OVICE
►
»
LETO II. - št. 38
^RkHUBIHIillll	&
V KOČEVJU, DNE 14. SEPTEMBRA 1957
Cena 10 din
19. SEPTEMBER — LJUDSKI PRAZNIK OBČINE LAŠČE
Bili lase ime
Takrat bodo v občini Lašče že petič praznovali svoj občinski praznik. Vsakokrat se 19. septembra spomnimo na to, kar je že za nami, a ne too nikoli pozabljeno. Pred štirinajstimi leti — 19. septembra 1943 — je gorel turjaški grad. Okoli njega so utihnile strojnice in topovi, iz gradu pa je klavrno pokazal svojo glavo zapeljani človek,
V OBČINI LAŠČE BO SKUPNO 38 ODBORNIKOV
Tudi v, občini Lašče so že določili število odbornikov v novi občinski ljudski odbor. Občinski odbor bo jmel 21 odbornikov, zbor proizvajalcev pri občinskem ljudskem odboru pa 17 odbornikov, ki ki je šel v borbo proti svojemu in socialni problem. Vsa ta delovna bodo zastopali kmetijstvo, obrt, in-lastnemu narodu. Zmaga NOV nad sila bi lahko več prispevala za iz- dustrijo. Vseh volilnih enot bo na to srednjeveško trdnjavo je bila ve- boljšanje gospodarskih pogojev, če področju občine skupno 30. likega pomena za nadaljnje razdob- hi bila zaposlena. Sedaj se zaposlu- Po vagek je precej živahno pred-
jejo ljudje le priložnostno.	.volilno razpoloženje, zato je raču-
Občinski ljudski odbor mora re- ^ da bo(k) zborl vollvcev, kjer
je osvobodilnega boja.
Na temeljih novega sveta jepro-
W«1 k omeni at
DELOVNO RAZMERJE
Po dveletnih pripravah, pri katerih je sodelovala vsa naša javnost, je bil te dni izdelan nov osnutek o delovnih razmerjih in bo predložen ljudski skupščini v dokončno obravnavo in potrditev.
Poleg vseh dosedanjih pravic in dolžnosti, ki nastanejo s sklenitvijo delovnega razmerja, bo novi zakon predvidel še nekatere nove posebnosti. Določila tega zakona pa ne bodo veljala samo za delavce in uslužbence v gospodarstvu, ampak za vse osebe, ki so v delovnem razmerju. V tem sestavku bi obravnavali samo tiste določbe, ki jih sedanji zakon o delovnih razmerjih še ni imel.
Delovno razmerje je, kot pravi ta osnutek, pravno razmerje med delavcem na eni strani in gospodarsko organizacijo oziroma delodajalcem na drugi strani. Delavec (pofl tem imenom razumemo tudi nameščence in uslužben-
se lahko poteguje za katerokoli mesto v tovarni, podjetju itd. in vsak si lahko prosto izbira zaposlitev. Da pa pride delavec do zaželjeno delovno mesto. S skleda izpolnjuje še splošne pogoje za zoaželjeno delovno mesto. S sklenitvijo delovnega razmerja pa dobi delavec tudi pravico do sode-lovanja pri upravljanju podjetja.
. , sebno dolžnost nalaga osnu-S{ tega zakona sindikalni orga-;nzaciji. Ta mora vedno ščititi de-avce in skrbeti, da delavci nc bo-° prikrajšani za pravice, Id izvi-aJo iz delovnega razmerja- Neveljavne so vse določbe, ki bi krajšale pravice delavcu, kakor jih določa naša ustava ali ostali zakoniti predpisi, četudi bi delavec pristal na take pogoje.
Vsak delavec hna pravico do omejenega osemurnega delavnika, do dneva počitka v tednu in letnega plačanega dopusta. V dopust se ne štejejo državni prazniki in dnevi bolezni. V dneh, ki so določeni za državne ali republiške praznike, delavci ne delajo. Delavcu mora biti zagotovljena varnost pri delu in če smatra, da mu pri delu grozi nevarnost, to delo lahko odkloni. Sam pa se mora držati vseh predpisov in ukrepov, ki so določeni za varnost pri delu.
Posebno zaščito v delovnem razmerju pa uživajo žene, invalidi in mladina. V času nosečnosti in poroda hna žena pravico do 90 dni dopusta in po tem dopustu lahko takoj izkoristi še letni dopust. Doječa mati ima 6 oziroma 8 mesecev po porodu pravico delati samo polovico rednega delovnega časa. Delavka ima tudi pra-vico do dopusta in nadomestila za plačo, če je nujno potrebno, 7® neguje otroka. Novost osnutka tudi v tem, da lahko povsod, kjer so zaposlene žene, ustanovijo delovna mesta za 4, 5 ali 6 ur dnevno. Ta skrajšani čas se šteje - delovno dobo kot redni delovni cas.
. Ce je delavec v priporu ali preiskovalnem zaporu mu pripada rctjina plače, če ima družino, pa Polovica, če je kazenski postopek ustavljen ali če je delavec opro-^''■n krivde, se mu mora naknad-° izplačati še vso razliko do ce-o plače. Tistim, ki gredo na od-ozenje ali dosluženje kadrov-v vH? roka> Pa pripada povračilo j, sini enomesečne plače. V ča-
pravi1CZa*WS*eilos^* *,na delavec .°? do denarnega nadomesti-la m do drugih pravic.
° 16 le nekaj najvažnejših do-d , , !^’nidl(a novega zakona o
Im 'mi razmerjih podrobneje pa
knn ° ° tCm pisali, ko bo zakon sprejet. F	Mc
letarec prosto zadihal. Prav okoli Šiiti še veliko nalog, predvsem mora	izbirali in potrdili kandidatu-
turlpškp.p-a crradu in hivšera turia- zgraditi šolsko poslopje v Robu, Doao izraran m pouam Kanuiuaiu
škega vflepS^tva dLesgospoda- Velikih Laščah in Gregorju. V Vel. re kandidatov za odbornike, dobro rijo°delavci na zadružnem posestvu. Laščah 80 razredi osnovne šole in obiskani. Občinska volilna kormsi-Turjak, znan iz zgodovine in iz ™žJe gimnazije v dveh stavbah, ja dobro opravlja svoje delo. Stal-NOB je majhen kraj. V okolici ker v stari šoli, ki je bila preure- ni volilni imeniki so urejeni in so je le malo polja, kraj pa je obdan Jena stanovanja, ni bilo dovolj vouvcem na vpogled.
J	prostorov za tako veliko število
učencev.
Ob praznovanju tega ljudskega praznika, ko se spominjamo na
s hribovitimi gozdovi tja do Mokr-ca, Velikega Osolnika in Ahaca. Občina Lašče se ne more pohva-
Turjaški grad so zavzeli borci Prešernove brigade
MLADINO KOČEVSKE ZASTOPA NA KONGRESU 8 DELEGATOV
mi dejavnostmi. Ti kraji so že v času stare Jugoslavije nudili zelo malo zaslužka odvisni delovni sili.
V Celju se je začel VI. kongres IMS
vomo nalogo, da bomo utrdili to praznovanje, 'da bo sleherni občin-
Polja je malo, a še to je na hribo- ™J^aZ^k vehke^TOmototv^NOB V petek dne 13. septembra 1957 z družbeno-političnimi sprememba- Naj omenimo razvoj kultumo-pro-vitem terenu. Prevladujejo gozdb- .ti, Uk dela ki „a 1e opravil Se je v Celju začel VI. kongres mi morali spremeniti tudi vlogo svetne aktivnosti, ki je okrepila *" kaWiv, In n=r,mmn	korist gkuonosti občinski ljudski LMS. Mladino bivšega okraja Ko- družbenih organizacij in seveda tu- življenje mladih ljudi v šolah, pod-
y	n -I--,—n—	ni	jetjih in na vasi. Mnogo mladin-
množična skih organizacij in mladincev je v
vi, v katerih je osnovno bogastvo
oz. surovina za izdelovanje pred- čdb^rTkupm z vseiti oriaitizaci- čevje bo zastopalo 8~ delegatov, metov suhe robe. Domača obrt cve-	- • • '-----
1.1CLUV sune roue. « ouil uve- .	. družbenega upravljanja invo- šesti kongres slovenske mladine
te v zimskmi_ času skoro v sleher- j w bodo&tudi nadalje skrbeli se bo začel v času, ko smo že
es?**»»
razvita živinoreja. Živinoreja ima skoro polstoletno tradicijo in je znana po vsej naši domovini. Skrb za razvoj živinoreje so prevzele kmetijske zadruge z razumevanjem, pri čemer sodelujejo zadružniki.
Področje občine Lašče je precej razsežno. Skupno je v njej 118 na-
di mladinske.
Ljudska mladina je ---------------- ,	,
politična organizacija, ki vzgaja tem casu pokazalo veliko samode-v velikolaški polni meri razvili sistem družbene- mladino v socialističnefrt duhu. Na javnost zlasti v kulturnih društvu , ga upravljanja in ko smo v zvezi kongresu bo pregledala svoje delo prosvetnih ustanovah, kulturnih do-
in dosežene uspehe med obema movih,^knjižnicah, klubih In sekci-kongresoma.
O mladini, njeni vzgoji, izobrazbi, njenem življenju in delu, je bilo v preteklih štirih letih mnogo sli-
DOLGOLETNE ŽELJE SO SE JIM IZPOLNILE
Novi mostovi v Potoku in Jakšičih
jah LT, v organizacijah gasilcev, strelcev, tabornikov, planincev itd. V TVD »Partizan« aktivno dela 960 mladincev in mladink, v strelstvu
šati. Na mnogih sestankih politic- -127, v gasilstvu 259, v taborništvu nih organizacij in ob najrazličnej- 15 itd.
________________________jsssrtsrviss.-s jrs&s&T-asi: sresrsjrsgti
selij. Gospodarstvo se stalno izbolj- Jakšičih v Kolpskl dolini. Sredstva mostu pa se je začel ples. Jakši- n1	uspehe til napake. Pose- za strokovno izpopolnitvijo, za več-
- .	, , . , . i	-	»70 irrvo/jn o n -io "n vi cnprio 1 zi.Virn n clrl pnrvi nA. SO Sl Tl P rVi o 1 i iooniplo in JO	sr	Sr	.	— „.4- jnin in	»loln -ioLa
suje. Velika skrb je bila posvečena raznim komunalnim dejavnostim:
ben prispevek pa sta dala Zvezni J° storilnost dela in za delavsko
sr sr	sr	-.tI -in V 7 CO	5 U. rwi OKT TV
in republiški odbor SZDL z napotili vsem organizacijam o del-u z
upravljanje. V 62 svetih pri ObLO bivšega kočevskega okraja je 48
za gradnjo je prispeval občinski čani pa so si preskrbeli jagnjeta in
__________ ljudski odbor Kočevje, sami vašča- jih pekli na ražnju. Manjkalo tu-
napeljavf vodovodov, elektrifikaciji ni pa so h gradnji prispevali s pro- di ni pijače, da je bilo veselje še	_____
vasi, ureditvi vodnjakov, asanaciji stovoljnim delom in vožnjami z zi- večje.	mladino. Socialistična vzgoja mla- mladincev v starosti do 30 let. V
vasi itd. Sveti pri ObLO, katerih vino. Ljudje so vedeli, za kaj so Nova mostova v Potoku in Jak- ^jne ni več samo stvar mladinske odborih KZ sodeluje 26 mladincev,
je devet, predvsem pa sveti za go- delali. Sedaj ne bodo več vozili čez šičih bosta spomenik še poznim ro- organizacije _________ kar žal nekateri 24 pa jih dela v pospeševalnih od-
spodarstvo, komunalo, kulturo, so- jarke kakor prej, ko ni bilo mostov dovom prizadevnosti ljudi v teh trdijo ____________ ampak stvar vse družbe, sekih. V podjetjih, ki volijo delav-
cialno varstvo, prosveto in šolstvo, ™ je bila nevarnost za živino, za krajih za napredkom.	*'"*	'	"	'	''	’ * ’
so delavni in nudijo veliko pomoč	™ otroke, ki hodijo tam čez
ObLO. Odvisna delovna sila je v v šolo. Leta in leta so ljudje čaka-
občini še vedno velik gospodarski k, da bodo lahko hodili po novih
mostovih. Sedaj se je ta želja ob ---------- izdatni podpori ObLO Kočevje izpolnila.
Most v Potoku je dolg 11 m, širok pa 3,60 m, most v Jakšičih je
Ivan Delač
Med dvema kongresoma je mla- ^k6 svete, jto na področju bivšega dina bivšega okraja Kočevje raz- okraja Kočevje zaposlenih 1181
TEKMOVANJE SE BLIŽA H KRAJU
Živahne priprave na volitve
vila raznovrstne oblike dejavnosti, mladincev in mladink; od teh je v
delavske svete izvoljenih 51 mladincev, v upravne cdbore pa 15. V podjetjih, kjer kolektiv predstavlja delavski svet, je 19 mladincev izvoljenih v upravni odbor.
Iz tega lahko ugotovimo, da mla-
Na področju občine bo skupno
Kakor v drugih krajih, se tudi v
V začetku tega tedna je v Do-	pa dolg	5 m, širok pa 3,60 m. Pri	občini Dobrepolje pripravljajo	na	18 volilnih enot,	volišč pa bo 21.	dina z vso mladostno voljo dela
brepolju občinska komisija za kme-	gradnji mostu v Potoku so poma-	občinske volitve. Pred kratkim	je	Tehnično delo v	zvezi z volitvami	na različnih področjih
tijsko nagradno tekmovanje začela gali z delom prebivalci vasi Potok, bila razširjena seja Socialistične dobro poteka. Med ljudmi je pre- Kočevska mladina je skupaj z z ocenjevanjem krompirjevih do-	Jakšičev	in Planine, pri gradnji	zyeze delovnih ljudi, na kateri	so	cejšnje zanimanje za volitve. Zbo-	cstalo slovensko mladino	izpolnila
udeležencev zveznega kme-	mostu V	Jakšičih pa so pomagali	razpravljali o pripravah na bližnje	ri volivcev bodo	zaključeni do 27.	naloge, ki jih je pred njb	postavil
tijskega nagradnega tekmovanja z delom sami Jakšičani. za večje hektarske .donose. V ob-
volitve. Sklenili so, da bodo orga- septembra.
Slovesnost pri otvoritvi mostov nizacije SZDL po vaseh sklicale čini Dobrepolje tekmuje večje šte- je odprl član ObLO Kočevje tov. sestanke, kjer se bodo pogovorili o vilo kmetovalcev. Pridelek krom- Ivan Delač. V pozdravnem govoru kandidatih za odbornike občinske-pirja je lep, zato lahko pričakuje- je pozdravil vse navzoče in goste, ga ljudskega odbora. Po teh šemo, da se bodo tudi dobrepoljski med drugimi tudi podpredsednika stankih pa bedo zbori volivcev, pridelovalci krompirja uvrstili med ObLO Kočevje tov. Karla Grma. V	.
imenu prebivalcev tega kraja se je Občinski ljudski odbor Dobrepo-lepo zahvalil za vso pomoč, ki jo tie Pe imel doslej 25
VI. kongres LMS.
nagrajence. Do takrat pa počakajmo rezultatov občinske ocenjevalne komisije.
je nudil ObLO Kočevje.
Pogovor z našimi ljudmi
Med potjo po Dobrepoljski dolini naraščaj. Znanje, ki si ga je pri-
odbo mikov,
novi odbor pa jih bo imel 31 in si- Sirska vlada bo zahtevala po- ve. Z japonskimi predstavniki naj cer 18 odbornikov v občinskem Zbo- jasnila od Libanona, Jordanije, bi sklenila trgovinski sporazum o ru, trinajst pa v občinskem zberu Turčije in Iraka, ali so njihove via- blagovni izmenjavi v vrednosti 30 proizvajalcev. V skupni kmetijstva de izrazile ZDA vznemirjenost v milijonov dolarjev, bo 10 odbornikov, v industriji, obr- zvezi s položajem v Siriji. Tako je Grška vlada je odgovorila na bol-
sklenil ministrski svet Sirije na garski predlog, naj bi obe deželi posebni seji. V Siriji ponovno izjav- znova uredili normalne medsebojne ljajo, da ima oboroževanje sirske stike. Kot kaže, Grid še vedno za-
ti in prometu pa trije.
smo obiskali v vasi Lipi pri Stru-
armade izključno obrambni namen, htevajo, naj jim Bolgarija plača Volivci občin Kočevje, Ribnica, obenem pa opozarjajo, da pošilja- 4,5 milijona dolarjev reparacij, v
dobil v Ljubljani, sedaj koristno gah Jožeta Vidmarja. Jože je star uporablja. Izdeluje razne vrste ple-26 let in je 16 let preživel na pol tarskih izdelkov, ki so zelo solidni. Sodražica, Lašče in Dobrepolje, jo ZDA sirskim sosedom orožje, slep. Za Jožeta je bilo leto 1941 V pogovora smo zvedeli, da na- prepričajte se ali ste vpisani v vo-usodno. Po razpadu stare jugoslo- merava Kmetijska zadruga Struge * . . ,	’
vanske vojske je ostalo dovolj raz- odpreti pletarsko delavnico. V za- 11 ullenik. razstreliva. Tudi desetletni četku bo imela pet delavcev. De-
nega
Jožek je imel veliko veselje do raz- lavnico bo vodil Vidmarjev Jože. streliva. Nekega dne je našel na- Jože bo svoje znanje posredoval boj. Radoveden je bil, kaj je notri, mladim delavcem in bo tako kljub zato je začel s kladivom tolči po svoji invalidnosti prispeval svoj de-njem. Tedaj je strahovito počilo, lež skupnosti.
Jožek se je s krvavo roko prijel Ko smo govorili o teh in drugih za glavp, odkoder je tekla kri. Na stvareh, nam je Jože pokazal tu-eno oko je takoj oslepel, drago oko di način pisave slepcev. Prinesel je pa je bilo težko poškodovano, preprosto napravo> v katero polo-Zdravniki so se trudili, da so dru- ži slepec list trdega papirja. Ta nago oko vsaj delno ohranili pri živ- prava, če jo smemo tako imenova-ljenju. Jože vidi danes na poškodo- ti, ima luknjice, skozi katere s po-vano oko samo 2 odstotka vidljivo- sebnim šilom dela znake na papir, stl, kar je zelo malo, vendar še Ko je s pisanjem gotov, vzame list vedno toliko, da ni popolnoma slep. ven in ga obrne. Na vzboklinah li-Med zadnjo vojno je bil Jože do- sta s prsti prebere, kar je prej nama. še en udarec je moral prene- pisal. Seveda imajo slepi drugačno sti. Leta 1942 so mu ubili Italija- abecedo kakor mi, ki vidimo. Ta ni očeta. Deček je zaradi svoje ne- pisava se imenuje Braillova pisava
sreče to še težje občutil.
Takoj po osvoboditvi je šel v
in sestoji iz posebnih znakov.
Od Vidmarja smo se poslovili z
Dom slepih v Ljubljano kjer se željo, da bi bil kljub težki invalid-je pridno učil. Uspešno je končal nosti srečen v svojem življenju.
štiri razrede gimnazije in obrtno pletarsko šolo. Izučil se je tudi v telefonski službi. Od časa do časa
VREMENSKA NAPOVED
Obeta se nam nestalno in hlad-
ga pokličejo v Ljubljano, kjer po- nejše vreme s padavinami. Okoli srednje svoje znanje mladim sle- 15. septembra pričakujemo močno pim telefonistom. Vidmar je bil v neurje s padavinami. Okoli 21. sep-Ljubljani do leta 1950, potem pa tembra bo zelo močna ohladitev s je šel domov v Lipo. Predlanskim padavinami. Suha razdobja vreme-se je oženil in sedaj ima že tudi na ne bodo daljša kot tri dni.
Program občinskega praznika Lašče
Na predvečer praznika uprizori Prosvetno društvo »Slemena« igro »Skapinove zvijače«. Mladina bo pa pripravila in kurila kresove.
Na dan praznika 19. septembra zjutraj bo budnica, ki jo bo izvajala rudniška godba iz Kočevja.
Ob 9. uri dopoldne — slavnostna seja občinskega ljudskega odbora Lašče.
Ob 9. uri — start tekmovalcev — kolesarjev iz Ortneka preko Dvorske vasi, Male Slevice do Velikih Lašč.
Od 10. do 11. ure — vaje Prostovoljnega gasilskega društva Velike Lašče in Retje.
Od 11. do 12. ure — tekmovanje strelskih družin Velike Lašče — Ortnek.
Popoldan od 13.30 do 14.30 — kulturni program, ki ga bo izvajala šolska mladina.
Predstava kulturnega filma v dvorani kulturnega doma v Velikih Laščah.
Po filmski predstavi bo prosta zabava z ljudskim rajanjem.
Pripravljaljni odbor za proslavo občinskega praznika v Velikih Laščah vabi vse bivše borce in vse delovne ljudi, da se udeležijo praznovanja v Laščah. Pridite k nam, da z nami obudite spomine na slavne dni osvobodilne borbe.
Sofiji pa so pripravljeni plačati sa-V Tokio je prispela delegacija so- mo 2 milijona dolarjev, vjetske vlade, ki ji načeluje po- Poveljstvo ameriške vojne mor-močnik ministra za zunanje zade- narice je sporočilo, da so največje
ladje ameriškega šestega ladjevja krenile proti vzhodnemu delu Sredozemlja. Tu naj bi se pripravljale na vojaške manevre sil Atlantskega pakta, ki se bodo pričeli 24. septembra. Zanikalo pa je novice, češ da so ladje operirale ob sirski obali.
V našo državo je prispela partijska državna delegacija LR Poljske na čelu s prvim sekretarjem CK poljske združene delavske stranke Vladislavom Gomulkom in predsednikom ministrskega sveta Jusefom Cyrankiewiczem. Uradni razgovori med poljsko in jugoslovansko delegacijo so se pričeli 11. septembra. Visoki poljski gostje so bili v naši državi zelo slovesno sprejeti. Med nami in Poljaki je mnogo skupnega, skupen je bil tudi boj v času druge svetovne vojne. Svobodna Poljska je zaživela po osvoboditvi v novem poletu. Po znanem lanskem oktobru, ko so se Poljaki otresli ruskega varaštva, je 'bil zabeležen še posebno viden napredek na vseh področjih ustvarjalnosti pod vodstvom PZDP in Gomulko. Prepričani smo, da bodo razgovori med našimi in poljskimi državniki rodili dobre sadove v korist naše države in Poljske
Lašče v borbi za svobodo
19. septembra — po zmagi na- Nemcev, ki ogledala Lašče ter se ro-dnoosvobodilne vojske nad belo- vrnila v Ortnek. Ponovno so prišli gardisti na Turjaku — je v Veli- Nemci popoldne ter zasedli Lašče,
kih Laščah prevzel delo novoizvoljeni odbor skupno z okrajnim odborom. Skrbel je za preskrbo, prirejal propagandne sestanke in mitinge, izdajal potna dovoljenja in skrbel za javni red in mir. Ustanovljene so bile organizacije AFŽ in RK. Voditeljica SKOJ je bila Magda Jelenc iz Velikih Lašč, voditeljica LMS pa Olga Hočevar.
Prihajale so različne vesti o nemški ofenzivi, pokoljih ljudi in požigih ter o novih izdajstvih domačih hlapcev. Nemška letala so trosila Rupnikove pozive, naj se partizani predajo nemškim vojaškim silam. Nemci so prodirali iz večih smeri: od Kočevja in Novega mesta ter preko Notranjske po glavnih in stranskih poteh. Partizani so na po-
Vsaka hiša jih je 'bila polna. 4. novembra so že dopoldne pobrali vse moške v starosti od 15 do 50 let. Ob 8. uri zvečer so jih odpeljali z avtomobili v Ribnico, kjer so prenočili, natrpani v zaporih. Drugo jutro so jih odpeljali v Kočevje, kjer so jih porazdelili. Nekatere so od tam poslali domov in sicer Edvarda Škulja iz Ponikev in Jožeta Kaplana, župana pri Sv. Gregorju, nekaj so jih odpeljali v Ljubljano, 25 ljudi so odpeljali na Sušak, Reko in Trst, nekaj pa so jih poslali v nemško internacijo. Ostali, ki niso bili internirani, pa so se udinjali kot nemški hlapci v domobransko vojsko.
5. novembra se je z nemškimi oficirji iz Kočevja pripeljala ko-
ložajlh pripravljeni čakali na so- manda domobranske jxistaje za La-
vražnika. Tomšičeva brigada je imela s sovražnikom težke boje na Blokah. 30. in 31. Oktobra 1943 so se iz Lašč začeli umikati na nove položaje komanda mesta Velike Lašče, varnostna obveščevalna služba, okrajni ter krajevi trški odbor. 2. novembra so posamezni partizani še prišli V Lašče, popoldne pa je na motorju pridrvel prvi (mati, obe Nemec z brzostrelko in se kmalu ženo), vrnil nazaj. Proti večeru se je pripeljal v Lašče neki nemški oficir z avtomobilom. Kmalu se je vrni nazaj proti Ortneku.
3. novembra je ob 9. uri zjutraj prišla v Lašče motorizirana kolona
šče. Med njimi so bili: medicinee Doganoc Jože, Mastnik Franc, Gorjup Nande, Jelenc Janez ml., ki so prebivalcem Velikih Lašč in okolice krojili usodo vse do konca vojne.
9. decembra je bil ponovno požgan Tomšičev mlin v Stopah, družina pa je vsa odšla v partizane hčeri in sin Milan z
Brodnikovo mamo in Rismavnovo Irmo. Aretirali so še nekaj drugih ljudi. Mučili so jih, 21. januarja 1944 jih je pa ustrelila »črna roka«. Istega dne leta 1943 se je zaslišalo po deseti uri zvečer živahno streljanje. Lašče je obkolila Tomšičeva brigada. Streljanje se je stopnjevalo vse do jutra. Med domobranci je bila velika zmeda. Med ranjenimi in ubitimi domobranci je bil tudi komandant Capuder, ki je zaradi dobljenih ran umrl. že ob pol enajstih so od vzhodne strani vdrli v Lašče Tom-šičevci. Na zahodni strani ob Dol-šinatovi vili pa so se bili težki boji. Ob 6. uri zjutraj so Tomšičevci prebili tudi to barikado ter jurišali v Lašče. Iz sodnih zaporov so rešili Brodnikovo mamo in Rismavljevo Irmo. Rešili so tudi zemljiške knjige in druge važne akte pred uničenjem. Delu domobrancev je uspelo pobegniti v Ljubljano, ostale pa so partizani ujeli in jih obsodili kot vojne dezerterje na smrt.
ZANIMIVA RAZSTAVA CEVJU
V času od 7. do 9. septembra je bila v dvorani množičnih organizacij v Kočevju, odprta razstava »Iz življenja maršala Tita«. Razstava je bila zelo pestra in je prikazovali življenje in delo našega priljubljenega predsednika od začetka njegovega političnega udejstvovanja do današnjih dni. Obiskovalec te razstave je v mislih spremljal težko življenjsko pot našega Maršala od ilegalnega boja v
v KO" V Kranjski gori je bil posvet
ZVEZE
n
Posvet funkcionarjev Partizana Slovenije v Kranjski gori je za nami. Podrobnosti so bile objavljene že v ostalem dnevnem časopisju in radiu. Do razprav na tem posvetu je zavzelo naše društvo naslednje stališče: »Vedno smo skrbeh, da bi telesno vzgojo čim bolj približali mladini, kar nam je v veliki meri
PARTIZAN
času stare Jugoslavije, težkih borb uspelo, čeprav smo včasih zašli
in zmag v NOV, zmagoslavja osvoboditve domovine — vse do povojne graditve nove Jugoslavije. Iz vseh portretov maršala Tita je videti odločnost voditelja, kateremu moreš in moraš zaupati. Vsem tistim, ki te razstave niso obiskali, je lahko samo žal. Pridružujemo se želji pisca v spominski knjigi na razstavi, naj bi organizatorji razstave organizirali to razstavo tudi v ostalih večjih krajih bivšega kočevskega okraja.
Udeležite se proslave občinskega praznika v Velikih Laščah.
Lašče pred praznikom
Rodna gruda Trubarja, Stritarja in Levstika, koliko si pretrpela v svoji dolgi zgodovini! Trpinčili so te razni tuji osvajalci, nad teboj je vihtel bič grajski valpet z mogočnega turjaškega gradu, najbolj pa si trpela med zadnjo vojno, ko si krvavela iz tisočerih ran. V tistih dneh je smrt neusmiljeno kosila. Za svobodo domovine je darovala svoja dragocena življenja 350 borcev in bork različnih starosti in poklicev, vsi pa so bili do zadnjega diha vdani domovini.
Prišla je zmagoslavna pomlad 1945. Solze na licih žalujočih mater, žena, otrok in očetov za svojimi dragimi so se posušile. Razdejana domovina je klicala k obnovi. Začelo se je novo življenje, porojeno v tolikih bitkah, trpljenju, samoodpovedi in vere v novo pomlad. Ljudje so zaživeli v sproščenem življenju, ki jim ga je prinesla svoboda.
Res, v prvih letih po osvoboditvi ni bilo vse tako, pa tudi danes še ni, kakor bi vsi želeli, žalostne zapuščine preteldosti — zaostalosti — ni mogoče odpraviti čez noč, pa tudi ne v nekaj letih. Če pa smo pravični, moramo priznati, da je bilo storjeno dosti novega. Spomnimo se samo elektrifikacije, ki je prinesla v marsikatero ras električno luč in z njo napredek.
Tudi kmetijstvo je napredovalo. Za to imajo največje zasluge kmetijske zadruge na področju velikolaške občine. Brez dvoma pa je najbolj napredovala živinoreja. Glas o živinorejcih iz laške občine, oziroma o njihovi kvalitetni živini, je šel že zelo daleč. Na svojo živino so živinorejci res lahko ponosni, živinoreja daje ljudem tudi lep vir dohodkov.
Letošnji občinski praznik v Laščah sovpada v čas priprav na volitve občinskega ljudskega odbora. Prebivalcem laške občine želimo, da bi za svoje predstavnike v občinskem ljudskem odboru res izbrali najboljše iz svoje srede.
Za občinski praznili pa naše najboljše želje za nadaljnji napredek na vseh področjih gospodarske, politične in kulturne dejavnosti občine Lašče.
11. in 12. nov. je odšla nemška posadka Wermacht iz Lašč. Domobranci so potlej gospodarili sami in izvajali nasilje nad ljudmi, V okolici Lašč so začeli zapirati ljudi in jih pošiljati v nemško internacijo ali k Sv. Urhu.
24. novembra je prišel v Lašče s svojo posadko Danilo Capuder — zloglasni komandant in krvnik, ki je zapiral in mučil nedolžne ljudi.
26. novembra so od 19. do 23. ure zvečer angleška letala pripeljala material (živila, obleko ter sanitetni material) za partizane. Pošiljka je pomotoma prišla v roke domobrancev. S padali so se spustili tudi trije padalci: dva Slovenca in Anglež. Prileteli so iz Kaira. Naslednji dan so vsi trije padalci pobegnili k partizanom. (Doganoc, takratni odgovorni komandant BG, je bil baje zaradi tega degradiran.)
V tem času so domobrance urili nem. nadporočnik in 5 podčastnikov. 27. nov. je izginil Brodnik st. iz Velikih Lašč. Ustrelila ga je patrola BG po naročilu Jožeta Doganoca. Izginila je tudi Pirkovičeva prodajalka Tilka, ki so jo ustrelili blizu gozda. Prav tako so pozneje izginjali brez sledu civilisti iz zaporov in ujeti partizani.
2. decembra zvečer so aretirali
ven tradicionalnega »kopita« telovadbe in okornih statutov organizacijskih oblik. Nismo pa dovoljevali, da bi v društvu delal kdor bi hotel in kar bi hotel. Dopuščamo pa možnost, da kak naš ukrep ni bil na znanstveni ravni vadbe, ker za to nismo dobili do danes še nikakih priročnikov niti navodil, sami členi statutov pa za 'to ne zadoščajo. Vse naše delo se je razvijalo pod vodstvom prednjaškega zbora v okviru potreb in krajevnih možnosti. Krepko podpora v tej smeri je bil tudi odbor društva, kateremu ni bila glavna naloga dolgovezne seje društvene administracije in finančnih potreb, temveč nenehno iskanje poti sodelovanja s političnimi organizacijami in sodelovanja z vsemi organizacijami, ki se ukvarjajo s telesno vzgojo in športom. Tako smo uspeli ustvariti vzdušje in živahnost na polju telesne vzgoje, v čemer nas podpira vse mesto Kočevje, ki je z nami vred ponosno na uspehe naše mladine. Prav nič ni nevarno, da bi bil
tak način vodenja našega društva vzrok za cepljenje sil in teženj. Nasprotno — še trje nas združuje, ker so naloge večje in zahtevnejše. Jasno pa je, da je zato nujno, da vlada enotnost in skupen program v društvu. V tem pogledu je bilo v Kranjski gori sprejetih veliko sklepov. Naše društvo jih je koristno uporabilo in izvrševalo in zato smo uspeli, drugače pa je z društvi, ki so ostali samo pri sklepih, kar se je očitno pokazalo na zadnjem posvetu v Kranjski gori.
V polni meri se strinjamo z ugotovitvami posveta in predsednika zveze tov. Ribičiča, da je I. festival telesne kulture v Ljubljani popolnoma uspel na osnovi skupnega sodelovanja vseh organizacij Slovenije, ki se -bavijo s telesno vzgojo ih športom. To je nov korak k združevanju mladine na tem polju in le na ta način bomo vnesli v naša društva tradicije delovnega razreda. Takega dela želimo tudi od odborov višjih -organov naše organizacije. 'Strinjamo se s predsednikom Partizana Slovenije tov. Ribičičem, da je treba pritegniti v odbore več mladih ljudi, ki so voljni dela v okviru potreb sedanjosti. Želimo, da tov. Ribičič še nadalje vodi našo zvezo in jo usmerja v korist naše mladine, z jasnimi pogledi na potrebe sodelovanja brez administrativnih spon in pretiranih razprav.
Cepljenje proli otroški paralizi
Značilna kmečka hiša na Slemenih v velikolaški občini
Za vzgojo smo vsi odgovorni
Pred kratkim sem se vozila z vlakom iz Kočevja do Ribnice. Na železniški postaji v Kočevju se je zbralo veliko ljudi, ki so občudovali »junaško« dejanje nekega dečka iz Ribnice. Na prigovarjanje dveh odraslih Ribničanov je fantiček korajžno kadil cigareto za cigareto. Na kajenje je bil zelo ponosen. Kljub zgražanju nekaterih gledalcev nista popustila niti o'd-
Zahvala staršev
rasla, ki sta fantiča silila h kajenju, niti fantiček.
Dobro razpoloženi so vsi trije vstopili. Na prigovarjanje obeh nesramnežev je ponudil fantiček sprevodniku star vozni listek, čeprav je imel pravi vozni listek v žepu. Sprevodnik, starejši mož, ga je resno posvaril: »Fant, prezgodaj si začel,« a fant se za njegove besede ni zmenil in ponosno puhal dim
Ali starejši pozabljajo, da so tudi oni odgovorni za rast in vzgojo naše mladine? Pa se še sprašujemo, kje se mladina slabega nauči.
Slovenija stopa v epidemsko obdobje otroške paralize, kar dokazujejo vedno številnejši pojavi te bolezni v zadnjih letih. Število primerov otroške paralize je bilo: leta 1950	—	17	letat	1954	—	44
leta 1951	—	55	leta	1955	—	64
leta 1952	—	8	leta	1956	— 251
leta 1953	—	187
Statistične analize, kakor tudi primerjava z drugimi področji v podobnem položaju, dokazujejo, da moramo pričakovati pri nas -pogostih epidemij z veliko višjimi številkami obolelih kot smo jih imeli doslej. Smer gibanja otroške paralize v Sloveniji gre zelo strmo navzgor.
Možnost preprečevanja in zatiranja otroške paralize je bila vse do najnovejšega časa minimalna. Šele ko se je dr. Salku v ZDA posrečilo izdelati dobro zaščitno cepivo, so se odprle široke perspektive za postopno zmanjševanje obolelosti in verjetno likvidacijo te bolezni v daljši perspektivi. Cepivo se izdeluje iz virusov otroške paralize, razmnoženih na tkivni kulturi iz opičjih ledvic in ubitih s formalinom. Spočetka so nevar-
Vsi prizadeti — zaposleni starši se najlepše zahvaljujemo Upravi Osnovne šole v Kočevju za to, da je upoštevala naše prošnje in odredila, da bo en oddelek prvega razreda imel pouk dopoldne. S tem razumevajočim ukrepom je osnovna šola omogočila pravilno vzgojo naših otrok, kajti če bi otroci obiskovali šolo v popoldanskih urah, bi bili dopoldne prepuščeni samim sebi in cesti, poleg tega pa bi bili tudi do 4. ure brez vsake tople hrane, ki bi jim jo zaposlene matere ne mogle nuditi. V rejo bi otroke težko dale, ker zahtevajo rejniki (če jih je sploh moč dobiti) visoko odškodnino za dopoldansko oskrbo in kosilo, kar bi matere težko nudile. Kjer je zaposlena mati, je gotovo zato, da pomaga vzdrževati družino, ker možev zaslužek za to ne zadošča. Popoldanski pouk bi občutno vplival na otrokov učni uspeh, da ne govorimo tudi o vzgoji, saj vemo, kaj otroku lahko nudi cesta. In še ta samo v poletnih mesecih! Kam pa bi otroci pozimi, ko ne morejo biti niti na cesti? Tudi kvaliteta dela teh žena bi trpela, saj bi se z večno skrbjo, kje so njihovi otroci,
ne mogle popolnoma predati nalogam, ki jih morajo- opravljati v službi. Otroci sami pa bi v tem primeru skoraj ne poznali staršev, saj bi jih videli šele v poznih popoldanskih urah.
Zato se vsi prizadeti starši teh otrok Upravi Osnovne šole v Kočevju še enkrat toplo zahvaljujemo.
Prizadeti starši
V Velikih Poljanah bodo odkrili spominsko ploščo
NI BILO
DVAKRATNEGA
DELA
V 35. številki Novic smo v članku »Seja občinskega ljudskega odbora Kočevje« objavili med drugim tudi to, da so nekateri odborniki sprožili vprašanje, čemu je bilo potrebno dvakratno delo v samskem bloku (pri stavbi ObLO Kočevje) dvakratno -delo pri polaganju parketov in pri pleskanju. Po naknadnih ugotovitvah predstavnikov ObLO in SGP »Zidar« se je ugotovilo, da so bili odborniki, ki so poročali o tem, v zmoti in da ni bilo dvakratnega dela pri polaganju parketov in pri pleskanju. Toliko v vednost in pojasnilo.	»
V nedeljo 15. t. m. bodo na Velikih Poljanah odkrili spominsko ploščo padlim borcem, aktivistom in žrtvam fašističnega terorja v času NOV. Spominska plošča je vzidana na vaški šoli, kjer so pokojni hodili v šolo in kjer bo plošča tudi sedanji in kasnejši šolski mladini v ponos in čast.
Poljanska mladina se je že zgodaj zavedala, kaj je njena dolžnost in kje je njeno mesto. Zato se je takoj vključila v osvobodilno borbo. Ker je bila revolucionarna in neupogljiva, je že zgodaj darovala svoje žrtve in prvi borci za našo svobodo so padli kot talci leta 1942. Tedaj so darovali domovini svoja mlada življenja naši nepozabni aktivisti in sicer brata Pirnat Štefan in Matija, Levstek France in Virant Alojzij. Koliko so tedaj pretrpeli njihovi svojci, žene, matere, otroci in soborci; Koliko ponižanja, zaničevanja in zapostavljanja so
od —•
bili deležni njihovi najbližji belogardistov.
In -tiste dni tik pred osvoboditvijo leta 1945, ko je -belogardizem tudi na Poljanah še v zadnji nemoči divjal, je v svojem zločinskem nagnenju po trpinčenju in ubijanju odpeljal ostalo zavedno mladino, ki se nikoli več ni vrnila.
Vsem tem našim borcem za svobodo se bodo napredno misleči Poljanci in Ortne-oani oddolžili za njihove velike žrtve, in se poklonili njihovemu spominu.
Spominsko ploščo bodo izročili šolski mladini v varstvo in prepričani smo, da bo čast, ki ji bo s tem izkazana ter da bo tudi ona stopala po stopinjah njihovil velikih vzornikov — mučencev.
Vabimo vse znance, prijatelje in soborce ter vse člane okoliških organizacij ZB na žalno svečanost, ki bo ob 10. uri dopoldne pred osnovno šolo na Velikih Poljanah.
nost predstavljali delčki živih virusov, ki jih formalin ni ubil. Bilo je celo nekaj primerov okužbe s cepivom, ki so zelo razburili javnost, zlasti v ZDA. Ugotovljeno pa je bilo, da so bili ti incidenti posledica tehničnih napak pri masovni produkciji cepiva in da je danes Salkovo cepivo popolnoma zanesljivo in brez nevarnosti.
Epidemija v Sloveniji lansko leto je povzročila velik preplah in je zato javno mnenje z navdušenjem pozdravilo nabavo cepiva za masovno uporabo, saj predstavlja otroška paraliza stalno grožnjo za naš naraščaj. Tudi območje bivšega kočevskega okraja je bilo lani dokaj prizadeto, saj smo imeli 17 primerov obolenja.
Danes stojimo pred eno največjih zdravstvenih akcij pri nas: pred organizacijo in izvedbo cepljenja proti otroški paralizi.
Vsak o-trok bo cepljen trikrat. Prvo cepljenje bo verjetno 7. oktobra, drugo bo v prvi polovici novembra, tretje in zadnje pa meseca junija prihodnje leto. Cepljeni bodo vsi otroci od 6. meseca do 6. leta starosti. Samo popolno trikratno cepljenje je res uspešno, nakar izrecno opozarjamo starše. Za vsakega otroka, ki bo cepljen, bodo starši dobili -vabilo, iz katerega bo razvidno, kje, kdaj in ob kateri uri bo otrok cepljen. Prosimo in poudarjamo, da se točno držite navodil in -da privedete otroke natančno ob navedenem času na odgovarjajoče cepišče, kajti samo s skrajno discipliniranostjo (cepiti je treba samo v kočevski občini okrog 2500 otrok) bo akcija dobro uspela. dr. Hubscher Franc
VII. KONGRES ZK JUGOSLAVIJE PRELOŽEN NA DRUGO LETO
Pod predsedstvom generalnega sekretarja Zveze komunistov Jugoslavije Josipa Broza-Tlta je bil 9. septembra v Beogradu VHI. ple-znala ceniti'veliko nuni Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije.
Na plenarnem sestanku Centralnega komiteja je bil sprožen in sprejet predlog, naj bi zaradi bližnjih volitev v obč. in okr. ljudske odbore, zaradi skupščinskih volitev, kakor tudi zaradi drugega nujnega dela odgodili VII. kongres ZK Jugoslavije do aprila prihodnjega leta.
Jože Pahor
Motijo Gorjan
Matija je obrazložil, kaj so poskušali, da bi pomagali očetu. Ramovš ni bil zadovoljen. Po njego vem je le en izhod, da si tlačan pomaga — orožje. Saj ga je vajen, saj ga vihti proti Turkom in proti Benečanom! Zakaj ga ne bi enkrat zasukal v svojo korist? šele takrat bo konec nasilstev, ki jih trpi dan na dan in ki so zmeraj hujša.
Matija je poslušal. Daši je čutil, da ima Ramovš prav, je vendar dvomil.
»Kdo bo dopovedal to ljudem? Kdo jih bo zbral, kdo jih bo prepričal?« je ugovarjal.
»Kdo drugi, če ne mi sami? Thumove svojati danes ni bilo veliko. Mala vas bi jo ugnala brez truda, če bi se bila postavila kot en mož nasproti. Pa kaj naj zmore čreda, ki jo en edini jezdec že zgolj z gobcem razprši?«
(Odlomki iz romana)
»Je li mogoče prepričati tlačana, naj se združi?« je menil Gorjan. »Sam gara, sam prenaša udarce in nesreče, sam se tepe z usodo, kakor ve in zna. Da bi mu kdo pomagal, ne verjame, in da bi si skupno z -drugimi priboril pravice, sploh ne ve. Le redki med njimi vidijo malo dlje.«
»Thurn jim odpira oči,« je zavračal Ramovš, »to je dobra stran vseh njegovih nasilstev! Kar počenja, kuje skupaj cele občine. In naglo jih kuje!«
Razgovor se zavlekel, Matiji se ni nikamor mudilo, čeprav se je bila napravila noč. Ko sta se moža najedla kislega mleka in kruha, ki je bil trd in slab, sta odšla v sadovnjak in legla v travo. Ramovš je pripovedoval o svojem življenju, odkrito in zaupljivo, kakor da sta že davna prijatelja. Mnogo je doži-
vel, saj je sam hotel poskusiti svet. Prostovoljno je bil šel na bojišče, kjer je pod Krstom Frankopanom jemal Pazin, Devin, poskušal bojno srečo pred Tržičem ob Soči in pri Senožečah pomagal potolči beneškega Civrana. Ves srečen je bil, če se je m-ogel s kom ravstniti. Zato ga je Frankopan postavil za zastavonošo. Potem se je počasi spa-metil. čete tlačanov, pešci, ki so največ trpeli, so bile site krvi, začele so se upirati. Nekaj časa jih je Ramovš pomagal -pritiskati —-še danes mu je žal — nazadnje pa je uvidel, da imajo prav, potegnil je z njimi. Prišli so domov — tisti čas se je bila kuga razpasla z Laškega — nihče ni več vprašal po njih. Takrat je bil vojaškega življenja sit do -grla.
»Sam ga ne maraš, pa bi ga rad tlačane naučil,« je očital Matija.
»Vojaško življenje je lepo, prijatelj,« je pojasnil Ramovš; »sam -bi oživel v njem, a tepsti bi se moral za svojo pravico, za to, da živim! Mar tlačan ni človek?«
»Samo toliko, kolikor sam hoče biti!« je menil Matija.
»Ne eden, vsi!« je pribil Ramovš.
»Lahko rečeno,« je zavračal Matija, »ali kako doseči, da se zganejo vsi?«
»Vsaka vas svojega človeka, celega moža, in nekaj svetovalcev poleg! Je to težko?«
Matija je mislil.
»Tb ni veliko, a kvas imamo!« je dodal Ramovš.
Trava se je rosila, Gorjan je vstal. Poslovil se je in odšel v noč in vso pot je plapolalo- v njem: vsaka vas ima svojega moža!
Kakor tiso-čeren odmev je šuštelo iz teme, s polja in gozdov, izmed listja in trav, izza skal, skozi goščave: vsaka vas celega moža in ti možje v eni sami, silni, neizprosni roki!
#
Mali šmaren je bil, ki ga je praznično petje zvonov oznanjalo po poljih in vaseh. Na hribu pri Mariji sedem žalosti se je zbralo ljudi od vseh strani. Kakor čebel v panju jih je bilo, le veselje se ni moglo prav sprostiti med njimi. Skrb je glodala v srcih; takega nesrečnega poletja že davno niso imeli.
Poldan je že odzvonilo, ko se je
izpred cerkvice odtrgala družba moških in utonila navzdol v hosto. Bili so Punčuhov! ljudje, ki so si poiskali zavarovan prostor v bregu, postavili dva mlada fanta na stražo, in posedli in polegli v travo. Razgovor ni mogel prav oživeti, tiha resnoba je vladala, in tudi šaljivka, ki je včasih zganila družbo, ni spremenila življenja.
»Vsi smo in še nekateri na vrh!« je ugotovil Punčuh pomenljivo ter se obrnil k Ramovšu, čigar široki obraz ni kazal najmanjše skrbi. '»Nikogar ni, ki ga ne bi poznali. Govori ti.«
Ramovš je spregovoril, čemu so tu, ni treba praviti, je dejal. Nasilja in zločini nad kmeti so ve-dn-o hujši. Treba bo vstati in povedati, da je zadosti. Klic, ki so ga dvigali očetje, prehaja na sinove. Ni več vprašanja: bi ah ne bi — moramo! Tlačan je vajen orožja, če mu ga že vsiljujejo, naj ga obme proti svojim sovražnikom. Njegova kri teče, kjer koli hočejo drugi, zaradi soli, zaradi železa, kož in vrag si ga vedi zaradi česa še. Naj bi tekla rajši zato, da bodo tlačanski.
otroci enkrat sami gospodarji svoje zemlje!
»Take so naše misli,« je sklenil Ramovš; »povedal sem vam vse na kratko, ker bi bilo odveč, če bi hotel koga prepričevati. Govorite sami! Mera je polna!«
Nestrpno je čakal Matija, da se oglasi. A prav tako nestrpen je bil, da bi že slišal, kaj in kako mislijo ti kmečki možje, v sivih suknjah čez kolena, v opankah na jermena, s sivimi klobuki, trdih, zagorelih obrazov in težkih, širokih rok. Ali bodo spregovorili?
Možje s,o odobravali Ramovševe besede, toda nihče se ni lotil razpravljanja o razmerah. Tudi na Punčuhov poziv se ni nihče oglasil.
»Slabo znamenje!« je dejal Ramovš.
»Ne bolje je tako!« se je sprožil Gorjan, ki je čutil, kako malo je beseda. »Dejanje je vse! Vsi čutijo jarem na tilniku. Kaj sledi za može? Da ga vržejo raz se! Da uničijo slabe zakone in zmrvijo ple' miške pravice, ki so uropane ljudstvu, ki dela! Prostost hočemo! To ni malo.«
Se nadaljuje
Velikolaška občina praznuje
delovnim kolektivom
K 19. septembru, občinskemu prazniku občine Lašče, čestitajo vsem občanom in
ter iim žele veliko us
peha pri izgradnji socialistične družbe
Občinski
ljudski odbor Lašče
Občinski odbor ZB, Občinski komite LMS Društvo rezervnih oficirjev Občinski sindikalni svet
Občinski komite ZK Občinska gasilska zveza
Občinski odbor SZDL
Kmetijska zadruga Velike Lašče, Kmetijska zadruga Rob, Kmetijska zadruga Turjak, Kmetijska zadruga Karlovica, Knjigovodski center Velike Lašče, Trgovina „Grmada,#
\z
Velike Lašče, Trgovsko podjetje „Zeleznina" Velike Lašče, Trgovsko podjetje z mešanim blagom Velike Lašče,	Gostilna „Koprivecl# Velike Lašče in
Gostilna ^ndoljšek" Velike Lašče
OBVESTILA
Rudar v novi sezoni - prav dober
KOČEVJE
Poročili so se: Stopar Marjan, mizarski pomočnik ,jz Kočevja, r°ška 6 (20 let) in Vlašič Nežka, delavka iz Slovenske vasi 15 (18 c,) ’ Vertič Alojz, krojaški pomoč-Ak i2 Kočevja, Trg 3. oktobra 15 let) in Bonifer Marija, delavca iz željn 5 (17 let). V Ljublja-h* Pa sta se poročila: Dombi Ladislav, delavec iz šalke vasi 69 (32 ’et) in Puš Ana iz Šalke vasi 69 doma iz Gradaca pri Metliki (26 let).	'
Srečni zakoncem čestitamo.
Rodile so: Bobnar Barbara, gospodinja iz Oneka 4 — deklico Zlatko. V ljubljanski porodnišnici Pa so rodile: Cankar Marija, gospodinja iz Kočevja — Trata 12 — dečka Bojana, Medvešček Marija, gospodinja iz Šalke vasi 74 —dečka Ivana, Kovačec Cvetka, gospodinja iz Kočevja — Rudnik 2 — deklico Anico, Saver Marija, gospodinja iz Podlesja 1 — dečka Ljuba, Curl Danica iz Dolge vasi 70 — deklico Marjanco in Draško-vič Marija iz Kočevja, Črnomaljska c- 6 —■ dečka Ivana.
Srečnim mamicam čestitamo!
DRAGA
Poročila sta se: Popovič Milan, delavec iz šestanovca 31, Dalma-ciJa (30 let) in Ruparčič Z alka, uslužbenka iz Retij 81 (24 let).
Srečnima zakoncema čestitamo!
Rodila je: Ješelnik Marija, gospodinja iz Srednje vasi 35 pri iJragi — dečka Rudija.
Srečni mamici čestitamo!
DOLENJA VAS
Poročila sta se:	Rus Vinko,
uslužbenec iz Rakitnice 70 (32 let)
Janeza, v novomeški porodnišnici pa je rodila Izlatij Neža, gospodinja iz Prigorice 60 — deklico Stanislavo.
Srečnim mamicam čestitamo!
RUDAR PREMAGAL JARN-VAGEN IZ ŠVEDSKE S 3:2
PREDGRAD
VELIKE LAŠČE
Rodile so: V ljubljanski porodnišnici so rodile: Tomažin Danica, knjigovodkinja iz Velikih Lašč 36
—	dečka Jankota, Hiti Angela, gospodinja iz Velikega Osolnika 30
—	dečka Igorja, Brodnik gospodinja iz Kaplanovega klico Marijo in Tiselj Katarina, gospodinja iz Rašice 17 — deklico Marijo.
Srečnim mamicam čestitamo!
Umrla sta: Zadnik Marija, gospodinja iz Velikih Poljan 11, stara 66 let in Zakrajšek Anton, kmetovalec iz Srnjaka 4, star 19 let (ubil ga je električni tok).
Rodile so: Fugina Marija, gospodinja iz Deskove vasi 8 — dečka Jožeta, Župan Marija, kmeto-valka iz Predgrada 3 — deklico Anico. V ljubljanski porodnišnici pa je rodila Tomšič Tugomila, gospodinja iz Jelenje vasi 15 — dečka Iztoka.
Srečnim mamicam čestitamo! Umrla je Fon roj. Volf Marija, Ivana, preužitkarica iz Predgrada 27, static- ra 79 let.
Pretekli torek je kočevski dar na stadionu Partizana v
Ru-
Ko-
presenetil švedskega vratarja. Gostje so se zagrizeno uprli ter v 10. minuti že izenačili. V 14. minuti je zopet Sever povišal rezultat na 2:1. Do odmora je bila igra
so imeli več od igre kot domači.
že v prvi minuti so gostje naskočili Rudarjeva vrata, toda položaj se je naglo menjal in domači so prvih 10 minut bolj ogrožali na-
čevju v močni konkurenci, pred enakovredna, le gostje so imeli ma- sprotnika. Tudi gostje so se za ne-
približno 900 gledalci, premagal švedsko nogometno reprezentanco železničarskih klubov »Jamvagen« iz Halemstadta s 3:2 (2:1). Rudarska godba je pred tekmo vzpodbujala igralce in »ogrevala« gledalce. Po izmenjavi šopkov obeh moštev smo, čeprav na blatnem tere-
KOCEVSKA REKA
lo več priložnosti za izenačenje, kar kaj minut zbrali in v 18. min. dojim pa spričo dobrega vratarja segli prvi gol. Rudarji niso hoteli žagarja ni uspelo.	ostati dolžni in začeli so nasprot-
V začetku drugega polčasa so bi-	nika potiskati v obrambo, kjer je
h gostje nevarnejši in so v 13. mi-	Karpov v 27. minuti z lepim golom
nuti izenačili. Tedaj se je vnela	iz 11-metrovke izenačil. Do odmo-
borba, kdo bo zmagovalec in Ru-	ra je imel Rudarjev vratar žagar
dar je večkrat potisnil goste v	precej dela, a rezultat se ni spre-
nu, gledali zelo lepo,	športno, hitro	obrambo. V 30. minuti je šafec s	menil. V drugem polčasu je bil že
in borbeno tekmo.	strelom postavil končni rezultat,	drugo minuto poškodovan Svete ki
Z igro so začeli	Rudarji, ki	so	kjer je obramba gostov zabila av-	igre ni nadaljeval. Njegova odšot-
s prvim hitrim predorom naskočili togol. Akcije enih kakor drugih so
vrata gostov. Samo trenutek za se nadaljevale. Bilo je veliko pri-Rodila je: čop Antonija, gospo-. tem je bila žoga že na nasprotnem ložnosti za zadetek, a golov ni bi-dinja iz Borovca — dečka Branka, koncu igrišča. To se je potem po- lo. še zadnje minute so izkoristili Srečni mamici čestitamo!	navijalo skozi vso tekmo. Domačini domači; ko je hotel Uranič rezul-
V novomeški bolnišnici je umrl so se v prvih minutah nekajkrat tat še povišati, je sodnik igro že Volf Vladimir, cestar iz Borovca, zelo nevarno približali pred vrata zaključil.
star 27 let.
gostov in Sever je že v 7. minuti
O B 3 A V E
Gledalci so imeli lep užitek. Tekma je bila precej enakovredna in dinamična; gostje so pokazali malo več tehnike, domači pa so bili zato bolj borbeni. Švedom blaten teren ni ugajal in njihov sistem s kratkimi pasovi se ni preveč obne-
nost se je v obrambi občutno poznala in Usnjarje v 13. minuti rezultat povišal na 2:1 Domači so z desetimi igralci začeli zagrizeno osvajati Usnjarjevo polje, a strelci niso izkoristili lepih priložnosti; le v 30. minuti je spet Karpov iz gneče izenačil in postavil končni rezultat. še več nevarnih prodorov je bilo na obeh straneh, a rezultat je ostal isti.
Tekma je bila borbena, toda precej ostra. Gostje so bolj osvajali in z lepšimi kombinacijami.
KINO
JADRAN, Kočevje: od 13. do 15. septembra ameriški barvni film »Kleopatra«, 18. in 19. sept. ital. film »Deset ljubavnih pesmi«, od 20. do 22. sept. ameriški cinema-skopski barvni film »Do pekla in nazaj«.
SVOBODA, Rudnik: 14. in 15. septembra ameriški barvni film »Pokliči M. zaradi umora«.
LOŠKI POTOK: 14. in 15. sept. ameriški film »V soteskah Colo-rada«, 21. in 22. sept. ameriški film »Bagdadski berač«.
ih Bančič Angela, šivilja iz Rakit- OSILNICA: 15. sept. italijanski hice 5i (28 let).	‘	'
Srečnima zakoncema čestitajno!
Rodile so: Brkopec Marjeta, gospodinja iz Dolenje vasi 18 — de-hhpo Marinko. V ljubljanski po-odrnšnici je rodila Ilc Ana, gospoda iz Dolenje vasi 97 — dečka
in tiska ČZP »Kočevski odtvvrV Koe®vju. Urejuje uredniški TTrprf’.^Sov. urednik Jože Košir.
Ljitoti^£ 511 uPrava v Kočevju, jamjanska cesta 14 a. Telef. 3-89.
film »Kruh, ljubezen in ljubosumnost«, 22. sept. ameriški barvni film »Vzhodno od raja«.
SODRAŽICA: 14. in 15. septembra francoski film »Edvard in Karolina«, 21. in 22. sept. brazilski film »Sincha Moča«.
DOBREPOLJE: 14. in 15. septembra ameriški barvni film »Bag-
VELIKE LAŠČE: 14. in 15. sept. ameriški film »Tajnost Indijanke«, 21. in 22. sept. ameriški film »Greh ene noči«.
KOČEVSKA REKA:	14. in 15.
sept. ameriški barvni film »Nežna pesem«, 18. sept. ameriški barvni bilm »Beg iz trdnjave«.
PRODAMO
Ugodno prodamo staro ostrešno tramovje. Vprašati v tiskarni »Urška« Kočevje.
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega nepozabnega in dobrega moža in svaka
Briški Antona.
izrekamo prisrčno zahvalo vsem, ki so nam med težko boleznijo pomagali ter z nami sočustvovali, poklonili vence in cvetje ter spremili blagega pokojnika na njegovi zadnji poti.
Posebej se še zahvaljujemo me-
PREKLICA
Podpisana Grebenc Marija, preužitkarica iz Rakitnice št. 42, pošta Dolenja vas, preklicujem izjave o Gorše Mariji, gospodinji iz Rakitnice št. 37, izrečene dne 28. julija 1957 v Rakitnici in se ji zahvaljujem, da zaradi teh izjav ni vložila tožbe.
Preklicujem besede, ki sem jih govoril v prisotnosti Knavs Ivana, češ, da manjka les, ker so bile neresnične.
Mohar Jože, Mali log 46
sel. Rudarji so igrali z dolgimi žo- Domači so imeli več idealnih prilož-gami in hitro osvajali igrišče. V nos/ti, ad bi dosegli gol, a jih pred moštvu ni bilo slabega mesta in vrati niso izkoristili. Sodnik Beteto tudi mladi so izpolnili nalogo. Naj- je sodil dobro, včasih malo površno več uspeha je imel vratar Žagar, in dovoljeval je ostro igro. J. N.
Zvezni sodnik Vardijančič je sodil zelo dobro.	J. N.
RUDAR : USNJAR 2:2 (1:1)
V nedeljo 8. septembra je igral
dadski berač«, 18. sept. ameriški	sestri Bancar Nuši, častiti
Arton ln+pi	n MA rt
film »Najlepša leta našega življenja«, 21. in 22. septembra slovenski film »Trenutki odločitve«.
cesta 14 a. Telef. 3-89.	------
umna je 400 din, polletna 200 RIBNICA: 14. in 15. sept. fran-^oe«H'lva vnaprej. Za ino-
uauyo euo din TWH-mliniai
v	^h. Poštnina plačane
gotovim. Rokopisi se ne vračajo.
coski film »Stopnišče za služinčad«, 21. in 22. sept. madžarski film »Kvišku glavo«.
duhovščini, g. Pogorelcu, g. Rihtariču, odboru RK, pevskemu zboru in gasilskemu društvu za vso pomoč ter izkazano čast ob zadnjem slovesu.
žalujoča žena Ana z Ves to in sorodniki
DOMA USPEŠEN START
Začele so se prvenstvene tekme tudi v I. razredu Nogometne pod-zveze Ljubljana. Prejšnjo nedeljo Rudar na igrišču pri šeškovem je Rudar na stadionu ob Rinži pre-domu z Usnjarjem iz Vrhnike dru- magal Svobodo iz Duplic pri Kam-go kolo prvenstvenih tekem v I. niku s 3:1.
razredu NPL in osvojil le eno toč- Do 6. minute je bila igra enako. Gledalcev je bilo precej, toda kovredna. Kasneje se je Rudar tekma je bila bolj slaba in gostje rajžival in v 34. minuti je Zupanc
dosegel prvi gol. V 40. minuti so gostje izenačili. V 28. minuti drugega polčasa je Sever povišal rezultat na 2:1. Proti koncu tekme je Svete postavil končni rezultat. Sodnik Goli je sodil dobro.
J. N.
TRGOPROMET"
trgovsko podjetje Kočevje, telefon 2-76, razpisuje za novo trgovino naslednja delovna mesta:
POSLOVODJO za trgovino s tehničnim blagom, ki mora imeti popolno izobrazbo v trgovini tehnične stroke in železnine.
TRGOVSKE POMOČNIKE — kvalificirane s poznavanjem tehničnega in kovinskega blaga.
BLAGAJNIČARKO — verzirano v tem poslu z znanjem strojepisja in nemščine.
Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve, prakse in kvalifikacije na upravo podjetja.
ZA SMEH
Nekega slavnega filozofa so vprašali, kdo je pametnejši, ženske ali moški. Odgovoril je kratko: »Seveda so ženske pametnejše.« ženske so ploskale tej izjavi znanega sovražnika žensk, dokler ga ni ena vprašala:
»Zakaj pa?«
»Zato, ker stopajo v zakon z moškimi. Moški so manj pametni prav zato, ker sklepajo zvezo z ženskami.«
KAJ JE NOVEGA PO SVETU
MEDCELINSKA RAKETA
Medtem ko si ves svet prizadeva, da bi velesile prenehale z oboroževalno tekmo, pa si na Vzhodu in Zahodu stcitisoče najboljših strokovnjakov nenehno prizadeva iznajti najuspešnejše in najmočnejše orožje. Na obeh straneh imajo izdelanih že več tisoč atomskih in vodikovih bomb, oborožujejo vojaške enote z orožjem, ki ima atomske izstrelke in vse samo čaka, da se na povelje to sprosti.
Atomsko bombo pa je bilo doslej mogoče vreči na nasprotnika samo iz letala, toda razpolagajo že s sredstvi, ki odkrijejo sovražno letalo že na več sto kilometrov daljave, protiletalska obramba pa je tudi že tako izpopolnjena, da polet letala ni več siguren. Zato strokovnjaki z vso vnemo delajo na izgradnji bombe, rakete, ki bi sama poletela. Prvi uspehi so že doseženi. V Sovjetski zvezi so objavili, da je bila izstreljena medcelinska balistična raketa z velikim akcijskim radijem. Pravijo, da je bila raketa sestavljena iz več delov, dvignila se je zelo visoko, do višine, katere doslej še ni nihče dosegel in je padla na v naprej določeni prostor. S tako raketo bi lahko z atomskim orožjem bombardirali kateri koli kraj na svetu.
General Pokrovski, sovjetski strokovnjak za raketno orožje, je v nekem časopisu podrobneje opisal to raketo in pravi, da je raketa sestavljena iz več prstanov, ki nosijo pogonsko gorivo. Ko je en prstan izkoriščen, odpade in prične delovati drugi. Raketa prične svojo pot navpično in se potem, ko doseže redkejše plasti zraka, nagne proti cilju in z ogromno hitrostjo poleti proti njemu. Cilj zgreši samo za kakšnih 10 do 20 kilometrov, kar pa spričo dejstva, da je vodikova bomba uničujoča na več sto kilometrov daljave, ni -večja napaka.
Za to raketo je značilno, da je balistična, to pomeni, da je ne vo-
Kakor koli že, na veliko se troši denar, ki ga odtrgavajo delovnim množicam, da bi izumili sredstvo, ki bo lahko samo rušilo tisto, kar je bilo z muko postavljeno in nihče več ne bo v sigurnosti za lastno življenje.
NAJVEČJI DAVKI V ZDA
Kaj radi tožimo čez davke in odtegljaje, -toda po objavi Ameriškega statističnega urada je minulo leto plačal vsak Američan 327 tisoč din davka. Skupno so lani v Ameriki pobrali za davek 726.000 milijard dinarjev. Za oboroševanje Amerike je vsak državljan prispeval 144.600 dinarjev, za prosveto pa 50.000 dinarjev.
OPICA UKRADLA OTROKA
Večkrat se zgcdi, da v krajih, kjer žive opice, rade ugrabijo otroka. V Francoski Gvineji se je neka mati podala z dojenčkom na hrbtu in z 9-letno hčerko v sosednjo vas, da bi tam oprala perilo. Ko je mati prala, je dojenčka izročila hčerki v varstvo. Iznenada pa je napadel deklico šimapnz, ki se je skrival za nekim grmovjem, ji iztrgal dojenčka in izginil. Obupana mati je poklicala na pomoč vaščane, ki so pričeli opico takoj zasledovati. Po večurnem iskanju so našli šimpanza na neki skali, kjer je otroka pestoval in ljubkoval. Predn-o so mu ga končno odvzeli, ga je v onemogli jezi ugriznil in izginil v džungli.
LOČITVE
Neki angleški sodnik za ločitve je ob svoji upokojitvi daroval za izgradnjo stanovanj 3000 funtov (ca. 5 milijonov dinarjev). Do upokojitve je razvezal čez 5000 zakonov in pravi, da je pravi vzrok tolikšnim ločitvam pomanjkanje stanovanj.
POSTELJO
MORAJO
VEN
ODNESTI
Vodstvo kraljevskega ženskega internata v Londonu je izdalo predpis, po katerem morajo študentke internata takoj odnesti iz spalnice posteljo, čim jih obišče kak moški. Študentke so se temu uprle in so v pritožbi zoper ta predpis navedle, da to ni samo nepotrebno marveč tudi ponižujoče delo.
APARAT ZA ŠIVANJE ŽIL
Sovjetske bolnišnice so opremljene z najmodernejšimi aparati in napravami. Imajo posebne instrumente, ki so potrebni za operacije srca, ožilja in pljuč. Med njimi je tudi majhen aparat za šivanje krvnih žil različnega premera.
VEČ UMOROV
Pravijo da je v Angliji, odkar so odpravili smrtno kazen, vsak dan več umorov. Od marca, ko je ta zakon stopil v veljavo, je bilo že 90 umorov. Javnost se tudi razburja, ker je na prostosti več zločincev, M so storili umore pred nekaj leti.
V PREDGRADU IMAJO ŠOLO
7. septembra sta prišla iz Kočevja v Pred-grad šolski nadzornik in sanitarni inšpektor. Njim prihod je pozdravilo 40 šoloobveznih otrok iz Predgrada in njihovi starši. Star-, ši so tovarišem iz Kočevja razložili, da je ustanovitev šole v Predgradu potrebna, nakar sta tovariša šla v zadružni dom in si ogledala prostore v d-omu. Določila sta dva prostora za šolske učilnice. V šoli v Predgradu bosta poučevali dve učni moči. Pouk v novi šoli se je že pričel.
Prizadeti starši iz Predgrada in okoliških vasi so zelo zadovoljni, da je dobil njihov kraj svojo šolo.
Prežihov zbornik
Založba »Obzorja« v Mariboru nam je s to knjigo poklonila bogato knjižno darilo, bogato za vsakogar, ker bo v njej slovenski bralec našel mnogo zanimivega o pisatelju V-orancu Prežihu. Lahko trdimo, da ni zrelega slovenskega bralca, ki bi ne poznal njegovih del v izdajah izpred vojne ali v knjigah, kjer je zbrano njegovo delo: romani in povesti iz življenja ljudi izpod Uršlje gore in Pece, kmetov iz globač in trdnih kmetij ter delavcev v železarni, naših ljudi na Doberdobu itd. In njegova knjiga ni danes nič
Besede © kočevskem vloku
Spadam v tisto galerijo »srečnikov«, ki se vozijo z vlakom v službo v Kočevje. O železniški postaji žlebič ste sigurno že slišali. Postajno poslopje predstavlja lesena baraka. Letos so barako delno obnovili. To je bil spet znak, da se bo treba za nekaj časa spet treba odreči željam po novem postajnem poslopju v Žlebiču.
Danes ni naš namen pisati o tej baraki, temveč o čudnih muhah muhah kočevskega »brzca«, ki je v zadnjih dneh večkrat imel zamudo, enkrat celo pol ure. Kje so vzroki za zamude kočevskega vlaka v poletnem času, nam potnikom ni znano. V zimskem času so zamude opravičljive, v letnem času pa teh zamud ne morejo opravičiti niti slaba kočevska proga, niti lokomo-
tive starega tipa, ki vozijo na kc-
manj živa, kot je bila ob izidu. Zato bo v Zborniku našel v bogatem gradivou vsakdo mnogo. Oglejmo si to gradivo!
Najprej njegova pisma raznim osebam, ki so« tu zbrana. Koliko gradiva je v njih za spoznavanje Prežiha — človeka! Tu srečamo pisatelja — začetnika, borca za socializem in končno človeka samega, ko zapiše: »Težko pišem, ker mi smrt sedi na vratu.« In njegova skrb za mater v letih okupacije in v dneh osvoboditve, ki nam veje iz nekaterih pisem, — vse to nam približa pisatelja bolj kakcr še tako dolga in učena razprava, pripovedovanja in opisi.
Za pismi so na vrsti pričevanja ljudi, ki so se srečavali s pisateljem. Tu so spomini maršala Tita,
čevslti nrosri Gre namreč"Ža to da Pi5atelja Finžgarja in Meška, Kar-®	t deJja ™ še lepa vrsta drugih
Iz naših krajev
NAM PIŠEJO
Pismo iz Starega trga
1C0.000 DIN ZA POPRAVILO POTI
Iz Starega trga iz Poljanske do-	si, kakor so na primer Radenci in	Prebivalci vasi čeplje	imajo	za
line smo dobili pismo, v katerem	druge, ki so oddaljene od pošte dve	popravilo poti v svojem	kraju	na
piše med drugim tudi naslednje: »V	uri. V Predgradu pa prejemajo po-	razpolago 100.000 din. Z	delom	so
35. številki Novic smo brali članek pod naslovom »V Predgradu bi radi imeli pošto«. Starotržanom se dijo do ciija z radarjem, ampak gre ne zdi pravilno pa tudi gospodarsko
ne bi bilo, če bi pošto premestili iz Starega trga v Predgrad. Ali bi bilo to umestno, da bi se poštni urad premestil v Predgrad, ki je oddaljen od Starega trga okoli 2 km? Vedeti moramo, da imamo va-
što vsak drugi dan.
že začeli.
proti cilju sama, kot topovska krogla. S hitrostjo do 32.000 kilometrov na uro doseže daljavo 16.000 kilometrov.
Za Sovjetsko zvezo bi v primeru vojne bile take rakete najprimernejše. Z letali bi le težko dosegli katero koli ameriško mesto, medtem ko bi Amerikanci lažje dosegli ruska mesta in industrijske centre, ker imajo letalska oporišča povsod na svetu in so z njimi tudi obkolili Sovjetsko zvezo.
Na izpopolnjevanju medcelinskih raket pa delajo tudi Amerikanci, vendar kot pravijo, jim je takšna raketa eksplodirala v zraku in ni izpolnila predvidevanj strokovnjakov,
Imajo novo motorno brizgalno
Prostovoljno gasilsko društvo se na tem mestu lepo zahvaljuje-Pcdpreska — Lazeč je v preteklem mo. Posebno pa se zahvaljuje naš letu precej napredovalo. Občinska dolgoletni blagajnik Janežič, saj so
VELIK ODKUP
Kmetijska zadruga v Strugah odkupuje tudi gobe in gozdna ter zdravilna zelišča. Letos je zadruga odkupila 1400 kg jurčkov in z njimi precej dobro zaslužila. Tudi odkup raznih zelišč je dober. Z odkupom pomaga zadruga pridnim nabiralcem pasivnih vasi v Strugah do zaslužka in s tem omogoča sredstva za preživljanje.
gasilska zveza Draga-Loški potok nam je dala sredstva, da smo si nabavili novo motorno brizgalno. Novo brizgalno smo slovesno izročili svojemu namenu 11. avg. Priredili smo tudi vrtno veselico.
Naši ljudje se dobro zavedajo pomena gasilske organizacije, zato je tudi slavnost ter veselica lepo uspela. Vsem, ki so sodelovali osebno ali pa z materialnimi prispevki,
se dohodki društvene blagajne precej okrepili.
Pantar
delovni ljudje zamujejo službo in da gre pri enkratni zamudi vlaka, če je ta daljša, precejšnje število delovnih ur v »zrak«.
Kočevska proga ima žalosten sloves, da je ena med najslabšimi v Sloveniji. Med zadnjo vojno je bila ta proga težko prizadeta. Dokler ne bo proga temeljito obnovljena — vsaj na tistih mestih, kjer je stanje najslabše — bo proga vedno slabša ter tudi lokalna popravila ne bodo dosti pomagala.
Vendar pa tudi slabo stanje proge ne bi smelo biti vzrok (če je to vzrok?) za zamude vlakov. Morda pa tiči vzrok kje drugje? Naj bo kakor koli! Delavci in uslužbenci, ki imamo zaposlitev v Kočevju, želimo, da bi vlak kljub vsem težavam, ki jih ima železnica, prihajal in odhajal po določenem voznem redu, pa bodo' odpadla negodovanja in jeza na kočevski vlak.
PROMETNA NEZGODA
V četrtek 12. sept. ob 6.30 se je pripetila na Ljubljanski cesti v Kočevju težja prometna nesreča. Iz Kočevja je vozil na redni progi avtobus »Avto« podjetja Kočevje v smeri proti Ljubljani, iz nasprotne smeri pa je vozil unimog, šofer Janez Lesar, zaposlen pri „Zidarju« Kočevje. Pred srečanjem avtobusa in unimoga se je pripeljala iz stranske ceste iz Mahovnika s kolesom na glavno cesto S. H. Iz neznanih vzrokov je prišlo do trčenja imimoga z avtobusom. Šofer Lesar je bil pri tem težko poškodovan, dočim je na avtobusu samo materialna škoda. Tudi na unimogu je precejšnja materialna škoda.
znanih in manj znanih javnih delavcev. V vsakem sestavku najdemo dosti tistega, kar more zanimati slehernega bralca o delu in življenju pisatelja.
Zatem sledijo razprave, ki so sicer namenjene tistim, ki bodo proučevali Prežihovo delo, ki pa morejo biti v določenem obsegu prav poučne tudi za povprečnega bralca. N. pr. o življenjski poti pisatelja, o nekaterih njegovih delih itd. Ta del zaključi bibliografija.
Skozi vso knjigo so razsute dragocene slike v zvezi s pisateljem: lepe fotografije Prežihovega domovanja in sveta pod Uršljo goro, slike pisatelja, njegove družine in oseb, ki jih srečamo v njegovih spisih ter slike slikarja Janeza Vidica, ki jih je narisal prav za to knjigo: zibelka, orodje, hiša itd.
Knjigo je pripravila Marja Borš-nik s svojimi študenti na Univerzi, ki jih ji vodilo prizadevanje, da se poglobi podoba človeka delavca in ustvarjalca — Prežihovega Vc-ranca.
Ta, po bogati vsebini in lepi opremi odlična knjiga, ki šteje nad 400 strani velike oblike, mora priti tudi v ljudske knjižnice, da bo dosegljiva širokemu krogu bralcev, ki bodo z zanimanjem segali po njej.
KRAJEVNI URAD V PREDGRADU
Odkar je bil del občine Predgrad priključen h Kočevju, imajo v Predgradu krajevni urad in sicer za naslednje vasi: Videm, Nemška loka, Brezovica, Kralji, Vimol, čeplje, Jelenja vas, Paka, Dol, Lazi, Hrelin, Vrt, Bilpa in Predgrad.
Lovske dogodivščine z medvedi
Novo šolsko leto se je pričelo
Tudi na Velikih Poljanah so se V novem šolskem letu želimo
odprla šolska vrata in sprejela v mnogo uspehov, saj je to naša ka- ^_
učilnico stare in nove šolarje. Po kor tudi želja naše družbe, ki po- samokolnici debelejšega peska prijetnih počitnicah so naši otroci trebuje za izgradnjo _ socializma ■	.
KINODVORANA IN LUŽE
Pred izhodnimi vrati kinodvorane v Kočevju so tri kotanju, ki se ob deževju napolnijo z vodo. Zaradi teh luž se je že marsikateri obiskovalec filmskih predstav jezil na upravo kina, ker ne odpravi te nepravilnosti. Treba je le eno ali
Tov. ž. š., član lovske družine Kočevje, je šel skupno s tremi lovskimi tovariši na lov na srnjaka v Mahovniški hrib. V gozdu se je vsedel na smrekov štor, kjer je
kar neradi posedli v svoje stare klopi, zato pa so na novo sprejeti toliko nestrpneje pričakovali, da prvič prestopijo šolski prag — prag novega sveta. Nova upraviteljica tov. Grabljevčeva je letos še prav s posebno pažnjo in ljubeznivostjo sprejela te mlade učenjake, vsakega posebej z vso obzirnostjo povprašala o tem in onem in kar lepo so se razumeli, saj jih je pridobila z gesto, ki otroku najbolj
čimbolj razgledanih državljanov.
RADI BI IMELI KULTURNI DOM
V Strugah živi približno 900 ljudi. Tudi v tem kraju bi se mladina rada kulturno udejstvovala pa nimajo na razpolago prostorov. Ne-
in zadeva z lužami bo urejena. Pa še nekaj! Tudi namestitev žarnice pri izhodu iz dvorane bi bila zaže-ljena.	Kinoobiskovalec
ELEKTRIKA V STRUGAH
čakal na srnjaka. Nenadoma pa je
prišla k lovcu medvedka, ki ga je začudeno gledala in se postavila na zadnje noge. Godrnjala je, da je lovca kar stisnilo pri srcu in je puško še bolj krepko prijel. Medvedka in lovec sta se gledala iz oči v oči. Neprijetno situacija sta rešila dva mlada medvedka, ki sta pri-capljala za materjo. Medvedka je z mladim zarodom odšla pp svojih potih.
Lovec je začuden obsedel na štora. Kar verjeti ni mogel, da so ga obiskali v tako kratkem času kar štirje medvedi. To se ne pripeti vsak dan in tudi vsakemu lovcu ne. Še ves v mislih pri medvedih, je zagleda1 srnjaka, ki je šel nič hudega sluteč proti njemu. Srnjakovo rogovje bo krasilo stanovanje lovca ž. š.
Nadaljujmo zgodbo o medvedih.
Bil je tako domač, da se je pustil čohljati po kosmatem kožuhu. Ko se je najedel, je nekaj godrnjal, menda se je zahvaljeval. Nato je nadaljeval svojo pot po gczdu.
Tudi lovec A. S. iz Kočevja je pred kratkim srečal medvede. Ko je hodil po svojem lovišču, je na nekem mrhovišču (prostor za krmljenje medvedov) našel medvedko z dvema mladičema. Ko je medvedka začutila, da se ji bliža človek, jo je jadrno ubrala proti grmovju. Ker ji pa mladiča nista sledila, se je kmalu vrnila. Lovec pa je raje odšel naprej po gozdu.
K. J.
prija — pogostila in obdarila jih je kulturni dom. Ce bi imeli kulturni skromno ter je tako njihova srca dom, bi bili dani tudi pogoji za na mah pridobila.	uspešno kulturno delo v tem kraju.
PRODAMO
DPD Svoboda Kočevje-Rudnik
majo na razpolago prostorov. INe- v Oven vasen, pa se uuii	~	~v Tud) delavci" srozdne’unra ve"" Stara proda 200 stolov iz upognjenega
kaj prireditev so imeli pod kozol- nekaterih hišah. Napeljava elektn- pntemasU £***,P™ pred^cev ^ijelavd jozdne^uprave^ Stara ^ ^
cm, ker pac drugje niso imeli prostora. Prebivalci bi zelo radi, da bi tudi v njihovem kraju dobili kdaj
V Strugah imajo elektriko samo v dveh vaseh, pa še tam samo v
__i Napeljava elektri- prucmasui mcuvm pav jjicu vc»	ujnavc kaaia -
ke "počasi napreduje in bo minulo	njegove puške. Lovcu je z glavo	cerkev, ki čistijo gozd na Malogor-	lesa, primernih	za	kinodvorane,	piše nekaj časa, predno bodo dobili	pokimal, kakor da mu hoče voščiti	skem grebenu so srečali medveda.	sarne ali	gostišča.	Cena	ugodna,
vsi interesenti ’ električno luč Elek-	dobro jutro nekaj zamrmral, po-	Medved se je čutil osamljenega in
trifikacijski odbor se trudi, da bi	tem pa odhlačal naprej po svoji	je brez strahu prihlačal med de-
elektrifikacija vasi čim htreje po-	poti. Kmalu spet je zaslišal lovec	lavce, ki so ravno malicali. Delav-
tekala.	lomastenje od iste strani. Tokrat je ci so medveda pogostih s kruhom.
Ogled stolov je možen vsak delavnik v dopoldanskih urah na upravi rudnika Kočevje.
fkdredil b. mlakar
ZGODBA
Z DIVJEGA SEVERA
■ ABIBAL d OBLAK
61
Tedaj je skozi temo prišel nepričakovano mož z betom. Blisk in Kresnica sta pustila ubito sovražnikovo telo in tekla proti gornjemu koncu Kwahooja, kjer je Kresnica s svojim mehkim jezikom dolgo in nežno lizala tovariševe rane.
Ko se je zdanilo, se jima je približala žena in jima vrgla velike kose surovega mesa. V začetku se ga je dotaknila le Kresnica, kajti Bliska je še vedno motil duh po človeku, ki se je držal tega mesa.
62
Tedaj je mož prisegel, da se ne bo več dotaknil teh Živah, ki so mu ohranile življenje na Kwahooju, pa naj se zgodi karkoli.
Naslednji dan je tudi Blisk jedel meso, M so se ga dotaknile človeške roke. Te tri dni so se skupaj gostili ljudje in divja volkova. Nekega jutra pa sta Blisk in Kresnica splavala na breg in izginila, črne ženine oči so se lesketale v solzah, ko je videla odhajati Živah, kajti vedela je, da ju ne bo videla nikoli več.
63
Daleč v divji puščavi, na vzhodu od Velikega slanega jezera, je Gaston zgradil iz debelih debel novo kočo. V tem zapuščenem kraju je živel kot lovec s svojo ženo Ivano in štiriletno hčerko.
Lisko je bil edini gospodarjev pes in tudi Lisko je poznal samo enega gospodarja in ta je bil Gaston Rouget, pravi gospodar pa je bila mala Ivana, ki je preživljala četrto rosno pomlad in je bila za Liska božanstvo.
64
Lisko je bil velikan; po njegovih žilah je tekla veči del kri psa-ovčarja. Toda njegovo srce je bilo mehko in je trepetalo. Sam je blodil dolge noči ob lunine svitu in, ko je slišal klicanje divje volkulje, je prisluhnil in na dnu njegovega grla je žalostno zaječalo. Toda odgovoril ni nikoli. Kajti to je bil glas tujke, ki ni pripadala njegovemu rodu. Bil je sam, kakor je bil sam že toliko časa v tej najbolj divji pušči, v kateri je bila najbližja koča oddaljena trideset milj.