Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Izhaja v Ljubljani vsak torek, četrtek in soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje ra celo leto 14 K, ra pol leta 7 K, ra četrt leta 3’50 K, mesečno 1'20 K ; ra Nemčijo ra pol leta 7'90, za četrt leta 4 K; za Ameriko ra pol leta 9 50 K za četrt leta 80 K. Pocanaesna Atavllfeu 10 »• Reklamacije io poitaia« pf<*aU Katianklrana pisma m m« m* Imaj*. Rokopisi u at vnasj*, lumtL laailapva prtit-nrti«* (iirlaa 88 mm) n takrat 10 tla., nOiai pa dogovora. 66. štev. —i ------------------------------------------- V Ljubljani, v soboto, dne 3. julija 1909. Leto XII. NASLOV A: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo •Rdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. t d.: UpravnlStvo •Rdečega Prapora*, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/II. Vabilo na naročbo. Sodruge in prijatelje vabimo na novo naročbo, dosedanje naročnike pa, katerim je potekla naročnina koncem meseca junija, da jo zopet obnove. ,»Rdeči prapor" izhaja trikrat na teden ter velja Za Avstro-Ogrske dežele: za celo leto K 14'— za pol leta M 7- za četrt leta „ 3-50 na mesec m 1-20 Za Nemčijo: za pol leta K 7-90 za četrt leta iv 4*— Za Ameriko: za pol leta K 9*50 za četrt leta >i 4-80 Obenem prosimo cenjene naročnike, naj pri- poročajo naš list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in kavarnah, v katere zahajajo in naj nam pošljejo naslove takih znancev, ki bi ga naročili, če jim ga pošljemo na ogled. Upravništvo »Rdečega Prapora" Driavnl zbor. Na dnevnem redu je torej obstrukcija. Nič manj kakor 58 nujnih predlogov je prišlo iz tabora •Slovanske Enoto, in sicer so jih vložili CeSki ag- rarci 37, slovenski klerikalci pa 21. S tem hočejo slovanski gospodje izsiliti zakijučenje zasedanja; s tem hočejo preprečiti trgovinske pogodbe, odpravo carine na žito, s tem hočejo zavleči vse socialnopolitične zakone. Kaj pa hočejo doseči pozitivnega, ne razume živ krst in menda tudi sam general obstrukcije dr. Šušteršič ne. Nedvomno je le to, da se skrivajo pod plaščem visoke politike naj-umazanejši agrarni nameni in brezvestno odiranje industrialnega ljudstva. Prvo sejo tega tedna je imela zbornica v sredo. Začeti je morala takoj z nujnimi predlogi. Prvi v dolgi vrsti se še nima prištevati obstrukcijskim predlogom. Bil je namreč nujni predlog mladočeškega poslanca dr. Metelke, ki se bavi s šolami manjšin v nemških krajih na Češkem. Vse, kar pride za njim, je obstrukcija. Pred prehodom na dnevni red je trgovinski minister dr. WeiB kirchner odgovarjal na interpelacijo dr. Kinder masna o Sodelovanju zdravniškega stanu v delovnem svetu. Minister je poročal, da je že od leta 1899 ien zastopnik najvišjega zdravstvenega sveta član delovnega sveta; ko seje meseca julija 1908 delovni svet na novo konstituiral, je bil imenovan tudi profesor higiene na češkem vseučilišču v Pragi, dr. Kabrhel, vanj. S tem je torej zagotovljeno strokovno zdravniško sodelovanje v delovnem svetu. Potem je trgovinski minister dr. Weiflkirchner odgovarjal ie na interpelacijo sodr. Johanisa in Folberja o domačem delu. Minister pravi, da so prišla od bgovskih zbornic, zadrug in drugih korporacij razna strokovnjaška mnenja, vsled katerih je bilo potrebno predelati načrt zakona, ki je bil izdelan v ministrstvu. To delo je zdaj gotovo: novi načrt se zdaj izroči delovnima in industri-alnemu svetu in ko se vrne odtod, se predloži takoj zbornici Posl. dr. Metelka utemeljuje svoj nujni predlog o šolah za manjšine in pravi: Dočim se snu- jejo manjšinske šole za Nemce kar z brzojavnimi in telefonskimi ukazi, se delajo ustanovitvi čeških šol največje ovire. Kljub zadnji naredbi ministrskega predsednika, se ne briga nobena oblast za to, kaj se godi češkim staršem, če se pozivajo posestniki, da odkažejo stanovanje češkim staršem. Prošnja čeških staršev za manjšinsko šolo je vselej le prvi korak na dolgi cesti težkega boja. Potem prihaja dolga vrsta zaslišanj, komisij, sldepov občinskih in šolskih oblasti, ugovorov in odlokov in šola se ustanovi navadno šele po najmanj šestih, včasi pa tudi šele po petindvajsetih letih. Zlasti v Krkonoših mora mnogo čeških otrok hoditi v nemške šole. Samo pri Toplicah je češka šola v pošteni hiši, sicer se spravljajo take šole v stare bolnišnice, v razpadle ubožnice, ali pa kakor v Bilinu celo v skedenj. Naučni minister grof Sturgkh odgovarja, da ravna vlada v takih zadevah strogo po zakonu in da se nič ne zavlači brez potrebe. Potem polemizira nemški naprednjak dr. F u n k e z Metelko ter pride > češkimi socialnimi demokrati navzkriž. Za njim govori še grcf Sternberg po stari navadi o vsem mogočem, o svojih osebnih rečeh, le o predlogu ne. Razprava se prekine. Sklepi gospodarske zbornice o zakonu za trgovske pomočnike se odkažejo gospodarskemu odseku. Predsednik naznanja, da bo v torek, 6. t m. izvenredna seja, da se volijo delegacije. Prihodnja redna seja pa bo v petek, 2. t. m. (Glej «Zadnje vesti* ) Socialna demokracija v Bosni In Hercegovini. (Izvirno poročilo »Rdečega Prapora«.) Ali je v anektiranih deželah pravzaprav kaj socializma P Kako je pravzaprav z delavskim gibanjem tam, kjer je ie vse življenje menda zaostalo vsaj za pol stoletja? Taka vprašanja, ki jih je bilo dostikrat slišati, so bila zelo umevna vpričo nedvomnega dejstva, PODLISTEK. Lakota. Mala, neprijazna soba, napolnjena z zaprašenimi, debelimi knjigami in pisarijami, med katerimi izgine skoraj vse skromno pohištvo; nizki itrop, mala okna z zelenkastimi, skoraj neprozornimi šipami; križek in dve sveči na stari, podol-gasti mizi ter na steni zbledela podoba «Justicije» z zavezanimi očmi, z mečem in tehtnico v rokah, vzbuja čudna, nekoliko melanholična, nekoliko tesnobna čuvstva v človeku. Obiskovalec čuti instinktivno, da je tukaj nekaj neskončno pravilnega, suhoparnega doma, nekaj srcu tujega, da, sonat-»ega. V onih knjigah na mizi so zapisani suhoparni, kruti paragrtfl, ki poznajo le greh in kazen; * v onih pisarijah, na katerih leži umazan, debel prah, je zabeleženo, kdaj, kje in kako se je ta ali oni paragraf uporabil. Človek misli spričo te brez-fcjemne pravilnosti nehotč na fosilije, na življenje, ki je okamenelo v globinah zemlje pod težo sto-tisočletnih naslagov; rastline in živali iz prastarih, pozabljenih časov, ko še ni bilo Človeka na zemlji, Prihajajo nam v svoji nekdanji, neizpremenjeni obliki pred oči — vse na njih je, kakor bi bilo ®*o, a vendar je kamen. Prav tako okamenelo vidi ^ nam življenje tukaj. Zaman iščeš tu nagibov, *ive v vsakem ljudskem srcu. Cuvstva in strasti, brez katerih si ne moremo misliti življenja, so lttkaj popolnoma neznane. One knjige, one pisa- rije so brez srca, kakor kamen, in brez srca so | ljudje, ki sedajo na stol za ono mizo dannadan od osme ure dopoldne do pete popoldne, dokler jih na pokličejo po dolgih letih v drugo, podobno sobo, ako ne umrejo prej na svojem mestu. Srce se jim je izpremeniio v paragr&fe — a paragraf je trd, je kameni Tudi danes sedi sodnik na svojem mostu; zraven njrga mlad zapisnikar, ki misli, da ni na vsem svetu nič tako važnega, kakor to, kar zapisuje on v dolgih, pravilno sestavljenih zapisnikih. Na koncu mize se ubije javni obtoževalec na stolu, pušeč kratek papiros; on izkuša z izrazom svojega lica celemu svetu dokazati neko brezbrižnost Kdor ga vidi, moral bi misliti, da se ne zanima za nič razven dima, ld dela fantastične kroge v gostem, prašnem zraku. Oživel bode šele, kadar pride prvi obtoženec v sobo, kadar mu bode zahtevati, naj se kaznuje greh po določbah neizprosnega zakona. Liki Erynije v starih mytah Grkov sledi grešniku za petami in zahteva kazen. On ne pozna nič druzega, kakor strogi zakon, ki hoče pokoro za pregrehe. Zaman mn izkuša krivec nbegaiti, zaman briše svoj sled, zaman bi rad iatajil svoje delo. Zasledovalec se ne da premotiti, ne omehčati; on ne posluša opravičevanja, ne pojasnjevanja; on ne vidi solz v očeh, ne bledosti na upadlem licu, ne tresočih se udov — on pozna le greh, kateremu določa postava kazen. Fiat ju-stitia, pereat mundus I Dalje prih. *»»““■ Konec. Čolni se spuščajo v vodo. Vse pritiska, vse hiti, vse peha, vsak bi bil rad prvi v barčici, ki je zdaj edina rešitev. Kakor soha iz mramorja stoji kapitan na svojem mestu. Častniki določijo mornarje za krmarenje in veslanje. Samo kolikor jih je brezpogojno potrebno. Brez besede poskačejo v čolne ter pograbijo vesla in krmila. Za njim sili vsa množica. Nekateri hočejo kar poskakati čez ograjo. — Počasi 1 grmi kapitan. 2ane in otroke v čolne I Nihče drugi 1 Mornarji pomagajo zbeganim ženskam v čolne in jim podajajo otroke. Prva dva čolna odrineta, Megla se dviga. Robci zaplapolajo v zraku, sto oči se osolzi. Čolna izgineta tam, kjer leži megla še na morju. Ladja se nagiba na desno stran. — Naprej 1 Rešujte po vrsti t zapoveduje mož na mostu. Najprej starejše, potem ostale ... Reši sel Reši sel,., šepeče neznan glas kapitanu ; še nekoliko trenotkov... potem bo prepozno. Zaničevalen posmeh spreleti kapitanovo lice in zopet je soha. Ljudje se rešujejo po vrsti. Se dva čolna se spustita v morje, zadnja dva. Mornarjem teče pot curkoma s čela ob težkem delu. A mirno opravljajo svoj posel Vsak misli na svojo rešitev. da sta bili Bosna in Hercegovina Še pred tridesetimi leti turski deželi, v katerih se ni zrcalila Evropa, temveč Azija. Toda trideset let avstro-ogrskega kapitalizma in njegovih pomočnikov je dovolj, da prikali seme socializma, pa če bi bila dežela tudi vseokrog obdana s kitajskim zidom. Avstrijska okupacija v Bosni je prinesla deželi, kar more prinesti kapitalistična kultura. Sarajevo je danes moderno, krepko se razvijajoče mesto z evropskimi hišami, z razkošnimi palačami, lepimi parki, z vodovodom, električno železnico, razsvetljavo itd.; Ilidže je kopelj z vsem razkošjem svetovnega zdravilišča. V Sarajevu in Mostaru, v Dolnji Tuzli in Derventi, v Banjaluki in v Zenici, v Drvaru in v Hadžičih itd. se razvija industrija z najpopolnejšimi tehničnimi pripomočki. V nekaterih krajih dela v sezoni po 3000, 4000 in več delavcev. Ampak za impozantnimi sarajevskimi palačami se skrivajo nizke, tesne, umazane starinske barake, v deželi najdeš delavce, ki zaslužijo dve kroni na teden, kmete, ki stradajo v pravem pomenu besede, bolnike, za katere ni nikjer bolnišnice. Kapitalistična kultura! V takih razmerah se mora razviti socializem in razvil se je tudi v Bosni, dasi je po mestih pogostoma več vojaščine nego civilnega prebivalstva, dasi je bilo svobodno izražanje mnenja smrten greh, dasi je imela policija dolgo glavno in skoraj izključno nalogo, preprečiti socializem in podobne revolucionarne pojave. Nič ne pomaga; logika gospodarskega razvoja je močnejša od policijske. Socialna demokracija je tudi v Bosni in Hercegovini že faktor, ki ga ne more prezirati nobena sila. To ae je pokazalo v dnevih 27., 28. in 29. junija v Sarajevu. Za delavstvo Bosne in Hercegovine so bili to slavnostni in, pomembni dnevi. Na prvem rednem zboru se je ustanovila socialno-demokratična stranka ob navzočnosti zastopnikov bratskih strank in krst mlade delavske stranke v Bosni se je izpremenil v impozantno mednarodno manifestacijo solidarnosti delavstva vseh dežel. Ne le domačim sodrugom, ampak tudi zunanjim delegatom, ki so bili že priče marsikatere velike demonstracije proletariatu, ostanejo sarajevski dnevi neizbrisni v spominu; socialno-demokratično gibanje v Bosni in Hercegovini bedo oplodili kakor topel dež poletno vegetacijo. Nedelja, 27. junija, je bila namenjena strokovnemu delu. Dopoldne tega dne se je sešel v •Delavskem Domu» občni zbor Splošne Delavske Zveze (Glavni Radnički Savez), ki predstavlja v Bosni in Hercegovini strokovno organizacijo. Zbralo ae je 80 delegatov in 24 gostov, med katerimi so bili za jugoslovansko socialno-demokratično stranko v Avstriji Etbin Kristan, za češko poslanec N črnec, za nemško poslanec S karet, za hrvatsko Bukšeg, za ogrsko Buchinger, za srbsko Lap-čevič. Strokovna organizacija v Bosni in Hercegovini obsega zveze lesnih, stavbinskih delavcev, Pod ladjo zašumi voda, kakor bi se spuščal hrib v morje. ... Zadnji trenotek ... Kapitana izpreleti mraz. — Kdor se more, naj se rešil zakliče in njegov glas je slišati kakor trombo angeljevo, ki budi mrtve. Megla se je izkadila, solnce se blišči nad morjem. Heši sebe! šepeče tajni glas. On pa stoji na svojem mestu. Nobena milica, nobena črta njegovega obličja se ne zgane... Zadnja dva Solna odrineta. Nekaj ljudi plava z rešilnimi pasovi za njima. Nekoliko mornarjev in častnikov je še na ladji* na mostu pa kapitan. Se enkrat zaplapolajo robci v zraku ... Tam — tam —> je izginil zadnji čoln. Ladja se nagiba — močneje —* hitreje — zdaj------------- — Zbogom! otroci! — Zbogom, kapitan! Morje zabobni, voda zašumi — — ladja iz* gine v nedosežnem breznu. Velik krog se zareže v valove, širi se, dalje, okrog točke, kjer je izginila ladja. Nekoliko desek plava na gladini... Četrt ure pozneje je vse mirno, vse kakor je bilo prej — — — Zbogom, otroci I Zbogom, kapitan .. .1 kovinarjev, strojarjev, krojačev, pekov, slikarjev in pomožnih delavcev. Železničarji imajo svojo posebno organizacijo, ki se je že večkrat hotela zediniti z «Zvezo>, pa ni dobila dovoljenja, ker nima v pravilih paragrafa, ki bi to določal. Pravila delavskega društva v balkanski Avstriji bi morala biti sploh obširna kakor zakon, da bi mogla na-domestovati društveno postavo; šele tedaj bi se smelo društvo sploh nekoliko gibati. Tako je tudi društvo tiskarjev še izven Zveze. Aneksija in znani nemiri, ki so ji sledili, so povzročili v Bosni ogromno gospodarsko krizo, ki še ni popolnoma premagana. Vsled tega je imela tudi strokovna organizacija težke čase. Sedaj šteje V imenovanih strokah 3017 članov, in sicer v sledečih mestih: Sarajevo, 1295, Dolnja Tuzla 512, Mostar 287, Banjaluka 167, Jajce 87, Zenica 49, Bosanska Gradiška 48, Brčko 34, Drvar 130, Der-venta 25, Trnjavor 16, Zvornik 17, Hadžiči 116, Kobiljdol 102, Krupa 30. Organizacija je imela vpreteklem letu K 42.883 67 dohodkov, med tem 24,081 K. 97 vin. članskih doneskov, med izdatki pa je bilo 12.084 K 45 vin. za potovalne, brezposelne in bolniške podpore, 4731 K 92 vin. za agitacijo, 2322 K 40 vin. za izobraževalne namene. Ustanovili so nove podružnice in vplačevalnice lesni delavci v Derventu in Drvaru, kovinarji v Drvaru, strojarji v Zborniku in Prnjavoru, stavbinski delavci v Drvaru; pač pa so propadle tudi tri podružnice vsled krize in prevelikega podjetniškega pritiska, ki ga je podpirala tudi policijska brutalnost Neugodna konjunktura je vplivala na boje, katerih je bilo manj kakor zadnja leta. Poroča se o 11 stavkah, med katerimi se jih je 7 uspešno zaključilo, 4 pa brez vspeha. Tupatam so nekatere, zlasti krojaške organizacije dosegle nekaj koncesij brez boja. Kako prijetno je bilo deiati v Bosni, je najbolje pokazal lanski strokovni zbor; tudi tja je prišlo nekoliko odposlancev od zunaj, toda kongresa sploh niso videli, kajti policija jih je ustavila takoj na kolodvoru ter prepovedala bivanje v Sarajevu. Strokovni zbor pa je policijski komisar razpustil prav brez vsakega količkaj resnega povoda. L. 1906. je delavsko gibanje ob priliki stavke tobačnega delavstva, ki se je vsled brutalnega policijskega postopanja izcimila v generalni štrajk, dobilo svoj krvavi krst. Se sedaj postanejo gospodje na policiji vsi nervozni, če se le imenuje ta letna številka. Sicer pa se je letos kazal že velik napredek. Začetkoma je imela policija še svoje stare muhe. Klicala je prireditelje zbora k sebi in zahtevala, naj se ji predlože natančna besedila vseh referatov in govorov. Pozneje se je hotela zadovoljiti s kratkimi skicami. A končno se je vršil strokovni in strankin zbor, ne da bi bila visoka oblast prej vedela kaj druzega kakor dnevni red. Pač pa je imela svojega zastopnika na obeh zborih, prav tistega, ki je lam razpustil kongres; a letos je bil krotak kakor jagoje in kdor ve, kako lahko se je bosenska policija vznemirjala vse svoje žive dni, se je kar čudil, kako je letos zastopnik sv. Herman-dade mirno prenašal najostrejšo, seveda opravičeno kritiko svetega kapitalizma in njegovih pomočnikov. Prvi pozdrav ao sprejeli zunanji delegati pač tudi letos od slavne policije. 2e na kolodvoru. Uniformirani policisti in detektivi so pri vseh vlakih prežali na potnike in napenjali svojo iznajdljivost, da bi uganili, kdo med njimi utegne biti socialist. In čim so opazili takega «sumljivca», so prišli vprašat za ime in če je dotičnik prišel na kongres. Toda vedli so se v nasprotju z vsemi bosenskimi navadami uljudno, skoraj devotno. Pozneje ni nihče več nadlegoval delegatov. Strokovni zbor se je sešel v nedeljo dopoldne ob 8, v Delavskem Domu. Ko se je konstituiral in sprejel dnevni red, je dobil besedo sodrug Etbin Kristan, ki je, živahno pozdravljen, spo« ročil bosensko - hercegovskim delavcem prisrčne pozdrave slovenskih in hrvatskih sodrugov iz Avstrije in v njihovem imenu zaželel zboru najboljši vspeh. Za njim sta pozdravila zbor sodruga Lap-Čevid iz Belega grada in Bukšeg iz Zagreba. Med tem so prišli sodrugi Skaret, NSmec in Buchinger. Po njihovih pozdravnih nagovorih je kongres jako stvarno opravil svoje notranje delo ter je končal razprave ob 1. opoldne. Ob 3, popoldne je bila najsijajnejša man:fe-s taci j a teh dni: Velik shod pod milim nebom, na katerem so goyorili vsi zunanji delegati. O tem nepozabnem momentu poročamo prihodnjič. Politični odsevi. * Politični položaj v Avstriji označuje fri-volna obstrukcija slovenskih klerikalcev in čeških agrarcev, katere sluša »Slovanska Enota*. «Nujni» predlogi se množe kakor kobilice, a «nujnost» vseh teh iz trte izvitih predlogov se najbolje razvidi iz namena predlagateljev, ki nočejo doseči nič druzega, kakor da se pokoplje ves dnevni red državnega zbora in njihovi nujni predlogi povrh. V slovenski politiki so se že dostikrat kozolci preobračali, ampak kakor jih prekucujejo klerikalci s svojo obstrukcijo, je že nekaj posebnega. A najbolj čudno ni to, da vodi tako politiko Šušteršič, ki pri vseh svojih bobnečih frazah nikdar ni imel širokega političnega horizonta, temveč to, da soglaša z njo in se ji vdaja dr. Krek, ki si je hotel pridobiti ime modernega in socialnega političarja. Gospod doktor naj nikar ne misli, da si bo ohranil ta glas, če nastopi vsak božji čas enkrat z govorom, ki je končno lahko «nabiflan»; če nima toliko poguma, da bi nastopil v svoji stranki proti naravnost hudodelski politiki oderuštva, se bo že poskrbelo, da se bo razblinil njegov nezasluženi nimbus. * Kriza v Nemčiji. Prav so imeli tisti, ki niso hoteli verjeti, da započne kancler Bulow boj proti reakcionarni večini, obstoječi iz koaser-vativcev in centruma in da cesar takemu boju pritrdi. Značilno za nemški režim je dejstvo, da se cesar Viljem v teh resnih in kritičnih časih že nekaj tednov klati po zabavnih potovanjih. Viljem ni sprejel demisije kanclerja Bulowa, ampak uradno poročilo o avdienci govori precej očitno. Bulow ostane dotlej, da se izvede finančna reforma. Cesar želi, da je finančna reforma v najkrajšem času rešena, to se pravi, da je cesar voljan vzeti nove davke tudi iz rdk protestantovskih in ultramontan* skih klerikalcev, da mu je vseeno, kakšni davki so, da le znesejo zahtevanih 500 milionov kron. Med liberalnimi krogi vlada vsled te rešitve veliko razburjenje, ker so ostali navsezadnje po dolgi vladni tlaki lepo na cedilu. Socialni demokratje nimajo povoda, da bi se radovali nad zmago reakcije, toda tudi obžalovati ni, da državni zbor ni bil sedaj razpuščen. Pri prihodnijh volitvah 1. 1912, ko bede ljudstvo že na lastni koži občutilo nove davke, bo tem hujše za vlado; takrat bo prejela pošteno plačilo za 1. 1907. * Rutka korupcija. Senatska revizija odkriva dannadan usmrajeno gnilobo ruske policijsko-birokratične uprave. Kamor se človek ozre, povsod kradejo. Navadni policijski stražnik krade. Okrajni glavar izžema denar, gubernator je pristopen za «darila» in sotrudnik notranjega ministra, zloglasni G ur k o, je osleparil državo zamilione. Mandžurska vojna, revolucija in duma' so saj nekoliko povzdignile odejo, pod katero ruska birokracija. In tako tudi predstavniki samodržstva niso mogli več molčati: po carskem ukazu je senat začel revizijo nekaterih betev javne uprave. Material, ki ga je obelodanila senatska komisija, je presenetil celo Ruse, ki poznajo svoje urad-ništvo in ki so že vajeni upravnih škandalov. Poneverjene svote znašajo ponekod kar na milione rubljev. Ni ga je ministrstva, ki bi mogel pokazati pošteno uradništvo, in če bi vsi krivci bili hkratu kaznovani, bi ostale državne kancelije prazne. Po poročilu senatorja G ari na je med 1000 uradniki moskovske intendanture komaj eden čistih idk. Stara stvar je, ker so intendanti v kradeži mojstri vseh mojstrov, ampak moskovski rezultati presegajo vse pričakovanje. Med vsemi intendanti zadnjih 30 let so le štirje, ki se jim ne da očitati nepoštenost: dva sta bila zelo imovita, dva pa sta odšla, preden sta mogla razviti svoje rokodelstvo. O vseh ostalih pa velja: ko je nastopil krad, ni imel nič, tekom službovanja pa si je vsak nagrmadil velikansko imetje. Vzlic temu pa niso nobenega posadili na zatožno klop. Dopisi, Moste pri Ljubljani. Pri občinskih volitvah v Mostah dne 30. junija smo videli nekdanjega liberalnega zmaja Notranjske nadučitelja Levstka, kako je potuhnjeno prišel na volišče in volil klerikalno zase in za svojo ženo. Ne vemo, ali ga je gnala častihlepnost, ker bil je celo klerikalni kandidat, ali bojazen pred klerikalno strahovlado. Naj si bode eno ali dtugo, jako žalostno je zavreči avoje politično prepričanje kar čez noč in stopiti v nasprotni tabor, iz katerega je bil svoje dni s polnimi korci gnojnice polivan. To jo tako nizkotno, da ae gotovo ne bi bavili s tako breznačajnostjo, če ne bi šlo za vprašanje, kako naj taki človek izobražuje naše otroke. Vedno povdarja naša stranka: Skrbimo na mladino, da bo značajna, odkritosrčna in da bo zaničevala svetohlinstvo! A kaj pomaga, četudi starši svoje otroke doma tako uče, če pa pride otrok v šoli v roke človeku, ki je sam prepolnjen svetohlinstva, človek ne bo nikoli učil odkrito* srčnosti temveč le nasprotno. Naša skrb bodi torej, da takim elementom postrižemo peruti in zato na) jim posvetimo sodrugi vso potrebno pozornost llirea pri Gorici. V nedeljo, 27. m. m. smo imeli na vrtu Marušičeve gostilne dobro obiskan ljudski shod z dnevnim redom: 1. Občinske volitve in delavstvo} 3, Draginja. Na shodu je >odf* Joi. Petejan obširno pojasnil in kritiziral današnjo občinsko upravo. Razložil je reakcionarni občinski volilni red, po katerem je delavstvo, čeprav plača največ davkov, popolnoma izključeno od sodelovanja v občinski upravi. Naglašal je, da mora delavstvo prevzeti boj za splošno volilno pravico za občinske zastope. Na to je govoril o vsakdanjem naraščanju draginje in o njenih glavnih vzrokih. Pojasnil je delovanje socialno-demokra-tičnih poslancev v parlamentu proti draginji, ki so zastavili pri vsaki priložnosti vse svoje moči, da bi olajšali delavsko bedo, ali so vsakikrat naleteli na odpor pri meščanskih strankah. Tu je razkril nesramno postopanje slovenskih klerikalnih in liberalnih poslancev, ki so glasovali proti nujnosti socialističnega predloga, kateri je zahteval, da bi se odpravila carina na žito do 1. julija 1910. Med temi poslanci je bil tudi goriški mali bog dr. Gregorčič. Tega gospoda si mora delavstvo dobro zapomniti. Potem se je bavil z goriškimi razmerami, razložil brnski program ter opisal ob burnem pritrjevanju narodnost narodnjakarjev z znanimi primeri iz zadnjega časa. Po poročevalcu se je oglasilo več zborovalcev, med njimi tudi dva klerikalca, ki pa nista polemizirala s poročevalcem, temveč sta se pritoževala zaradi mirenskih bolniških blagajn. Potem se je shod zaključil z ovacijami za socialno demokracijo. Shodi. Zagorje ob Savi. V nedeljo, dne 4. t. m. ob 3. uri popoldne je ljudski shod z dnevnim redom: draginja in novi davki Poročevalec sodrug Etbin Kristan. Delavci so vabljeni, da se v polnem številu udeleže tega shoda. Domače vesti. — Gospod Elija Predovič je zdaj občinski svetnik ljubljanski in občinski odbornik v Mostah. Jako ugodna je tu spojitev obeh občin po osebi gospoda Predoviča zaradi medsebojnih razmer in gospodarskega stika, ker bo gospod Predovič lahko posredoval med obema. Povedali smo že, da je za Moste posebno pereče šolsko vprašanje, ker je mesto Ljubljana zaprlo tem otrokom mestne šole, v Mostah pa sploh nimajo šole in je občina tako siromašna, da bi ne mogla ne ustanoviti in ne vzdržavati primerne ljudske gole. Opozorili smo že na to g. dr. Tavčarja, pa se ni nič zmenil za to, Upamo pa, da se bo sedaj dalo vsaj to doseči, da stopi meščanska občina v dogovor z mestom in se najprej dovoli otrokom iz Most in okolice sploh v mestne šole, potem pa da se sezida nova mestna šola v neposredni bližini teh krajev, da se tako omogoči šolanje meščanskih otrok. To je nujno potrebno in prepričani smo, da med pametnimi ljudmi in ljudmi napredka ne bo v tem oziru nikakršnih nasprotstey. Članom naše stranke nujno priporočamo, da stavijo v tem zmislu predloge in zahtevajo, da se izvrše. — Občinska volitve v Mostah pri Ljubljani ■o bile v sredo (30. junija) in so dosegli socialni demokratje lep volilen vspeh. Izvoljenih je bilo 8 zocialnih demokratov, 6 liberalcev in 4 klerikalci. — Klerikalci pravijo, da se bodo pritožili proti volitvam. — Strahopetno nrednlitvo »Slovenskega Naroda* se ne upa povedati v svojem poročilu, da je pri občinskih volitvah v Mostah zmagalo 8 socialnih demokratov, marveč pobaše kar vse v svojo ■ualho. Lepa »mularija* mora biti ta liberalna ■vojat, ki žre tak »futer*. — Amerikanski humbug, ki se uganja po ljubljanskih Kolodvorskih ulicah, se je sicer po prizadevanju mestnega magistrata sicer nekaj omejil, vendar pa nekateri agentje in njih uslužbenci še vedno love po ulicah in gostilnah potnike, ki so namenjeni v Ameriko. Proti takim ljudem bi moral mestni magistrat najstrožje postopati, ker je to absolutno nedopustno. Kako nasilno postopajo s potniki, se je na klasičen način pokazalo Pri sodnijski obravnavi, ki se je bila 30. junija n L Neki Dolničar, ki je uslužbenec v Dolenčevi agenturi, se je moral pri tej obravnavi zagovarjati, ker je nekemu potniku .popravil- potni list. Obsojen je bil na 10 K globe in v poplačilo sodnih stroškov. Ta slučaj dokazuje potrebo, da se napravi odločno konec takemu .humbugu*. — Kometi priredi goriška krajna organiza-°ja v nedeljo, dne 11. julija t. L ob 4. popoldne ?* vrtu restavracije Marži ni nh čast delegatom 10 gostom, ki se udeleže ta dan deželne konference. Na komersu sodelujeta delavska pevska zbora iz Gorice in Podgore. Vstopnina je prosta. v*i sodrugi iz mesta in okolice so vabljeni na udeležbo. „ — Poior, lodragl in lomliljeniki I Gospod Osuc Hlebec je pričel prodajati v hiši g. F. 5mjerja v Idriji vsakovrstno meso po dnevnih cenah kot drugi mesarji. Ker obeta g. Hlebec biti v postrežbi soliden ter so mu njegovi škodoželjni •olegi napravili s svojo nagajivostjo obilo škode, jj* naša dolžnost, da ga podpiramo. Člani konsum-ncga društva dobijo 2% dividendo. , Naročajte in širite naš listi Zadnje vešti. Proti brezvestni obstrukciji. Dunaj, 2. julija. Včerajšnja konferenca klubskih načelnikov je ostala brez rezultata. V imenu agrarne bande, ki se skriva v Slovanski Enoti, je Udržal ponovil bedasto uganko, s katero so zastopniki oderuštva hoteli in ne hoteli povedati, de hočejo obstruirati. Zastopniki drugih strank so mu prigovarjali, naj vendar pojasni, kaj hočejo on in njegovi pajdaši. Ampak iz njega ni bilo mogoče izvleči nobenega pojasnila. Sicer je pa itak vsak dvom izključen. Češki agrarci in Šušteršičeva kompanija hočejo preprečiti, da bi dobil kruh in meso količkaj nižjo ceno. Razlika je le ta, da češki agrarci vsaj priznavajo, da jih vodijo agrarni nameni, klerikalna slovenska banda pa skriva svoje »krščanske* namene odiranja za tepčastimi »visokimi političnimi načrti*. Kar uganja ta svojat, je čisto navadna politična lumparija. Ce hočejo preprečiti odpravo carine, nočejo ljudstvu privoščiti cenejšega kruha. Ce hočejo preprečiti pooblastilni zakon, nočejo, da bi ljudstvo dobilo košček mesa iz balkanskih dežel. Samo ljudstvu škodujejo, Blenerth jim pa da lahko ie nagrado la tako jezultarljo. Ko so socialni demokratje spoznali, da si klubski načelniki ne znajo pomagati, so sklenili, da začno sami bo) proti brezvestni obstrukciji. V ta namen so včeraj vložili osem nujnih predlogov, ampak ne obstrukcijskih, temveč sledeče: 1. Predlog drja. Ellenbogena: Zbornica naj sklene, da se vzame poročilo narodno-gospo-darskega odseka o načrtu pooblastila za ureditev trgovinskih in prometnih razmer z inozemstvom takoj v razpravo. 2. Predlog Reumanna: Da se vzame poročilo narodno-gospodarskega odseka o zavarovanju stavbinskih delavcev p r o t i n e-z go dam takoj v razpravo. 3. Predlog Reumanna o zakonu za trgovske pomočnike. 4. Predlog Seitza: Z ozirom na to, da trpi vse mestno in indu-strialno, pa tudi večina kmetskega ljudstva vsled nezaslišano visokih žitnih cen; z ozirom na to, da je nemogoče preskrbeti avstrijskemu narodnemu gospodarstvu zadostno žita in krme, če se ne odpravi carina, se nalaga vladi, da zahteva z vsem povdarkom od ogrske vlado soglasno izjavo, da se takoj odpravijo carina na žito in krmo do 31. julija 1910. Temu predlogu je dodana še resohipjjg odseka o koruzi za krmo, nadalje predlog, da se statistično preišče, kakšne interese ima avstrijsko kmetijstvo ob visokih žitnih cenah in končno poziv, da naj vlada odločno zahteva od ogrske vlade prepoved žitne kupčije na termin. &. Predlog Forstnerja o delavnam času v trgovski obrti. 6. Predlog drja. Diamanda o proizvajanju in o cenah petroleja v Avstriji. 7. Predlog Pernerstorferja o avtorskih pravicah. 8. Predlog Seitza o svetovni poštni pogodbi. Nadalje bodo socialni demokratje zahtevali, da se imajo obdržavati dvojne seje, da se na ta način odpravijo nujni predlogi. * Državni zbor. Dunaj, 2. julija. Danes so socialni demokratje vložili še en nujni predlog, s katerim se vlada poziva, naj skliče češki deželni zbor najkasneje do 18. septembra in naj mu predloži volilno reformo na podlagi splošne in enake volilne pravice. — Na današnji seji se je nadaljevala razprava o nujnem predlogu mlado-češkega poslanca Metelke zaradi manjšinskih šol na Češkem. Govorila sta češki radikalec L1 s y in realist dr. D r t i n a, ki je dejal, da za 30.000 Čehov na Češkem ni šol in da se morajo za 70.000 Čehov vzdrževati privatne šole, dočim se snujejo umetno neobiskovane javne šole za Nemce. Rusinski demokrat Ceglinskij se pritožuje radi pomanjkanja rusinskih šol na Ga-liškem. Soc. dem. J a r o š govori o razmerah na severnem in zapadnem Češkem ter o varstvu manjšin. Nemški radikalec H e r o 1 d pravi, da se nimajo Čehi pritoževati radi germanizacije, temveč da sami čehizirajo. M fl h 1 w e r t h zahteva od predsedništva, naj opozori ministre, da odgovore na vložene interpelacije. Podpredsednik Pernerstorfer omenja, da predsedništvo nima vpliva na to, ampak zbornica in poslanci, ki so kaj interpelirali. Gostinčar bi šel rad gledat, kako se spušča barka „Radecky* v morje pa je tako priden, da predlaga, naj odpade seja. Njegov »imenitni* predlog se pa odklanja. (Gostinčar se zdaj lahko malo jokca.) Roškar, Grafenauer, Fresl in Benkovič vlagajo še par kil obstrukcijskih predlogov. Konec seje ob l/» 6. Položaj T državnem zboru. Dunaj, 3. julija. Nemško-nacionalni in krščansko-socialni poslanci so imeli včeraj pri Bienerthu skupno posvetovanje ter so v svoji velikanski modrosti sklenili, da tudi socialno - demokratičnih predlogov ne bodo podpirali, ampak če se prihodnji teden nadaljuje obstrukcija, bodo zahtevali od vlade, naj takoj odgodi zasedanje. Ge ne bi bili Šušteršičevi ljudje popolnoma zaslepljeni, bi im ta sklep lahko odprl oči, da ni njihova tep-časta obstrukcija nikomur tako všeč kakor vladnim strankam. Ministri Weisskirchner, Braf in Začek posredujejo pri obstrukcionistih, pa doslej še niso dosegli vspeha. Italijansko vsenčillško vprašanje. Dunaj, 2. julija. Med italijanskimi poslanci in Jugoslovanskim klubom se vodijo pogajanja, da se doseže kompromis, po katerem bi »Zveza južnih Slovanov* glasovala za italijansko pravniško fakulteto v Trstu, Italijani pa bi privolili ustanovitvi raznih slovenskih šol v Trstu. Kolikor je slišati, je v Jugoslovanskem klubu ugodna dispozicija za tak kompromis, ne ve se pa, kakšno stališče zavzemajo slovenski klerikalci. Ge je Italijane in Slovence srečala pamet, da se začno resno pogajati, bi bilo to z veseljem pozdraviti. S tem bi bilo pa tudi dokazano, da so imeli prav socialni demokratje, ki so od vsega začetka dokazovali, da ne more koristiti ne enemu, ne drugemu narodu, če si le vzajemno mečeta polena pod noge. Ogrska kriza. Dunaj, 2. julija. Lukač je bil včeraj in danes pri cesarju na avdienci in je imel na to konferenco z ministrom za notranje zadeve baronom Aehrenthalom. Časnikarjem je Lukač le toliko povedal, da se še nič ni odločilo. Košut doslej ni bil povabljen na avdienco. — Za pondeljek je sklicana seja budimpeštanskega državnega zbora na zahtevo hrvatskih delegatov, ki hočejo zahtevati zadoščenje za kršenje Novo-selove imunitete. Hrvatski poslanec Novosel, ki je tudi član ogrskega državnega zbora, je bil ob priliki Rauchovega potovanja aretiran v Brodu zaradi »šču vanja*. Budim p ešta, 3. julija. »A Nap* poroča, da je cesar včeraj po Lukačevi avdienci sprejel sekcijskega predstojnika iz kabinetne pisarne Da-ru var y j a, ki je potem Košutu telefonično naznanil, da odklanja cesar njegove — Košuto ve — predloge. — Košut in Justh sta se baje popolnoma pobotala. Nezmiselna demonstracija. Notica »Slov. Naroda* o neslovanskih članih »Slov, filharmonije* je zavrtela glave nekaterim mladim ljudem, da so vprizorili včeraj na promenadnem koncertu kričavo demonstracijo, ki je dosegla, da so nekateri godbeniki odšli od koncerta. Mladeniči si menda domišljajo, da so izvršili »patriotično* delo. Bilo bi pa prav umestno, če bi jim bolj zreli ljudje povedali, da so te ulične nacionalistične demonstracije velike nezmisli. Ce je v »Slov. Narodu* proti komu natisnjen napad, še ni nič dokazanega. Kolikor nam je znano, imajo tisti godbeniki, proti katerim se vprizarja gonja, kontrakt še za nekaj mesecev in če se jim bo onemogočal nastop, bo efekt le ta, da bo Filharmonija morala plačevati gaže, ne da bi imela koncerte. Sicer pa bi bilo treba v presojanju konflikta sploh nekoliko več previdnosti. Med godbeniki in odborom je že dolgo nesporazum radi honorarjev in vprašanje je, če ne skušajo nekateri faktorji prikriti plačilne diference z narodnim nasprotjem. Na vsak način pa je tako reševanje konfliktov, kakršno je bilo včerajšnje z demonstracijo, popolnoma neumestno. Ge sega nacionalistična gonja tako daleč, da se odjeda ljudem skromen kruh, ki si ga morajo zaslužiti, le zato ker niso Slovenci, se le škoduje svojemu narodu, ki ima vendar ne malo svoj h članov v tujih službah. Nacionalizem prihaja pri nas polagoma v blazno divjanje in zadnji čas je, da se ljudstvo samo upre zabitemu ščuvanju, ki je narodu materialno in idealno škodljivo do skrajnosti. In kje je navsezadnje doslednost? Ko so se narodnjaki družili z nemškimi grofi in baroni, je bilo vse prav in živ krst ni demonstriral; da bi bila narodnost v večji nevarnosti, če imamo par goslarjev ali hornistov nemške ali italijanske narodnosti, pa ne bo nihče dokazal. Bolgarija. S o f i a, 3. julija. Vlada je prepovedala vse vesti o vojaškem gibanju, o pozivih rezervistov in o vojaških korakih sploh. Socialistično časopisje vprašuje, na podlagi kakšnega zakona si dovoljuje vlada tako prepoved. Srbski Jurček. Belgrad, 3. julija. Major Okanovič, ki je imel pred kratkim afero z Gjorgjem, naznanja, da izda brošuro z napisom: »Prestolonaslednik in jaz*. Krečansko voraianje. Carigrad, 3. julija. Tukaj se še vedno smatra, da je položaj resen. Porta je izdala vladam novo okrožnico, v kateri pravi, da ne more Turčiji za Kreto na noben način dovoliti več kakor avtonomijo. Krečanski guverner ne sme biti odvisen od grškega kralja. Vsak napad na turško gospodarstvo nad otrokom povzroči vojno. *— Turčija nadaljuje vojne priprave v Tesaliji. Zahtevajta Ed Tieb gostilnah, avarnah la v brivnicah WtT ” i Prani Društvene vesti. § Dalaviko podporno društvo Idrija priredi dne 4. t. ra. izlet ▼ Cerkno. istolani se vrši na trgu javen koncert. Izlet le yrši ob vsakem vremenu. Iz stranke. o Gorlika deželna konferenca. Vsem delegatom in goltom, ki se udeleže deželne kor ference v Gorici dne 11. julija, se naznanja, da ne bo zborovanje v Delavskem Domu, Via Teafaro 20, temveč v dvorani restavracije Mar« zini v SemeniSki ulici. Pozivamo torej vse udeležence, da pridejo naravnost tja. Vse goriške organizacije, ki Se niso naznanile svojih zastopnikov za konferenco, se pozivajo, da store to v najkrajšem času. Listnica uredništva. Posavje: Prihodnjič raradi pomanjkanja prostora. £ •• E - Našim rodbinam priporočamo Kolinsko ciKorijo! Ceniki zastonj ln poštnine prosto I Pozor! Kdor želi imeti dobro uro, naj jo zahteva z znamko »Union*, ker te ure so najbolj trpežne in natančne. Dobe se pri: Fr. Čudnu urarja ln trgovcu v Ljubljani delničar in zastopnik ivioarakih tovarn «Union» t Bielu in Genovi. 40—15 Modna trgovina. P. MAGDIČ Ljubljana nasproti glavni pošti priporoča: 85-1 vse modne in nakitne predmete, potrebščine za krojače in Šivilje, damsko perilo, bluze, hišne halje, spodnja krila, narodne veženine, :: zastave, trakove in znake. :: Klobuke za dame in deklice. Potrebščine za modistinje. Popravljanje damskih klobukov. Posebni oddelek : za gospbde ; Vse vrste klobukov za gospode in otroke, tkano barvasto in belo perilo, kravate, rokavice in vse športne in toaletne predmete. (I 3 Globoko izpod cene prodajam zaradi pomanjkanja prostora ravno došlc spnmladne in lelne obleke, povrinike, dažoe plašče za gospode in dečke. Najmodernejša konfekcija za damo in deklice- Konfekcijska trgovina % v Ljubljani S Ho ess Pred škofijo štev. 19. Niške cenel Velika snknena zaloga! 52-37 M Priporočljiva slovenska trgovina za moško in šenako blago pri 52-31 sv. Cirilu in Metodu Ijubljani, ItogerjM ulice 1. Kavarna ,Unione' v Trstu ulica Oaserma in Torre Blanca se priporoča. “itn :( !t ;f :l :( :( :(!t I M :f :( :( :t ;f ;I,V Svoji k svojim! Lud. Černe zlatar in trgovec z urami ter zapriseženi scdnijski cenilec Ljubljana., Wolfove ulice 3. Izborna zaloga briljantnega blaga, zlatnine, srebrnine in raznih ur. Častna delavnica za popravila in nova del a, Cene najnižje. Solidna postrežba. Ustanovljena 1847. 52-21 Ustanovljena 1847. Covarna pohištva J. J. Naglas Turjaški trg it. 7 n LJUBLJANA si Turjaški trg it. 7 Največja naloga pohlitva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na zmeti, žimnati modroci, otroški yozički i. t. d. Najnižje cene. NaJaolldnejSe blago. Nova £enasi 6 Gerkman Nova M trpina Ljubljana lnl Vi in 1 kg. 104—68 Jantarjevo glazure za pode. Edino trpežno in najlepše mazilo za trde in mehke pode. Voidlla, itedllne$a, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše. Rapldola, pripravnega za vsakovrstne prevlake. Brunollna za barvanje naravnega lesa in pohištva. Olje In mullo za stroje, olje proti prahu. Ustanovljeno 1.1832, »»»»»»»»»»»»»m! 1: Ajd. X10joetioj2ca -«rja.-«.a —>ai am irootivanj« onir« nakupovanje llaiiobo za usnje. Oljnatih barv, priznano najboljših. Oljnatih barv iv tubah, g. dr. Schonfeida. Flrneža, prirejenega iz lanenega olja, kranjskega. 8teklarake&a kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega. Olpsa, alabasterskega in štukaturnega. Karbollneja, najboljšega. Fasadnih barv za apno. Barv, Suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih. Kleja za mizarje in sobne slikarje. Vzorcev za slikarje, najnovejših. Adolf Hauptmann v UubUanl L kranjska tovorna oljnatih barv, flrnoiov, lakov in steklarskega kleja. Ustanovljeno 1.1832. Al A M ii edieieni w«d«tt Itn Rum TUk« It, P|y Unpvfl ? Iranjn,