »kuhala omaimiti njenega soprrt-&a. Policija ima v rokah več kot sto pisem, iz katerih je razvidno, da je Mrs. Thomsen po-j ttovno pisarila stari devici, da Uaj pusti njenega moža z njeno earovnijo v miru, ker sicer zade-va ne bo imela dobrega konca. Soprog Mrs. Thomsenove je šel enkrat v stanovanje Miss Dilley, da popravi radio aparat, in od °nega časa ni mogla Mrs. Thomsen več mirovati, dokler ni izvršila morilskega dejanja.
-o---
Smrt radi razstrelbe V soboto popoldne je na 18110 Marcella Rd. eksplodiral plin v kopalni sobi, in pri tem je bil s m r t n o ponesrečen, gospodar Mathew Molk. Rojak je dobil silne opekline, tako da ga je morala Svetkova ambulanca odpeljati v bolnico, toda opekline so bile tako hude, da je Molk že v Nedeljo zjutraj slednjim podlegel, ftanjki Molk je bil dobro poznan v naselbini, zlasti v Nottingham u. Star je bil šele 41 let, do-ma iz Logatca pri Ljubljani. V Ameriki je bival 24 let. Bil je član društva, Slovenec št. 1 S. D.
društva Srca Jezusovega in društva Ciril in Metoda št. 191 K- S. K. J., ter meščan Ljubljanskega kluba. Zapušča žalujočo soprcgo, rojeno Kolar, enega si-11 a ter sestro Mary Jalen, v sta-rem kraju pa dva brata. Truplo i ^njkega se nahaja na 18110 Marcella Rd. čas pogreba se naznani jutri. Vsem prizadetim s°rodnikom naše iskreno soža-'je, ranjkemu pa naj bo mirna j ai*ieriška zemlja.
Vest iz Akrona
Mr. Frank Anderluh iz Akro-na nam sporoča, da je tam umrl p0 kratki bolezni mlad fant, 22-Jetni Louis Mešer, sin daleč dobro poznane družine Louis in jelene Mešer. Bil je član dveh društev. Za njim žalujeta oče ln mati, dva brata in dve sestri. Pogreb se vrši v pondeljek aprila. Naše iskreno soža-Je staršem in vsej družini. lO V sredo praznujemo praz-nik sv Helene.
Zabava demokratov
Jutri večer bo par tisoč demokratov v Slovenskem Narodnem | Domu, ko priredi demokratski klub 23. varde svojo plesno zabave. častni član tega kluba je i bivši governer in predsedniški kandidat Alfred Smith, člani kluba, so zadnjih štirinajst dni i marljivo prodajali vstopnice za i ples. Naročili so jih 1,500, kate-; re so pa pošle. Naročili so na-i daljnih 500 vstopnic. Ples bo ! največji, kar smo jih imeli v tej1 sezoni ali kdaj prej. Zlasti se demokratska mladina zanima za Lo prireditev. Zabava bo pri tej prireditvi zelo pestra, zanimiva, živahna. Kajti demokrati so v najboljšem prepričanju, da doživijo letos večje zmage, kot so jih doživeli v vseh drugih mestih, zlasti pa v Chicagi, kjer je bil Slovan, demokrat Tony čer-mak izvoljen za župana. V gornji dvorani se bo v torek večer vršil ples. Igrali bodo Greben-čevi fantje, spodaj v dvorani pa ;bcdo razvrščene mize za igranje kart. Lepa darila na razpolago dobrim igralcem. Vstopnice, ki jih dobite za ples, so zaznamovane s 'številkami. Pazite, morda dobite cekin za $5.00, ali pa celo za $10.00, ali pa $3.00 ali pa $1.00. Osem daril v gotovini bo | oddanih. Obeta se vsem skupaj "good time," in pogovorili se bomo o starih dobrih časih, pa tudi lahko naredili kaj načrtov za bodočnost.
-o--
Važna razsodba
Apelatno sodišče države Ohio, ki je te dni zborovalo v Medina, Ohio, je izdalo jako važno razsodbo, ki se zlasti tiče kršilcev prohibicije. Sodniki so enoglasno izjavili, da uradniki policijskih sodišč nimajo pravico izdajati varantov za zapor. Ta pravica pripada samo sodnikom. Doslej je bila namreč navada, da policist, ki je slutil v tej ali eni hiši kršitev prohibicije, je šel enostavno k plerku mestne j sodnije, ki mu je spisal varant ali zaporno povelje, in aretacija se je izvršila. To bo v bodoče | nemogoče. Policist bo moral naj-jprvo pred sodnika, kjer bo moral s pričami dokazati, da se vrši to ali ono nepostavno poslovanje v tej ali dni hiši, nakar je od sodnika odvisno, ali da. varant ali ne. Ta najnovejša odločba a pečatne sodnije bo povzročila popclen prevrat pri poslovanju policije in pri aretacijah. Dobro je, da, sodnija včasih stopi neko-: liko na prste policiji.
"Lepa Vida"
Sincčna predstava "Lepa Vida," s katero je zaključilo dramsko društvo Anton Verovšek letošnjo sezono, je sijajno izpad-jla. Igralci in igralke so svoje uloge rešili brez vsake hibe. Tudi scenerija je bila nekaj izvan-redngga, posebno napravljena za imenovano predstavo. Udeležba je bila: napolnjena dvorana. Občinstvo je igralno osobje nagradilo s hvaležnim ploskanjem, kar so pač zaslužili. Med odmori je zapel priljubljeni kvartet društva "Jadran" par krasnih pesmi, kar je še povečalo pestrost programa.
Državna postavodaja
Državna postavodaja v Co-lumbusu je zaključila zborovanje. Snide se zopet 11. maja, da obravnava o novi razvrstitvi davkov v državi Ohio.
* Ob Korejskem obrežju je vtonilo včeraj 100 ribičev v viharju.
t
Nekaj jrko zanimivih dogodkov iz življenja priprostega češkega naseljenca v Ameriki .Antena J. čermaka, ki je bil pretekli teden z ogromno večino izvoljen županom mesta Chica-
Policija jih je dobila pod nos, ker nepostavno grozi aretirancem
Sodnik Hull od mestne sodnije je preteklo soboto bral kozje molitvice elevelandski policiji, zlasti onemu oddelku, ki išče in levi kršilce prohibicije. Sodniku Hull je prišlo na uho, da gotovi policisti, kadar aretirajo kršilca prohibicije, da slednjim grozijo, da jih bodo izročili zvezni sod-niji, ako se ne priznajo krivim na mestni sodni j i. Tega se marsikdo ustraši in se že naprej prizna krivim, dasi njegov slučaj še ni prišel na vrsto na sodniji. Sodnik Hull je dognal, da je to resnica, ko je preiskal več enakih slučajev. Policisti so se izjavili, da delajo to na povelje višjih častnikov. "Taka taktika nikakor ne dela časti policiji," je izjavil sodnik Hull. "Videti je, kot da policija grozi s kolom onim, katere aretira. Postava pravi, da obtoženec nikakor ni kriv, dokler ni obsojen. Policiji ni treba dajati nobenih nasvetov obtožencem, ker to ne spada v delokrog policije, pač pa v delokrog sodnije. Policija bo najbolje storila, ako v bodoče tako taktiko opusti."
-o-
Ubijalec prijet Policija v Buffalo, N. Y., je včeraj prijela s pomočjo detektivov iz Clevelanda nekega zelo nevarnega roparja in ubijalca, George Paul, ki je obdolžen, da je pred štirimi meseci v Cleve-landu ustrelil policista Ryana in nevarno ranil patrolmana Hu-saka.
go, drugega največjega mesta v Ameriki. Svoje dni je bil Čer-mak premogar, pozneje je pro-I dajal od hiše do hiše razno bla-jgo. Vse svoje življenje je bil 'pošten demokrat, in pretekli te-
A1 Smith pravi, da visoki tarif nikdar ne prinaša prosperitete
New York, 11. aprila. V posebnem članku piše Alfred Smith, bivši governer in predsedniški kandidat, da je v mnogih ozirih odgovoren za današnjo silno gospodarsko krizo visoki tarif, katerega je upeljala lepublikanska stranka. In do-čim je predsednik Hoover lansko spomlad obljubil, da se bodo časi v treh mesecih spremenili na bolje, je pa videti, da so se obrnili na slabše. Mnogo podjetij je bilo lansko jesen nevoljnih odsloviti svoje uslužbence pred zimo, pa so jih pridržali pri delu, toda za spomlad letos pa se je pripetilo, da je bilo zopet več tisoč ljudi odslovljenih. Pričakovalo se je, da se takoj spomladi časi zboljšajo, kar se pa ni pripetilo. Smith pravi, da nerad udarja po pesimističnih strunah, toda nihče nima dobička od dejstva, da bi zamolčali, kar se danes godi v javnosti. Ni-kpli prej v zgodovini Zedinjenih držav se ni še zgodilo, da bi bili ljudje primorani potom javnih doprineskov podpirati stoti-soče družin, katerim je v naši bogati Ameriki pretila prava lakota,, in Al Smith pravi tudi, da ne pomni zgodovina, da bi ljudje v Ameriki lakote umirali letos in lansko leto. In v današnjih časih trpijo tako delavci kot srednji krogi. Ti "srednji krogi" so še toliko bolj prizadeti, ker so bili vajeni v prejšnjih časih na boljše razmere, dočim danes v resnici stradajo.
den je porazil i ogromno večino republikanskega župana v Chi- j William Thompsona, ki je j bil pred njim že trikrat izvoljen. Izvolitev čermaka županom me-1 str, Chicago je izzvala medna- i rodno pozornost.
Hymie Martin je bil v soboto obsojen radi umora v dosmrtni zapor
' Ilymie Martin bo raje sedel vse svoje življenje v državnih zaporih kot da bi pa povedal, kdo je bil še udeležen pri umoru Wm. Potterja, oziroma kdo je Martina najel, da je izvršil umor. Tako se naznanja iz šerif ovega urada potem, ko je sodnik McMahon preteklo soboto obsodil Martina v dosmrtni zapor. Martin je dosledno zatrjeval, da ne ve ničesar, da je nedolžen, torej ne more ničesar povedati. Državni'pravdnik je pa pričakoval do zadnjega, da začne Martin govoriti in s svojo izpovedjo povzroči, da se mu naloži le lahka kazen. Sodnik McMahon je odredil, da se iz-: vrštev kazni preloži do 21. aprila. Do tedaj ostane Martin v okrajni ječi v Clevelandu, medtem ko bodo njegovi zagovorniki skušali od prizivne sodnije dobiti dovojenje za novo obravnavo, kar je pa dvomjivo. Sodnik McMahon, ki je vodil prvo obravnavo, je odklonil ponovno! obravnavo, in odvetniki Martina imajo sedaj deset dni čaša, da apelirajo na apelatno sodni-jo. "Ali imate kako pripombo k obsodbi?" je vprašal sodnik McMahon, ko je izrekel obsodbo. "Ničesar," je odvrnil Martin in se slabotno nasmejal. "Ta sodnija," je izjavil sodnik McMahon, "vas s tem obsodi, da vas odpeljejo v državne zapore v Columbusu, kjer morate preživeti vse svoje življenje, ne da bi imeli upanja za milost.
Slovenski Narodni Dom
Pretekli petek, 10. aprila, so imeli boljševiki svoj protestni shod v Slovenskem Narodnem Dcmu na St. Clair Ave. šlo se je ;a slučaj nekega Madžara, Pau-a Kassay, katerega je dala ameriška vlada zapreti, ko je bil ob-Jolžen, da je nameraval uničiti največji ameriški zrakoplov 'Akron," ki se sedaj gradi v Ak-ronu, Ohio. Kassay je dober mehanik in je, glasom obdolžitve imeriške vlade, svoje znanje vperabil v to, da bi zrakoplov tako pokvaril, da bi se ob prvem poletu ponesrečil. Tako pravi ameriška vlada, tako trdi državni pravdnik v Akronu, tako trdijo mehaniki, inženirji in gradbeniki, ki so zaposljeni pri tovarni, kjer se gradi "Akron." Paul Kassay je boljševik. Po nesreči in ne da bi odgovorni krogi vedeli, je prišel kot mehanik k tvrdki, ki gradi "Akron." Kakor hitro so boljševiki doznali, da je bil Kassay aretiran, so položili zanj varščino v Bvoti $20,000. In ta Kassay je s pomočjo boljševi-škc stranke v Clevelandu imel pretekli petek shod v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. Poleg njega je govo-il razvpiti begotajee Montgomery Brown. Kassay je zaso-ražen v vseh ameriških krogih. Kako vraga je potom boljševi-kcv našel edino dvorano v Cleve-! ipndu, ki mu je dala "prostor za fanatično propagando boljševiz-' m p. — Slovenski Narodni Dom! -V dvorani je bilo od sile zamorcev in Židov. Naših ljudi. nič. Zakaj direktorij Slovenskega Narodnega doma oddaja naše slovenske dvorane tako provoka-toričnim shodom proti ameriški vladi?! Angleško časopisje neprestano povdarja: Komunistični shod se bo vršil v Slovaškem avditoriju. . . S tem izgubimo na ugledu, in Ameri-kanci, ki ne razumejo, zakaj se gre, gledajo na Slovence kot komuniste, dasi niso, toda "Slovenian Auditorium" je kraj, kjer se vrši shod obtoženih komunistov kot sta Kassay in Montgomery Brown. Iz drugih dvoran v naši naselbini so pregnali komuniste, ki so končno našli zavetišče v Slovenskem | Narodnem Domu. . . Direktorij i Slovenskega Narodnega Doma bi moral tozadevno odpovedati dvorano komunistom, ako si ho-jče ohraniti ugled našega kulturnega svetišča pred slovensko in ameriško javnostjo. . .
-o-
Evropi ne preti trenutno
nobena vojna
Paris, 11. aprila. Frank B. Kellogg, bivši državni tajnik ameriške vlade, je naznanil danes francoskemu časopisju, da niti letos niti prihodnje leto ne preti Evropi nobena vojna. Položaj ni tak, da bi bila ta ali druga država pripravljena na vojno.
Tožba "Zarje"
i Zadnjo soboto smo napisali, da je "Nova Zarja" zgubila tožbo na apelatni ali višji sodniji. in da je stara ali "Klubova Zar-, ja" dobila tožbo. In tako je, pa; nič drugače. "Ameriška Domovina," ' ne bo napačno poročala. I Na novice v-,tem listu se fahko zanesete. Kdor slučajno še ne bi verjel, je prožen, da pogleda v uradni zapisnik sodnih obravnav, ki je vsak dan priobčevan v "Daily Legal News." Tam bo čital, da je apelatna sodnija slučaj št. 11496 odločila v prid Klubove Zarje. In tako se je tudi zgodilo.
Nemčija se pritožuje, da je obkrožena od sosedov, ki so do zob oboroženi
i
Berlin, 11. aprila. Nemško časopisje se pritožuje, da je Nemčija od vseh strani obdana cd sosedov, ki so do zob oboroženi, dočim očitajo Nemčiji, da I se skrivej oborožuje. Nemško časopisje prinaša slike, ki kažejo ! njene sosede, kako s topovi merijo v Nemčijo. Nikdar ni bila ! Evropa še tako oborožena kot | je danes, število vojaštva je več-| je ket kdaj prej, in temu pri-I rnerno so se seveda tudi stroški i ;a vzdrževanje posameznih armad silovito povečali. Za primer navaja nemško časopisje sledeče številke: Francija ima ocd orožjem 655,700 mož stalne armade, nadalje 2,500 zrakoplo-ov,-1,200 težkih topov in za 416,
000	ton vojnih ladij. Poljska vzdržuje 298,940 mož močno armado, ima 1,000 zrakoplovov, \20 tankov in 414 težkih topov. Angleška armaida 'šteje 182,000 mož v stalni armadi, ima 1,835 •srakcplcvov, 350 tankov. 500 težkih topov in vojno floto, ki no.:; 1,250,000 ton. če>>o-slova-4ka armada šteje ,240.000 mož, i850 zrakoplovov. 100 tankov in 412 težkih topov. Belgija ima ! SG,150 vojakov pod orožjem, 235 zrakoplovov in 217 težkih topov. Laška armada šteje 633,000 mcž, ima 250 tankov, 1,160 zrakoplovov, C50 težkih topov in j n jena mornarica šteje 280,000 ! tRomunska ima 144,000 vo-| i a kov, 175 težkih topov in 800 'srakcplovov. Ruska armada šte-
1	je 1,200;000 vOjakov, 250 tan-, kov, 1,400 zrakoplovov in 600 težkih topov. Nasproti vsemu i temu ima nemška arpiada 115,-
000	mož, nobenih tankov, nobenih vojaških zrakoplovov in mornarico, ki šteje 38,000 ton.
-o-
Jack Dempsey se bo najbrž razporočil
j Salt Lake City, 11. aprila. — Jack Dempsey, bivši šampijon Irckoborbe, se poda jutri v mesto | Reno, Nevada. Izjavil je, da bi
1	se rad tam malo odpočil cd na-perev, tcda najbrž je resnica, da bo stanoval šest tednov v mestu, nakar lahko dobi glasom državne postave razporoko od svoje žene, igralke Estelle Taylor, s katero sta že dolgo časa sprta.
Spremenjena postava
Mestna prohibicijska postava v Clevelandu se bo od pon-deljka v toliko spremenila, da oni, ki so tretjič pred sodnijo, ne bodo kaznovani z zaporom, pač pa samo z globo, ki lahko doseže svoto $2000. Doslej je i postava določala, da kršilci prohibicije, ki so že tretjič tozadevno pred sodnijo, se morajo kaznovati z zaporom. Komur pa grozi zaporna kazen, I lahko zahteva porotnike, da ga sodijo, in porotniki, ki so ljudje kot mi, niso še nikoli nikogar obsodili v zapor radi prohibicije. Zato so pa sedaj postavo spremenili tako, da kršitelju prohibicije ne preti več zaporna kazen, pač pa samo globa, in radi globe obtoženec ne more zahtevati porotne obravnave.
"Ljubljanski klub"
Nocoj zvečer, v pondeljek, se vrši izvanredna seja "Ljubljanskega kluba," in sicer radi pogreba sob rata Mathew Molka. Pridte vsi člani na sejo!
* Postavodaja v N. Y. je dovolila 40 milj na uro vožnje av-tomobilistom.
BEFOaXHE>TAS 11
OLD IHE'WAS TIILED FOB. AJSKXHCS JCNT HIGHJEA^E TK
Ei/ECJnan -.i^jcrost or cjncAious, ŽZT-A3*OŽ JuŠ? IHE BOŽŠ or
odB-A-cnr — JOTori mš Š3VLART J^D QUTCK X'0 XiX-A'fUS'
i:: "	**y - ;; - > >;
i inž T1RŠT roij.ric! A.T,
i JOB mž iraj oi11
I	i>TD3£E
r "WAjS .EXiEGXED 93ULEE TIMES £0 rHE JPR.ES-TDEHGY OIF Tiffi v boakd ojr ooxtwrx
COMM.! SŽIOTEK.^
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NIWSPAPMR
_________Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Ca Ameriko In Kanado na leto ....>5.50 Za Cleveland, po polti, celo leto 17.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta 13.00 Za Cleveland, po poiti, pol leta M.50 Za Cleveland po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta 13.00 Za Kvropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne poMljatve naslovite: Amerifika Domovina, «117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0038.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRO, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 187B.
No. 87. Mon., April 13th, 1931.
Napihovanje Italijanov
Mussolini dela veliko propagando, da bi imeli italijani čimveč otrok, tako da se bo morala dežela ali raztegniti, ali pa počiti. Ko bo Italija prenatrpana z ljudmi, bo imel Mussolini dovolj vojakov, ki bodo pomagali pri razširjenju dežele.
Najprej se je Mussolini vrgel na stabilizacijo italijanske lire, zatem je pričel agitirati za setev pšenice in ostalega žita v velikem obsegu, tako da bi se mogla dežela sama preživljati, zdaj pa se je prelevil v agitatorja in pospeševatelja velikih in številnih družin.
Dne 30. januarja, 1927, je Mussolini izjavil: "Treba je, da posejemo več pšenice in drugega žita, da se bo moglo italijansko ljudstvo s svojim lastnim žitom prehranjevati. Kljub vsem modernim pripomočkom znanosti, Italija ne more s svojimi lastnimi zalogami prehranjevati svojega ljudstva. Italija se mora ali'razširiti, ali pa počiti. Jaz ne verujem idejam onih ,ki pridigajo mir."
V novembru, leta 1930, je Mussolini izjavil, da Italija kmalu ne bo mogla več obdržati vsega svojega^prebivalstva v svojih mejah; število prebivalstva je narastloRa 42 milijonov duš in s takim naraščanjem prebivalstva bo štelo prebivalstvo 1 tajile leta 1950 — 50,000,000 duš.
Vidimo torej, da so padle Mussolinijeve besede na rodovitna tla. Sicer pa je Šel Mussolini sam .z vzgledom naprej, in ko mu je njejova soprgoa povila najmlajšega sina, je ponosno izjavil: "To ni najmlajši sin, temveč samo najmlajši sin nove serije otrok." Da misli res tako, kakor govori, je dokazal s tem, ker je povila leto dni pozneje njegO' va žena zopet nadaljnega sina. . .
Italija ima že zdaj za svojo deželo najmanj 5 milijonov preveč ljudi, h katerim moramo prišteti vsako leto prirastek 500,000 novega zaroda. Poleg tega se ne sme pozabiti dejstva, da so fašisti prepovedali vsako izseljevanje iz dežele, italijanski možje morajo ostati doma in producirati Italiji ncve bodoče vojake, ne glede na to, če zavlada v deželi la kota.
Vzrok za to je enostaven. Mussoliniju je znan naravni zakon stremljenja po razširjenju naraščajočega prebivalstva. Agitira se za rojstva, izseljevanje je prepovedano in prebivalstvo se stiska v deželi samo za eno svrho. Mussolini je povedal resnico: Pod takimi pogoji in v takih okoliščinah se mora Italija razširiti, ali pa počiti! In propaganda novih rojstev ima samo eno svrho: da se pospeši eksplozijo. Ali z drugimi besedami povedano: ta eksplozija pomeni novo vojno.
In kakor vse kaže, bo Mussolini v svoji tozadevni politiki uspel. Zato njegovo neprestano rožljanje s sabljo, zato njegovo izzivanje Francije in Jugoslavije, njene zaveznice.
Drugo vprašanje pa je, kakšen bi bil rezultat tako morebitne vojne. Ali res upa Italija kot zmagovalka iziti iz nje? Najbrže so take njene varljive nade, mi pa menimo, da bi bilo v tem slučaju baš obratno in da bo Jugoslavija raztegnila svoje meje na beneško stran ...
Po Mussolinijevem mnenju, se mora Italija ali razširiti, ali počiti. Po našem mnenju bo najbrže počila . . .
Slečen in bičan. Neki izseljenec, ki je te dni prispel s Primorskega, je prinesel naslednje poročilo o dogodku v Borštu, ki se je odigral že februarja meseca, a ga oblastva pridno zakrivajo: Neki mladenič iz Doline je spremil zvečer neko svojo sorod-nico, ki je prišla na obisk, na. postajo v Boršt. Ko se je vračal, so ga v Borštu ustavili miličniki in karabinjerji ter ga odvedli v stražnico. Tu so ga slekli do nagega in strahovito pretepli. Nato so ga izpustili. Fant se je komaj vlekel skozi vas proti Bolj uncu in dalje v Dolino. Komaj je prispel v Dolino, so ga že karabinjerji zgrabili in ga odpeljali v stražnico. Tudi tu so ga pretepli. Da bi se udarci preveč ne poznali in da bi njihovo početje ostalo prikrito, so orožniki nesrečnega mladeniča obdržali vso noč v stražnici in ga izpustili šele naslednjega dne. V Bregu pripovedujejo, da so oblastva sicer nato uvedla preiskavo, ki je pa seveda takoj zaspala.
Čeden župan. V Dolini še vedno županu,\e profesor Radovani, proti kateremu so pred meseci uvedli preiskavo radi poneverbe 200,000 lii-. Odlični občinski načelnik se vsak dan pripelje z avtomobilom z Opčin točno četrt ure predpoldne, tajnik pa prihaja v urad uro poprej. Na občini je 15 uradnikov, ki jih izmozga-no ljudstvo plačuje, da kimajo pri mizah. Nekega dne je prišel nadzirat poslovanje občinskega urada neki visoki uradnik s pre-fekture, in v uradu ni našel ne župana ne tajnika.
Vse mora biti italijansko. Po
vsem Krasu je znano ime občinskega načelnika Leschija, ki upravlja občini Divačo in Lokev. Ta gospod je doma nekje v Istri. Na zborovanju občinskih načelnikov v Sežani, ki ga je sklical centurio Grazioli, je Le-schi zahteval, da se v,občinskih uradih na noben način ne sme več slišati slovenska beseda. Tu-
CHARLES GRAVES:
ŠKICA IZ MONTE CARLA
Kenmore, O.—Nesreča za nesrečo obiskuje družino Alojz Mešeta že precej časa, tako da se je ne more na noben način iz-nebiti. Mlajši sin je dobil poškodbe v avtomobilski nezgodi, potem si zopet zlomil nogo, in tudi hči je bila v avtomobilski nesreči. Žena mu je bila bolna, on
njegvih prijateljev. Njegov brat Henrik pa ni dovolil nobenemu, ampak je rekel, da bo on dal kri za svojega brata, da mu pomaga do življenja. Zdravniki so mu odvzeli malo manj kot en kvort krvi, ter jo dali bolniku. Drugi dan so pa sprevideli, da ima še premalo krvi in so j*o še dvema
sam je bil tudi bolan in vrhu vsega pa še ta brezposelnost.
Najhuje je prišlo pa sedaj. Izgubili so starejšega sina Lojzeta. Pred kratkim je bil zbolel in zdravnik je rekel, da se je poškodoval pri igranju žoge. Bil je namreč velik ljubitelj ameriških športov in tudi dober igralec. Zdravniki sami ne vedo, kakšno bolezen je imel. Teden dni je ležal v postelji doma, a bolezen se mu je slabšala. V soboto 4. aprila so ga prepeljali v bolnico. Zdravniki so' spoznali, da ima premalo krvi in da je treba dobiti koga, da bi dal svojo kri. Takoj se je ponudilo nekaj
drugima odvzeli in jo dali bolnemu Lojzetu. Toda vse je bilo zastonj, vsa zdravniška veda ni pomagala. Umrl je v četrtek ob 2:30 popoldne. Kruta smrt mu je pretrgala nit življenja v najlepšem cvetju življenja, v starosti 22 let. Staršem in domačim naše isk'reno sožalje.
Članom K1 u b a Slovenskega doma se naznanja, da je redna mesečna seja prestavljena s prve na četrto nedeljo v mesecu. Prihodnja seja bo 26. aprila ob dveh popoldne. Torej Klub Slovenskega doma bo imel odslej sejo vsako 4. nedeljo v mesecu ob 2. popoldne.	F. Tomsic.
ljem brezplačno stanovanje, raztegne tudi na občine Trbiž in Malborjet ter na dele tržaške občine. Omenjeni zakon zahteva od "tujerodcev," to je od Slovanov in Nemcev v Italiji, neke vrste odškodnino, zakaj edinole občine s slovanskim in nemškim prebivalstvom so dolžne preskrbeti italijanskim učiteljem brezplačno stanovanje, ali pa jim plačati stanarino. Zakon je bil sprejet v priznanje italijanskim učiteljem, ker imajo z otroci slovanskih ali nemških staršev, ki jim ubijajo v glavo tuj jezik, več dela. — Zgodovina nas uči, da je propadla vsaka država, ki ni bila napram vsem državljanom enako pravična. Zato se ne razburjamo.
In svet na vse to molči. Di
jak II. realke v Gorici, 14-letni Miroslav Brezovšek, je bil nedavno izpuščen iz preiskovalnih zaporov. Pet tednov je bil zaprt, ker so ga po nedolžnem osumili, da je roval med dijaki proti Italiji. Ko je fant zapustil zapor, ga je bila še sama senca. Oni dan je v domači hiši v Gornjem Cerovem pri Gorici na bolezni, ki jo je dobil v ječi, umrl. Pogreba mlade žrtve se je udeležilo več kot tisoč ljudi.
Razno. Fašistični župan v
San Vito pri Udinah, poslanec Enrico Fransello, je zbežal zf občinsko blagajno, v kateri je bilo dva milijona lir. — Ko so mirenski in sovodenski fantje šli na. nabor v Gorico, so po stari navadi prepevali slovenske pesmi. Kvestor Modesti je poslal svoje agente, ki so na cesti fante pretepali. Mirenci so ušli, Scvodence so gnali v zapor in jih tam tolkli. Ker agenti ne ločijo furlanske govorice, so podobno napadli tudi furlanske fante, ki so po svoje peli. Bedasti napad je vzbudil novo ogorčenje med furlanskim ljudstvom ki kakor znano napram Italijanom iz kraljestva itak ni posebno prijateljsko razpoloženo. — ■ V zadnjem času naraščajo samomori v Trstu,, zlasti med trgovskim slojem, število konkurzov je stalno visoko. — Italijansko časopisje poziva italijanske tr-
Kmalu po prihodu v Monte. Carlo, svetovno hazardno igralnico, sem se seznanil z nekim Ircem, ki je opravljal tajno detektivsko službo kazine. Povedal mi je, da je njegov glavni posel pronajti in naznaniti ljudi, ki so v kazini nezaželjeni. "Opozoriti moram vodstvo kazine," je nadaljeval detektiv, "na ljudi, ki izgubipo velike vsote denarja, in ki bodo vsled tega morda poskušali storiti samomor, ali pa skušali plačati račune z ničvrednimi čeki."
čudno je, da ni v Monte Car-lu več tatvin in ropov, ker policija je jako maloštevilna, ko se vendar ženske kažejo tam z naj-krasnejšimi biseri in moški imajo natrpane denarnice z denarjem. Res je sicer, da profesi-jonalni igralci, ki priigrajo en večer mnogo denarja, tega ne vzamejo seboj, ampak ga puste v blagajni kazine do drugega dne. To pa zopet prija kazini, ker igralec pride nazaj in zopet igra, ter v največjih slučajih zopet zaigra vsoto, ki jo je prejšnji večer priigral.
Mnogo se sliši o samomorih v Monte Carlu. V kazini sami se no pripeti mnogo samomorov, kvečjemu dva ali trije v sezoni in še te se skrbno skrije pred časopisjem. Največ kandidatov smrti je na pečinah, ki obdajajo mesto, odkoder se strmoglavijo v globočino. Zopet drugi gredo na morsko obrežje, ko zaigrajo zadnji denar, in si poženejo kroglo v glavo.
Tako je neko mlado dekle zaigralo veliko vsoto za igralno mizo. Vsa bleda gre do bare, kjer prosi za kozarec vode. Ko ji da natakar vodo, vlije dekle v kozarec strup in v pol minuti je bila mrtva. Da ne nastane kaka nepotrebna senzacija, potegnejo natakarji truplo za baro, potem pa vprizore umeten prepir v drugem koncu dvorane, kamor se je potem obrnila vsa pozornost navzočih, medtem so pa uslužbenci skozi skrivna vrata odnesli truplo izza bara.
V slučajih, in teh ni malo, da v samomorilčevem truplu ne morejo spoznati identitete, pokop-
govce, naj bojkotirajo Jugoslavijo. — Enajst ppslopij je uničil požar v Selcah pri št. Petru na Krasu. — žalostno življenje na italijanskih Liparskih otokih živi okoli 50 tja pregnanih naših rojakov. — Odbor za poitalijan-čevanje je odredil, da se izpre-. meni zopet 218 čisto slovanskih priimkov v italijanske, na primer Kogoj v Corsari in podobno.
TRAGEDIJA V ŠOLI
V ljudski šoli v vasi Koroe-vvicze na Poljskem se je dogodila sledeča tragedija: Učiteljica je osemletnega nagajivca in upornega svojega učenca, ki ga ni mogla drugače ukrotiti, zaprla v temno sobo. Deček je začel strašno jokati, prositi, da ga izpusti, in razbijati po vratih z nogami in pestmi. Učiteljica pa je ostala trdna in se ni dala pre-prcsiti. Vrnila se je v razred in nadaljevala s poukom. Opoldne je otroke izpustila iz šole, pozabila pa je na zaprtega dečka. Nekaj ur kasneje je prišla v šolo dečkova mati vprašat, kje je njen sin. Tedaj šele se je uči-jteljica spomnila, da ga. je bila
;li kmetje morajo govoriti le italijansko. še celo vročemu Gra-zioliju se je predlog zdel prehud in je pomirjevalno vplival na di-vaškega načelnika.
Smrtna kosa. V Dornbergu je umrl trgovec Franc Kavčič. Zadela ga je kap; popoldne je nesel venec pri pogrebu prijatelja Franceta Berceta, cerkovnika v Dornbergu, zvečer pa ga je zadela kap in naslednjega dne je že izdihnil. Pokojni je bil znan v predvojnih letih kot prvovrsten delavec v prosvetnih in političnih organizacijah ljudske stranke na Goriškem. — V južni Italiji, kamor je bil premeščen, je umrl Franc Zorn, diktatiČni ravnatelj, v starosti 47 let. Doma je bil iz Prvačine, kjer je nekaj let služil kot diktatični ravnatelj.
Gospodarske težave. Po vsej Italiji, posebno pa v južnih pokrajinah vlada velika gospodarska stiska. Davkoplačevalci so odpovedali in rubežni se čedalje bolj množijo. Trgovina je v zastoju. Poljedelski pridelki se ne morejo vnovčiti. Olivno olje ponujajo po 10 dinarjev, vino po 2 dinarja za liter, pa še ne najdejo kupca. Kmetje se puntajo, če le morejo. Tako so v Cancel-lari in Trigianu vdrli v občinski dom in ga opustošili. V Lingu-aglossi blizu Katanije, je 500 žensk navalilo na občinsko hišo in sedež fašja. Orožmki in policija so z veliko težavo preprečili, da ni prišlo do hujšega nasilja. Več žensk so zaprli. Tudi v Messini in drugih mestih je prišlo do burnih demonstracij. Nekega jutra so v Irpinu našli na zidovih lepake: "Proč Mussolini! Nočemo umreti za lakoto!" Kako ponižni so v primeri z vsem tem — primorski Slovani. .In kaj žanjejo za svojo zvestobo do italijanske države?
Nevzdržno naprej po poti v prepad. Fašisti so sklenili, da se zakon, ki nalaga 'tujerodnim' občinam, da preskrbijo učite-
zjutraj zaprla v temnico. Učiteljica je nato odšla z materjo v temnico, jo odklenila, a v temni sobi sta našli dečka mrtvega. Deček je najbrže umrl od strahu.
Ta žalostni dogodek se je raz-vedel po vasi in ljudi strašno razburil. Kmetje so se zbrali pred šolo, razbili okna in vdrli v stanovanje učiteljice, ki so jo hoteli linčati. Učiteljica pa je med tem iz strahu pred besnečo množico in iz žalosti radi dečkove smrti izvršila samomor in se obesila.
Ijejo truplo na pokopališču v posebnem kotu, ki je odmerjen samo za samomorilce. Malokdo obišče ta kraj, vendar je na stotine grobov teh nesrečnežev.
Mnogo je igralcev, ki igrajo po posebnem sistemu, misleč, da bodo razbili "banko." Seve, to se malokdaj obnese in ima vedno največ dobička kazina, ki "drži banko." Le enemu igralcu se je posrečilo, da je igral po gotovem sistemu, in je mnogo let povrsti priigral po $50,000. Kazina je postavila posebnega človeka, ki je skušal dognati, kakšen sistem uporablja dotični igralec, toda brez uspeha.
Tu so zaposljeni profesionalni plesalci, ki jih imenujejo "gigolo." To so večinoma bivši natakarji, ki se znajo fino obnašati in so obenem izvrstni plesalci. Naloga, oziroma posel teh gigolov je, da plešejo z damami, ki pridejo v kazino brez spremljevalca. V kazino pride ena ali več bogatih dam, ki pridejo v Monte Carlo zapravit nekaj tisočakov. Vsede se k mizi in si naroči kako pijačo. V kazini igra godba in ker dama nima znanja, ne more plesati, dasi jo silno mika. Na take dame pazijo gigoli, ki pride k dami, se ji prikloni in jo povabi na ples. Ko godba neha igrati jo zopet pelje nazaj k mizi. Dama, ki ji je stvar znana, stisne gigolu sto ali več frankov, morda ga tudi povabi na kozarec pijače ali na večerjo. Dame, ki pridejo morda prvič sem, mislijo, da jo je povabil neznanec na ples radi tega, ker se mu dopade, in se mu po plesu zahvali samo z lahnim naklonom. Gotovo da gigolo na tihem kolne, ker se je zastonj potil po plesni dvorani, pa se tolaži s tem, da bo pri drugi dobil nekaj več. Navadno pa ti plesalci zaslužijo po tisoč in več frankov na večer.
Prijetno podnebje, krasne palače ,igranje za visoke vsote, najboljša pijača na svetu, vse to je omamljiva vada za bogataše, ki prihajajo v Monte Carlo iz vsega sveta po srečo in zabavo. Lahko, ker — imajo.
Če verjamete al' pa ne.
JESSE F. GELDERS:
KADAR OLJNI VRELEC ZDIVJA
j spuščajo na železni oklep, raz katerega je bila odtrgana stara kapa. Vijak za" vijakom se pritrdi in končno je kapa pritrjena. Kaka ima več odtokov, skozi katere bruha olje in te odtoke se zapre enega za drugim in končno je oljni vrelec premagan in ukročen.
Tri dni je vrelec divjal in tisoče sodov olja se je steklo v North Canadian reko. Olje teče na reki in po naključju se ! vname. V trenotku je reka v ognju, da izgleda, kot bi kdo zlil goreče železo iz livarne. Ogenj j uniči dva mostova, enega, ki je oddaljen trideset milj od imenovanega vrelca.
Zakaj začno oljni vrelci goreti? Nekateri se vnamejo vsled tega, ker olje bruha s tako silo in brzino iz zemlje, kar povzroči visoko temperaturo in olje se vname. Ubije se steklo pri električni žarnici, in to' tudi lahko vname olje.
V Santa Fe Springs, Kalifornija, se je vnel tak oljni vrelec in delati so morali nepretrgoma 26 dni, pod zemljo in zunaj, da Tso ogenj pogasili.
Eden najbolj upornih oljnih oljnih vrelcev, ki so jih zvrtali, je bil zavrtan v Moreni, Romunija. Kapa, ki je imela ustaviti
Nedavno je vložil neki moški tožbo za ločitev zakona. Kot "uržeh" je navedel, ker žena ž njim že deset let ni spregovorila nobene besede. — Sicer ima vsak človek svoj okus in vsak je po svoje neumen, ampak tale možak pa nosi krono vseh cepcev. Namesto da bi kupil ženi deset židanih oblek (za vsako leto molka po eno), jo gre pa za razpo-roko tožit.
'A'
Vsakovrstne stvari smo si dajali kot darila za velikonočne praznike, najbolje se pa postavi Matt Grdina, manager podružnice North American Trust banke v Collinwoodu, kateremu je neka prijazna Collinwoodeanka prinesla za pirhe — prave domače nudelne. Ko mi je Matt to pripovedoval, sem ga nedolžno vprašal, če mu jih je prinesla v župci, pa je rekel, da ne. V mojih očeh je potem darilo izgubilo precej svoje veljave.
A
Včeraj mi je prijatelj potožil, da ga tako "grima," da bi si rad dal duška s kako krepko kletvico, pa da nobene primerne ne ve. Pa sem mu takoj postregel z eno in mu svetoval, naj v špecijal-ni razjarjenosti reče takole: Tristo milijonov vagonov prosa in iz vsakega prosa tristo milijonov vagonov hudičev — naj te vzame, pa bo za en čas držalo. A
Odprla se je sezona balincar-jev. Balincarji so pa. vsake vrste: nekateri so bolj strastni, drugi manj. Edino pravi balin-car je tisti, ki balina pred svojimi hišnimi vrati in ko začne zjutraj, mu žena napravi "pelco" za opoldne, ker nima časa, da bi opoldne stopil v kuhinjo A
Najbolj čudna dežela na svetu je Amerika, če so se fantje v starem kraju stepli, so dobili navadno par tednov ričeta na žabjeku — tukaj so pa pohvaljeni in še nagrade dobe. A
"Ti," nagovori prijatelj prijatelja, "zadnjič mi je nekdo, ki se nekaj več šteje, rekel, da sem optimist. Ali veš, kaj ta beseda pomeni?" ,
"Nak, tega pa še nisem slišal."
"Jaz tudi ne, zato sem mu pa za vsak slučaj prikopal eno tje za komat."
Zgodilo se je eno miljo južno-vzhcdno od mesta Oklahoma City, ko je nenadoma zdivjal eden izmed številnih oljnih vrelcev in začel bruHati proti nebu 60,000 sodov olja in 100 milijonov kubičnih čevljev plina. Olje bruha kvišku z oglušujočim'bobnenjem in kmalu pokrije daleč na okoli vso zemljo. Okrog vrelca se pripravljajo z mrzlično naglico možje, pokriti z železnimi čeladami, da ustavijo olje in ukrote divjanje oljnega vrelca, ki je izbruhnil s tako silo, da je prodrl skozi vse "kape," ki so ga dotlej držale nazaj. V železni tovarni na drugem koncu mesta kujejo drugi novo kapo, s katero bodo pokrili zdivjani vrelec.
Posvarilo se je aeroplane, ki so imeli dospeti v Oklahoma City, ki so spremenili svojo pot in se ognili mesta. Vlake se je ustavilo pred mestom v varni razdalji in se prepeljalo potnike z bu-si v mesto. Lokomotive na postajah so morale takoj pogasiti ogenj v kotlih.
Organiziral se .je Rdeči križ, 100 oseb, da so pripravljeni za vsak slučaj. Noben avtomobil ne sme blizu, kamor pada olje iz omenjenega vrelca na tla, da se ne zaneti požar iz motorja.
Naenkrat se vname z oljem napoj ena zemlja med vrelcem in mestom. Ognjegasci in drugi hite na mesto požara, 200 jih je, ki nemudoma skopljejo jarek okrog goreče trave, da se ogenj ne razširi.
Končno je železna kapa narejena in prepeljana do vrelca. Ljudje delajo v dežju olja, v oblakih plina. Ušesa imajo zama-šena z bato, da jih strašno bobnenje bruhajočega olja ne oglu-ši. Z dvigalom dvignejo železno kapo nad vrelcem in jo počasi
vrelec, je lahko prenesla 3000 funtov pritiska. Ko so pa pri-vrtali do olja, je to izbruhnilo kvišku s 3600 funti pritiska in odtrgalo varnostno kapo, kot bi odnesel veter slamnik z glave. Olje se je vnelo. Pri delu, da ustavijo vrelec, je izgubilo deset delavcev svoje življenje. Zvrtali so tri tunele pod zemljo, enega 195 čevljev globoko, da ustavijo izbruh olja. Vrelec je začel goreti 28. maja 1929 in — še danes gori.
Star in bogat stric zelo nevarno zboli. Pokličejo zdravnika, da ga pregleda in da mu pretip-lje žilo. Zdravnik maje z glavo, zapiše nekaj zdravil in gre v kuhinjo, kjer ga hišna gospodinja radovedno vpraša, kako je kaj s stricem.
"E, slabo je, slabo," odgovori zdravnik, "na vse morate biti pripravljeni."
"Kako bomo na vse pripravljeni," odvrne gospodinja, "ko ima pa toliko žlahte."
A
Pri figabirtu v Ljubljani sedi postaren gospod, katerega obraz je krasil krasen, velik in na vso moč rdeč nos. V gostilno prideta dva ljubljanska postopača, ki si hočeta gospoda in njegov nos nekoliko izposoditi, zato ga eden nagovori:
"Slišjo, gospod, zakaj pa imate vi tako rdeč nos?"
"To bi rad Vedel, a? No, ti pa povem. Veš, ko je Bog nosove delil, sem jaz spal. Ko se prebudim, je imel samo še dva na razpolago: tega, ki ga imam jaz sedaj na sebi in pa tistega, ki ga imaš ti. Ker se mi je pa zdel tvoj preveč smrkav, sem pa. raje tegale vzel, ki je velik in lepo rdeč."
A
Poročnik zavpije nad slugo v oficirski menaži: Kdo, vraga, ti je pa ukazal postaviti na mizo to smrdljivo cvetje?"
"Gospod general,' odvrne pokorno sluga.
"Ah, kako lepo dišeče cvetje je to," hitro pristavi poročnik.
/
Od Soče do Jadrana
DOPISI
1931 APR. 1931 Su [Mo][Tu We Th Erj Saj
□□□riiEBSJ
5 6 ;7 8 9 10111! 12 13 [14i [T5 [1611718 19 20 r21122, 23 24 25;
mrnsgrn
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
LISJAKOV MATIJČE
(Vaška sličica)
"Kam pa greš, Matijče?" "V štacuno," je odgovoril čokat možiček, ki je stopical proti vasi. Vsakdo ga je rad podražil ter mu ponagajal. Revše ni bilo kdo ve kako razvitega razuma, vzlic temu pa je bil vedno zadovoljen in dobre volje.
"Kaj boš pa kupil?" so ga vprašali bolj za šalo.
"Pirhe," se je obliznil. j "Komu pa, komu, Matijče?"
Možiček se je namuzal ter ni hotel takoj odgovoriti. Kmalu i pa se je premislil in rekel: "Ta-I karini."
"A, Takarini." Marsikdo se je nasmehnil, ker Matijče imena Katarina ni mogel izreči. Večkrat jo je rinil proti koči, kjer je j stanovala Pickova Katra, po-stajrna devica. Matijče je bil nekaj mlajši ter je Katrici sko-ro ugajal. Skrivoma ga je imela rada, dočim ji on tudi javno ni prikrival svoje ljubezni. Silno rad bi se bil poročil, zakaj naveličal se je delati Lisjaku, ki ga i je vzel za rejenca.
Ob prodajalni se je ustavil pred izložbenim oknom. Prodajalka je prišla na prag ter ga je opazovala.
"No, Matijče, kaj bo dobrega?" ga je končno nagovorila, j "Zidano ruto kupil," ji je odvrnil.
"Ali imaš denar?" Možičku se je skoro užalilo, j Segel je v žep po mošnjiček, ki j je bil napolnjen z dvajseticami. Bahavo ga je dvignil in potre-sel.
"JColiko pa imaš?" ga je vprašala.
"Toliko. Vse." Počasi je od-drgnil mošnjiček ter ji pokazal njegovo vsebino. Šteti se ni naučil, pa tudi denarja ni poznal, vzeti je morala sama, kolikor je hotela.
ženica je bila poštena, vzela je le toliko, kolikor je veljala ži-dana ruta. Matijče jo je ubral z zavitkom proti domu.
Ustavili so ga vaški navihan-ci, katerim je moral povedati, da je bil v štacuni. "Pirhe kupil," i se je odrezal. "Zidano ruto."
"Katrici, kajneda?" so uganili.
"Takarini," je ponovil. "Po praznikih oženil."
"Jej, kako je lep!" so mu nalašč hvalili robec. "Sama čista j svila!"
"Takarini nesel," se je poba-hal.
"To ga bo vesela!" Lisjakov Tine je bil pravcati šaljivec ter se je z Matijčetom, večkrat pošalil. Izvohal je, kam je položil robec, ko je prišel iz prodajalne. Skril mu ga je v skrinjo pod obleko, zavitek pa mu je napolnil z mahom. Ko se je zmračilo, ga je Matijec stisnil pod pazduho ter jo mahnil proti koči.
Katarina je večerjala ter mu velela, naj prisede. Matijec pa je nemirno hodil po sobi ter skrival velikonočno darilo.
"Kaj pa imaš, Matijče?" ga je rešila iz zadrege.
"Pirhe. Zidano ruto." Važno je segel pod pazduho ter ji podal zavitek.
"Priden, Matijče, priden!" ga je pohvalila. Brž je odvila za-; vitek — Matijcu je utripalo srce, pričakoval je, da ga bo hvaležno objela.
Ko sta zagledala v zavitku le pest mahu, sta vsa začudena j ostrmela. Matijče je plaho od-skočil, Katarina pa je pograbila burki je ter ga ogorčeno zapodila.
Možicelj je bežal in molčal, čeprav ni ničesar zakrivil. — Ustavil se je šele doma na dvo-rišču, kjer se je čudil vsemu, j kar se je zgodilo. "Ruto kupil, , mah nesel," je napenjal možga-j ne, a razum mu ni mogel ničesar pojasniti. Ko je pozneje našel v skrinji ruto, se mu je zdelo še bolj čudno in neumljivo.
prostorih fare sv. Lovrenca.
30.—Društvo Ribnica št. 12 j SDZ, piknik na Goriškovi far-' mi v Noble, O.
PEGAM IN LAMBERGAR
POVEST
Spisal Dr. Fr. Detela
"Tako lahko govori komorni-ca," je dejala kneginja ostro, "a kneginja ne. Kamor nas je postavil Bog, tam moramo vztrajati. Jaz sem kneginja in se ne odrečem svojih pravic in meč mi je dan, da kaznujem krivico. Bog je z menoj. On bo pokoril moje nasprotnike."
Helena si ni upala črhniti več besede; kneginja pa bode kmalu spoznala, koliko več bridkosti nam prizadene naša maščeval-I nest nego tuja krivica.
Prišlo je poročilo, da se je cesar rešil v grad in da ga Vito-vec oblega. Helena se je čudila, da je sprejela kneginja novico s i tako hladnokrvnostjo. A ta je ! takoj pregledala in presodila j novi položaj in prespala tisto noč mnogo mirneje nego gospod Vitovec. Drugega dne pa se je posvetovala z doktorjem Lenartom in komornikom Vajdo. Menila je, da so njene razmere zdaj jasne in ugodne, ker je Vitovec, na katerega se odkonca ni mogla zanesti, storil korak, ki ga je spri s cesarjem na veke, tako da je zdaj primoran ostati njen pomočnik. Doktor Lenart pa je bil drugačnih misli. Dokazoval je, da so se obrnile stvari za njo na slabo, zakaj cesar misli gotovo, da je ona osnovala naklep; boj da je zdaj skoraj neizogiben; ako zmaga cesar, se bode znosil nad njo; ako pa dobro zmago Vitovec, bode gospodaril tod le on.
"In kaj bi bilo zdaj storiti?" je vprašala kneginja neprijetno presenečena, ko ni mogla ugovarjati tajnikovim razlogom. Ta pa je menil, da bi bilo najboljše dogovoriti se o vsem dodobrega s cesarskimi svetovalci, ki jih je ujel Vitovec, jim povedati, da je ona popolnoma nedolžna nad tem napadom, in jih poslati k cesar-' ju, da se poravna spor. Cesar bode sedaj voljnejši; pod ugodnejšimi pogoji se bode sklenil mir, in ona se bode rešila nelepe zavisnosti. Ta svet ji je ugajal, lin poslala je takoj Lenarta in I Vajdo do svetovalnice, kjer sta bila zaprta brata Ungnada in krški škof Ureh. A prestregel je poslanca sam Vitovec, in ko je j slišal, da sta prišla vabit ujetnike h kneginji na obed, je vedel takoj, kaj da se namerava. Na-kratko je zavrnil poslanca, češ, da so to njegovi ujetniki, s katerimi nima nihče razpolagati razen njega. In da bi v njegovi odsotnosti kneginja vendar ne občevala z njim, jih je odpeljal še tisti dan Jošt Soteški v svoj trdni grad.
Lahko si mislimo, s kakimi čuvstvi je sprejela kneginja ta odlok in s kakim obrazom potem Vitovca, ki je prišel na čelu mestnih starejšin naznanjat, da je mesto izvolilo njo za svojo vladarico, da ji hoče drugega dne priseči zvestobo in jo prositi, da naj potrdi mestu stare pra- j vice. To oznanilo je bilo nekak strelovod, na katerega je napeljal njeno jezo Vitovec. In kneginji so res radostno bleščale oči, ko je odgovarjala prijazno poslancem in jim zagotavljala svojo milost. A pozabila ni razžaljen j a in mignila Vitovcu, da naj ostane. Ta je prekrižal roke na prsih in čakal, da vse pripravljen, kdaj se bode usula toča.
"Kdo Vam je ukazal," je vprašala, "napasti cesarja in zmešati tako naše pogodbe?"
"Ukazal?" je vprašal Vitovec zategnjeno. Izraz mu ni ugajal, vendar je mož prikril nejevoljo. "Kdo? Vaša korist, milostiva."
"In če Vam izpodleti, kar ste pričeli po svoji glavi, kdo bode | trpel?" Vitovec je zmignil z ra-! meni. "čujte, gospod baron, jaz nimam ničesar opraviti z Vašimi spletkami in kovarstvi in za-naprej zavračam vsako krivdo, ki bi se. utegnila izvrniti name." i "Umejem, milostiva," je dejal
oni porogljivo; zakaj bil je take volje, da se mu ni ljubilo prizanašati nikomur. "Ako se posreči načrt, želi boste Vi; ne li? Ako se pa ponesreči, trpim naj jaz! že velja! A proti meni vendar ni treba kazati take nedolžnosti!"
"Kako, gospod baron!" je vzkliknila ona, ki jo je polila od nejevolje rdečica. "Vi vendar mene ne"dolžite sokrivnje!' ' "Bog ne daj, milostiva! Vi niste vedeli ničesar. Ko sem zbiral jaz vojake, ste mislili, da bodo za parado; prepričani ste bili, da napravljamo v Gornji grad le pomladanski izlet, in ko je bežal cesar, ste menili Vi, da tečemo mi za njim, ker je pozabil v mestu zlatnino in srebrnino, svoj pečat in tri svetovalce. Kdor Vam tega ne verjame, mora biti pač hudoben. A bojim se, da bode cesar tako hudoben — če nam uide, bo moral Vam verjeti, karkoli mu boste natvezli. Ah, milostiva kneginja," sedel je na stol, njej nasproti, "česa se bojite?"
"Krivico storiti se bojim," je dejala ona zmetena in osupla nad toliko smelostjo in odločnostjo.
"Kaj je pravica? kaj krivica? V zasebnih zadevah nam pove to sodnik. Kdo pa sodi države? Nihče. Tukaj velja: salus rei publicae suprema lex; korist in pravica sta tu dve besedi za eden pojem. Državnik, kateri največ koristi, ta je naj pravičnejši; najkoristnejši pa je oni, ki je naj razumnejši. Zatorej se ne govori o pravičnih in krivičnih državnih naredbah, ampak o pametnih in nespametnih. Ako napadete Vi sosednjo državo, če tudi brez vsakega povoda, ste jo napadli po pravici, če ste si jo osvojili; ako Vas pa odbije sosed, potem seveda ste si po krivici izkušali prilastiti tuj ime-tek. Zatorej počakaj mo s sod-'do, milostiva! Moj načrt še ni izvršen. Ako se mi posreči, bode vse slavilo mojo državniško modrost, in nobenemu državljanu se ne bode oglasila tanka vest, da bi mu branila uživati sad mojih kovarstev. Ako mi izpodleti, potem bode vpil ves svet, da sem krivičnik in sebičnež in kaj vem kaj še. Moč in uspeh, to je pravica ; nemoč, neuspeh — krivica."
"Strašna načela," je dejala kakor sama sebi kneginja, "Načela divjih zveri."
"Tako nekako; in čudno bi pač bilo, če bi zapovedovali bedaki razumnikom in strašljivci junakom."
"Zapovedovati in ropati ni eno; tudi nismo mi zverine, am pak ljudje in kristjanje. Vaša načela pa so povsem poganska.''
"Možno," je dejal oni, "da me je pohujšal doktor Lenart, ki vedno zagovarja n e o m e j en o oblast gospodarja nad podložni-kom. In vendar je oblast po moči mnogo manj krivična nego oblast po rojstvu."
"Da,, da, in krivično ravnajo starši, ki zapuščajo otrokqm, kar j so si pridobili; saj bi morali j prepuščati najmočnejšemu razbojniku," se je rogala kneginja. j "To je zasebna reč, milostiva; 1 a v državnih, pravim jaz, ne velja pravica, ker ni sodnika."
"O da, je sodnik, ki vidi vsa-j ko krivico in ne dela razločka med zasebnim in državnim pravom. Vi, gospod Vitovec, pa ste se zagrizli v načela, ki so Vašemu srcu in razumu tuja. A glejte, da se ne boste pritoževali o krivici, kadar pride kak močnejši in zvitejši nad Vas. Jaz pa se ne zanašam le na Vaš meč; prva in najmočnejša opora je moja pravica, druga pa ljubezen in zvestoba mojega ljudstva."
"Ki se Vam bode jutri poklanjalo kot svoji vladarici," je opomnil Vitovec in se priklonil.
"In sicer radovoljno in iz ljubezni."
"Gotovo; in če bi ne gorela; komu prav iskreno, mu bodemo p od kurili, čemu pa imamo oklopnike v mestu?"
"Razžailjivi ste, gospod Vitovec," je dejala ona nejevoljna, "in v čudnem svitu mi kažete
zvestobo, ki mi jo boste prisegli jutri."
"Milostiva," se je on izgovarjal, "dokazal sem Vam že, da se popolnoma sklada Vaša korist z mojo, in da je najina zveza baš zato trdna, ker je naravna."
"A kadar bode zahtevala Vaša korist kaj drugega kot moja, se bode razdrla ta trdna in naravna zveča. A čujte, kaj zahteva sedaj moja korist! Izročite mi cesarske svetovalce, ki ste jih ujeli."
"Obžalujem, milostiva," je ugovarjal oni, "da ne morem ustreči Vaši želji. Poslal sem že vse tri v varnejše zavetje."
"A vendar ste slišali iz ust mojega tajnika, da zahtevam to jaz sama."
"Ne zamerite! Jaz nisem mogel verjeti, da bi bila to res Vaša želja. Mislil sem, da Vam je to le svetoval Vaš tajnik, ki se meša v vse potrebne in nepotrebne reči in bi rad pokvaril z jezikom, kar smo dosegli mi z mečem. Dokler nismo dovršili, kar se je pričelo, je pogajanje ne umestno. Cesar, seveda bi se sedaj rad pogaajl, da dobi premirja in časa in pomoči; a preverjeni bodite, da je Vam na škodo, kar ugaja sovražnikom. Naj Vam svetuje doktor Lenart, ali baron Vajda, karkoli hoče, ja,z ne privolim v to nikdar, kar bi škodilo Vam."
Kneginja je stisnila ustni, ker je spoznala, da ji on ustreči noče, ona pa ga prisiliti ne more Treba je počakati ugodnejše prilike, si je mislila, da mu pokažem, kdo sem jaz in kdo on. S hlinjeno prijaznostjo ga je odslovila; a dolgo je še zamišljena hodila po sobi in preudarjala kako bi izvila Vitovcu vojno moč iz rok. Vitovec pa je njo in njene pristaše obdajal z ogleduhi in stražami, da bi se ne pogajali skrivaj s cesarjem. Taka je bila ta trdna in naravna zveza.
Napočila je nedelja, dne 1. maja, in ko so se Kranjci napravi j ali na vojno, so praznovali Celjanje veliko slovesnost. Po j službi božji so se zbrali v knežjem dvorcu mestni starejšine, veljavnejši plemiči in povelj-j niki vojaški z Vitovcem, da se! poklonijo kneginji, izvoljeni via-; darici, in ji prisežejo zvestobo.; Ona. je potrjevala mestu pravice, katere je uživalo doslej, in j delila milosti na vse strani. Zvo- j novi so zvonili, godci so piskali j f in mladina je pela in plesala, j Na glavnem trgu so pekli celega { vola, in zastonj se je napil vina, ; kdor je bil žejen, "živela kneginja!" je vpila lahkoživa množi-1 ca. Kdor pa je videl dalje nego j! ped pred seboj, se je ozrl sem-tertja na sivi grad nad mestom, ki je tako resno gledal doli na lahkomiselno vrvenje, in se ni mogel ubraniti skrbem za bodoč- t. nost. Vitovec je hodil po mestu " in s prijaznim smehljanjem po- | zdravljal na desno in levo in po- s slušal, kaj kriči ljudstvo. Zakri-g čal je tuintam kak vojak: "živio:j Vitovec!" a množica je vpila:i| "Živela Katarina!" in Vitovec siji je grizel ustni in se jaro na-ji smehnil in hitel proč, če bo mor- j da drugje začul svojo slavo. (Dalje sledi)
DNEVNE VESTI
Stotine aretiranih radi kršitve prohibicije
New Orleans, 11. aprila.:! Zvezni tajni agenti so danes tu aretirali osem mož, katere dol-; žijo zarote proti vladi Zecliaje-nih držav v zvezi s kršitvijo prohibicije. Vlada je tudi za-plenila celo radio postajo, ki je j služila tihotapcem z žganjem za informacijske namene. Zve-; ; zni pravilnik se je izjavil, cla je nad sto ljudi zapletenih v to j I afero, katere bodo te dni pri-! jeli. Družba, ki je tu operirala, j je prodala za milijone dolarjev žganja na leto. Baje je bil Al Capene s svojim kapitalom udeležen pri tem podjetju. Predsednik Hoover proglaša 1. maj za otroke Washington, 11. aprila. Precl-jsednik Iloover je proglasil dan 1.
maja kot "Dan za zdravje otrok." Proklamacija je sledila na ikrecno zahtevo kongresa. Predsednik naroča governerjem vseh držav, da izdajo enako pro-klamacijo, in da se vsepovsod deluje in upeljejo koraki, ki naj preskrbijo čim boljše zdravje ameriškim otrokom.
Tudi na Finskem niso zadovoljni s prohibicijo
Helsingfors, Finska, 11. apri-a. Predsednik finske republike je dobil v roke zahtevo, na kateri je podpisanih 100,000 žensk v finski republiki, in v kateri se zahteva, da se prohibicija na Finskem radi silne škode, ki jo je povzročila, takoj odpravi.
MALI OGLASI
Vabilo na sejo
članice podružnice št. 25, Slovenske ženske Zveze, so prijazno vabljene, da se polnoštevilno udeležijo seje v pondeljek, 13. aprila, ker imamo zelo važne stvari za rešiti. Gre radi nove društvene zastave, da se pogovorimo vse potrebno, kajti čas hitro poteka. Vabljena so tudi vsa mlada dekleta, da gotovo pridejo na sejo. Kakor veste, je sedaj kampanja za nove članice. Agitirajte in vsaka naj pripelje eno novo k društvu, potem smo pa lahko zagotovljene, da dobimo prvo nagrado — zlato spominsko knjigo. Pridite! Po seji bomo pa imele malo card party in prigrizek. Pozdrav — M. Otoničar, tajnica.	(87)
V najem
se da dvoje lepih stanovanj po 5 sob vsako. Vse udobnosti. 1256 E. 60th St.	(87)
štiri sobe
na novo opremljene se dajo v najem. Pralnica v kleti. Prav poceni. 1007 E. 63rd St. (87)
JOSEPH J. 0GRIN
ODVETNIK
Bldg.
401
Engineers Main 4126
Zvečer:
15621 Waterloo Rd.
Kcnmore 1694
PRIDITE K MENI
ako si hočete postaviti hišo. 15-lctno posojilo po 6 in 7r/c. Hisa 5 sob za samo $3,800. Imam tudi nekaj lotov v bližini E. 185. ceste na tlakani cesti, po $500. Dolgoletna izkušnja. Delamo in popravljamo tudi garaže na eno ali dveletno odplačilo. Oglasite se ali pokličite KEnmore 3123-J.
Michael P. Clapacs
1830G East Pavk Drive blizu La Sallc gledišča.
GRDINA'S SHOPPE
Popolna zaloga oblek in vse opreme za neveste in družice
Beauty Parlor
Vedno najmodernejši ženski klobuki

v'° Trgovina zaprta vsako sredo pop. skozi cclo leto.
0111 ST. CLAIR AVE.
1
IIEnderson 7112
(u. tha. r.)
niHinni!
Michael Casserman
18700 Shawnee Ave. PLUMBING & HEATING
KEnmore 3877

iS
Frank V. Opaskar
O I) V E T N I K
111!) HIPPODROME BLDG. MAin 3785 Ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer od 6. do 8. ure na E. DM St. in Union Ave. OB SREDAH IN PETKIH 110G E. G4th St. Res. Tel. YEUowstone 0705-W
Maple Heights, pri Anton Go-rišku na Green Rd.
17.—"Z a r j a," spomladanski koncert v Slov. Nar. Domu.
23.—ženski	klub Slovenskega Doma, zabavni večer v Slovenskem Domu.
24.—Sloboda,	popoldan in zvečer, v S. D. Domu, Waterloo Rd.
24.—Klub Pipa, piknik pri Anton Gorišku na Green Rd.
30. in 31.—"Krstija" v beli Ljubljani, ki jo priredi .Ljubljanski klub v Slovenskem Društvenem Domu na Recher Ave.
30.—Društvo	Euclid št. 29 SDZ, veselica na štrumbljevih prostorih.
31.—Skupna	društva fare sv. Vida prirede piknik na Špel-kotovih farmah.
31.—Društvo Warrensville, št. 31 SDZ, piknik pri A. Gori-šek na Green Rd.
31.—Društvo Soča, piknik na Močilnikarjevi farmi.
JUNIJ
7.—Društvo Bled št. 20 SDZ, piknik na Goriškovi farmi na j Green Rd.
7.—"Zarja" piknik pri Gorišku v Noble, O.
7.—Društvo Doslužencev, piknik na Pintarjevih farmah.
14.—Clevelandski Sokol piknik v Slov. Društ. Domu 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio.
14.—Društvo Napredni sosedje, št. 144 SSPZ piknik na i Jennings Rd.
14.—Društvo sv. Alojzija, piknik na cerkvenih prostorih, Maple Gardens, Maple Heights.
14.—Piknik društva sv. Ivan št. 4, na štrumbljevi farmi.
21.—Društvo Zvon, piknik na Goriškovi farmi, Randall, O.
21.—Društvo sv. Jožefa, št. 169, KSKJ praznuje 10-letnico svojega obstanka.
21.—Piknik Kluba slovenskih vdov, na štrumbljevi farmi.
28. — Ameriški slovenski "Orel," javna telovadba in piknik na Pintarjevih farmah.
£8.—"Hrvatska Svoboda" piknik v Slov. Društvenem Domu 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio.
28.—Piknik S. N. Doma v Maple Heights, v Maple Gardens.
28.—Dramsko društvo Ivan Cankar piknik na Močilnikarjevi farmi.
JULIJ
4.—St.	Clair Rifle kluub, pik- j nik na Močilnikarjevi farmi.
5.—Piknik	fare sv. Lovrenca na cerkvenih prostorih Maple Gardens v Maple Heights.
5.—Piknik društva sv. Sava št. 1, na štrumbljevi farmi.
5.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ, piknik na Močilnikarjevi farmi..
12.—Klub Hinje, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Heights.
12.—Društvo sv. Vida, št. 25 KSKJ, piknik na špelkotovi farmi.
19.—Piknik skupnih društev Z. S. Z. na štrumbljevih prostorih.
19.—Skupna društva Zapad-ne Slovanske Zveze priredijo piknik na štrumbljevi farmi.
19.—Slovenska Delavska Zadružna Zveza, piknik na Gori-škovih farmah v Noble, O.
26.—Piknik Slovenskega Doma, Holmes Ave., na Močilnikarjevi farmi.
AVGUST 2.—Skupna društva fare sv. Vida priredijo piknik na Špel-, i kotovi farmi.
2.—Društvo Tabor št. 139 jSNPJ, piknik v Maple Gardens, j j Maple Heights.
16.—Dramsko društvo Naša Zvezda, piknik na Goriškovil} farmah v Noble, O.
23.—Društvo Cvet. piknik na
APRIL
18.—Društvo Tabor št. 139 SNPJ, plesna veselica v S. D. Dvorani na Prince Ave.
18.—Društvo sv. Helene, št. 193 KSKJ zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
18.—Društvo sv. ' Helene, št. 193 KSKJ zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
18.—Angleško poslujoča društva JSKJ prirede ples v S. N. Domu na St. Clair Ave.
18.—Gospodinjski	odsek Slovenskega Narodnega Doma na 80. cesti, zabavni večer.
19.—Pevsko	društvo Lira, koncert v Grdinovi dvorani v korist nove cerkve sv. Vida.
19.—Collinwoodski Sokol, koncert v S. D. Domu, Waterloo Rd.
19.—Mladinsko društvo "Comrades št. 566 SNPJ" proslava petletnice in ples v obeh dvoranah S. N. D.
19.—Društvo Marije Vnebo-vzete, št. 103 JSKJ banket v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
19.—Dramsko društvo Naša Zvezda, predstava v šolskih prostorih na Bliss Rd.
19.—Pevsko društvo Cvet, koncert v Slovenski Delavski Dvorani na Prince Ave.
19.—Otvoritev nove dvorane pri Frank Strumbly, Noble, O.
25.—Klever	Kids Klub zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
26.—Društvo	Strugf lers, ples v S. D. Domu, Waterloo Rd.
26.—Dramatično društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma.
26.—Društvo Cvet koncert v Slov. Del. Dvorani.
26.—Pevsko društvo Soča, koncert v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
26.—Koncert in predstava v korist cerkve sv. Lovrenca v S. N. Domu na 80. cesti.
26.—Rainbow Hunting and Fishing Club, piknik v Maple Gardens, Maple Heights, O. MAJ
1.—Socijalistična	stranka (Socialist Party) Prvomajska Proslava v Avditoriju S. N. D.
2.—Društvo	sv. Cecilije št. 37 SDZ" plesna veselica v spod nji dvorani S. N. D.
Ž.—Društvo Danica, št. 34 SDZ plesno veselico v Slov. Del. Dvorani na Prince Ave.
2__Klub slovenskih zapadlih društev priredi plesno veselico v Klima dvorani na 3241 W. 50th St.
3..—Poslovilni koncert Jean-ette Perdanove v S. N. Domu na St. Clair Ave.
3.—Oltarno društvo zabavni Večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
3—Vodvilski program Socialističnega kluba št. 49 v S. D. Domu na Waterloo Rd.
3.—Oltarno društvo Krščanskih Mater, zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
9—ženski odsek Slovenske delavske Zadružne Zveze, zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
10. — Ameriški slovenski 'Orel," materinska proslava v Slovenskem Narodnem Domu lla St. Clair Ave.
10.—Društvo Mlade Cvetke, št- 1657 C. O. F. piknik v Ma-Ple Gardens, Maple Heights, O.
10.— Far a sv. Kristine prvi Piknik na Štrumbljevih prosto-rih na Bliss Rd.
16—Društvo	sv. Jožefa št. KSKJ, zabavni večer v dvojni Slovenskega Doma na Holmes Ave.
17—Društvo	Prijatelj št. 215 SSPZ, razvitje zastave na štrumbljevih prostorih na Bliss Rd.
17—Piknik S. N. Doma v

utegnejo molitve kaj koristiti in skrajšati muke."
"Le ne skrbi," reče Jan Kazimir. "Izposlujem jaz to že pri samem nunciju, da bo opravil mašo v ta namen. S tako pomočjo se ti ne bo zgodila tako velika krivica. Zaupaj v božje usmiljenje!"
Kmitic se je nasmehpil skozi zobe.
"če Rog da," je dejal, "da se mi povrnejo sile, bom še marsikateremu Švedu izluščil dušo, zato pa ne bo le v nebu zasluga, temveč se tudi na zemlji popravi dober glas."
"Bodi dobre volje ter ne skrbi nikakor za bodočo slavo. Jazj sem za to, da ti ne mine, kar ti gre. Pridejo mirnejši časi, jaz sam bom razglasil tvoje zasluge, ki niso1 več majhne, a bodo gotovo še večje. In na sejmu, ako Beg da, bom dal uničiti ono stvar in tako se ti bo povrnila tvoja čast."
"Milostivi gospod in oče, naj se le malo pomiri ali morda še pred tem me bodo sodnije preganjale, pred čimer me tudi vpliv vašega veličanstva ne bo mogel obvarovati. Toda to me ne skrbi toliko! Ne dam se, dokler imam še sapo v nosnicah in sabljo v pesti. Gre mi le za to dekle. Olenka ji je ime, milostivi gospod! Oj, dolgo, dolgo časa je že nisem videl! Oj, silno sem pretrpel brez nje in zaradi nje, in dasi si jo hočem včasih izbiti iz srca, se mi vendar zdi, da se borim z ljubeznijo kakor z medvedom ; pa nič ne pomaga, zakaj taka zver ne pusti človeka."
Jan Kazimir se je nasmehnil veselo in dobrohotno.
"No, kako naj ti, revček, po-morem v tej stvari?"
"Kdo naj mi pomore, če ne vaše veličanstvo?! To je neizprosna regalistka in mi nikdar ne odpusti onih kejdanskih prestopkov, razen če se vaše veličanstvo zavzame zame pri njej in mi izpriča, da sem se izpremenil in se vrnil v službo vašega veličanstva in domovine, ne primoran. ne podkupljen, marv^p po lastm volji in pokori."
"Če gre samo za to, se gotovo zavzamem, in če je ona res taka regalistka, kakor praviš, bo moja beseda imela uspeh. Samo, če je dekle še prosto in če je ni zadela, kaka nesreča, kar se lahko pripeti v vojnem času."
"Angeli naj jo varujejo!"
"Saj to tudi zasluži. Da te sodišča ne bodo preganjala, stori tako (sedaj bodo gotovo nasilno delovala,): Kar te teži,, kakor praviš, brezčastje, ti ne morem dati zapovednega listka kot Kmi-ticu, temveč kot Babiniču. Zbiral boš tudi ti, kar bo na korist domovine, ker si, kakor se vidi, ognjevit in izkušen vojak. Ti odrineš na bojno polje pod kijev-skim kaštelanom; pod njim bo najlažje doseči smrt, a tudi prilika za slavo se bo našla najlažje. In če se bo našla prilika, lahko tudi na svojo roko začneš napadati Švede, kakor si napadal Hovanskega. Tvoja vrnitev in dobra dejanja so se začela z onim trenotkom, ko si se začel imenovati Babiniča. Zovi se tako tudi naprej, pa te bodo sodišča pustila v miru. Ko pa zasi-ješ kot solnce, ko se bodo razglasile tvoje zasluge po vsej ljudo-vladi, tedaj naj ljudje zvedo, kdo je. ta preslavni vitez. Marsikoga bo takrat sram tirati tako slavnega viteza. Marsikateri spis se tudi izgubi, a jaz ti še enkrat zatrdim, da bom razglasil tvoje zasluge in zahteval od sejma nagrado, ker si v mojih očeh to že zaslužil."
"Milostni gospod! S čim sem si zaslužil toliko ljubezni?"
"Bolj kot marsikdo, ki misli, da ima pravico do nje. No, no, ne boj se, mili regalist, ker pač upam, da tudi regalistka ne uide, in ako Bog da,, nam v kratkem podarita še več regalistov. . ."
Kmitic pa je skočil, dasi bolan, naenkrat s postelje in se vrgel, kakor je bil dolg, kralju pred noge.
"Za Boga! Kaj delaš!" je zaklical kralj. "Kri ti odteče, Andrej! Pridi kdo na pomoč!"
V	sobo je planil sam maršal, ki je že dolgo časa iskal kralja po gradu.
"Sveti Jurij, patron moj, kaj vidim?!" je zakričal, ko je uzrl kralja, ki je lastnoročno dvigal Kmitica.
"To je gospod Babinič, moj najljubši vojak in najzvestejši služabnik, ki mi je včeraj rešil življenje," je rekel kralj. "Pomagajte, gospod maršal, mi ga dvigniti na postelj."
XXVII.
Iz Lubomle je potoval kralj v Duklo, Krosno, Lancut in Lvov. Ob strani je imel gospoda kronskega maršala, mnogo škofov, dostojanstvenikov in senatorjev z dvornimi prapori in služabni-štvem. In kakor pobira mogočna reka, ki plove skozi deželo, vse manjše vode za seboj, tako so se tudi vsak hip družile nove čete s kraljevim spremstvom, Prihajali so torej gospodje, oborožena šlahta. in vojaki, bodisi posamič ali v skupinah in krdela oboroženih kmetov, zavzetih od neprimernega sovraštva pro ti Švedom.
že je nastalo splošno gibanje, že se je začel uvajati vojaški red, Pojavili so se grozeči proglasi, izdani v Sonču: eden Konstanta Lubomirskega, maršala iz krogov vitezov; drugi Jana Vielo-poljskega, vojnega kastelana; oba sta, pozivala šlahto v krakovskem vojvodstvu na splošno vojno. Znalo se je tudi, kje se imajo zbirati, onim, ki se niso javili, so grozile kazni po splošnem pravu. Kraljev proglas je spo-polnil one pozive in postavil najbolj lene na noge.
Toda groženj ni bilo niti treba,, ker se je vseh stanov oprijelo neizmerno navdušenje. Zasedli so konje starci in otroci ženske so oddajale svoje dragocenosti in obleke; nekatere so same silile v boj.
V	kcvaiJmcah so cigani noč in dan razbijali s kladivi, kujoč v orožje raznovrstno rod je oračev. Vasi in mesta so se praznila, ker so možje hiteli na bojno polje. Z nebotičnih gora so se noč in dan sipala krdela divjega naroda. Kraljeva moč je rastla vsak hip.
Nasproti so mu prihajali duhovniki s križi in zastavami, židovski kahali z rabini; njegov pohod je bil podoben velikanskemu triumfu. Od vseh strani so prihajale najboljše vesti, kakor bi jih prinašal veter.
Ne le v onem delu, ki ga ni zasedel sovražnik, so grabili za orožje. Povsod, v najbolj oddaljenih zemljah in okrajih, po gradovih, vaseh, seliščih, nedostopnih puščah, je dvignila svojo grozečo glavo strašna vojna osvete in plačila. Čim globlje je padel narod poprej, tem više je dvignil sedaj glavo, se prerajal, zamenjal duha in se v navdušenju ni obotavljal raztrgati celo lastne, strjene rane, da bi oprostil svojo kri od strupenih sokov.
Govorilo se je tudi o mogočni zvezi šlahte in vojske, ki so ji imeli stopiti na čelo: stari veliki hetman Revera Potočki in pa poljni hetman Lanckoronski, dalje vojvoda ruski in gospod Štefan čarneeki, kijevski kaštelan, in gospod Pavel Sapieha, vojvoda vitebski in knez točaj litevski Mihael Radzivil, vpliven mož, ki je hotel zatreti neslavo, katero je povzročil rodu Januš, in gospod Kištif Tiškievič, vojvoda černi-hovski, in mnogo drugih senatorjev in veljakov, vojaških in šlahčanskih.
Pisma so se izmenjavala vsak dan med ono gospodo in gospodom kronskim maršalom, kateri ni hotel, da bi se tako znamenita zveza sklenila brez njega. Vesti so postajale čim zanesljivejše, dokler se ni razširila še zanesljiva vest, da so hetmani in vojaki zapustili Šveda in je nastala v obrambo kralja in domovine Tišoviecka konfederacija.
Kralj je že prej vedel o njej, zakaj on in kraljica sta se, dasi sta bila daleč, zelo trudila, da bi se ona zveza sklenila, bodisi s pismi, bodisi s poslanci. Ker se ni mogel osebno udeleževati, je sedaj nestrpno čakal uspeha, še
preden je dospel v Lvov, sta prišla k njemu gospod Služevski in gospod Domaševski iz Domašev-nice, lukovski sodnik, ter mu do-nesla od konfederatov zagotovilo služb in zvestobe ter podpisa no pogodbo.
To pogodbo je torej prečital kralj na skupnem posvetovanju s škofi in senatorji. Srca vseh so se napolnila z radostjo, duše so se dvigale v zahvali k Bogu, zakaj ta pomenljiva konfederacija ni javljala dejstva, da se je ta narod spametoval, nego tudi izpremenil, o katerem je še pred kratkim lahko izjavil tuji napad-nik, da je brez vere, brez ljubezni do domovine, brez vesti, brez reda, brez vztrajnosti, brez onih čednosti, ki jih imajo drža ve in narodi.
Dokaz vseh teh čednosti je ležal sedaj pred kraljem v obliki akta konfederacije in njenega proglasa. Proglas, grozen kakor arhangelova trumba, je pozival na splošno vojno ne le viteštvo, temveč tudi vse stanove in ljudstva ljudovlade. "še celo infa-mes , vsi (se je glasil proglas) izobčenci in proseripti so dolžni na to vojno." Vitezi so imeli sesti na, konje, nastavljati lastne prsi in postavljati pehoto, premožnejši več, ubožnejši manj, po svojih možnostih in silah.
"Kjer so v tej državi aque bo-| na in mala vsem lastna, torej se morajo tudi nevarnosti razdeliti med vse. Kdorkoli se smatra za šlahčiča, bodisi domačin ali priseljenec, naj bi imel šlahčič še toliko sinov, mora iti na vojno proti sovražniku ljudovlade. Ker smo vsi šlahčiči višjega in nižjega rodu, uradov in dostojanstev, bodimo tudi v tem enaki, da se tudi osebno žrtvujemo v obrambo teh svoboščin."
'S tem odpiramo,'" se je glasil proglas, "benemerendi in Re-publica, pot vsakemu plebejae condicionis, kažemo in ponujamo po tej naši zvezi priliko, da pristopi in si pridobi dostojanstev in prednosti, kakršne uživa Jilahčanski stan. . "
Ko se je prečital pri kraljevem posvetovanju ta odstavek, je nastal globok molk. Oni, ki so s kraljem vred želeli, da se odpre pot do šlahčanskih pravic tudi ljudem nižjega stanu, so menili, da bo treba še precej bojev, trpljenja in truda, da bo minilo več let, preden se bo moglo odzvati s podobnim predlogom, medtem pa je sama ta šlahta, ki je bila do sedaj tako ljubosumna na svoje pravice, tako ne-pristcpria, na stežaj odpirala vrata pisanim kmečkim tolpam.
Vstal je primas, navdahnjen s preroškim duhom in rekel:
"Ker ste uvrstili to točko, bo-
do potomci na vekov veke slavili to konfederacijo, in če bo hotel kdo smatrati ta čas za čas propada straopoljske čednosti, tedaj mu bodo to zanikali in pokazali na vas."
Duhovnik Gembicki je bil bolan, zato ni mogel govoriti, le s tresočo se roko je blagoslovil to listino in poslanca.
"že vidim sovražnika, kako beži sramotno iz dežele,' 'je rekel kralj.
"Bog daj čimprej!" sta zaklicala poslanca.
"Gospoda; pojdeta z nami v Lvov," je vnovič rekel kralj, "in tam bomo takoj potrdili to konfederacijo in nemudoma sklenili drugo, ki je ne bodo mogle premagati peklenske moči."
Poslanca in senatorji so se začudeni spogledali, kakor bi hoteli vprašati, kakšno zvezo misli kralj, toda kralj je molčal, le obraz mu je rdeč čedalje bolj. Vzel je vnovič listino v roko, jo vnovič čital in se smehljal ter naenkrat dejal:
"Ali je bilo mnogo takih, ki so ugovarjali?"
"Milostivi gospod!" je odgovoril gospod Domaševski, "una-nimitate se je sklenila ta konfederacija po zaslugi gospodov hetmanov, gospoda vojvode vi-tebskega in gospoda čarneekega, a izmed šlahte ni niti eden ugovarjal, tako so se vsi zagrizli v Švede in tako je zaplala ljubezen do domovine in kralja v njihovih srcih."
'Kje pa je vojvoda vitebski?" je vprašal kralj.
"še v oni noči po podpisu li-
stine je odšel k svoji vojski pod Tikočin, kjer oblega kneza vojvodo vilenskega, izdajico. Sedaj ga je že moral dobiti, bodisi živega ali mrtvega."
"Tako gotov je bil, da ga dobi?"
(Dalje sledi)
župan mesta Coralville, Iorva, Ed. Koser, je požgal občinsko ječo, ker že zadnjih 25 let ni bilo nobenega jetnika. Župan, ki uraduje nepretrgoma 30 let, pravi, da nima nobenega pomena imeti ječo, če jetnikov ni.
Umrli "speaker" Nicholas Long worth in njegova soproga, Alice Roosevelt Longworth.
THE OLD HOME TOWN
Stanley
lUrMcrM U. S. Patent Ofltč«
NOW, NEWT, TWICE	^
YOUVE wrecked STREET LAMPS SO FAR "THIS WEEK, START/AIG /N ME*T WEEK IM <5rO/NCf TO SOCK YOU FIFTEEN CENTS FOR EVERY LAMP CHIMNEY YOU	J
\_BREAK!.' r~--r;--
NEWT, "THE HORSE BREAKER.HA^ STARTED IN ON HIS SPRING TRAINING^ WORK - ANO MARSHAL OTEY WALKER. HAS <5IVEN HIM® HIS USUAL. WARNING -WITHOUT, RESULT.'- <.


HENRIK SIENKIEWICZ
POTOP
iz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE
Na pohodu na Podlesje me je gospod V o 1 o d i j o v s k i ujel in me hotel dati ustreliti. Jedva sem se rešil iz njegovih rok s pomočjo listov, ki so našli pri meni in se je izkazalo iz njih, da sem se silno zavzel zanj, ko je bil še v ječi in ga je hotel dati knez ustreliti, Izpustil me je torej, jaz pa sem se vrnil k Radzivilu in mu služil dalje. Toda postalo mi je že trpko, v duši so se mi začeli studiti nekateri čini kneza, zakaj on ne pozna ne vere, ne poštenosti, ne vesti, a lastna beseda mu je toliko, kolikor švedskemu njegova. Torej sem mu začel skakati v oči. On se je tudi razburjal radi moje predrznosti. Naposled me je odpravil s pismi."	v
"Čudovito, kako važne stvari pripoveduješ," je rekel kralj. "Vsaj enkrat slišimo očividca, kako se je tam godilo."
"Da," je odgovoril Kmitic. — "Šel sem rad s pismi, ker nisem mogel več strpeti na mestu. V Pilviških sem naletel na kneza Boguslava. Dal Bog, da bi prišel v moje roke, za kar bi žrtvoval vse svoje sile, da bi se le mogel maščevati za ono potvorbo. Ne le, da se mu nisem, milostivi gospod, v ničemer ponudil, ne le, da je to nesramna laž, marvevč sem baš tam prišel do pravega prepričanja, ko sem uzrl vso golo nesramnost teh krivovercev."
"Povej natančno, kako je bilo to, ker tu se nam je povedalo, da je knez Boguslav samo primoran sledil svojemu bratu."
"On, milostivi gospod ? On je hujši od Januša in v čigavi glavi se je najprej porodilo izdajstvo? Mar ni on prvi skušal kneza hetmana, kazoč mu na krono? Bog bo to na sodbi razsodil. Oni tam je vsaj simuliral in se skrival z bono publico, Boguslav pa, ki me je smatral za največjega lopova, mi je odkril vso dušo. Strah me je ponoviti, kar je rekel. Vato ljudovlado, — je dejal — morajo vragi vzeti, toda to je kos rdečega sukna, mi se ga uiti ne dotaknemo, da bi ga rešili, temveč ga bomo še vlekli, da bi nam čim največji kos ostal v pesti. . . Litva — pravi — mora ostati, a po bratu Janušu si postavim jaz na glavo velikoknežji klobuk, oženivši se ž njegovo hčerko."
Kralj si je pokril oči z rokami.
"Muke Gospoda našega!" je rekel. "Radzivili, Radziejevski, Opalinski. . . Da se ni zgodilo, kar se je zgodilo! Krone jim je bilo treba, četudi bi morali raztrgati to, kar je Bog zvezal."
"Ostrmel sem tudi jaz, milostivi kralj! Vode sem si lil na glavo, da bi ne zblaznel. Toda duša se je v meni izpremenila v enem hipu, kakor bi strela udarila vanjo. Sam sem se prestrašil svojega dela. Nisem vedel, kaj mi je storiti. . . Ali naj sunem z nožem Boguslava, ali samega sebe? Tulil sem kakor divja zver, ker so me zapletli v tako zanko... že nisem hotel več služiti Radzivilom, le po maščevanju sem hrepenel. Naenkrat, mi je dal Bog sledečo misel: šel sem s kopico ljudi v stan kneza Boguslava, ga izpeljal na mesto, ga zgrabil in ga hotel oddati zaveznikom, da bi se mogel za ceno njegove glave dokopati do njih in do službe vašega veličanstva."
"Vse ti odpuščam!" je kriknil kralj, "ker so te zapeljali, a si jih izplačal! Edino Kmitic je bil zmožen takega dejanja, a nihče drugi. Zato ti vse odpuščam, in iz srca ti odpuščam, a povej mi naglo, ker me peče radovednost: ali se je iztrgal?
."Pri prvi postaji mi je iztrgal samokres izza pasa, in me je
ustrelil v obraz. . . Evo teh obronkov. Moje ljudi je pobil in edino eden je ušel. . . To je znamenit vitez. Težko je ugovarjati ; toda še se naj deva, tudi če bi imela biti to moja zadnja ura."
Tu je začel Kmitic trgati odejo, toda kralj ga je naenkrat prekinil:
"In iz osvete si je izmislil oni list proti tebi?"
"In iz osvete je poslal ta list. Rano sem si izlečil v gozdu, toda duša me je še huje bolela. . . K Volodijovskemu, k zaveznikom, nisem mogel več, ker bi me bili Lavdanci razsekali na drobne kose. . . Vendar, ker sem menil, da misli hetman kreniti proti njim, sem jih svaril, naj se drže skupaj. In to je bilo moje prvo dobro dejanje, zakaj drugače bi bil Radzivil stri prapor za praporom, sedaj pa so premagali njega in ga oblegajo. Bog naj mi pomore, nanj pa naj po šlje kazen, amen."
"Morda se je to že zgodilo, če ne, pa se bo gotovo!" je rekel kralj. "Kaj si delal dalje?"
"Ker nisem mogel služiti zaveznikom vašega veličanstva, sem sklenil priti do vašega veličanstva in se z zvestobo pokoriti za davne grehe. Toda kako na,j bi se bil napotil ? Kdo bi bil sprejel Kmitica? Kdo bi mu verjel? Kdo bi mu ne zabrusil izdaj ice v obraz? Nadel sem si torej ime Babiniča, prepotoval vso ljudovlado in dospel v čen-stohova. če sem tam izkazal kake usluge, naj izpriča o. Kordec-ki. Dan in noč sem mislil le na t?, kako bi poplačaj domovini storjeno krivico, kako bi prelil kri zanjo, sam pa se vrnil k slavi in poštenosti. Drugo pa že veš, milostivi gospod, ker si sam vse videl, če pa mi je naklonjeno tvoje dobroti j i vb očetovsko s^ee, če je ona nova služba odtehtala davne grehe ali pa jih vsaj izravnala, sprejmi me, o gospod, v svoje ljubeče srce, ker so me vsi zapustili, ker me nihče ne more potolažiti razen tebe. . . Ti, o gospod, edini vidiš mojo bolest in moje solze. Jaz sem izobčenec, jaz sem izdajalec, jaz sem krivoprisežnik, in vendar, o gospod, jaz ljubim to domovino in tvoje veličanstvo. . . in Bog ve, da hočem služiti obema!"
Tu so se spustile grenke solze iz junakovih oči, da je bil ves vžhičen od joka, kralj pa, do-brotljivi oče, ga je prijel za glavo, ga, začel polj ubovati na čelo in ga tolažiti:
"Andrej, tako si mi ljub kakor lastni sin. Kaj sem ti dejal? Ti si grešil iz zaslepljenosti, a koliko jih greši z razumom. Iz srca ti vse odpuščam, ker si že izbrisal grehe. Pomiri se, Andrej ! Marsikdo bi se rad ponašal s takimi zaslugami, kakršne so tvoje. Boga mi! I jaz ti odpuščam, i domovina ti odpušča, še hvalo ti bomo dolžni. Nehaj se žalostiti!"
"Bog naj dodeli vašemu veličanstvu vsega dobrega za, to ljubezen!" je govoril s solzami vitez. "Sicer se pa moram itak, milostivi gospod, še pokoriti na onem svetu za ono prisego, dano Radzivilu, zakaj dasi nisem vedel, kaj sem prisegel, prisega je vendar prisega."
"Radi tega te Bog ne bo po-gubil," je odgovoril kralj, "ker bi moral najmanj pol ljudovlade poslati v pekel, namreč vse one, ki so nam prelomili zvestobo."
"Tudi jaz mislim, milostivi kralj, da ne pojdem v pekel, ker mi je to zatrjeval tudi o Kor-decki, dasi ni bil gotov, če mi tudi vice ne uidejo. Težka stvar, če bi bilo treba goreti kakih sto let. No pa naj bo, kakor hoče. človek mpogo prenese, če mu sveti nada odrešenja, pri tem pa
(Nacinllfivartle)