KATOLIŠKI
k
LETO XLIV. - Štev. 2 (2175) - Četrtek, 9. januarja 1992 - Posamezna številka 1000 lir
TAXE PERCpUE	GORIZIA		SETTIMANALE - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE GRUPPO l°/70% - AUTORIZZAZIONE DCSP/l/l/40509/91/5681/102/ 88/BU DEL 12.11.1991 ■ REG. TRIB. Dl GORIZIA N. 5 - 28-01-1949
TASSA RISCOSSA	ITALY		
UREDNIŠTVO IN UPRAVA REDAZIONE E AMMINISTRAZIONE PODUREDNIŠTVO:			RIVA PIAZZUTTA.18 - 34170 GORIZIA - GORICA Tel. 0481/533177 - Fax 533177 - Pošni t/rn 11234499 Vicolo delle Rose, 7 - 34135 TRIESTE - TRST - Tel. 040/414646
Sabotaža miru
Sestreljen helikopter mirovnih sil
Na sam praznik rojstva Gospodovega, ki ga pravoslavna Cerkev obhaja, 7. januarja, je srbska armada sestrelila helikopter mirovnih sil ES. Zgodilo se je v torek popoldne, ko je helikopter z opazovalci Evropske skupnosti letel iz Zagreba proti Varaždinu z vsemi dovoljenji. Letalo srbske redne armade Mig 21 je izstrelilo na helikopter dve raketi, ki sta
Ustava z madežem
Dne 23. decembra je slovenski parlament sprejel novo ustavo Republike Slovenije; sprejel jo je z veliko večino, le nekaj glasov je bilo proti ali vzdržanih. Po sprejetju ustave je časnikarka spraševala nekatere udeležence tega zgodovinskega zasedanja. Vsi so izrazili svoje zadovoljstvo in veselje, da je eno leto po plebiscitu Slovenija dobila svojo ustavo, le Lojze Peterle je dodal opombo: »Toda ostala je rana,« namreč člen 55, ki se glasi: »Odločanje o rojstvu svojih otrok je svobodno. Država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstva svojih otrok.«
Krepko so se verni poslanci borili do zadnjega, da bi odstranili ta madež iz ustave, toda zaman; zmagali so laiki in laicisti, ki so se jim, zaradi ljubega miru, pridružili še nekateri poslanci iz vrst krščanskih demokratov ter kmečke stranke, saj bi sicer ustava ne bila sprejeta, ker bi ne dobila potrebne večine. To pa bi bilo zlo za prihodnost Slovenije, če bi ob mednarodnem priznanju dne 15. januarja bila brez ustave.
Ljudje pa niso najvišji zakonodajalci, nad njimi je še človeška vest, vest zlasti mater, ki se za tak usoden korak odločijo le s težkim srcem, kot vse priznavajo, in se potem nemalokrat bridko kesajo. Abortus ni, kot bi si dal izdreti zob!
Nad nami vsemi pa je še božja zapoved: »Ne ubijaj!« Katoliška Cerkev je čuvala in bo čuvala to božjo zapoved in jo oznanjala proti vsem zagovornikom laične morale. Prav pred kratkim je predsednik Papeške komisije za družino izdal nov dokument, v katerem ponovno poudarja nedotakljivost človeškega življenja od spočetja do naravne smrti. Človek ni gospodar življenja, temveč samo njega uživalec in upravlja-lec. Življenje je talent, ki nam je bil zaupan, da z njim uspešno trgujemo, ker bomo zanj morali dajati odgovor pred Gospodarjem.
Zato člen 55 v ustavi ne dela časti mladi Republiki Sloveniji, ostaja njen madež, njena rana.
zadeli helikopter, da je v zraku eksplodiral. Vseh pet potnikov je bilo takoj mrtvih, med njimi štirje Italijani ter en Francoz. Drugi helikopter je pa srečno zasilno pristal. Vse to se je zgodilo blizu Varaždina, mesta 80 km severno od Zagreba na meji med Slovenijo in Ogrsko, torej v deželi, ki je daleč od bojev na Hrvaškem.
Dogodek je izredno tragičen iz več razlogov: Dogodil seje namerno, saj je letalstvo direktno pod komando zvezne armade. Helikopterja sta imela vsa privoljenja za polet. Nosila sta vidne znake mirovne misije, bila sta neoborožena. Ob podpisu premirja v Sarajevu se je armadna komanda obvezala, da ne bo preletala področij izven spornega ozemlja ob
hrvaško-srbski meji.
Reakcija je nastopila takoj. V Rimu so zahtevali takojšnje zasedanje parlamenta in poročilo o incidentu. Zasedanje se je vršilo v sredo dopoldne. Francoski zunanji minister je napad ocenil kot »hudo in nedopustno dejanje.« Angleški zunanji minister: »Dejanje je izredno hudo, vendar upam, da se bodo prizadevanja za mir še podvojila.« Rim je odpoklical veleposlanika iz Beograda, domov na poročanje. Srbska vlada je odstavila generala Zvonka Jurjeviča, komandanta vojnega letalstva, in izrazila obžalovanje zaradi dogodka.
Kakšen bo nadaljni razplet in zaplet te hude kršitve premirja, ni mogoče še predvideti.
1992 volilno leto
Leto, ki smo ga pravkar začeli, je še posebno značilno in pomembno. Gre za petstoletnico odkritja Amerike, ko se je Krištof Kolumb s svojimi karavelami izkrcal v takoimenovani Zahodni Indiji. S tem je v starem svetu prišlo do velikih političnih, gospodarskih in drugih novosti. Genovežanski raziskovalec je tako, hote ali nehote, povzročil pomembne premike v svetovnih razmerjih. Odprl je pot kolonialnemu osvajanju zlasti španske države. Ne bomo se tu spuščali v večje ali manjše zasluge na tem področju in na raznolike posledice le-tega (tudi papež je dejal, da se ne spušča na to plat zgodovinskih odkritij, ampak le na veliko zaslugo odkritja z začetkom pokristjanjevanja).
ALI BO BUSH ŠE PREDSEDNIK?
Letos čaka Ameriko, točneje Združene države veliko pomembnih dogodkov. To so posebej jesenske predsedniške volitve, ki seveda pobli-že zadevajo ne samo ZDA, ampak v bistvu ves svet. Washington še vedno predstavlja prvo velesilo, še zlasti po razpadu Sovjetske zveze. Zato so tudi pričakovanja in ugibanja ze-
lo	velika.
Predsednik George Bush pripada republikanski stranki, ki zadnja desetletja trdno drži vajeti ameriške politike. Po znani Nixonovi aferi sta sledila še predsednika Ford in kasneje v dvojnem mandatu Reagan. Vmes je bilo sicer štiriletno predsedniško obdobje demokrata Carterja, ki se je po začetnem navdušenju pa pokazalo za šibko (glej zadevo ameriških talcev v Iranu). Bush je bil obe dobi Reaganovega predsednikovanja njegov podpredsednik. V vsem tem času je bil skoraj vedno v senci, kar je skoraj redno usoda ameriških podpredsednikov. Vsi pa vemo, kako lahko ameriška številka dva nenadno skoči v višek svetovne pozornosti (npr. po Kennedyjevi smrti Johnson, po Nixonovem odstopu Ford itd. ali še prej med zadn-
Nadškof Peter Cocolin
Ob desetletnici smrti
jo vojno po Rooseveltu Truman). Politični opazovalci in javne raziskave danes sicer opažajo za Busha razne zapreke. Ameriško javno mnenje baje ni zelo zadovoljno z Bushevo notranjo, še posebej gospodarsko politiko. Temu ne odpomore niti predsednikova velika zunanje politična občutljivost in zagnanost oz. uspehi vezani na zmago v zalivski vojni in pa uspešen dialog z Gorbačovom. Treba bo torej videti, kakšno strategijo bo v volilni kompanji uporabila republikanska stranka.
VOLITVE V ITALIJI
Leto 1992 bo volilno tudi v Italiji, saj je že po naravnem izteku zakonodajne dobe to gotovo. Če bo prišlo do daljših ali krajših rokov, nima praktično nikakega pomena. Parlament bi moral zapasti v začetku poletja. Politična dialektika v državi pa je že dolgo časa v pravi predvolilni sicer neuradni kampanji. Stranke kar tekmujejo v iskanju politične taktike in že delajo volilne programe. Prav tako se že javljajo kandidati. Na veliko odstopajo razni župani, deželni predsedniki (tudi iz naše dežele A. Biasutti), da bodo lahko predstavili svojo kandidaturo za parlament. Seveda bo tudi vrsta upravnih volitev, zelo verjetno tudi na Tržaškem.
Sedaj pa vse kaže, da bodo parlamentarne volitve skoraj gotovo v mesecu aprilu. Parlament bi torej moral biti razpuščen najkasneje v polovici februarja. Predsednik republike Cossiga je od političnih sil zahteval, da se jasno izrazijo o vsem tem, nakar bo on formalno razpustil senat in poslansko zbornico.
Dodamo še, da bo 3. julija zapadel tudi sedemletni mandat državnega poglavarja. Zato bo verjetno že novi parlament moral voliti novega predsednika. Kdo bo to, je zaenkrat še težko, če ne že nemogoče napovedati. Andreotti, Craxi, Spadolini in še kdo-to so imena, ki krožijo najbolj. Pustimo času čas...
Spectator
V	petek, 10. januarja, ob 19. uri bo v goriški stolnici slovesno somaševanje ob 10. obletnici smrti nadškofa Petra Cocolina; somaševanje bo vodil videmski nadškof Alfred Battisti, njemu ob strani bosta goriški nadškof A.V. Bommarco ter tržaški škof. msgr. Lovrenc Bellomi. Pred desetimi leti je namreč nadškof Cocolin zaradi kapi nepričakovano umrl.
Pokojni nadškof je bil «naše gore list«. Po smrti nadškofa F.B. Sedeja je bil namreč prvi nadškof izbran iz vrst goriške duhovščine. Pred njim smo imeli tri škofe, ki so prišli od drugod: msgr. Karel Margotti iz Al-finsine, msgr. Hiacint Ambrosi, kapucin, msgr. Andrej Pangrazio iz Rima. Cocolin pa je bil naš, doma iz Furlanije, kjer se je rodil v vasi Sa-ciletto 2.8.1920. Srednje šole je opravil v goriškem malem semenišču, teologijo pa v velikem semenišču. Njegov razred je bil zelo številen in je bilo leta 1944, ko je bil posvečen v mašnika, posvečenih še 12 drugih novih mašnikov, med njimi prof. Butkovič ter msgr. Slavko Bavdaž.
Svojo duhovniško pot je začel kot kaplan v Krminu, kjer se je posvetil mladini in posebej skavtom, ki sojih začeli ponovno oživljati. Potem ga je pot zanesla drugam po Furlaniji, med drugim je bil več let za župnika
v	Ogleju, leta 1966 je prišel za župnika v Tržič, (Monfalcone), a je ostal le malo časa, ker je bil dne 26. junija 1967 imenovan za goriškega nadškofa, posvečen pa v oglejski baziliki 3. septembra istega leta. Goriško nadškofijo je torej vodil skoro 15 let.
Kot škof ni bil učenjak, je pa bil dober dušni pastir, ki je poznal svoje ovce. Poznal je duhovnike, saj je
s številnimi bil v malem in bogoslovnem semenišču, poznal je vernike, posebno v Furlaniji, kjer je bil za dušnega pastirja. Poznal je tudi nas Slovence, saj je imel sestro poročeno v Šempetru, poleg tega se je v gimnaziji kar dovolj dobro naučil slovenščine pri prof. Jožku Bratužu. Zaradi tega mu ni bilo težko se vživeti v novo službo višjega dušnega pastirja. Znal si je tudi iskati modre pomočnike na škofiji, med drugimi kanclerja dr. Rudija Klinca. Spomnim se, kako so mi v gostilni v Dolu pripovedovali, da se na potu rad ustavlja v njih gostilni in se s fanti prav prijazno pogovarja. Bil je pač »domač« z vsemi, tako kakor prej kot kaplan in župnik. Tudi on je imel svoje težave in probleme, kot jih ima vsak škof in tudi vsak župnik, a težave so zato, da jih premagamo, pra-
vi	pregovor. Slišati je bilo, da je imel zadnje čase težave v Vatikanu. Morda je to bilo res, toda kateri škof ni imel težav z Vatikanom? Pomislimo samo na msgr. Gregorija Rožmana, ki ga po vojni v Vatikanu niso hoteli niti sprejeti. Vatikan ima pač svoje poglede, ki niso zmeraj pogledi škofov v dušnem pastirstvu.
Ob smrti nadškofa Petra Cocolina se je zavila v žalost vsa škofija, posebno še vsi preprosti verniki. Tako so mi v omenjeni gostilni povedali, da so fantje jokali, ko je nadškof umrl. Ob smrti si je želel biti pokopan v oglejski baziliki, a zaradi burokratskih predpisov to ni bilo mogoče. Zato čaka večnega vstajenja v goriški stolnici skupaj s številnimi drugimi goriškimi nadškofi.
Če je še potreben božjega usmil-jenja, molimo zanj!	Humaf
SSO in Zveza Slovencev videmske pokrajine
Svet slovenskih organizacij je ob nastopajočem novem letu pregledal opravljeno delo preteklih mesecev in ocenil dogodke ob skorajšnjem priznanju republike Slovenije. Ob tem je SSO izrazil zadovoljstvo in pozitivno ocenil osamosvajanje slovenske republike, sprejetje nove slovenske ustave in druge politične dogodke, ki Slovencem v zamejstvu vlivajo nove-
v
Dan emigranta v Čedadu
Na letošnjem Dnevu emigranta, ki se je vršil v nedeljo, 5. januarja, v Čedadu, sta bila napovedana dva ugledna gosta, in sicer predsednik Slovenije Milan Kučan in predsednik deželnega odbora Furlanije Julijske krajine Adriano Biasutti. V gledališču Ristori pa ni bilo ne enega ne drugega, pač pa se je zbralo veliko domačinov in gostov, ki so napolni-
li	dvorano.
Na trgu pred gledališčem se je pred začetkom programa zbralo nekaj neofašistov, članov MSI in glasno manifestiralo proti prireditvi in se žaljivo izražalo predvsem do predsednika Slovenije. Dvignili so tudi transparente z napisi za italijanstvo v Istri in Dalmaciji. Kulturni program v dvorani je spremljalo na trgu nekulturno početje skupine ljudi, ki se noče sprijazniti z realnostjo v videmski pokrajini in v Sloveniji.
Dan emigranta je odprl prof. Viljem Černo in predstavil Zvezo Slovencev videmske pokrajine, organizacijo, ki je nastala pred kratkim z namenom, da bi združevala slovenska društva in druge ustanove, ki delujejo v videmski pokrajini. Očitno pa pri ustanavljanju nove Zveze do tega skupnega nastopanja ni prišlo, saj so udeleženci ob vstopu v dvorano prejeli dokument skupine Slovencev iz videmske pokrajine, ki odklanjajo Zvezo, ker po njihovem mnenju ni nastala na demokratičen in pluralističen način, ampak gre v bistvu za obuditev starih in preživetih organizmov. Dokument so podpisali Graziano Crucil, Riccardo Ruttar, Rudi Barthaloth in Salvatore Venosi. V njem opozarjajo, da je bil ustanovljen Iniciativni odbor za osnovanje demokratičnega Foruma Slovencev v videmski pokrajini, ki je pluralističen in ljudski,
v	vsem avtonomen in odgovarjajoč samo slovenski skupnosti v videmski pokrajini, ker je prav on njegov pristen, demokratičen in razločen glas.
Na programu Dneva emigranta so bile še glasbene točke in nastop beneškega gledališča, ki je v narečju podalo veseloigro Čudne bolezni.
Čestitke ob ustavi predsedniku slovenskega parlamenta
Spoštovani gospod predsednik!
Ob tako pomembnem mejniku slovenske državnosti, sprejemu prve prave slovenske ustave, Vam in članom treh parlamentarnih zborov v imenu Slovenske skupnosti čestitam in voščim, da bi uspešno uresničevali njene določbe.
Še posebej smo Vam hvaležni za 5. člen, ki dokazuje zavzetost za avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah, ter za odstavek o posebnih pravicah in ugodnostih Slovencev brez slovenskega državljanstva, za katerega ste se osebno zavzeli na predlog naše organizacije ter koroških prijateljev.
Dovolite še, da Vam in sodelavcem ob koncu izrazim topla božična in novoletna voščila!
S spoštovanjem
Ivo Jevnikar, deželni tajnik
ga upanja v lepšo prihodnost, ko se bosta lahko suvereni državi Slovenija in Italija brez predsodkov lotili obravnavanja problemov zaščite slovenske in italijanske manjšine v luči novega evropskega duha, pluralizma, strpnosti in vrednotenja kulturnega bogastva, ki ga izražajo jezikovne in narodne skupnosti.
Po skoraj petdesetletnem monopolu in enoumju, ki je hotelo obvladovati Slovence v matici, po svetu in predvsem v zamejstvu, smo bili v zadnjem času priče nekaterim pozitivnim premikom, ko je do soodgovornosti za skupne zadeve prišel tudi tisti del slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki vso povojno dobo na tem področju ni imel besede. To se je pokazalo predvsem pri skupnem upravljanju nekaterih ustanov, na primer Glasbene matice in Slovenskega gledališča. Vendar pa smo prav te dni priče čudnim involucij-skim premikom in znakom, ki ne vodijo več v smer skupnega blagra in pravičnega uravnovešenja. Dogodki okoli Primorskega dnevnika, ki ga nekateri obravnavajo skoraj kot zasebno lastnino, ki naj bi jo bili sami ustvarili, to posebej potrjujejo. Prav tako nas v tem potrjujejo dogodki okoli ustanovitve Zveze Slovencev videmske pokrajine, kar je bilo opravljeno takorekoč na skrivaj in v sodelovanju z eno samo krovno zvezo SKGZ. Ti pojavi ne kažejo nič dobrega za našo skupnost, ker se zdi, da so globoko zakoreninjene določene težnje po ohranitvi monopolov, ki so vso povojno dobo obvladovali in hromili slovensko skupnost v Italiji.
Nova ustava - pomemben dogovor vseh Slovencev
Deželni odbor Svetovnega slovenskega kongresa pozdravlja prvo ustavo samostojne Republike Slovenije, ki je bila sprejeta na sam dan plebiscita 23. decembra ter prvega prelomnega uradnega mednarodnega priznanja. Na ta način je mladi drža-
vi	Sloveniji zagotovljena pot v Evropo oziroma svet prihodnosti. Kar pa je nemara še pomembnejše, je dejstvo, da je bila ustava sprejeta v imenu vseh različnih političnih sil, kar daje dokumentu izjemno moč in učinkovitost. Ponovno se je pokazalo, da je mlada slovenska demokracija v bistvenih trenutkih sposobna strniti vse svoje politične sile, ki sicer nepogrešljivo sestavljajo njeno identiteto.
Trdna in sodobno organizirana osrednja domovina je seveda v veliko oporo vsem Slovencem tudi izven meja. Še več: obvezuje nas, da tudi v svojih prostorih uresničimo nov dogovor vseh političnih opredelitev, ki naj najdejo prenovljeno obliko povezovanja različnosti. Enaka obveza prihaja za naš zamejski prostor s strani docela predrugačenega evropskega prostora in sveta v celoti. V kolikor ne bomo tudi v svojem prostoru sposobni za sodoben demokratičen dogovor ter priznanje vseh političnih opredelitev, ki nas sestavljajo, bo naša narodnostna skupnost izgubila na moči, ki jo je imela v preteklosti, ter se močno okrnjena in brez izrazite subjektivitete znašla v prenovljeni prihodnosti nove demokracije ter nove ureditve sveta.
Deželni odbor Svetovnega slovenskega kongresa Predsednik Janez Povše ★
Gorje mu, ki jeze tolažit’ ne zna: v neznano nesrečo ga brž zapelja.
A.M. Slomšek
DUHOVNA MISEL ZA NEDELJO JEZUSOVEGA KRSTA
— Vsemogočni, večni Bog, nad Jezusom se je ob krstu v Jordanu prikazal Sveti Duh in ti si ga slovesno razglasil za svojega ljubljenega Sina.
Daj, da bomo tvoji posinovljeni otroci, ki smo bili po krstu prerojeni, neomajno vztrajali v tvoji milosti...
Kaj prosimo v glavni prošnji na nedeljo Jezusovega krsta? Da bi vedno živeli v božji ljubezni.
Bog je naš Oče in kot dobri otroci ga moramo tudi ljubiti. Kristjani smo med seboj bratje in sestre, ker pripadamo isti družini - Cerkvi. Kot ena družina božjih otrok se moramo imeti radi med seboj, ljubiti drug drugega.
Najlepši način, da pokažemo svojo ljubezen do Boga in bližnjega, je v izpolnjevanju zapovedi. To je rekel Jezus, božji Sin in naš starejši brat: »Kdor ima moje zapovedi in jih spolnjuje, me ljubi...« (Jn 14, 21).
MILAN NEMAC
,:#k BRALCI ' W Pl Š E JO W'
SSk in Primorski dnevnik
Primorski dnevnik ni samo edini slovenski dnevnik v zamejstvu, temveč je tako pomembno sredstvo za obstoj in razvoj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, da je popolnoma razumljiva skrb naših ljudi in političnih organizacij za njegov obstoj in njegovo podobo.
SKGZ odgovarja na tiskovno poročilo Slovenske skupnosti, ki je bilo izdano 23. decembra (Primorski dnevnik ga je v skrčeni obliki objavil 28. decembra), torej pred uradnim sporočilom, ki je končno 24. decembra seznanilo našo javnost z dejstvom, da je Založništvo tržaškega tiska podpisalo preliminarno pogodbo o založniškem sodelovanju s predstavniki skupine Melzi; da pogodba predvideva ustanovitev nove založniške hiše v solastništvu z ZTT; da bo z novim podjetjem ZTT podpisalo najemniško pogodbo za določen čas; glede dnevnika pa, da bo ta postal vseslovenski dnevnik.
Končno smo zvedeli za nekaj dejstev, o katerih so v nekaterih neslovenskih in nezamejskih krogih že nekaj časa šušljali.
Skrbi nas nadalje, kolikšna bo vloga in teža italijanskih partnerjev, saj nam ni vseeno, da bodo isti krogi vplivali tako na Primorski dnevnik kot na Piccolo. Doživeli smo že, da je dnevnik Trieste Oggi na rotacijskih strojih Primorskega dnevnika, ki so v solastništvu italijanskih delničarjev, tiskaI na uvodnem mestu sramotne žalitve obsojencev na II. tržaškem procesu, predsednika slovenske vlade in podobno...
Ko je marca in aprila dozorevala kriza ZTT in Primorskega dnevnika, so odgovorni krogi stopili tudi do slovenske vlade. Kot smo lahko brali v tiskovnih poročilih, ta ni odbila svoje pomoči, vendar je zahtevala večje spoštovanje pluralizma pri upravljanju in vodenju časopisa. Od-
govorni krogi pa so, kot kaže, šli raje na pogajanja z italijanskimi podjetniki. In to kljub temu, da je parlament, tudi na odločen pritisk sen. Spetiča, občutno povečal državne prispevke za slovenski manjšinski dnevnik.
SSk že ves čas zagovarja stališče, da mora biti Primorski dnevnik izraz vse slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. To se mora poznati pri njegovi vsebini, vodstvu in upravi. Tak proces teče pri nekaterih drugih vsemanjšinskih ustanovah, zakaj naj bi ne zajel tudi področja medijev in gospodarstva? Za Primorski dnevnik pa se zdi, kot da bi šlo za zasebno lastnino in ne za zadevo vse naše skupnosti.
In tu smo pri izjavi SKGZ, ki Slovenski skupnosti očita izsiljevanje, češ da je bila »povabljena k soupravljanju dnevnika, tako kot druge komponente političnega življenja. Poskus se je izjalovil,« piše dalje SKGZ, »ravno zaradi pritiskov SSk, ki je, ne da bi ponudila katero koli rešitev, zahtevala v okviru dnevnika in založniške hiše vodilno vlogo, kar je za tako pluralno in raznoliko skupnost, kakršna je naša, po vsej logiki nesprejemljivo.«
Na srečanjih 30. marca in 9. aprila ni bilo tako. Takrat je padla ponudba, da bi SSk predlagala enega člana v novi upravni svet ZTT, ki naj bi štel po eni varianti sedem, po drugi pa devet članov.
Slovenska skupnost je želela, da se problem zastavi širše. Želela je najprej podrobnejše informacije o dejanskem položaju ZTT in dnevnika, o lastništvu in o tem, kdo odloča. Dalje je postavila predlog, naj dnevnik ne bo več glasilo SKGZ, temveč vse manjšine. V ta namen naj bi imenovali jamstveni odbor treh ali petih uglednih in v vsakodnevno politiko ne vpletenih predstavnikov različne usmeritve, ki naj bi kot vmesno telo med lastništvom in uredništvom bdele nad vsemanjšinsko in pluralistično linijo časopisa, nadziral
Slovenski misijonarji
finančni položaj in predlagal glavnega in odgovornega urednika. Glede morebitne prisotnosti v upravnem svetu ZTT smo dejali, da ni toliko stvar strank, kolikor krogov, ki so bili doslej odrinjeni od vsakega soodločanja. Ponudbo enega mesta na sedem ali devet pa smo imeli za preskromno, vendar ni res, da smo zahtevali »vodilno« vlogo!
V upravni odbor ZTT ni vstopil nihče iz »kroga SSk«, a tudi ne iz nekaterih drugih »političnih komponent«. Kaže torej, da se tudi njim ni zdelo primerno sprejemati odgovornosti brez zadovoljivih jamstev. Slovenski skupnosti je bilo tokrat rečeno, da zahteva »preveč in takoj«. Kakega zbližanja stališč, a tudi odložitve občnega zbora ZTT ni bilo mogoče doseči.
SSk pa ponavlja, da je še naprej pripravljena na razgovore pri belem dnevu o usodi časopisa, katerega usoda nam mora biti vsem pri srcu.
SSk, Deželno tajništvo
Javna tehtnica v Doberdobu
V Doberdobu obstaja že dolga desetletja občinska tehtnica na glavnem trgu sv. Martina. Tehtnica je v zadnjih časih neuporabna, ker ni v skladu z ustreznimi zakonskimi predpisi. Zato so krajevni kmetovalci in drugi potencialni uporabniki prisiljeni voziti svoje tovore tehtat v Ronke ali v druge oddaljene kraje, kar seveda predstavlja veliko nevšečnost, pa tudi precejšnje ekonomsko breme.
Upoštevajoč vztrajne zahteve številnih potencialnih uporabnikov, vprašujem g. župana in odbor, ali ne smatrata za potrebno, da bi staro javno tehtnico v Doberdobu popravili. Mnenja sem, da bi za to lahko priskočila na pomoč Kraška gorska skupnost s posebnimi prispevki.
Emil Visintin svetovalec SSk
S. Terezija Medvešček
»Izročite voščila in pozdrave vsem. Pišem vam z nove postojanke, kjer sem že pet mesecev. Imamo že majhno šolo za otroke raznih ver in tudi majhno skupino notranjih deklet iz najbolj zapuščenih vasi (slums). Nimajo še pravega prostora, a so zadovoljne, tudi če spijo na tleh, da imajo le hrano in šolo.
Prilagam sliko teh deklet, ki voščijo vsem obilo milosti v letu 1992.«
Uredništvu in bralcem Katoliškega glasa iz srca želimo globoko doživete božične praznike. V novem letu veliko uspehov zlasti med primorsko mladino pri utrjevanju slovenske in krščanske zavesti...
Jožko Kramar; Nova Gvineja
S. Terezija Medvešček s svojimi dekleti, ki voščijo: »Srečen Božič!«
Kraški šopek na Frankin grob
Opustila sem že misel, da bi se tudi jaz kot sovaščanka oddolžila pokojni Franki. Toda danes so mi vrnili fotografije, ki jih je prišla Franka iskat na moj dom, ko so pripravljali knjigo »Doberdob« ob jubileju Kmečke hranilnice. Ob tem spominu sem morala vzeti v roke pero in napisati, kar mi srce narekuje.
Ko sem pred 26 leti zapustila rojstno vas, je bila Franka 13-letna deklica, drobna, z nasmehom na ustih, kot ga ima sedaj njen sinek Andrej: gledala sem ga in poslušala na Mali Cecilijanki. Pa sem si rekla: »Glej, saj je Franka še med nami!« — v svojih otrocih.
Po nekaj letih sva se razšli in se znova srečali v Šempetru pred marketom in sva se zaklepetali. Vprašala sem jo, zakaj se ne spoprime z našo goriško stvarnostjo tudi pri naših časopisih. Odgovorila mi je, da ne more uskladiti svojih misli in želja z nekaterimi vnanjimi silami. Za tem je odšla na Tržaško in se tam razvila v to, kar smo jo poznali.
Pred petimi leti je prišla k meni z Andrejem in Ivano, pa sem jo vprašala, saj sem tudi sama mati, kako usklaja svoje delo na radiu s skrbjo za družino. Odgovorila je: »Nikakor ni lahko, toda študirala sem za nekaj, zato bi rada nekaj ustvarila. Ljubim svoje delo, četudi je naporno se voziti vsak dan iz Doberdoba v Trst. Vedi pa, da brez pomoči moje družine, posebno še mame, ne bi zmogla.«
Smilila se mi je, a sem jo občudovala.
Draga Franka, ali si morda sluti-
Čestitke p. Marku Rupniku
Prijatelju v Kristusu p. Marku Rupniku, ki je doktoriral na papeški univerzi Gregoriani v Rimu, čestitamo in želimo obilo plodnega dela v poučevanju z zahvalo za vso milost, ki jo je Gospod preko njega podaril nam in Zamejstvu.
Skupina Izvir - (podpis)
Bratu p. M. Rupniku, ki je veliko pripomogel pri vzgoji skupnosti voditeljev in pri vodstvu klana, čestitamo za doktorat na rimski univerzi Gregoriani.
Goriška skavtska organizacija (podpis)
Prijatelju p. Marku Rupniku, katerega delo z mladimi je napolnilo naše družine in naše okolje z iskrenim veseljem in ljubeznijo, čestitamo ob doktoratu in želimo obilo božjega blagoslova pri poučevanju.
Starši mladih v Stelli Matutini (podpis)
Manjšinski posvet v Avstriji
Konec prejšnjega tedna je bil v turističnem kraju ob jezeru Attersee blizu Salzburga študijski posvet o narodnih manjšinah v Italiji, ki ga je priredila Zveza nemških študentov z Dunaja (VVDST). Na njem so sodelovali predstavniki furlanske, okci-tanske, južnotirolske, valdostanske in slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Tako je o Slovencih spregovoril prof. Andrej Bratuž, ki je podrobno orisal sedanji in pretekli položaj primorskih Slovencev.
Sožalje
Sekcija SSk - Števerjan izraža globoko sožalje svojcem ob izgubi dragega moža in očeta Draga Komjanca.
*	* *
Ob nenadni izgubi Draga Komjanca izražajo svojcem občuteno sožalje člani SKPD »F.B. Sedej«.
la, da bo tvoja zemeljska pot tako kratka? Kratka je res bila, a zelo, zelo bogata. Ko danes poslušam oddajo Na goriškem valu, mi nekaj manjka, manjkajo tiste drobne stvari od drobne Franke, ki jih je znala med seboj povezovati, daje nastala celota.
Božja pota niso naša pota. Težko pa nam je sprejeti, kar nam On pošilja. Toda verujmo pregovoru: »Če ti Bog zapre vrata, bo odprto okno.«
A.F.P.
POGOVORI
Kulturno združenje »Studium fi-dei« je oktobra in novembra priredilo zborovanje na temo »Odgovornost in solidarnost«: vsak četrtek se je v semenišču zbralo okoli 150 ljudi, ki so z zanimanjem sledili predavanjem. Zborovanje je sklenil don Oreste Benzi, ustanovitelj skupnosti »Giovanni III.« iz Riminija. * * *
Kulturno središče »Veritas« je v polovici novembra organiziralo zgodovinsko razpravo na temo »Jezuiti in Habsburžani«. Konec meseca novembra pa se je p. Ignace de le Pot-terie vrnil v Trst ob priliki XXXI. dneva bibličnega študija na temo »Kako brati sv. Pismo«.
* * *
Več kot sto ljudi se je vpisalo na XIII. pripravni tečaj AVO in se dva meseca udeleževalo predavanj. 19. decembra je bolniški župnik don Fu-rio Gauss, med občutenim liturgičnim bogoslužjem, vsem udeležencem izročil Evangelij. Veliko je bilo tudi prostovoljcev, ki so sledili tečaju »Središča za pomoč življenju.«
* * *
V	dvorani Sv. Marije Velike so 1. decembra obhajali 20-letnico misijona tržaške škofije v Keniji. Ob tej priložnosti so mladim ponudili, da bi prihodnjo jesen nekaj časa preživeli v kraju Iriamurai.
* * *
Na praznik Brezmadežne je Ren-zo Russi sprejel »ministero del letto-rato«, Renato Saxsida pa je postal akolit. Istega dne je v samostanu sv. Ciprijana s. Maria Giulia Carniel, bivša dijakinja liceja Petrarca, dala zaobljube.
* * *
Sočasno s škofovsko sinodo v Rimu je pri Sv. Antonu Novem bilo na predvečer praznika Brezmadežno ekumensko bedenje, pri katerem so sodelovali pastorji različnih krščanskih veroizpovedi prisotnih v Trstu. 16. decembra pa je v Barkovljah bilo eno tako podobno bedenje.
*	* *
Patri karmeličani z Grete so obhajali 400-letnico smrti sv. Janeza od Križa z raznimi pobudami. Te so doživele svoj višek v slavnostnem evharističnem bogoslužju, ki ga je v stolnici daroval tržaški škof Bellomi.
Pripravila Vita nuova
Morda se ne motim, če rečem, da se nam enkratna mesečna kateheza v ulici Donizetti profilira kot šola ljubezni do Sv. pisma. Kakor na raziskovalni ploščadi, kjer z mogočnimi svedri vrtajo v morske globine pri iskanju goriva, gre g. Jože Špeh mimo ustaljenih poti. Ključ njegovega sistema so številke citatov iz Sv. pisma. Z njimi vodi slušatelja, da z osebnim prizadevanjem prodira v knjigo s »sedmimi pečati zaprto«, jo
Umrl je župnik g. Albin Germek
V	noči od petka na soboto (od 3. na 4. jan.) je ponoči za vedno zaspal župnik g. Albin Germek na Konto-velu. Več let je bolehal na srcu, ki je končno odpovedalo. G. Germek se je rodil v Tomaju leta 1925. V duhovnika je bil posvečen leta 1948. Služboval je na raznih krajih. Bil je župnijski pomočnik na Opčinah, potem več let župnik v Ricmanjih, še daljši čas župnik v Dolini in zadnja leta župnik na Kontovelu.
Pogrebne slovesnosti so bile v sredo, 8. januarja, ob 14. uri v cerkvi na Kontovelu. Somaševanje je vodil tržaški škof msgr. Lovrenc Bellomi.
Župnijska skupnost iz Mačkolj se s hvaležnosti spominja g. Albina Germeka, svojega nekdanjega župnijskega upravitelja in vodje cerkvenega pevskega zbora. Bog bodi njemu dober plačnik v nebesih in svojcem v tolažbo v težkih trenutkih slovesa.
ŠIRI KATOLIŠKI GLAS
Ali si bo slovenščina utrla pot na sodišča?
Dr. Renzo Frandolič se je udeležil dne 3. in 4. decembra 1991 procesa na Ustavnem sodišču v Rimu in mednarodnega študijskega posveta z naslovom: »Ljudstva, manjšine in država-nacija«.
Ustavni proces je zadeval protizakonitost člena 122 civilno pravdnega postopnika, ki predvideva izključno rabo italijanskega jezika v civilnih pravdah. Motivacija razsodbe bo znana v nekaj tednih. Protizakonitost je namreč ugotovil pretor dr. Morvay v Trstu v okviru neke pravde med prof. Samom Pahorjem in tržaško občino. Če bodo ustavni sodniki proglasili protizakonitost člena 122/ZCPP (zakonika civilno pravdnega postopnika), si bo slovenščina utrla pot na sodišču in sicer v civilnih pravdah!
Naslednjega dne pa se je začel v okviru poslanske zbornice posvet na temo »Ljudstva, manjšine in države
-	nacija«, ki ga je organiziral mednarodni sklad za pravice in osvoboditev ljudstev Lelio Basso. Posvet je vodil prof. ustavnega prava in član Višjega sodnega sveta (CSM) Ales-sandro Pizzorusso. Posveta so se udeležili znanstveniki in strokovnjaki iz celega sveta, ki so si izmenjali svoje poglede glede možnosti odobritve mednarodnih pravnih norm za zaščito manjšin.
Svoj prispevek pri debati je imel tudi prof. Samo Pahor iz Trsta, ki je sledil seminarju vse dni.
odpre in vzljubi. Da predavatelju pomeni ta knjiga »življenje njegovega življenja«, ni mogoče dvomiti. Očitno je že njegov pristop do nje kar nalezljiv.
Kdor želi preveriti inventar svojega evangeljskega znanja, ga bo, ob nevsiljivi besedi predavatelja, lahko izpopolnil. Prihodnje srečanje bo 16. januarja 1992, ob 20. Predmet premišljevanja bo: »Jezusova etika«.
F.V.
Bolniška kapela na Katinari
Prebivalci okrog katinarske bolnišnice se zvesto držijo maše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Po posredovanju krajevnega župnika g. Antona Žužka je ta pridobitev našla dober odmev, saj se jih vsakič zbere v bolniški kapeli 50 in več vernikov.
Vprašanje je, koliko se posamezni dušni pastirji zavzamejo za svoje farane, ko se tu pa tam kdo znajde v omenjeni bolnici. Bolezen je lahko milostni trenutek, ko Bog vabi človeka, da se zazre v smerokaz drugačnega obzorja. Naj je bivanje v bolnici krajše ali daljše, vedno pa daje možnost za spoznanje omejenosti zaloge lastnih energetskih virov.
Božja beseda pri maši in zbranost okolja imata ustvarjalno moč. Tudi za leto 1992 velja vrstni red sv. maše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob
Pred božičem je vaški mladinski krožek priredil s pomočjo kaplana Andreja Lambreta lepo božičnico, ki je privabila in navdušila veliko vaščanov, zlasti staršev in prijateljev. Najprej božična igrica, ki je imela svoj lepi družinski vzgojni pomen. Sledila je baletna točka. Nastopila sta dva plesna dvojčka, ki sta očarala vse gledalce in silila k neprestanemu ploskanju. Baletna šola zahteva veliko časa, truda in moči, da zmorejo mladi (10-1 1-letni) postati izredni plesalci. Harmonika in kitara sta še popestrili lepi spored, kije dobesedno navdušil vse prisotne. Zaključila je še bogata loterija.
JASLICE
Vsako leto se nekaj ljudi zamisli na poseben pomen, ki naj ga dajo božične jaslice. Naj govorijo brez besed in napisov. Narejene so bile letos pod prižnico in na njej do vrha. Spodaj pot v temi, ki predstavlja Staro zavezo in vodi do jaslic, ki so obdane z močno svetlobo: Jezus je luč sveta. Od jaslic gre pot navzgor po stopnicah prižnice, ki so pokrite z rdečim papirjem, simbolom težav, nasprotovanj sveta. Na tej poti je Cerkev: Sv. pismo, misal, kelih, obrednik, štola, sredstva, ki jih Cerkev uporablja za uresničevanje Jezusovega odrešenja. Na vrhu prižnice, pod Sv. Duhom, pa visijo listi z napisom Mir. Kristus je prinesel pravi mir. Jaslice bodo v naši cerkvi tja do svečnice. Cerkev je odprta vsak dan od 8. do 16.30.
VESELJE OB POROKI
V	naši cerkvi, ki je vsa okrašena z brinjem, se je v soboto, 28. decembra, poročil naš prijatelj in dobrotnik Edi Žerjal z Vero Oblak. Poročil ju je g. Stanko Zorko, ki je njun dušni pastir. Veseli smo, da je Edi izbral našo cerkev, ki je vsa obogatena z njegovimi barvnimi okni. Čestitamo in voščimo vse dobro novi družini.	M.Ž.
Novo pokrajinsko vodstvo SSk na Tržaškem
Tik pred božičnimi prazniki (21. decembra) je pokrajinski svet SSk, ki je bil izvoljen na zadnjem kongresu, izvolil nove vodstvene organe stranke. V predhodni zadevni razpravi sta se izoblikovala dva predloga glede značaja novih vodstvenih organov. Po prvem predlogu naj bi se izbrala tajnik in odbor, ki bi ob zaslombi celotne stranke izpeljala spomladanske volitve. Po mnenju zagovornikov takšne rešitve, bi stranka navzven prikazala kompaktnost, ki ji je nujno potrebna v prvi volilni preizkušnji po vseh znanih spremembah na Vzhodu in v sami matični Sloveniji. Po drugem stališču naj stranka, ne glede na posebne naloge in razmere, izvoli vodstvene organe za celotno mandatno obdobje. Pri volitvah za tajnika je Martin Brecelj prejel 14 glasov prisotnih članov sveta, 12 glasov pa inž. Aljoša Vesel, za katerega so glasovali zagovorniki prvega stališča. Soglasno so bili nato izvoljeni v izvršni odbor: Peter Močnik (s funkcijo podtajnika), Aljoša Vesel, Antek Terčon, Alojz Tul, David Zlobec, Boris Slama, Maja Lapornik in Ivan Žerjal.
Za predsednika sveta je bil potrjen dr. Zorko Harej.
Ekumensko srečanje v Barkovljah
Molitveno srečanje kot priprava na Božič je 16.12. potekalo v župnijski cerkvi v Barkovljah. Za italijanske in slovenske vernike je to srečanje pomenilo pravo odkritje. Prav je, da tudi ta ekumenska razsežnost najde svoje mesto v naših krščanskih skupnostih. Bog potrebuje ljudi in jih z različnimi darovi usposablja za službo Cerkvi.
Po zvočnikih se je zunaj cerkve razlegala glasba in petje »Rosite, nebesa, od zgoraj... Maranatha... Župnik g. Elio je izrekel dobrodošlico italijanskim vernikom, g. Jože Špeh pa je nagovoril slovenske vernike. Predsednik ekumenske skupnosti g. Lojze Zupančič je predstavil zastopnike krščanskih skupnosti, ki so se, poleg škofa Bellomija, udeležili srečanja: arhimandrit Timotheus Elef-therion, metodist pastor Claudio H. Martelli, pravoslavni pop Raško Radovič, luteranski pastor Paolo Pog-gioli in valdeški pastor Coisson.
Odlomke iz Sv. pisma je komentiral arhimandrit Timotheus. Naslonil se je še na grško mitologijo in citiral Prometeja, ki je Zeusu ukradel ogenj, ter na Sokrata, ki se je podvrgel smrti z zastrupitvijo, da je zadostil obsodbi. Oba primera sta značilna za takratna ljudstva, ki so pričakovala pomoči od zgoraj.
Tudi ostali pastorji so vsak s svojega stališča komentirali sedanji zgodovinski trenutek. Biti kristjan ni tako preprosta zadeva. Pot »Kneza miru«, ki ga proslavljamo kot »učlovečeno Besedo«, nas od jaslic vodi na Kalvarijo, z vsemi vmesnimi postajami.
Še skupni interkonfesionalni »Oče naš« ter petje Evenu Shalom v raznih jezikih, tako se je srečanje zaključilo.
Ekumenski člani z vsemi pastorji in škofom Bellomijem so se zbrali v župnijski dvorani ob bratski agape, ki je dala priliko za medsebojno spoznavanje in prijateljska voščila.
F.V.
Kateheza v ulici Donizetti 3
16.30.
F.V.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV priredi božični koncert v nedeljo, 12. januarja ob 16. uri, v stolnici Sv. Justa v Trstu.
Nastopajo:
Mešani pevski zbor, ki ga vodi Janko Ban
Dekliška pevska skupina Vesela pomlad, ki jo vodi Franc Pohajač
Vokalna skupina Ave, ki jo vodi Andraž Hauptman
Bazovica
BOŽIČNICA
Dne 15. januarja v Gorici manifestacija za mir na Hrvaškem
Skupina številnih združenj, posebno mladinskih, pripravlja za sredo, 15. januarja, veliko manifestacijo za mir na Hrvaškem. Manifestacija se bo začela na Travniku ob 10. uri. Predviden je nastop raznih osebnosti političnega in kulturnega sveta, italijanskega, slovenskega, hrvaškega. S Travnika bo sprevod krenil do obmejnega bloka pri Rdeči hiši, kjer se bo razpustil ob 12. uri.
Manifestacijo organizirajo mladi italijanski krščanski demokrati in vabijo k sodelovanju vse sile, ki jim je pri srcu mir na svetu in zlasti še mir v sosednjih deželah Sloveniji in Hrvaški. Manifestacija hoče biti tudi podpora k priznanju suverenosti slovenske in hrvaške republike, kar bi se moralo zgoditi prav dne 15. januarja, če se spet De Michelis ne bo ustrašil.
PROSVETNO DRUŠTVO »ŠTANDREŽ« Dramski odsek Branislav Nušič
GOSPA MINISTRICA
Šala v treh dejanjih
Režija Emil Aberšek
Premiera v nedeljo, 19. januarja 1992 ob 17. uri v župnijski dvorani »A. Gregorčič« v Štandrežu
Mešani pevski zbor ŠTANDREŽ - zborovodja Valentina Pavio
Odstopi upraviteljev
Za goriškim županom dr. A. Sca-ranom je odstopil še dr. Adriano Biasutti kot predsednik deželnega odbora. Odstopil je, ker hoče kandidirati na spomladnih parlamentarnih volitvah. Tako smo sedaj brez župana v Trstu in Gorici ter brez predsednika deželnega odbora.
Adriano Biasutti je vodil deželo enajst let. V tem času se je trudil za prijateljske odnose s slovensko narodno skupnostjo v naši deželi in za prijateljske stike s sosednjimi deželami v okviru Alpe-Adria ter pri tem imel lepe uspehe, posebno še ima zasluge za prijateljske stike s Slovenijo, katere avtonomijo je vedno zagovarjal.
Listnica uredništva
V	Steverjanskem vestniku, oktober-december 1991, smo brali naslednje: »Na seji je tajnik iznesel zadevo o poročilu..., ki ga je napisal predsednik sekcije in prosil Katoliški glas za objavo: urednik slednjega pa je črtal kar polovico članka. Po debati je bilo sklenjeno, da če se bodo godile še naprej take nevšečnosti, bodo člani sekcije zavzeli določene ukrepe, ki predvidevajo tudi odpoved naročnine na omenjeni tednik.«
Naš odgovor: Katoliški glas ni bil in ni glasilo nobene politične stranke ali skupine, ki bi mu diktirala: je bil in je neodvisen katoliški tednik.
Pri vseh uredništvih in tudi pri našem je v navadi, da kake članke ali dopise ne objavijo ali jih krajšajo; pri tem je uredništvo absolutno svobodno. Nam se največkrat pripeti, da krajšamo zaradi pomanjkanja prostora ali ker se nam zdi članek preveč razčlenjen. Kdor se s takšno prakso ne ujema, naj ne pošilja več dopisov.
Glede grožnje o odpovedi pa menimo, da so števerjanski naročniki toliko samostojni, da si ne bodo pustili nikomur diktirati, kaj naj naročajo ali kaj ne. Računamo, da so časi diktatov mimo.
Ured.
Sovodnje
Kotalkarska revija, ki jo že vrsto let prireja kulturno športno društvo s Peči je tudi 21. in 22. decembra privabila v sovodenjsko telovadnico izredno veliko ljubiteljev kotalkanja. Nastopilo je kar 46 mladih kotalkarjev pod vodstvom Marize Florenin in Nade Devetak. Sceno sta pripravila Igor in Albin Devetak, kostume odbornik društva in starši kotalkarjev. Prvi večer je program povezovala Valentina Milocco, drugega pa Alenka Florenin. Občinstvo je pozdravil novoizvoljeni predsednik društva Jožko Petejan, ki je tudi podelil plaketo v zahvalo dolgoletnemu bivšemu zaslužnemu predsedniku Ivanu Petejanu. Kotalkarski nastop sta popestrili znani tržaški »klafarci« Van-ka in Tonca.
Osrednja točka dvodnevnega nastopa je bil prizor Xenox - Srečanje nad zvezdami. Zelo zanimiva zgodba, polna napetosti in barvitosti se je iztekla v božični prizor, pri katerem so sodelovali vsi kotalkarji. Tudi daril ni manjkalo. Najlepše priznanje vsako leto izvirni, že tradicionalni prireditvi je vsekakor polna telovadnica gledalcev. Pri tem izrekamo mladim kotalkarjem in staršem iskrene čestitke za čudovit program in veliko mero požrtvovalnosti pri pripravi tako zahtevnega programa.	Remo Devetak
Vrh Sv. Mihaela
V	nedeljo, 5. januarja, je mladina presenetila Vrhovce s prikupno božičnico. Nastopili so skoraj vsi vaški otroci z božičnim prizorčkom, mladina in članice ženskega zbora pa so skupaj ubrano zapeli nekaj božičnih pesmi pod vodstvom Anke Černič in ob orgelski spremljavi Pavla Durčka. Ob koncu so vsi otroci prejeli poseben blagoslov ob jaslicah in darila. Spomnili so se tudi hrvaških otrok, ki letos niso prejeli daril. Pohvaliti je treba še posebej Nerino Devetak in Eriko Černič.
Naslednjega dne je bilo po maši nagrajevanje otrok v tekmovanju v jaslicah.
_ obvestila________________________
Poggio Terza Armata - Zdravščina. V
ponedeljek, 13. t.m., ob 19. uri bo v župnijski cerkvi v Zdravščini somaševana maša ob 30. dnevu smrti g. Stanka Pon-tarja. Vabljeni vsi duhovniki!
Mladinski dom Boljunec prireja božični koncert in nagrajevanje božičnega ex-tempore v soboto, 11. t.m., ob 20. uri v župnijski cerkvi v Boljuncu.
DAROVI
Za Hrvaško: N.N. 100.000 lir.
Za Karitas: B.J. 200.000 lir.
Za Sv. Goro: Mariano Corvato 50.000; Marija Mikulin 50.000 lir.
Za Kato), glas: Marija Mikulin 13.000; druž. V.F. 15.000 lir.
Za cerkev Sv. Ivana v Gorici: namesto cvetja na grob pok. Draga Komjanca daruje druž. Anton Podveršič 50.000 lir.
Za cerkveni pevski zbor v Števerjanu: novoporočenca Terčič 100.000; v spomin na pok. Rozalijo Gabrovec - Vera Humar 100.000; letnik 1946 100.000 lir.
Za pomoč Sloveniji: v spomin na pok. Ivota Gravnar - Simon Komjanc 50.000; v spomin na pok. Emila Lasič - druž. Simon Komjanc 100.000; N.N. 100.000 lir.
Za zdravljenje Janje Katerinčič: v spomin na dr. Ivota Komjanca - nečaki
500.000	lir.
Za sestro Marjeto Mrhar: Misijonska mladinska skupina 300.000 lir.
Za cerkev v Števerjanu: letniki 1936 70.000; namesto venca pok. Antoniji Humar vd. Orel - družina Ušaj iz Gorice 200.000; namesto cvetja pok. Karolini Klanjšček - družina Pintar z Bukovja 100.000; spomin na pok. Alberta Gabrovec v Avstraliji - cerkveni pevci 240.000; N.N. 100.000; N.N. 50.000; Prvoobha-janec 50.000; namesto venca pok. Ivotu Gravnarju - brata in sestri 400.000; namesto cvetja pok. Ivotu Gravnarju -druž. Lojze Mužič 50.000, druž. Bajt 60.000; v spomin na pok. Emila Lasiča
-	druž. Simona Komjanca 100.000; N.N. 100.000; N.N. v zahvalo 50.000; ob poroki - novoporočenca Terčič 200.000; v zahvalo - druž. Zdravko Terčič 200.000; N.N. 50.000; N.N. ob obletnici mamine smrti 100.000; N.N. 100.000; ob pogrebu pok. mame Jožke Gravnar - družina Srebrnič - Gravnar 100.000; N.N. ob obletnici mamine smrti 100.000; namesto venca pok. Jožki Gravnar - druž. Herman Srebrnič 200.000; N.N. 50.000; N.N. 23.000 lir.
Darovi za barvna okna v Bazovici: Va-
lerja Soukup v spomin Lojzke Grgič 30.000; N.N. 50.000; Marija Frenceva 40.000; Ivanka Melitnikova 25.000; Silvestra Ražem v spomin Lojzke in Oreste 20.000; vdova Felicina Ragno 50.000; Silvija Jenakova 30.000; N.N. 20.000; Marija Kraljeva 21.000; Elvira in Zmago Filipčič v spomin Rine Križmančič 20.000; N.N. 20.000; Nadja Filipova v spomin mame Pine 30.000; N.N.
1.000.000; Kužinovi v spomin Helene Križmančič in Marije Čotove 20.000; Marija in Danica v spomin staršev Lalj-kovih 20.000; družina Feletti 50.000; Milka Izakova 50.000; Stancerjevi v spomin Marije Bartaljeve 20.000; Dora v spomin Albina Kalc ob 14. obletnici 20.000; N.N. iz Trsta 50.000; Vardjanovi v spomin Angela 50.000; Vilma Grgič v spomin Marije Rudetove 100.000; N.N. 26.000; Marica Dolenc 40.000; ob krstu Mateja Mezgec 100.000 lir.
V	spomin na pokojno Franko Ferletič daruje Srednja šola »Fran Levstik« s Proseka za SKPD Hrast 70.000 lir in za Oder 90 60.000 lir.
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda iz
Trsta sporoča, da bo imelo mesečno mašo za edinost 13. januarja ob 17. uri v ulici Risorta 3.
ACM Gorica vabi k maši za edinost v ponedeljek, 13. t.m., ob 16. uri v Zavodu sv. Družine. Na razpolago bodo zborniki »V edinosti«.
Razstava pomenljivih jaslic v župnijski dvorani v Nabrežini traja do nedelje, 12. januarja, v popoldanskih in večernih urah. Vabljeni!
Za nova cerkvena vrata v Gropadi: v
spomin Oresteja, N.N. 20.000, Škofovi 10.000; Antonja Milkovič 50.000 lir.
Za Padriško cerkev: Suzana Mužina 20.000; Sorodniki pok. Angela Vardja-novega 200.000 lir.
Za cerkev Brezmadežne na Pesku: Pje-rina - Pesek 39: 30.000 lir.
Božični ofer Bazovske župnije in Peska za hrvaške begunce 1.037.000 lir.
Za slovensko Karitas v pomoč Hrvaški: N.N. 100.000; N.N. 100.000; N.N. 150.000; Marija z Vrha 100.000; G.G. Sovodnje 100.000; D.A. Vrh 300.000 lir.
Za sovodenjsko cerkev: Cvetka z družino namesto cvetja na grob Zore Florenin in Mare Batistič 100.000; hčerki Bruno, Ada in Ana namesto cvetja na grob tete Zore 150.000 lir.
Ob smrti očeta Dragota hčerka Klara: za cerkev v Gabrjah 500.000, za Pastirčka in ŠZ Soča po 200.000, za sovodenj-ske krvodajalce 100.000 lir - skupaj en milijon.
Za slovenske misijonarje: R.J. 100.000 lir.
V	počastitev spomina ob prvi obletnici smrti Maksa Šaha darujejo: žena Jelka po 50.000 za pomoč Hrvaški, Marijin dom v Rojanu, cerkev v Mavhinjah, in za Mladiko (skupno 200.000 lir); svakinja Božena po 50.000 za Mladiko in za cerkev v Mavhinjah (skupno 100.000 lir); nečaki Jožko, Mitja in Katja Terčon po
50.000 za Katoliški glas in za Sveto Goro (skupno 100.000 lir).
Za hrvaške begunce: božični ofer bazovske župnije in Peska 1.037.000 lir.
Za cerkev v Sv. Križu: Namesto cvetja na grob pok. Eme Košuta daruje bratranec Luciano Sedmach z ženo Angelo
30.000,	in še za 7. obletnico smrti mame Viktorije 20.000; Milka Švab daruje za 7. obletnico smrti tete Viktorije Košuta
15.000 lir.
Za popravilo cerkve v Ricmanjih: Pavla Berdon, Pulje 100.000; Milka - Ful-vija, Trst, Ricmanje 100.000; Milka Petaros, Trst, v spomin sestre Zore 100.000; družina Vodopivec, Ricmanje 50.000; Santina Bura 50.000; Cilka Petaros, Ricmanje 50.000; Darina Komar, Ricmanje 50.000; Bernarda Kuret, Ricmanje 50.000 lir.
Za Ivana Štanto: M.R. 50.000; N.N.
50.000 lir.
Za slovenske misijonarje: Z.M. 100.000; N.N. Rupa 150.000; N.N. Anglija 50.000 lir in 20 funtov.
Za Hrvaško: N.N. 100.000; Ž.M.
200.000 lir.
Za lačne po svetu: Marija Devetta
100.000 lir.
Za gabrsko cerkev namesto cvetja na grob Dragota Komjanca družina Černič
100.000 lir.
Namesto cvetja na grob tete Mare: nečaki in nečakinje 200.000 za cerkev v So-vodnjah; 250.000 za Športno društvo Sovodnje in za Sklad Mitja Čuk 200.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista in drugim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Spored od 12. do 18. januarja 1992
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 10.00 Mladinski oder: »Otročarije«. Radijska igra. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev. 14.10 Mario Uršič: »Franc in njegovi«. Radijski dokumentarec. 17.00 Krajevne stvarnosti: Z naših prireditev.
Ponedeljek: 9.05 Orkestralna glasba.
10.10 Stereofonski koncert. 11.30 Homer: »Odiseja«, epska pesnitev. 12.00 Umetniki pred ogledalom. 12.20 Slovenska lahka glasba. 13.25 Gospodarska problematika. 14.10 Veselo na otroškem valu. 16.00 Orkester Moravske filharmonije. 17.10 Simon iz Ruta - ob petdesetletnici drugega tržaškega procesa. 17.30 Mladi val.
Torek: 8.10 Alpe Jadran (ponovitev).
11.30 Homer: »Odiseja«, epska pesnitev.
12.00 Položaj otrok in njihove usode v današnji družbi. 12.20 Slovenska lahka glasba. 12.40 Mešani zbor Kolonkovec.
14.10 Aktualnosti. 16.00 Mi in glasba: orkester Moravske filharmonije in Akademski pevski zbor Žerotin. 17.10 Dopisnice z najbližnjega vzhoda.
Sreda: 11.30 Homer: »Odiseja«, epska pesnitev. 12.00 Male neznane države.
12.20 Slovenska lahka glasba. 12.40 Mešani zbor Skala iz Gropade. 13.25 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu (1. del). 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu (2. del). 15.40 Blues. 16.00 Mi in glasba. Slovenski solisti na laserskih ploščah. 17.10 Moje najljubše knjige. Piše Jurij Paljk.
Četrtek: 11.30 Homer: »Odiseja«, epska pesnitev. 12.00 Skozi tančico molka.
12.20 Slovenska lahka glasba. 12.40 Moški zbor Fantje izpod Grmade. 14.10 Dvignjena zavesa. 15.30 Spoznajmo Slovenijo (ponovitev). 16.00 Moški zbor Antonio Illersberg iz Trsta. 17.10 Četrtkova srečanja: Trst, december 1941. Ob 50-letnici drugega tržaškega procesa. 17.40 Mladi val.
Petek: 8.10 Halo, dober dan! Tu 362875. 11.30 Homer: »Odiseja«, epska pesnitev. 12.00 Indija-Koromandija. 12 potovanj po nezavarovanih stezah. 12.20 Slovenska lahka glasba. 14.10 Otroški kotiček: »Pravljice... pravljice... pravljice...« 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina. 16.00 Violinist Branko Brezavšček in pianistka Brina Jež-Brezavšček v našem studiu. 17.10 Kulturni dogodki.
Sobota. 8.10 Kulturni dogodki (ponovitev). 9.00 Slovenska lahka glasba. 10.10 Koncert v ljubljanski stolnici. Gallusovo zvočno bogastvo, moteti za enega, dva, tri in štiri zbore. 12.00 Krajevne stvarnosti: Rezija in Kanalska dolina.
14.10 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon.
15.00 Duh časa in čar odra v spominih Jožeta Babiča. 16.00 Mi in glasba: harmonikar Corrado Rojac. 17.10 Alpe Jadran. 18.00 Jožko Lukeš: »Noč po jubileju«. Izvirna radijska igra.
Kdor si hišo na krivico stavi, si svojo srečo davi.
A.M. Slomšek
KATOLIŠKI GLAS
Tednik
List je nastal po združitvni goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katoliškega glasa« je izšla 2. februarja 1949.
Uredništvo in uprava: Riva Piazzutta, 18 -34170 Gorica - Tel. 0481/533177 - Fax 533177 poštni tekoči račun: 11234499 Poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trst - Tel. 040/414646 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Poštn. plačana v gotovini - skupina 1/70% Dovoljenje pokr. poštne uprave iz Gorice Izdaja: KTD Katoliško tiskovno društvo Societa Tipografica Cattolica srl Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P.l. 00054100318 Tiska: Tiskarna Budin v Gorici Cena posamezne številke: 1000 lir Letna naročnina: Italija	45.000
inozemstvo	70.000
zračna pošta 95.000 Oglasi: za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 19% IVA