člani njihovih družin. Z akademije so poslali predsedniku Titu brzojavno čestitko. Ljubljana, četrtek, 26. maja 1955 _ _ i tsnam* a? MB PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRUŽITE SE! 1610 XXI- Stev. 122 GL.AVN1 LN ODGOVORNI UREDNIK ntan Šinkovec uredniški odbor teha]» vsa* dan razen Cena 10 dinarjev Jjudik*. PRAVICA Beograjski sestanek j h najuglednejših zanesljive temelje, na katerih toeze c r voomo JI T š,e. poglobili in va pobuda in novo uveljavljenje ^ftju , nadaljnjemu popu- težnje in naporov za ureditev razilo, ?et°sti na svetu. Sporo- mer na svetu, za nadaljnje ^Povedal n fred desetimi dnevi zmanjšanje napetosti, za okrepi-® svpt ^°Q°dek, je vzbu- tev in utrditev miru. 2e s tem bi ^irnajijp nini iavn°sti veliko beograjski sestanek Naša srca so poina velike, iskrene želje: da bi tovariš Tito živel še mnogo let Sprejemu je prisostvovala velika množica Beograjčanov - Predsednik Tito je sprejel nosilce štafetnih palic in njihova voščila ob vhodu v Beli dvor če bi ro- ,fc|»/lanje IV. U • i ocomrtciv uc w »v- >tanka b0" .. beograjskega se- dili razgovori uspešne sadove — ^dnarorlr, p 0 v času, ko v močno vplival tudi na nadaljnji Trepče, iz Splita, z vrha Trigia- I likopterjem z letaBSča v Bataj-va iiz Sarajeva, z gradbišča >Ju- |nici, gokToma« Jegunovcih in Tito- j Ko so se nosilci štafet zbrali grada, kakor tudi armijske štafe- sredi stadiona, so jih pozdravili te, ki so po strnitvi s štafetami iz predstavniki Beograda, JLA in . ... Sarajeva, Kopra, Podgore in Pu- Zveznega odbora Titove štafete. Te svečanosti se je udeležilo : ki Zbora proizvajalcev Zvezme ]ja prispele ob 16.10 na stadion Potem so prebraild pismo, ki so g>a Zečevič | JLA v Beogradu, kjer je bilo poslali prebivalci Beograda pred- in Milan Božičevič, elani Zvezne-1 zborno mesto pred odhodom v • sedniku republike za njegov 63. ga izvršnega sveta Ivan Gošnjak, | Beli dvor. | rojstni dan. Beograd, 25. maja (Tanjiuig) Predsednik republike Josip Broz-Tito je sprejel danes popoldne v Belem dvoru v Beogradu ob svojem 63. rojstnem dnevu nosilce štafetnih palic s pozdravnimi pismi vseh ljudskih republik, JLA in čuvarjev naših meja. '-ttoii, fVC/ U IliU^ILU U [JLLULll/ IUILL IVU, ftUUUlJTtJV Sa ugodno^ do^aj°nju dozore- ugodni razvoj mednarodnega po-'jPdnje, da h vz^'u^^e> ^i vzbuja ložaja tembolj, ker bodo na njem ' pereča naPosled moč ure- najodgovornejši državniki Sovjet-nia po B .. Mednarodna vpraša- ske zveze in Jugoslavije izme- . . — . „ 'knji nolr.1 S-V0Tazumevanja. Se- njali mnenja tudi o splošnih mnogo državnih, vojaških in po- j ljudske skupščine Vilado Zečevič j JLA ponni J na swe*u ne nudi mednarodnih problemih. ilitičnih voditeljev ter predstavni- ~ *“ " 110 -2*1 *°’ marveč nuj- Beograjski razgovori so po- kov javnega, kulturnega im pro- Od v Mihovo uporabo. trdilo načel, na katerih sloni do- svetnega življenja naše dežele, Javnih j0®rajskih razgovorov sedanja dejavnost Jugoslavije na med njimi predsednik Zvezne r^ktske ? egacij Jugoslavije in mednarodnem torišču — načel ljudske sfkupščine Moša Pijade, *!tno koriof2? Pričakujemo več- politike aktivne koeksistence, podpredsedniki Zveznega _ izvršbi bi pr- ,Hajbolj neposredno Dosledni v uveljavljanju takšne nega sveta Edvard Kardelj, Ale-"vialinjeaa ti razgovori do politike gledamo tudi na beograj- ksander Rankovič, Svetozar Vuk- obenu, zboljšanja stikov ski sestanek v pričakovanju nje- manovič in Rodoljub Colakovič, *aini'h dveh jelama. Obdobje govih koristnih sadov kot na mož- predsedniki ljudskih skupščin S? '°rZnlet' ko se je razvi- nost za zboljšanje meddržavnih ljudskih republik Petar Stambo-0 držav lZac^a stikov med jugoslovansko-sovjetskih stikov in lic, Vladimir Bakarič, Djuiro Pn-Ie - 0 tn Sovjetsko zvezo, kot na priložnost za nov prispe- i car, Lazar Koliševski in Blažo Jo- ,Polco2aio Sovjetsko zvezo, kot na priložnost za nov prispe- i car, Lazar Koliševski in Blažo Jo-° ^ dežel Ua potrebo, da vladi vek k nadaljnji krepitvi teženj vanovič, podpredsednik Zvezne “PraSaUj Proučita in uredita po pozitivnem razvoju stikov na'ljiudske skupščine Vladimir Si- ------------K — sklopa prejšnjih svetu. ^ga odr,’^ sti^ov’ kakor tudi *®0T. 25. maja (Tanjug). ehrn j 3®istr3ki predsednik so davi jugoslovan- 2 Cmobrnjo in f^Sovoj. časa razgovarjal. ii ^ehnif6 nanašal na bliž- >1 na Jripi®v °bisk v Jugoslaviji ^jo r^®LT cev. Fred našimi narodi lahko Mladinke in mladinci so zapro- njihove cilje, medtem ko je se- Ostali tovariši so v razpravi da tudi komunisti čestokrat , ,S1 bof1, tudli \ P1}' sili, naj bi se skupaj slikali. Pred- daJ osnovno vprašanje, kako do- govorili o slabostih osnovnih or- dosledni. Načelno se strinjajo, hodnje, kakor doslej, toda še sednik republike je ustregel nji- seCi- da bi komunisti sledili bur- ----------------------------- ;e treba v kolektivih dvignit' pr°" L w prizadeval, hovi želji in fotoreporterji so sli- nemu tempu našega družbenega izvodnost dela, pri realizaciji t S _ j l je !n .I®™?6 kali tovariša Tita in njegovo so- razvoja. Vlogo komunistov mora-! 1,______*i____ pa popuščajo. Tako so ne^l0. podjetja pri sestavljanju P 0 gov za družbeni plan na. predložila nižje plane, kot J:im puščajo njihove kapacitete, kod so tudi pri sestavljanju no tarifnih pravilnikov skušali*^ večati plače z znižanjem non tivov. Ti in drugi pojavi nam P fji »*.5.):.,a*I0SS5«» ... , - . ... - —~ in njegovo so- razvoja. vlogo Komunistov mora-, _„ ?.rle .e-|si ,in Progo s posameznimi skupinami, mo ocenjevati po tem, kakšen je j UI1CVD3. KTOniKci ,?P?: Prl_bodnosti v njihovi socia- ki so sodelovale v programu. i njihov vpliv v sistemu našega Potem so na zakusko povabili demokratičnega mehanizma. Tov. Tečaj O metodah za pove-" v XiX Čanje produktivnosti Beograd, 25. maja (Tanjug). — V Beogradu je bil končan 4 mesece trajajoči tečaj o metodah za povečanje delovne storilnosti, na katerem je predaval več kot 30 našim inženirjem, tehnikom, eko- benega dogajanja okoli sebe. To je pomemben problem, saj mora biti komunistom jasno, da morajo korakati na čelu množic, de- ki so delali na tem v Sprejem v Zveznem izvršnem svetu n— ^ . 'množicah pa je sedaj ze tako Udeleženci tečaia so dosedi zete meznikov, ki so zastopali d«1* n .. , . . ®*°5ra,d’ 25. maja (Tanjug), predsednikom Djurom Salajem močna, da bo razvoj take komu-! ] USDehe zlasti v nraktičnih ~ ------ Prispel, Predsednik republike Josip Broz na čelu in generali JLA z načel? niste prehitel. 615- u®p -*-1 v Praktlcn,h poskusih, ki so jih med tečajem izvedli v tovarnah. Samo v Tovarni furnirja in vezanih plošč v Mitroviči se je z racionalizacijami dveh sodelujočih inženirjev pove- :niKOV, ki so - ,ea ... stališče. Tudi vprašanja »• ne bi smeli po podjetjih re ^ zgolj s stališča koristi kolekt Precej so v razpravi go . tudi o delu komunistov na o borbi proti gasr>°darsK. [n o drugih P™blef‘“: ki jih imajo organizacije v , jem vsakdanjem delu. Po ko razpravi so delegati izvolni^ ^ I Poročilo o žrebanju 70. kola (Plan H.) v Novem mestu Srečke, kt se končujejo s spodaj I označenim) številkami pristojnli k njemu gostje, da bi Tito je nocoj prisostvoval spreje- nikom generalnega štaba general-! Te ugotovitve, je dejal tov. S1UJ ^rojstnemu dnevu mu, ki mu ga je ob 63. rojstnem podpolkovnikom Ljubom Vučko- Kavči5> nalagajo notranje organi- Predsednik se je Potem pridružil dnevu priredil Zvezni izvršni vičem. Nadalje so bili navzoči zacijske naloge organizacijam ZK. skupim svojih najblizjih sodelav- svet. Prihod predsednika Tita in predstavniki zveznih in republi- Birokratska in zastarela so poj- soaeiuiocin inčev in se z njimi razgovarjal. | njegove soproge, ki sta prispela ških ustanov ter političnih ^ga- movanja, da je za redno partij- £f' 1'»riblSS 2 ^ Tik pred prihodom nosilcev ob 20.30, so navzoči pozdravili s nizacij, znanstvenih in umetni- sko življenje dovolj, če se komu- 26 miliionov dinariev ' kriminalu in o drugih p«> štafetnih palic so trije pionirji prisrčnim ploskanjem. ških ustanov in združenj, pred- nist udeležuje samo sestankov. Ameriški strokovnii.k /a de člani DTV .Partizan« pritekli Sprejemu so prisostvovali naj- stavniki političnega življenj ater Važno za komunista je namreč | lovnostornUtTcI^DL^kise pred predsednika republike in mu bližji Titovi sodelavci: predsed- delovnih kolektivov in sindikal- to< koliko je pripravljen delati,1 ?e { k ( 20 let ukvaria z raz- I wJ7^T”komite in izročili velike šopke modrega, be- njk Zvezne ljudske skupščine nih organizacij. Slovesnosti so in pa prizadevanje, da si pridobi - t nodročiu bo |0_eianskl ° .. P tomisijo. lega in rdečega cvetja. Takoj za-|Moša P jade, podpredsedniki prav tako prisostvovali patriiarh širše obzorje. Poudaril je tu-1 ^ 72^ člansko reVIZIJsk° k°m ° - tem so se pojavili nosilci štafet. Zveznega izvršnega sveta Edvard srbske pravoslavne cerkve Vi- di, da v sedanjem obdobju ni rmctwlar Za DOvčeanie ddovne.------------------------------------. Drug za drugim so prihajali pred Kardelj, Aleksander Rankovič, kentije, reis ul ulema Hadži nujno povečevati števila komuni-.TTTrn?rnvAM«A LOTERIJ predsednika Tita in mu izročali; Svetozar Vukmanovič in Rodo- Ibrahim Fejič in predstavniki stov. Nikakor ne moremo govo- j induitrH-1 JUGOSLOVANSKA LU s„ palice, želeč mu, da bi še dolgo JJub Colakovič ter ostali člani združenja svečenikov. riti o krizi ali stagnaciji, če v | suji. nodročrih živd. | Zveznega izvršnega sveta. Sloves- zadnjem času nismo številčno kdo G ra-mnbeli im udeleženci na- Prvi je v paradnem koraku nosti, s katero je bila zaključena Akademijo ve kako pomnožili vrst članov! tečaia so UDonbliaii nosebnoaDa- prišel major JLA Djoko Torbica.; vseljudska manifestacija ob pred- v llnmfinem nnvnričln ZK. To le dokazuje, da organi-! , ^ ^ : ? Ta borec slavne I. proleterske' sednikovem rojstnem dnevu, soj V «®0dnem pOZOHŠtU Mcije pravilno pijejo nltra- ^e storHnS ki o je p^ brigade je med drugim rekel: prisostvovali tudi predsedniki | Beograd, 25. maja (Tanjug), nja poglabljanja. s]ala Zveznemu inštitutu ameriška »Jugoslovanska ljudska armada ljudskih skupščin ljudskih repu- Ob proslavi 63. rojstnega dne Tov. Kavčič je v svojem go- unrava m T t.iHuo Vam pošilja tovariške pozdrave blik Peter Stambolič, Vladimir predsednika republike Josipa voru tudi zelo poudaril nujnosti in želje, da bi nas še dolgo tako Bakarič, Djuro Pucar, Lazar Ko- Broza Tita je Zveza za telesno izpopolnitve gospodarskega siste- modro in junaško vodili.« j liševski in Blažo Jovanovič. vzgojo Jugoslavije »Partizan« pri- ma. Predvsem se je treba boriti, j Zatem je tovarišu Titu izročil ,, Med navzočimi so bili tudi redila nocoj slovesno akademijo da vsepovsod uveljavimo načelo štafetno palico mladinski voditelj elani predsedstva ih ljudski po- v dvorani Narodnega pozorišta. nagrajevanja po učinku. Govoril iz Crne gore Vaso Lakičevič, ki Zvezne ljudske skupščine, Na akademiji so ponovili spo- pa je tudi o škodljivosti gospo- je med drugim rekel, da je ljud- «ržayni tajniki, predsedniki re- red, ki so ga člani »Partizana* darskega kriminala, in to ne sa-stvo Crne gore srečno, da mu Publiških izvršnih svetov Jovan izvedli v Belem dvoru ob izro- mo zaradi materialne škode, ki lahko iz vsega srca čestita Veselinov, Avdo Humo, Ljubčo čitvi štafetnih palic predsedniku jo zaradi tega utrpimo, temveč za 63. rojstni dan. I Arsov In Filip Bajkovič, nadalje Titu. Nastopajoči oddelki so s zlasti zaradi moralne škode, ki Predstavnica Srbite Vera Ma predstavniki Centralnega sveta skladno in brezhibno izvedbo vaj jo povzroča gospodarski kriminal, rič. eM izmed naših SSh Zv6ZS sind&atov Jugoslavije s navdušili gledalce. Dejal je, da bi se morala vloga telovadk, je pozdravila tovariša Tita z besedami: »Ljudstvo Srbije Vam toplo in prisrčno čestita k 63. rojstnemu dnevu in Vam želi dolgo življenje za srečo in nadaljnji razcvit naše socialistične republike.« Milan Smerdu, načelnik »Partizana« iz Novega mesta, je izročil pozdrave slovenskega naroda: »V trenutku, ko Vam izročam štafetno palico, so vsa naša srca polna ene same iskrene želje, da _ . . .. bi živel še mnogo, mnogo let.« Ljubljana, 25. maja. pomeni upostavitev takega orga- ni razdelitvi bodoče ptujske Štafetno palico Bosne in Her- . Odbor 23 organizacijo oblasti na nekakšno kompromisno reši- j skupnosti komun. Predlog Inicia- cegovine je prinesel Rudolf Sa- in. uPravf Republiškega zbora, tev. Ce mestni svet ne bi imel tivnega odbora za formiranje; meravaio rvdrvrp.fi rafin, ki je med drugim rekel, da Ljudske skupščine LRS je danes 1 materialne osnove, bi bil le sim- , komun v sedanjem ptujskem i J oapreti, ljudstvo Bosne in Hercegovine razpravljal o teritorialni razde- j boličen in bi ničesar ne pomenil,! okraju je podal ljudski poslanec pošilja predsedniku Titu svoje bodoče mariborske skupno- če pa bi dobil nekatere pristoj-i Jože Tramšek. Po tem predlogu, tople pozdrave in želi, da bi še komun. nosti bi to pomenilo, da bi jih ki upošteva želje večine prebi- dolgo živel na srečo in radost' V 1016011 Iniciativnega odbora moral odvzeti komunam. Ti or- i valstva in vse potrebne pogoje, ljudstva. bodoče mariborske skupnosti ko- gani naj zrastejo le iz prakse, naj bi bilo v bodoči ptujski SEJA ODBORA ZA ORGANIZACIJO OBLASTI IN UPRAVE REPUBLIŠKEGA ZBORA LJUDSKE SKUPSCINE LRS RAZPRAVA 0 TERITORIALNI RAZDELITVI bodoče mariborske in ptujske skupnosti komun Franc Leskošek pokrovitelj I. jugoslovanske razstave usnjarstva Ljubljana, 25. maja. Clan Zveznega izvršnega sve-| ta Franc Leskošek-Luka je pre-1 vzel pokroviteljstvo nad I. jugo-l slovansko razstavo usnjarstva, I ki jo bo priredilo Gospodarsko! razstavišče v Ljubljani od 23. do| ' 30. oktobra letos. Skupno se je že doslej prija-j vilo kakih 70 podjetij usnjarske! industrije iz vseh naših republik, J pa tudi podjetja iz Italije m Av-| strije, ki žele sodelovati s svojimi! izdelki na razstavi. Hkrati zbira-j jo organizatorji zgodovinsko gra-l divo prvih začetkov usnjarstva [ pri nas ter gradivo ilegalnih par-| tizanskih strojarn na osvobojenem ozemlju iz časa okupacije. | To gradivo bodo po končani razstavi izročili posebnemu odboru I za Muzej usnjarstva, ki ga na-j K. M. V PARIZU SO ODPRLI RAZSTAVO MIHELIČEVE GRAFIKE Pariz, 25. maja (Tanjug). V | J ugoslovanski galeriji Naša znana atletinja Milka mun -*e P0'381 Predlog ljudski po- če jim občine odstopijo reševa- skupnosti komun deset občin: Babovič je izročila štafetno palico slanec tov. Tone Bole. Maribor- nje posameznih problemov, ki so Bori, Središče (ki bo najmanjša Hrvatske, rekoč: »Prinašam Vam ®ka skupnost komun naj bi ob- J J ' ’ " ’ ' ' ~ “ ~ " pozdrave ljudstva Hrvatske. Vse feg P°dr0Č>a sedanjega Mari- naše misli in želje so ta trenutek ,bora mcst?’ okraja Maribora oko- ... _ w ,nuwaum Kr,x,- posvečene temu dogodku. Cela slovenjegraškega okraja., PTUJSKA SKUPNOST KOMUN remu bo spadalo tudi Kidričevo.1 kov in ljubiteljev slikarstva Na- ......................." " ' “ BO IMELA DESET OBČIN |. J* ° predlogih obeh.vzoč je bi! tud j jugoslovanski . nAriAP lih c.Lt n n n/\c t»h 1- ^ I i i___•» n • i ji * _ _ „_________ so nocoj , . , , ». -------- odprli razstavo grafike znanega skupni za vse komune na pod- občina v_ okraju), Ormož, Goriš- \ slovenskega slikarja Franceta Mi- n-C\f.4ur®^nIc*,»Pesternik, Cirkov- i heliča. Otvoritve se je udeležilo! ci, Videm, Lešje in Ptuj, h kate-, več francoskih umetnostnih kriti- [ ročju mesta. Hrvatska slavi današnji dan s ^'ov- Tone Bole je dejal, da je pesmijo.« razprava med volivci m v Inicia- Delavec Efremov Cokovski Je od,boru pokazala, da se- . . . izročil štafetno palico ljudstva danje občme m okraji na tem razpravljal o upravno-teritorial-Makedonije, toplo čestital tova- l^ročju niso primemo zaokro-rišu Titu k rojstnemu dnevu in žene enote, ki bi lahko v nespre-ga obvestil, da je njegovemu roj- menjenem teritorialnem obsegu stnemu dnevu na čast danes začel komune, oziroma skup- obratovati v Makedoniji kombinat kromovih spojin v Jegunov-cih. Nosilec štafetne palice grani- nosti komun. Po predlogu Iniciativnega odbora naj bi bilo na področju bodoče mariborske skupnosti komun 16 občin: Črna, čarjev kapetan Luka Obradovič "!''ne’„.?I5.a_VJ0Sr^JJf!,0Z.enJ „G.™‘ je rekel: »V to štafeto se je zlilo na tisoče prisrčnih pozdravov in deo, Vuhred, Podvelka, Ruše, Slovenska Bistrica, Poljčane, Ra če, Lenart, Šentilj, Maribor-cen M . .. . bodočih skupnostih komun raz- veleposlanik v Parizu dr. Alei Na popoldanski seji je Odbor pravljal in izrekel svoje soglasje. I Bebler. Mihelič razstavlja 44 leso- nravi TO I r\ nn»airnn I 7 | t. , . J _ m. /j. 1 rezov, linorezov m Litografij. VČERAJ SE JE ZAČELO V DOBRNI ZASEDANJE EVROPSKEGA ODBORA ZA KMETIJSKO ZADRUŽNIŠTVO , Dobrna, 25. maja V Dobrni se je začelo danes zasedanje Evropskega odbora za kmetijsko zadružništvo — FIPA, posvečeno proučevanju jugoslo šiljajo^čuvari^na^ih^rneia ^ Vn' ter' M^boV-Kotekl, "Maribor- vanskega kmetijskega zadružništva N« zasedanju sodeluje 30 de-šem roistnem dnlv, r aTabor 'n Maribor-Tezno. . legatov predstavnikov danskih, angleških, holandskih, francoskih, ponosni ke? M S^ifo mdelltr SSdSn\ SSaclf ’ * ’ "0rveških in i«*o8lovanskih vse naloge, bodo tudi v prihodnje Ma^ibora na stlri ^mune se je, ZO('razn,h organ,zacij. napeli vse svoje sile, da bi čuječ- vne razprava o vlogi posebne-I Zasedanie je začel predsednik vanja na splošno. Uprava Glavne no in zavestno izpolnjevali na- P organa mestnega sveta, ki naj Glavne zadružne zveze Jugosla- zadružne zveze Jugoslavije bo loge, ki so jim zaupane.« J?1,?.3 uvedl1■ v mestih, ki se raz- vije Risto Antunovič, ki je po^- podpirala takšno sodelovanje, delijo na več komun. Komune na udaril, da so jugoslovanske na- ker je politika naše dežele ^ dosedanjem področju mesta Ma- rodne organizacije z velikim usmerjena na okrepitev miru in Predsednik Tito — častni nl??ra bi zajele tudi del okolice, zanimanjem spremljale razvoj in zagotovitev mednarodnega sode-meščan Kralievice s čimer bi se v primerjavi z do- dejavnost narodnih zadružnih lovanja na vseh področjih člo-P , “J* sedanjim mestom precej razširil organizacij, članic FIPA, in da so veške dejavnosti. Zadružniki lu- heka, 2? maja. Urad predsed- njihov teritorialni obseg, število z njimi tesno sodelovale. »Glavna goslavije čutijo zadovoljstvo da ivrka republike je s posebnim prebivalstva pa bi se povečalo1 zadružna zveza FLR Jugoslavije,* je bila Glavni zadružni zvezi pismom obvestil Ljudski odbor od 82.000 (toliko Jih je na pod- je rekel Antunovič, »Bo tud. v Jugoslavije zaupan^rganizacHa mestne občine Kraljeviče, da je ročju sedanjega MLO) na okrog prihodnje podpirala to sodelo- letošnjega šestega študijskega predsednik republike Hto 110.000. Tovariš Bole je dejal, da vanje v okviru FIPA. Upamo, da zasedanja kmetijskega “a /ru^i sprejel predlog meščanov Kralje- se v Mariboru še niso odločili bo ta Zveza nadaljevala svoje štva in da se bodo fahko udc"e VI rr nai nrvit.nnrf* Cncfn, ~«i Ul Jit 1_______• 11 , 1 J Odprta vam bodo vsa vrata, da boste lahko kar najbolje spoznali naše zadružništvo. To je lastnost nas, Jugoslovanov, če nas kdo obišče. Tu boste našli 500 6320 71210 116300 394850 321 3571 08051 35561 460331 649751 2 051262 148342 537382 7423 013113 160653 499443 554693 615003 828923 4 54 7134 348924 374034 41424 410814 05 062715 679605 816975 6 56 384086 444056 911616 948966 972126 4577 82927 363317 429437 8818 49398 140488 587188 59 559 7789 08319 94239 338739 684879 V zneskih za izplačil« to dobnek dtD«neT 2.000.— 5.000.— 20.000.— 50.000.— 50.000.— 2.000.-5.000.— 30.000.— 20.000.— 50000.— 50.000-— 100.-100.100 — 50.100.— 50.100.— 10.000.— 50.000,- 300.000.— 100.000.— 50.000.— 50.000.— 50.000.— 100.-600.— 10.100.— 50.100.— 100.100.— 30.100.— 1 000.000.— 300.— 50.000.-200.300.— 50.000.— 100.-300.— 50.100 — 50.300.- 50.100.— 100.100--50.100.— 5.000-— 20.000.— 500.000.— 50.000.— 5.000.— 20.000.- 100.000.— 50.000.- 1.000.— 4.000.— 5.000.— 20.000.— 30.000.- 100.000.— 50.000." ve' V°' vso odkritosrčnost in lahko boste Izaui dobitki ze ^ urd navezali stike z več zadružniki I bitke izplačaj , . ^ ^ in zadružnicami, ki vas bodolni žrebm listi. U<> tujejo .**' povsod sprejeli kot prijatelje.« [čno 50.000 din «P |oienJe’ V pet dni trajajočem delu k>£ Knro kn/ln i 1« n»nn<.Li I kj SO V VStll ^ fliD Glavna. skega zacTružništva, o razmerju [premije pa med državo in zadružništvom, olpubliške direkcij6 |oteriJe' zadružni zakonodaji v Jugosla-1rekcija Jugoslovai prod®.1? viii, o zadružni kreditni politiki,! Na srečke, ki so 200.000dl" o kulturnem in prosvetnem delu Iv Sloveniji, je Pre<“ij prodoD na vasi in o zadružni trgovini.l/nadela srečka st. < .rln000 1 Mariboru; dobitek 100^ vice, naj postane prvi častni me- glede tega, ali naj bi 'uvedii kori^ncTcfclo Jend^b'Te/^Soštr^ezSi' n.gosfo^nsL.rTkmeth" ke« ^ ^ LiaterCm ? je,T;1 mestni sJet.Uredbi *ega organa , ne le k izmenjavi izkušenj med z razvojem zadružniš ri -I S5a fe “'K* “ _a . in dot" dni pred 30 leti in v njem delal niso naklonjeni, vendar bodo o, svojimi člani, marveč tudi k sroslaviii 7 ntermvimi m / prebral danes kot lad**fW*W 1 'U-vec. .tem še razpravljali. Sodil je, da | okrepitvi mednarodnega sodelo- muspehi. J 5 P . d?.Flfeo ^Ikovfe pr‘^dana v Novem PRED VOLITVAMI V VELIKI BRITANIJI Mirna volilna kampanja kakor je že 26 let ni bilo (OD STALNEGA DOPISNIKA) London, 25. maja. Ko smo na nekem novinarskem sprejemu predstavili uredniku *Obseroera*. tovariša, ki je bil pravkar prispel iz Jugoslavije, da bi pisal o volitvah v Ve-‘1 ki Britaniji, je angleški novinar pripomnil: >Ubožec.<. Sala se je pravzaprav nanašala na monotoni potek dosedanje volilne kampanje, o kateri tu nekateri menijo, da je Kajmirnejša od leta 1929. Mirni niso samo laburisti, marveč njihovi nasprotniki, torijevci. Nekateri celo menijo, da to sodi v taktiko konservativcev, ki jim baje ne ustreza, “a bi zagnali velik hrup, ker bi utegnilo to povzročiti gibanje Med volivci, ki so praviloma naklonjeni laburistom. fr °Pozaria n,a nevarnost »to- običajnih domačih zadev so dali SStaiW razm&ha< revija New laburisti v svoji kampanja naj-tajvfj?1811 aT1<^ Nation meni, da je ; večji poudarek zvišanju življenj-i» “Varnost za laburisti«- : skih stroškov pod konservativno ®08t Prav nezainteresira- vlado. To odkrivanje »občutljive v«čiin.n slojev, na katere se točkec so skušala konservativci tem naslanja. Nesreča je v zakrpati z objavo »naimena< labu- revi'ia» da ni lahko ristov, da bi »uvedli racioniTanje v )j!a . .. pivcev, če živi dežela živil c in »preskrbo na živilske iz-se L Svetovno gospodarstvo ' kaznice«. tiVn. ^fzy*lo tako, da konseTva- j Za zaupanje volivcev sc bori tke IjpH ■ ne Pomeni gospodar- v Veliki Britaniji nad 1400 konje jjji 0 'J1 brezposelnosti, kakor didatov. Najbolj žilavi med njimi v tridesetih letih. so tisti, ki se bore za glasove v kot v, 'Pomanjkanje razlogov« okrajih, kjer je ena ali druga *aria Rrwlvolilne tišine opo- stranka naj^dnjih voljah zma- je* JS1 K- T. Mackenzie v svo- ' £®Ia * ,vec.lno .P°d 50^ S|fs.ov/ velf ] nem Pugledu v »Obser-; Takih okrajev je bilo 135. V teh P**«; >Ce se stranke v J okrajni se nobena stranka nejtot, ^iili v glavaih vpra- docela na trdnih nogah. Eden saniiK „ v glavnin vpra- f—7 in C u,]anje politike, obrambe taksmh laburističnih kandidatov Bjain t v? skupnosti, če se stri- je tudi v Woodsworthn, kjw kan-4žL ,Ktven* zadevah o vrsti didira Konservativna stranka liki žele obdržati v Ve- ; Churchilla. »Kaj hoc«te«, je rekel ‘ “MtanfLii. fp-rlai l„l,l-„ , tedaj lahko domne- I ta laburist, ki kandidira prvikrat, plitve c, j° ta;kj slaibo obiskano zboro- | tev perečih konkretnih vprašanj ! bil na_ raznih visokih položajih. svojo glavno nalogo. imel dokaj slaibo obie , v vanje, ki so ga med njegovim go- i med obema deželama. Član CK je postal leta 1934. Hru- pa,n j® .. i, kakor pred p: la \VoJj ^aimi. Celo kandidat ch.il! ?^sworth \Vinston Chur-gatej, va,n. s'ceT po svojem »bo-1 lahn«; i- nem slovarju« v boju vzdevka tokrat ni šel dlje od Slov. At+1>*><'S^er< na Attleejev na-H P.a ®e ™ je zahvalil leotia« % imenoval »kame- Wnl>a . Unanje zadeve, vodikova T z&dujj1' t ^Sovori z Rusi so se pilili Manchestru in Hullu ter na prista- jejo člani Trade-Uniona transport-, so izgubili v aprilu 214.000 delov __________________________________ n?1? u«koliiV^l«-n»L niškem področju Liverpoola že tret- j nih in splošnih delavcev, v katerem ! nih dni. Lani so izgubili v aprilu nejše delo da J?mizo ji dtn stavka kakih 18.000 pristani- , je včlanjena večina pristaniških 77.000 delovnih dni. V letošnjih pr- i -i a Dl ITlOra -< tl J —. Vrvlitolis T ro rln_T T n i nn o i mncooiVi i Trtti V*i 1 i to ror?! _ _ > i_ Nikolaj Aleksandrovič Bulganin se je rodil leta 1895 v Nižnjem Novgorodu, sedanjem Gorkem, | in v Boljševiško partijo je vsto- j pil pred oktobrsko revolucijo. Od leta 1918 do 1922 je bil na raznih visokih položajih. Julija 1937 je bil imenovan za predsednika Sveta ljudskih komisarjev RSFSR, naslednje leto pa za namestnika predsednika Sovjeta ljudsikih komisarjev ZSSR. Med drugo svetovno vojno je bil na raznih položajih v vojski. Leta 1947 je postal minister za oborožene sile in namestnik predsednika ministrskega sveta. Mar-ca 1953 ie postal po reorganizaciji elan Prezidija CK Kr sovjetske ministrskega sveta prvi namestniki zveze in poslanec Vrhovnega so-njegovega predsednika. Za pred-l vjeta. SREDiŠČE ?A INFORMACIJE ob obisku sovjetskih državnikov v Beogradu Beograd, 2S. maja. Veliko zanima- galerije, takoj dobili neposredne tele-nje svetovne Javnosti za beograjske tonske in teleprinterske zveze s svo-razgovore je privabilo v glavno mesto jimi uredništvi. V dvorani so lnstan-znane novinarje, poročevalce mnogih rali 6 kabin in že navezali neposred-svetovnih časnikov m agencij. Med ne telefonske zveze z Londonom, Fa-njimi so tudi ugledni novinarji, ki rizom Moskvo in drugimi mesu. so spremljali delo berlinske, ženev- Fotografski snemalci več svetov- ske in banduške konference. nih agencij so prinesli s seboj in na Zastoj v angleških pristaniščih spričo stavke pristaniških delavcev, ki traja že tri dni V Beograd je prispelo že nad 80 pošti že inštalirali posebne telefoto-tujih novinarjev ter 20 fotoreporter- grafske naprave. Prek njih bodo od-jev in filmskih snemalcev. Skupaj s dajali svetovnim uredništvom in stalnimi tujimi dopisniki v naši dr- agencijam posnetke o prihodu sovjet-žavi bo kakih 120 tujih novinarjev ske delegacije ln o konferenci. S te-obveščalo svetovno Javnost o poteku razgovorov jugoslovanske in sovjetske delegacije. Delo bližnjih sestankov naJviSJih voditeljev Jugoslavije ln Sovjetske zveze bo spremljalo tudi i London, 25. maja (Tanjug). V znajo sindikatu pravico do poga- je stavkalo v aprilu v Veliki Bri- ^a“^e®?evdoS!1l,hem^J«?ar,eV’ f°*°' Londonu, v severnih pristanišč-, janj z delodajalci. V stavki soddu- taniji 68.000 delavcev. Zaradi stavk ’’ M tnjlm ln novlnarjem if i uniln nn nritlo. ipiifi člani Trade-Uniona transnr>rt- e« ivmiKili v nnriln 214.000 H#»1ov- omogočili čim boljše ln čim nspeš- so v Beogradu organizi-e za Informacij«, ki ima prostore v veliki palači »Bor- A«r cfMi+i I Skih delavcev in še zmeraj ne kaže, : lavcev. Voditelji tega Trade-Uniona j vih štirih mesecih so izgubili zaradi be«. Tujlnl poročevalcem bo otnogo ' **■ Vprašan rc, katera stranka | da bo spor v kratkem poravna. . j očitajo sindikatu pristaniških delav- st»vk 610.000 delovnih dni. *— — •« ,,vn«u V u 1 « • V C* I 1 _ — i r« M lin If An 1 f tj bodo^VladoTNvT^Se' Stavka je izbruhnila v ponedeljek ' cev, da je izvabil nekaj članov v '.8‘ttvod predmet volilne na poziv sindikata pristaniških de- ! svoje vrste m da se noče skupaj s na obeh straneh Razen lavcev, ki so zahtevali, naj pnpo- predstavniki tega sindikata pogajati z delodajalci. Delavci so trdno sldenili, da bodo stavkali, dokler spor ne bo poravnan v njihovo ko rist. Stavka je povzročila v pristaniščih znaten zastoj in vplivala bo na angleški izvoz in uvoz. V pristaniščih, kjer delavci stavkajo, danes niso iztovarjali in natovarjali do DANES PO S V E T P Medparlamentarni stiki Vi an deli1 Sržavl s« Je mudila te dni narodn vrnili suverenost, da M i šč kn !arae?tdia *ahodnonemškega par- aktivno sodeloval v °bra^"fYanJ“t*: ni Vahii ir. i« nroflsorin k žavneira vprašanja te umetno razpo , ibora \ mini- So"-v" naši po«led pota k splošnemu tesnemu go-; strstvo za delo si še zmeraj priza- * Hnsimi ®* Člani delegacije sestali spodarskemu sodelovanju. I deva preprečiti stavko na železni- ■ijPSClnl ®<»lanci v Zvezni ljudski j Clanl zah^odnonem.mSNvoHm^Dbt- I cah> napovedano za soboto. V tej gfmfZnp°omiir i ^kom '»d? ^nep^redno oznanili s to stavki bi sodelovalo nad 50.000 čla-lih J asn obisku t, Imroslavill Da R splošno politiko naše države. | n0v Trade-Unionov, ki zahtevajo hAlTC« tu5' Predsednik Tito. V juliju bo najbrž naš. parla- zvi5aIlje mezd.. Ce bo stavka i,' a»si%t?^rg^podarskea ohl Nemi” jo8 UpaTmo da si Ctndi naša nila, bo počivalo kakih 80% želez- Mej. , delegacija pridobila podobne pozitiv- niškega prometa. kn>.tl^ih ni"1 ob,8ki članov vrhovnih ne izkušnje, ^ o H st n ® * * Jj ^^ ^ ® ^ p0 podatkih, ki jih je danes ob- L^^r^m^nrS^ti^ov81" javijo angleško ministrstvo za delo, spoznavanju Zato j nJii^Stij i' d» olajšajo tudi ureditev kni! ®ih *T'rajočlh iz meddržavnih I lov, 'p snodhSp,odarskih ln (lruKlh stl' io i °*>e deželi k sode- «u Jtem«floYai,le med Jiisnslavl- Ohe Rt. koristi obema dežcla-st-p ^,®>nteresirani na mnogih le t Se nlpH n-1nno gospodar- al"> da h°lno dokaj izpopolnju-4el„#1«miit„0?'0"oea živahno trgovin. a»je n tesno gospodarsko čeno, da bodo lz dvorane, z njene "itii Za Boji v Kočinkini Cete verskih ločin se umikajo iz večjih krajev in prehajajo na gverilsko bojevanje . , Saigon, 25. maja (Reuter). Naj Diem, ki uživa ameriško pod- !) >, naša država zmeraj kazala vsem področju Kočinkine so iz- poro, je poslal 7000 mož vladne ■ —..................... ’ vojske na riževa polja južno- zahodno od Saigona, kjer poveljuje četam ločine Hoa Hao general Ba Kut Ta ima pod svo- t>. iadMte v°iJe "in” sl je prizade- bruhnili boji med vladno vojsko *l«»??Hle.°?,0^U1a naglo odstrani- in četami ločine Hoa Hao. Tu so 0°VV#* vo'inemSkim stikom druSa sve- uradno objavili, da je politični Jugoslavija Sl je v vodja ločine general Tran Van -------- »aJ^fodnidh dosedanjih gledifič o l Tori napoVedal vojno vladi Ngo jim poveljstvom okrog 37 tisoč »1 ni-t' . 'Tirašan.Hli na splošno iliiidi Pr*2adevala, da bi nemškemu ' Din Diema. ^ zj.* . ... . , Diemovi vojski se je nedavno . . Ob prihodu prvega kitajskega veleposlanika v Beograd g. Vu S ju Cjuana na letališče v Zemunu, kjer ga je sprejel načelnik protokola v državnem tajništvu za zunanje zadeve Pavle Bc-IjmuM Predlogi Krišne Menona za ameriško-kitajska pogajanja o Formozi in Daljnem vzhodu London, 25. maja (Tanjug). V ardian«, bi Menon predložil nasled-britanskem zunanjem ministrstvu še nje teze kot podlago za sporazum: niso potrdili poročil iz Ne\v Delhija, i. Kuomintanške čete je treba da bo Krišna Menon v začetku pri- umakniti z otokov vzdolž kitajske hodnjega meseca obiskal London obale in Kuomintang bi se moral in Washington zaradi pogajanj o zaVe. ati, da ne bo začel agresivnih Formozi. Toda diplomatski krogi v akcij proti Kitajski. Londonu tudi ne izključujejo tega 2 Kitajska vlada naj izjavi. Ja obiska. i svoj.jji zahtev do Formoze ne bo Indijski predstavnik se je te dni uveljavila s sii0. ftAuopiol v f i.n F.n T ,a- , , 3. Treba je sklicati konferenco „8o,.Vj.l V MP , C- En ur , -7;— J- >k„CI„ konferenco ■ A- >• »»»**■ f^r^rSo^rbl « »I . Paniki indij* in i^d.eb J«, jd, čela neposredna pogajanja o For- *e}’ ukl * J,h določlla Peklng ln Frankfurta ceio v New Vork. V pi- mozi med Kitajsko in ZDA. Domne- Washington. vajo, da bo Krišna Menon s pred* stavniki britanske in ameriške vla- , ROtlflkaCljO VOTSaVSKe de razpravljal o rezultatih svojih i pogodbe v Moskvi pekinških razgovorov. ” ** To namero v Londonu pozdrav-1 Moskva, 25. maja (Tass). Zuna __________________ ______ ______ Ijajo, ker bi bil obisk Krišne Meno-' njepolitična odbora obeh domov čevalcl bodo iahlio dobili tudi politič na v britanski prestolnici oči- Vrhovnega sovjeta SZ — Zveznega 'Nadnjo govore ' predsednika ten dokaz, kako pomembno vlogo sovjeta in Sovjeta narodov sta si- Tita, gradivo o Ljudski skupščini in igra britanska diplomacija v pri- noči soglasno sprejela varšavsko P»duob”°og£aa veb'^e0rav “Sjto^kfh pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju označena glavna poslopja in ustano-in vzajemni pomoči med vzhodno- ve, potrebne novinarjem za redno evropskimi deželami. Pred glasova- opravljanje njihovega dela. V infor- . K , - . •• macijskem središču bo tudi bar, v ka- njem je govoril sovjetski zunanji terem bo f -O« Iz Železarne Zenica: Brušenje Kmetje v Goriških’Brdih ob spodarsko pomoč Brdom odobrijo tej nesreči seveda ne bodo prepu- določena finančna sredstva iz zvez- ščeni samim sebi, saj j>e dolžnost sklada za pospeševanje kme- Včeraj so zaključili prvo ju- skupnosti, da ji pomaga na čim ' tijstva> republika pa bo tudi sama goslovansko lovsko in ribiško učinkovitejši način. Strokovnjaki ^a'„a v namen sredstva iz repu-razstavo v novih prostorih Go-. iz Inšltuita za vinarstvo so že v hoškega sklada za pospeševanje spodarskega razstavišča v Ljub- Brdih, da pomagajo kmetom, ki kmetijstva, iz republiškega kredit-ljani, ki jo je v soboto počastil J so jim potrebna zlasti navodila,! neSa sklada za investicije v kmetij-s svojim obiskom tudi predsednik kako obrezovati po toči poškodo- j s,vu ter iz republiškega gozdnega OD KDAJ VELJAJO TARIFNI PRAVILNIKI Ci-i * • 1------ x‘ i ,_________- Okrog vprašanja, od kdaj ve-1 uredbe o skupnem dohodku) deli republike tov. Tito. Razstava je van«s trte. Čeprav bo vinski pri- T.«-.bodo upora- ^ novi terIfni pravilniki, je' še na podlagi obračunskih plač pokazala izreden uspeh. V 11 delek minimalen, bo treba nop- Ma » mvesticije v prizadetem po- bUo v času _ nekat’ L 1n na način, ki it* velial v 1. 1954. dneh je prireditev obiskalo za grade škropiti z galico. Preskrb-j dročju, za hudourniška dela in za malenkost manj kakor 40.000 ljeno je že, da bodo Brda dobila | razne kmetijske pospeševalne ukre-obiskovalcev, ne upoštevajoč šte- na razpolago galico, čeprav je j P« kakor tudi za dajanje posojil vilne otroke do sedem let, za letos za galico precejšnja stiska. ! prizadetim kmetom. Izdan bo pose-katere niso pobirali vstopnine. Prarv tako so že storjeni potrebni ben odlok o olajšavah oškodova-Lovci, ribiči in drugi obiskovalci koraki, da bodo kmetje dobili nim kmetom pri dohodnini. Za iz-so prišli iz vse Slovenije, pa tudi gnojiila, zaščitna sredstva, semena vajanje teh sklepov je bila sestav-iz drugih republik. Razen tega si in sadike. Predvsem bodo morali Ijena posebna komisija pri držav-je razstavo ogledalo mnogo izse- v najkrajšem času dobiti potrebne : nem sekretariatu za gospodarstvo ljencev, predvsem lovcev iz so- količine činkvantina, da ga bodo LRS. sednje Avstrije. Preteklo nedeljo lahko še posadili na njivah, ki Med drugim je gospodarski od-je bil naval na razstavišče tako jih bodo preora.ll. Za saditev čin- bor na tej seji razpravljal o vpra* velik, da so morali ponovno za kvanti®« je še čas, ker činkvan- šanju prehrane in je sprejel po-nekaj časa ustaviti prodajo tin hitreje dozori kakor navadna trebne ukrepe za redno preskrbo vstopnic, dokler ni popustila gne- koruza. Na njivah in vrtovih, pa potrošnih središč z maščobami in ča v notranjosti razstavišča. i tudi v vinogradih kaže posaditi' sladkorjem. ZNANOST V BOJU PROTI VREMENSKIM NEZGODAM bilo v zadnjem času v nekaterih in na način, ki je veljal v 1. 1954, podjetjih precej vznemirjanja in vendar ob uporabi instrumen- debat. Marsikje so bili mnenja, da veljajo novi tarifni pravilniki v splošnem od 1. aprila. Toda 1. april je bil v uredbi o plačah pravi na temelju dosedanjih računskih plač. Gre predvsem za kolektive podjetij, kjer so *^e V2' tov zveznega družbenega plana za pravočasno izdelajo k* nonjl3)i. letošnje leto, razen instrumentov vilnike in pravilnike . je za plače. Odlok Zveznega izvrš- To pa ni bila lahka st '.gg# -• j- ^ j««.™ nega sveta o začasni delitvi skup-j znano, da so bila mnog določen le kot rok, do katerega [ nega dohodka (objavljen v Urad-: vprašanja novega plaen s morajo gospodarske organizacije! nem listu, 29. dec. 1954) pa pravi, I ma razčiščena šele z?j”'el0 po-sprejeti nove tarifne pravilnike j da se uporabljajo novi tarifni 1 marca in je bilo treoa * viini-in pravilnike o normah, ne pa kot pravilniki od prvega dne nasled- hiteti pri sestavljanju t- od. rok. od katereea veliaio novi ta- nWa m «nrpv>tin nkrai- kov. Tudi komisije „.mi0 rok, od katerega veljajo novi ta. rifni pravilniki. V mnogih podjetjih so to spregledali, pa tudi njega meseca po sprejetju okraj- kov. Tudi komisije svojo leto in tarifnega pravilnika. Za nihče jih ni opozoril na predpis,1 izvajanje novega tarifnega pra-da se celotni dohodek do sprejet- vilnika morata biti torej izpol-ja okrajnega družbenega plana in tarifnega pravilnika (či. 118 nega družbenega plana za letošnje borov, ki so morale^ dati ni; leda- _ nikov in jih odobriti. P ^ ge Z RAKETAMI PROTI OBLAKOM »Vreme je kazalo, da se bliža toče padajo na zemljo dežne kap~ ' Boj proti toči nam -je prinesel > kovnjaki razširili tu neurje. Iz Romunije se je bližal Ijice. predlanskim tudi veliko denarno [ vo poročil o uspehih tvil* Lnjiuv, ivi — pritrditev, niso mogle „VIi-dneh pregledati vloženih ^ , je nikov in jih odobriti- SpiM ge njena oba pogoja, namreč, da je okrajnih družbenih pjap 20lS^. pred začetkom meseca, od katere- je tudi marsikje zavi ga naj velja, sprejet tudi druž- objektivnih težav. . pra-beni plan okraja. Tarifni pravil- Predpis, da velja ta n3-nik pa morajo sprejeti poleg de- vilnik šele od prvega rejetju lavskega sveta tudi ljudski odbor slednjega meseca P° niana in in sindikalni organ. okrajnega družbenega v gjeCje V vseh tistih okrajih, kjer so tarifnega pravilnika s družbeni plan sprejeli šele v na opisane objektivne na. aprilu, se torej tudi pravočasno kazal kot pretrd in “p1 vsaj v sprejeti tarifni pravilniki lahko knadno dopustiti izjem j uporabljajo šele od 1. maja na- tistih primerih, kjer so ^prej' ilj tudi na izmenja- ! prej. Takšno je stanje v večini j vse storili, da pravocas ^ ^a, pehih ter meteorolo- naših okrajev, saj so pred 1. apri- mejo tarifne pravimi* • rCjet Takšen boi proti toči se ie za- kori«t DOZ, ki je leta 1952 izplačal i ških prognoz in opozoril. Tako bo- lom — kolikor nam je Znarib — riboru je bil na . Rcr .. _ * XI.. J.______» y • r\ w i J. lm.l! T 1!*:__________i__3 i i I crtrAinlf r T m i r» nlono To T*1 Kop 1 pI3Tl Qjst ^ škodo bil sv točni oblak — .kumulonimbus’ — visok, črn z belkastimi prameni v,,, . obliki gob. Prihrumela je silna ne- fel Pn nas PrTlk™‘ ’r?d ,e' munu vihta in vsak trenutek so ljudje to“a ,na P^udo D0Z> mUnU , • * rfntovlm Tilni von nnli*nKn« pričakovali, šcem toča povzročila pravo Kaiastroio. teaaj ■ vr. T'- ' —'--------•>-------------- ima nied drugimi modernimi nri- aprilom predložili tarifne pravu-j po novem imei p, ;o »Ah V« T^;Xm S*d“ pm.oM 1«5 S,,T„ pS ”o.PX »te ti pa so bili odobreni in V rt** «* * * i# po,,,,,. C, nekaj »tan, » „ u„- ISLTJS.'*~ USPEH, so B|LI fjEKO- - — ™ US » fc' S 5«. i tčesi ;■ »-SIS C£&”noS p essr« —..i u m—i: tarifne Dravilnike m delati no in se je delo oKrog . , s' lo po toči samo Pančevu, Ze- ! do imeli boljši pregled nad bojem sprejeli svoje družbene plane le družbeni plar in Sremski Mitroviči 73 mi-1 Proti toči. V Italiji se že več let okraji Ljubljana-akolica, Celje, družbeni plan ni l«* ' ~ lec in Sežana, marcu ne more žaram ,.,-e v primerov, da ne zakasnitve nobeno a april i.er pred prvim Mariboru obračunati p vjinikU; tarifne pravil-1 po novem tarifnem P ^eli la ploha. Toče pa ni bilo«. se8!i dva nasProtna uspeha. To je podrobnost iz poročila, ki ga je poslal agronom ing. Nikola Dimitrov lani 12. junija Centralne- VELIK USPEH LETA 1953 Lani pa nismo dosegli takšnih poročilo o naših poskusih. Hkrati tarifne PravUnfte in deteti po ir\seJf, wno za|leklo. Tako^ i^.i.mrov >'HU I*. junija ^eiura.ne- p uspehov, čeprav smo omrežje pro- so tildi znanstveniki Zahodne Nem- nfjrnv)h’ četudi niso bili izpol- ^■^.^"avjjniki največ^ mu odboru za boj proti toči s sede- !'rvo lel°’ ,ko ,s.mo zaceli delat ^ ; J' razširili in niih i čije in Avstrije prosili, naj iim HI6111 P°goji za uveljavljanje ta-. bili tarifni pravjinut ^ !'°op““'aTuSTS.S i "•'"«« «£• '» ISIS. »a *■ j' 1»“*'». "X* '»i' ’ f '«'■ ZASi nr^i. i izredni profesor kmetijske fakultete tam> k-)er 50 z raketami obstrelje- i aI' *)c> znandst kos vremenskim ne- so nat)raviij c, .• i ji v Beogradu dr Marko Milosavljevič va*‘ oblake. Dr. Milosavljevič pravi, 7-K°oai.i m aa bo obvarovala kme- V_‘retle. !et3> ,°d^a" se ; oravi^^ nredlnnlut ni n^To- da je strokovnjake to prvi hipP pre- M*? velikanske škode, ki jo po- prej Itonamn v tretip IpIt mlkar iv Beogradu dr. Marko Milosavljevič je začel pri nas boj pr’oti toči 2 j pravi da predlanskim ni padala to- ^n^,*tr0Kk°^a^ [°Q vzroči vsako leto. Lahko samo Ve- uporabo sodobne metode - izstre- j Ca v kraJ>h. kJ*r »o b,I, pripravlje- čemo, da so prvi uspehi bodrilni. Ijevanja raket v točne oblake. Ra- ! nl n» obrambo, prej pa je na njih je treba Krivdo pripisati protitočnim pa<:ktM kete, napolnjene s srebrnim judi- , često povzročila pravo opustošenje, postajam. Ponekod so izstrelili ra-dom, se razpočijo v višini 1000 do ; Pripravljenih je bilo 251 protitočnih ke*e prezgodaj, potem, ko so bile 1500 m. Tedaj v oblakih ohlajene postaj, ki so v 28 dneh izstrelile najhoIj potrebne, pa jim jih je vodne kapljice zadenejo ob delce 1100 raket. Toča ni padala, čeprav zmanjka!o. Drugod pa so izstrelili srebrnega judida. V začetku zmrz- so se včasih nagrmadili takšni obla- rake*e> ko je toča že na gosto pa-nejo, da nastanejo drobne kroglice ki, o katerih so posamezni meteoro- dala‘ to zadolženi ljudje niso ledu, in tako padajo proti zemlji, loški strokovnjaki menili, da bodo dobro izpolnili svoje naloge. Nekaj-Medtem pa se raztope in namesto neogibno prenesli točo. ' * “ “ *”J: ' ’ graaoenui j - maja jj* vov so se trudili, da bi norme odobreni šele v zaceUtu od presegali, ko pa se bodo lahko uporabil ‘^azalo so napravili obračun in hoteli iz- 1. junija, medtem pa v tej plačati zaslužke po novem tarif- novi plačni sistem, z ^ se nem pravilniku, so šele spoznali, stroki, čimprej izvaj > st0- da jim banka lahko izplača de- stimulira potrebno po narna sredstva za izplačilo za- rilnosti v gradbeništvu. ^ g, služkov le po starih predpisih, sel OB KONCU ŠOLSKEGA LETA SE SPET NA TISOČE MLADIH LJUDI SPRAŠUJE Kateri poklic naj si izberem Kvarni lokalistični pojavi Jugoslavija je nedeljiv, enoten oviral tudi delo okrajne finančne krat se je tudi pripetilo, da raket sploh niso izstrelili, ker so strelci zapustili postaje ali pa jim je dež Je oddelek za psihologijo dela, ki valmici delovali absolvent psiho Eden izmed oddelkov Zavoda,več zelo uspešnih aikcij. Ker je za računanje, urnost, ^ g ie- za proučevanje varnosti pri delu predvideno, da bi v vsaki posveto- tehnično razumevanje .• j^c- arn psiho- mi izkušnjami in o®10, nsil)<^0' - . . . - ------ -------------- - --------- poklic. Okrog 20 do 22.000 mila- gospodarski prostor m zato go- inšpekcije. Število finančnih in- SODELOVANJE Z ITALIJANSKIMI! dih ljudi se znajde v Sloveniji ab spodarskih problemov ni moč špektorjev je zmanjšal od štirih — —*■-------* - • • . . žgati stenja Samo v Vricu je vseh^ ^žkTeC zelo "h viTežeJTpo-, lo^i je' kot™tovaTc S to'"nato‘"«imh me- Jočitl za poklic, bodisi da začno nicah zadelo ter bodoimcli teson slrno in mladi«1 Ig. sr^ - Sa istega«"« kJx ««' .............. ““ “"C"’ka k<“ “ Wn.icS. ,o> U,«*!,,® “UsAa obsežne aikcije po ljuibljan- ! » .J:; . • „ potrebni pre vilno uredila šele potem, ko je lokalistični egoizem. Zato ti po ja- „ .-no« ”a 'taja.ns.».m tovalnice bi' bile nujno vmes posegel nadzorni organ. vi zaslužijo, da jih družbeno- ; zgradili 20 novih postaj. Na v vseh večjih industriis Značilno je, da je okrajni ljud- politične organizacije, prav tako nai' slTalu P» bomo zgradi.i 4 nove. trih_ O7.ironifl pri vsej, secIežih nazij'v'LhiblianV'S oomočio'iz- 'valP“jo]e' sindikati, ... ^ tki odbor, katerega funkcionar je pa tudi zbori proizvajalcev, \ Pomen skupne obrambe pred to- zveze komun. Da bi iih npkni rv.tr,,-H,„ ^ 'mladine, nabavi i( |>otrebne škega inštituta preizkusil 1200 ijskih cen- gojencev strokovnih šol in srim- 0.1, r^l»i;i, j: _ r ■ 1.1 ■ v°. Teh brošur. s®,^PrJ j 1 • tVl 5 ski oauor, Katerega junKcionar je pa tucli zbori proizvajalcev, I Pomen skupne obrambe pred to- zveze komun. Da bi jih nekaj polnitve nailosr i>o točno nrera- iateliev mladine, nn;,:’ VinterP3*' naročil sedmim podjetjem, naj skrbno obravnavajo in odločno , čo bo velik za kmetijstvo na obeh lahko osnovali že jeseni, je izve- rimanih testih je mogoče dolo- iih bodo lahko tudi z jrf. N-popravijo svoje zaključne račune. I zatirajo. M Z. Utraroh T. i^. *„ ^rioioU „ x.„. " _ iraiuu, Je ^ mogoče aoio jm iV1' M. Z. 1 straneh. To sodelovanje bodo stro- Idel ta oddelek v zadnjem času čiti sposobnosti učencev. *. jpr" rani starši. ZRNA IZ N A 3 E G A KMETIJSTVA Pomoč bo uspešna, če bo združena s kar naj večjo lastno prizadevnostjo kmetov Kaj bodo »krenili za napredek kmetijstva v krškem okraju Seminarji za trgovske uslužbence v splošnih kmetijskih zadrugah Letos bodo tudi na Primor- j opravljala samo trgoivsfca portskem splošne kmetijske zadruge j-etja, prevzeli© dobršen dal odkupa sad- Pred drugo svetovno vojno so ja, zelenjave in drugih Kmetij- iz tedanje Goriške pokrajine iz-» i k i i skih pridelkov. Dobiček, ki ga vozil] letino približno 1000 vago- ne lani so na jesenskem posvetovanju o gospodarskih in • Nič manj ni važno delo kmetij- go jih redijo kvabtetno plemensko ,}:io(j0 zadruge dosegle pri odkupu, nov sadja in zelenjave, sedaj pa " J—■«-=«- — “~s— “■ »»—»ul. - prodajajo v bližnja industrijska središča okoili 400 vagonov rajnih kmetijskih pridelkov ma leto. Strokovnost uslutžbemcev, ki jl i ou rtu. jiss CTH-S/TCT/* JJVSV KlAJLHiTllJM U yVO}JUUUr Z n, IIL uv < r _ _ ^ ______________________________________ r — ™ttUr7io-pTosvetnih vprašanjih krškega okraja v Cateških skih in gozdarskih strokovnjakov, živino, ki ima visoko ceno. Navzlic j ^ noy vir dohodkov za pospeše rari- med drugim, ugotovili, da ima Dolnje Posavje za- j ki razmejujejo v okraju gozdne in boljši krmi oz. pogojem daje živi- j T,ainje napredbvamje kmetij-ai dobrih priročnih pogojev, bližine večjih tržišč in ugod- 1 kmetijske površine. Raziskave pod- noreja v krškem okraju manj ha- s{va »!!Lzvez vse možnosti za intenzivno sadjarsko, talne vode, sestava pedološke kar- ska. Brez selekcije in čiste pasme ^ Goriškem so zadruge v po- vinogradniško in živinorejsko proizvodnjo. Načrtna preusme- te, ki bo pokazala, kakšna je sesta- ne bo uspehov, kakršne bi sicer , n»* ,f3 Jj 1/, .E?- delajo pri odkupu, še vedno ni ev kmetijstva v te panoge je zato v ospredju prizadevanj, ; va vrhnjih plasti zemlje v okraju, lahko imeli. , -, - nreišm ia leta zadovoljiva. Zaradd pomamjkJji- 01 nosilo km.PtAAzt/Hn gnojmčmh jam, 2o kmetom pa s druaod. Nadvse koristni so medse- soriplovanin kmetov in združevania sadovniT obnovo vinogradov % ^ nJaoy: Podpirati proizvodnega in o j** *ivahtetnih semen, •’ 23 staln fga.?lateriala; skrbe- ---------------------- ,_____________________ — ^ Prašičej.0' . °^eVanie živinore- cement še 217 kmetom, tako da bi ^restano CJ.e. *n P^^ninarstva in letos zgradili 417 gnojišč in 25 silo-% na Vasj strokovno zna- , sov. V 10 letih bi pri tako narašča- l«st r odpravljati zaosta- joči gradnji, za katero kažejo kme- Skora I I tovalci izredno zanimanje, v celem ** P^pešev6 -10 °Perat*vno delo j okraju uredili sodobna gnojišča in Prešlo na o^6. kmetijstva je lani j silose. Kmetje, ki so si lani zgradili . i®a žo . p1 in° zadružno zvezo, ! silose, jih ne morejo dovolj pohva hi»l. ^ .....- drugod. Nadvse koristni so medse- sodelovanja kmetov in združevanja pol milijona din do silosov. Ker pa k0jnj obiski. Na zboru krške kme- tudi vseh njihovih prostih sredstev, se je prijavilo za gradnjo gnojišč in silosov nad 660 kmetovalcev, bo skušala OZZ prispevati regres za tijske zadruge sta dva kmeta z ži-1 bo letos opravljeno v Spodnjem Po-vo besedo dokazovala, kako kmetje . savju pomembno delo za dvig kme- ( na Primorskem v precej slabših po- I tijstva. Tg. mtm Češnje Borijo e pustite, da M milijoni strohneli v gozdu ali zgoreli v krušni peči! Nekaj besed o smrekovem lubju Podatki o poseku smrekovine količine tanina, lahko pa bi ga tudi od 6 pa tudi do 12 din in več, ven pri nas v Sloveniji in o zbranih ko- izvažali po zelo ugodnih pogojih. 1 dar mora biti lubje res kvalitetno. _ ^ j. - —-------, “ av> od | , strokov- liti. Molznost krav je bila pozimi aonij^2 eh 5 inženirjev agro-t zaradi okisane krme prav takšna S° sesta r.^sn^‘tev gornjih nalog kakor ob poletni pši. Jeznih na^r** za po- OZZ bo iz dotacije, ki ji jo da- 5 s!°.* OZZ in k m e /i* \ riVii ^ Za P0*Pe*e'anJe kmetijstva, pr[ n.|s v oloveIUJ1 m 0 zinanui ko- izvazaii po zeio ugoamn pogojm. aar mora mu moje res Kvamemo. °lnni odseki nr:nr-, r i h Pr(!t'vsenl plačevala 0 strokovnja- iig|naij smrekovega lubja kažejo, da Jasno, če potrebnega tanina ne do- , Navedimo, kako lep dohodek bi bil NaLk0s tako IS , >OV in rm,aSt , , P" vzlrze4va' ! se ogromne količine smrekovega bimo iz smrekovega lubja, ruja ali to za dobrega gospodarja: če dobi vfcnsP*ha K: b=,,de "i I i?' I lubja nekje izgube. Strokovnjaki tr- hrastovih jezic, ki jih je pri nas tu- kmet za 1 m mehkih drv, ki tehtajo ko je bila kmeUj- ! ko^e tečaje,'^za^ ^"ije^admž-1 dijo’ da strohne Vv80Z^0.^h’ * PJ^ej. moramo sekati les, to pa približno 500 kg 1500 din, je 3„00 hodne"Nem^7 Avblje, Ivice’ SC;lle‘nbn ^',ja vedno pod de- nikov, na nabavo knj.g, za rajoni- ! ™a. ,pa .v ^ } ■P< ^ i? nasP[°tnT Pnmeru pa dln- 't1 J.,h dob‘ za 500 k« °su.Se- Anglije in Danske; priglašajo pa Poprečjem, zlasti zaradi j 2acijo vinogradov in sadovnjakov, , Ka1ks,na sk^at,je S tem storJena> ,e bl morah ustavitl LndustrlJ° in .bl ne8a lubJa- dostavljenega na želez- m vC?84 nazadr,vor.;„ „ I učij ! nekoliko podatkov. vega zmamja posameznoikov se je zgodilo, da se je blago pokvarijo. Da bi trgovske uslužbence poučili o sodobnem ravnanju • .sadjem im s,pk>h s hitro pokvasr-ljivim blagom, je Okrajna zadružna zveza na pobudo odkupnih podjetij in odbora za sadjarstvo pri OZZ preijšnji tedem priredila dva enodnevna seminarja v Šempetru im na Dobrovem t Brdih. M. D. Mednarodna konferenca mladih zadružnikov bo v Zadru Mednarodna konferenca mladih zadružnikov, ki je redno vsako drugo leto v eni izmed včlanjenih držav, bo letos v Zadru. Kdaj bo konferenca, še ni natanko določeno, pričakujejo pa, da bo trajala od 30. junija do 5. julija. Organizacija konference je poverjena sekciji mladih zadružnikov pri Glavni zadružni zvezi FLRJ. Dnevni red konference tudi še ni v celoti določen. Domnevajo, da bodo na njej razen običajnih poročil o delu organizacije mlk-dih zadružnikov v minulem obdobju in razprave o nadaljnjih nalogah, obravnavali tudi nekatera pereča vprašanja v zvezi z delom te organizacije. Sekcija mladih zadružnikov Jugoslavije bo seznanila udeležence konference z dosedanjimi uspehi v razvoju našega zadružništva. Doslej se je priglasilo kakih 300 mladih zadružnikov iz Za- ' vitiogra?az.ara, delovni načrt “>m skromnimi sred- ri ar<,'č(-‘Sa l mogoče uresničiti vei>° ^ j 5ar Je sicer bilo predvi-„ ®ejšiiDi kmetijstva. Med naj-f’tl°iničn:i1 *^Pehi je zgraditev 120 l®*1, sta ’n silosov, pri •) .9. *n OZZ prispevala h a<* n”lii°ne din za cement. « Ipi P^P^evanje kmetijstva *dstev 7 nudU 30,500.000 din r- . 6 kmetijske proizvod- . ^etijsjv tc8a bo šlo posredno za ra2islfr> ‘ 11 sltlada za študije H 4 Vanja 3,940.000 din, iz mn “Pravlj; se še novi. Konference se bodo ...... I bržkone udeležili tudi predstav- uredila ! Dobro, zdravo in lepo priprav- , sti 7 krajah, ki so Doga ti z gozuovi,; Veliko skrb temu vprašanju in niki drugih evropskih, ameriških, nekaj vzprnih kmetij zadružnikov, 1 Ijeno smrekovo lubje vsebuje 10 do organizirano dobro mrežo za^ zrn- gosp(>darskemu izkoriščanju odpa i-! azijskih in drugih dežel, da bodo kmetje videli, kako o 12% čreslovine, medtem ko ga vse- ^ ■ P° J s 8 kov pri sečnji smrekovine je posve-j , s skromnimi sredstvi znatno, u 0 .e- bujeta kostanj, hi hrastov les le 4 do . in ,i)rastovih iežic »Kotexu« tlla zIastl uPrava gozdnega gospo-! AntiperOnOSpOma SlUZDO jo proizvodnjo in izkoristijo to, kar 7%. Samo za slovensko usnjarsko ■ j ]95, ko ;e začel s to akci- darstva na B,edu> ki je v svojem Poročilo za dne 25 maja že imamo. | industrijo potrebujemo ogromne £ d Je količina zbranega lubja Zvilki morajo stati na suhih tleh, Šempeter, Vipolže, Kubed do 31. maja; —------------------- ^----------- trije (j>o vojni in sicer iiz Švice produkt sečnje. kajti padavine in vlaga lubje najbolj Temnica, Lože in Komen pa do dne rejcem, zn an-a »sivoirjia.va pasma 000 "Povijanje voda najmanj ?«vteie “J1®« % dolime na ■ za elektrifikacijo po- JNo ran/.:ske,nl- tosi doline pa so rodovniške krave in telice. Veliko zasluge za napredek živinoreje imajo (napredni in razgledan*! živinorejci ter živinorejslki svet pri KZ Stari trg. Zdaj sikribno čuvajo čistost nr^'.n’ Za elektrifikacijo po /Ste v ^uf’i milijon, za gozdne i?^h n„^ >n>h in zadružnih goz-«ka k bilijonov din in iz do-š'JOtl0v din ,J^kih zadrug vsaj 15 mi-° *astnil. ... ne računamo k temu "stnil, računamo k »•""r* ~ :“0kak”00 rr n^Ra 1 °ziroma znesek, ka-Li i A n‘ bil0 ^meli.istvo zadnjih 10 let;sllrlrao TO(ilJ0' -'er ,1 n'*tdar deležno. S*® Somi',ajneSa družbenega plana, je Je začela molzna kontrola leta Italije im Avsitrije. Razen tega goje v Loški dolina tudi rodovniške prašičke. Zato je KZ Stari trg organizirala stalne plememstke sejme za rodov- 1 nišlko in nerodovniško živino, ter za konje in prašiče. Prvi tak sejem bo 6. jnnija t L Ostali | Za kmetovalca je važno, da p'.a- kvarijo. Zaradi vlage počrnelo in čujejo kmetijske zadruge in Koteso- splesnelo lubje je manjvredno ali ce-ve zbiralnice kg kvalitetnega lubja lo zanič. Jak. 1. junija. V ostalih krajih še ni nevarnosti. Kmetijski institut Uprava hidrometeorološke službe i, S a medlem oba zbora OLO imel; v evidenci 28 krav vpisa-(bo n-twl.il kupcem razne ugodno- | razstave organiziraio Švicarii sebno za ta namen zgrajenih stav-bai i® predračunske skla- v rodovnik, pri katerih se sti, m sicer zdravniški pregled ... niih naimen ni bah. Močno je bflo zastopano vrt- ~ ' ‘ “ — vse plemenslke živine _giede bre-1 ^ ,1™®:.. narstvo in cvetličarstvo. Nena- £ 1932, imajo letos že okrog Pa h0^‘Jstva zagotovljena. Kako,30? rodovniških krav m nad 200 P°rahljena? , telic rodovniškega porekla. Leta Si ipt1ranje živalskih kužnih bo- ! !951 Je P^vi plemenski se PoMnamci>jena vsota 3,400.000 I i™1 za rodovniško žmno in od ■ ali za “l-l mil'j°n od tega bodo sta„;!!alk?. V? 'kritni rKlSkodnino odkupijonesa menska sejma (aprila in okobra). _ nega coveda. Umetno i«e- 'Prodana zi-vma povsod dobro l^'jeva,°*ne^a g°veda. Umetno ose-1 e^ipo j razširili s potovai- usP®ya v^li ^ x __________ L^ici* Pf*s,ajami v Cerkljah, Bre . * lin t\ . 1 'Hirrij s terenskimi osemenje-1 Dosedanji plemenilni i1',žalo ' j'e| 'Unesli, prav tako je po-?Pe n, ®0 molznih kontrolorjev 6 tiian' ' ®*lu^ene ž*vme je če- , t'fSn|3ela v leto raslejo stroški za-01. J« raclt;_ ... .. J _ j j v f uu^uiuu piouiuiičl j vv ju »oc oiivaaaRc auuv- sejma pa so določeni za 5. marec, or[ k, septembra do 11. ok- tijsike in gozdarske organizacije. 5. junij in 5. september. Ce je tohra [aBi velika razstava vsega Na 20 ha razstavnega prostora T , , , , ^ u da:n ^ed^ja, bo sejem en U9tvarjanja y švicarski kmetijski,, i© okrog 50 strokovnih grup or- Iz skromnih petkov, ko so; dan pozneje. Živinorejski svet gozdarski1 in vrtnarski stroki. Ta- ganiziralo svoje prostore v po- al; v ATWiAn/»i OH Itim-t rnilj sadjarsika dežela na sve-prepeljati na železniško postajo izvodmja položi obračun, do ka.m tu j\{a 1 prebivalca pridejo po-Ralkek, seveda na kupčeve stro- je dospela v svojem tehničnem vprečno 4 drevesa, in to po odlič-ške. Na prvi veliki sejem, ki bo razvoju, prikaže važnost kmetij- nem iztrebljenju vseh starih dre-kot rečeno, 6. jnnija letos, bodo stva v narodnem gospoda Jz 4 * milijonov, dinarjev, ki ,*i&l za borbo pfoti rastlin- 0t|ljivcem, bodo regresirali zimsko in letno škrop- li^piva za Se drevja, nakup 50 raz-? Polet °^^n'c ^an'manje dr, '«vja . nP škropljenje sadnega * je i11 *n uničevanje koloradar-^hteV;| .er':>lje večje. Kmetje sami ?**eZne da se okrajna odredba o sled*m škropljenju krompirišč Pos !ZVct,e. ?' dobri rejci plemenske liha.., °hili jih so začeli široko akcijo za pride lovanje semena hibridne koruze. Strokovnjaki Pokrajinskega zavoda za kmetijske raziskave so priredili več predavanj o pomenu pridelovanja semenske koruze, načinu setve in obdelovanju zemlje, državnim posestvom, zadrugam in drugim pridelovalcem sortnega semena pa so nudili tudi praktično pomoč. Razen tega so priredili več seminarjev za agronome, ki se bodo ukvarjali s pridelovanjem semena hibridne koruze. Kmalu bo izšla tudi strokovna literatura z napotki o pridelovanju te vrste koruze. 2e to pomlad bodo v Vojvodini posejali s hibridno koruzo 8 do ,lli>rjey u~"' na razstavah milijon t'li tud’ milijone din so name- C| Pospeševanju vinogradni- 10% polja, prihodnje leto pa še za l^°bn nakup cepljfcmečka gospodinja«. Kaiko naj bo zgrajen kmečki dom in gospodarsko poslopje s hlevom, je bilo pokazano na primerih novih stavb, urejenih kar kmetijstvu zelo važna, saj že slkoraj na 5 ha obdelovalne zem-Na vinogradniškem posestvu Železne dveri urejajo nove nasade lje pride po 1 traktor (računajoč Živinoreja je glavna panoga najbolj ekonomično. Vse te stavbe švicarskega kmetijstva in je bila so pozneje premestili na stalno primerno zastopana na razstavi, mesto in vanje so se vselili ko-V ogromnih hlevih-dvoranah je lonisti s svojo živino. Ti koloni-bilo razstavljenih okrog 500 glav sti obdelujejo novo osvojeno po-goveje živine vseh štirih Švicar-!vršine, pridobljene z osuševanjem .sikih pasem, priredili pa so tudi j in melioracijami. I posebno razstavo konj in malih j Pa še mnogo drugih panog je j živali. Molznic-rekorderk Švicar-' bilo zastopanih (gozdarstvo, ri-! ji nimajo, pač pa imajo visoko barstvo, lovstvo, veterinarstvo, ! povprečje molznosti (3040 kg let- zaščita ptic itd.), kar je vso razno). Njihove rodovniške živali pa stavo še bolj poživilo, dajejo še okrog 1000 kg mle&3 j Vsiljuje se mi misel, da bi mo-več. V posebnem oddelku so pri- rali tudi pri nas v Sloveniji prikazali pravilno pitanje goveje , rediti takšno razstavo, seveda v živine, posebno mlade, ter ure- manjšem obsegu. Saj smo pri mas diitev odkupa in klanja pitovnih prirejali v poslednjih letih pre-živatli. >Zadruga za klavno živino cej razstav (vinsike. brezaillkobol-in preskrbo z mesom« je Švicar- ne, obrtniške, industrijske, raz-sika posebnost: skrbi za stalnost stave embalaže itd.), in zakaj ne cen klavne živine. Pri višij po- bi prikazali še kmetijstva v Slo-nudbi, kot je potrošnja, vslkladi- veuiji? V netkaterih panogah šči meso. pri manjši ponudbi pa kmetijstva smo napredovali že uvozi klavno živino iz tujine, precej, drugje pa zaostajamo. Ščiti torej potrošnika in proiz- Razstava ne bi samo prikazala vajalce. _ sedanjega stanja, ampak tudi za- Tehnika je v švicarskem črtala pot, po kateri bomo pri- T matičnem planinskem Strelska družina Račna gora no sprejeto resolucijo zahteva od ge- dela zasedanja Sveta. Pomen resolucl- ^ioni deiklaraciji ki TO bo v petek ' - — " " " i je je v tem, da so proučevanje vpra- ' , i ncralnega tajnika OZN naj zbere od vlad podatke o sredstvih za Informacije, ki jih imajo na razpolago posamezne dežele, o narodnih načrtih zg pospeševanje teh sredstev in pobude za mednarodno akcijo, ki bi jo bilo treba začeti za zboljšanje razmer na področju svobode Informacij. Na podlagi taji podatkov naj bi generalni Pod slikovito Račno goro v Loški dolina, kjer so se zbirali prvi partizami Loške doline, je bila nedavno na pobudo starega borca Jožeta Gerleta ustanovljena strelska družina, ki šteje sedaj že 42 Slanov, to so predvsem delavci, kmetje in mladina. Strelišče so si uredili ob idiličnem iz' uoigu gramu. ocuaj p« sicuu u™ matičnem poni! h koncu. Vsa gradbena in instala- J€senicah bo Prav 8° . J, na cijska podjetja zaključujejo dela ;n pomnožil vrste planine veliko .... ... v- - senicah> iz katerih je dobrih Planince; drznt^alp. pri kolodvoru, dobavljena je že tudi notranja oprema. Znotraj in zunaj bo obložen s keramičnimi in marmornatimi ploščami in ploščicami. Kaže, da bo gotov do 1. av- ist*» in sposobnih ter požrtvova n, skih reševalcev. Plan^ki te«^ . Jesenica., se Je, za“.V’ in ^ gusta, občinskega praznika Jesenic, 1 nim izletom delovnih u .^a* ali pa do 29. novembra, praznika I djne na cvetočo Golico i akr -.v ■ • menovama kot politika »čvrste I ™Hvno, ga pa bodo v najkraj- T K OS OC je sprej c lt n dir es el u cl j o, roke« in ki jo v glavnem vsebu- , ^ &*• S^^kSdrurina v kateri priporoča vladam, naj opu- je tudi današnji komumdke. mame je toIUKsno, da bo druzma ste cenzuro nad Informacijami, kT kmalu štela do 100 članov. Od gredo v tujino. Nadalje so sprejeli Po prvih informacijah bo opo- republiške strelske zveze so do-gZ^\nanj«hl,novln^jef'oZazd?u: zicVa v Zveznem zboru ostro na-, bili sicer puško, potrebovali pa ženih narodih, kar bi dosegli z novT- P«dla kanclerja Adenauerja, j bi se najmanj dve in seveda zrac- narskimi seminarji v ZN, z medseboj- • Opoziicjski krogi pravijo, da hi | no puško za mladino. Za začetek . nlml obiski novinarjev in podobnimi J takšno stališče kazalo na to, da so imeli že proste strelske vaje, i sssk' 2680^—’, "2550.—, 2624.49, "74.83; če!^tTlreso^„ergorrf ^otT&n* ' ^ahikinonemška vlada nima svo- najboljši k, najstarejši strelec je Obr. dol., M^ž. «4°.-2577.52. Pariz, 25. maja (AFP). Franco- venclji o svobodi informacij, ki naj Jecra programa i® da je ^zavzeta Lojze Paličic. Družina ima namen ' -—---------“~“ ski parlament je danes sklenil iz- J* sklenili pred dvanajstini zase- stališče šele po današnjem se- izvesti najprej medčlansko tek-premeniti nekaj členov ustave iz | ta 195™. eners ne s upččlne ZN le- | stanlku (kanclerja Adenauerja z movanje in ko bodo dovolj izvež- Ža vse te resolucije je glasovala zahodnoneniškimi velposlan,iki v I bani, še meddružinsko tekmova- tudi jugoslovanska delegacija. I treh zahodnih velesilah. ! nje z družino v Cerknici. Na rednem sestanku so bili dne l ga Parbat ,125 m) 24. maja zaključki po nasl!?lnnj) te- 1 čaiih- TIS * 3465.—, 34fo.l2, 3436,61, 1045 54; Lstg 9600.-, 9600 — 9600.-. 1042.86; DM 99.614.-, 99.614.16, 96.919.91, 1256.88; Bfrs -, -, 7600, U««-«7« *Jj8 1066, 1066.-. 1143.67; Šfrs 76.027, 76.027.46, 76.027.38, 1008.18; Lit —, 623.50. 576.97, 1102.02; Šv. kr. —. 78.481.—. 78.481.—, 1253.33; Obr. dol. Avstr. —. —, 2127.—, 842.33; Obr. dol. Grč. —•, 1313.-, 1313.—, 337.67; Obr. dol. Turč. —, —, 731.—, 143.67; Obr. dol. Arg. —. —, 745.—, 148.67; Obr. dol. Indonezija 2450.—, 2280.—, 2420.73, 706.91; Obr. dol cccn neee n>>A OCOi JO "77 A Q7' Himalaji- Pred pomladanskim zbor gorskih reševalcev v Vojkovi koči na V soboto in n^e^L^Vcii; in 29. maja, se bo zbt 135 • i—z; ca Nanosu v .-u ifi 1. 1946, in sicer tiste, ki sc nanašajo na vprašanje zaupnice vladi, razpustitev skupščine in na vprašanja postopka. Sklep o tem je bil sprejet s 404 glasovi, 210 poslancev jih je glasovalo proti. Ti ukrepi so prva stopnja ustavne reforme v Franciji. Še preden bodo prišli na razpravo o novem besedilu teh členov, bo potrebno novo glasovanje, s katerim bodo potrdili današnji načelni sklep. To galsovanje mora biti v roku 3 mesecev. TRETJI DAN GOSTOVANJA BEOGRAJSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA »POP ClRA IN POP SPIRA« 706.67’; Obr. dol. ČSR 2690, 2690.—, 2690.—, 796.67. Opomba: številko pomenijo; 1. tečaj v Ljubljani, 2. tečaj v Zagrebu, 3. osrednji točaj FLRJ, 4. a-žao v %■ Situacija: Povpraševanje po amer. dolarjih, angleških funtih in nemških markah je bilo v celoti pokrito in prodajalci niso mogli prodati vsega blaga. Tečaji se zaradi tega popustili. Ker je ostalo tudi na drugih obračunskih mestih blago neprodano, je pričakovati še nadaljnji padec tečajev. Promet je bil slab. Turnir v Hamburgu V nadaljevanju prekinjenih partij XIV. kola so bili doseženi tile rezultati: Darga — Kieninger remi, Teschner — S dimit remi, Golombek — Prins remi. Stanje po predzadnjem kolu je naslednje: Matanovič 11,5, Darga 9,5, Pirc 8,5, Beni in Teschner 8, Stahl- Ljubljana, 25. maja Danes popoldne so beograjski dramski umetniki uprizorili kot tretjo predstavo svojega gostovanja komedijo »Pop Čira in pop Spira«, ki jo je po romanu Ste-vana Sremca dramatiziral Minja Dedič. Sremčev roman je z izredno realistiko napisan epski tekst, ki vsebuje v prvi vrsti množico humorističnih, komediografskih bere 7,5, Heinicke, Biaias in Kienin- , jz komedijantskih elementov. Ce Ser 7, Ookimbek in Pfeiffsr 6,5, Lan— a—«, la 731*381 Tivshnp biiTccr*— ge 6, Rellstab 5,5, Castaldi 5, Prins Pr“7. Je Zlvanne numor- 4,5. schmit 4. I nosti na priliko gogoljevska sa- tira morala stopiti v drugi plan, Jutri bodo igrali zadnje kolo. »ZLOČIN IN KAZEN« Sinoči je Beograjsko dramsko žavno opisati vsaj poglavitne vtise, gledališče uprizorilo kar tretjo dra- ki jih zapušča uprizoritev, Je ven-matizacijo na gostovanju v Ljubija- j darle treba povedati, da je režiserju ni, tokrat dramo »Zločin in kazen« uspelo izoblikovati notranje in vna-po znamenitem romanu Dostojevske- nje intenzivno predstavo, ki Je spri-ga v priredbi Miroslava De- čo izredne doživljajske poglobljeno-d i č a. I sti kot celota razkrila fakturo mla- Osrednji problem romana tvori; dega beograjskega gledališča v svoj-usoda nekdanjega študenta Razkolj- skl, kvalitetni luči, polni pristne nikova, zadavljenega z lastnimi du- ^ gledališke vitalnosti, ševnimi boji, izvirajočimi iz zloči- izredno prepričljivo doživeto po-na, katerega posledica so tragične dobo Razkoijnikova je ostvaril L j u -krize zavesti in vesti, zločina, ki jo b i v o j e Tadič. Združeval ie v Itazkoljnikovu rodil halucinacije, ki get,| lastnosti razklanega nevrastenl-ga poganjajo v strahotne duševne ka> tragičnega slabiča in razrvanega vrtince, dokler ga končno pod pezo: upornika, zločinca in visoko etične-psihološke Inkvizicije sodnika Por- ga Človeka. Z doživljajsko nenavadno firija Petroviča ne pritirajo do pri-1 intenzivno in poglobljeno igro Je bil znanja. 1 Tadič nesporne osrednje uprizoritve. Dramatizirati »Zločin in kazen« praVo nasprotje njemu je v značajni lahka naloga. Pravzaprav je ne- nem pogledu z umirjeno, toplo člo-rešljiva. Zjasniti v odrski priredbi j večnostjo razkril v zelo kultivirani vse tiste notranje motive zločina, ki jgri Rade Markovič kot Ra-izvirajo iz grandomanije Razkoljni- aumihin. Kompliciran psihološki Uk kova, s tisto demonično psihologijo, | sodnika Porfirija je s plastično, de-ki Je v romanu, razkriti vse odnose i tajllrano, sugestivno igro upodobil med Razkoljnikovim. Sonjo, materjo,{sima Janičijevič. Isto velja Dunjo — vsega tega v dramatizaciji !zaMlIorada Vollča, ki Je kot ni mogoče kongenialno ostvarlti. In Marmeladov v dramaturško sicer kljub temu, da je Dedičevo priredi- predolgem monologu razpostavil Raz-tev prežarjala vsa tista peklenska koljnlkovu takorekoč na dlaneh vso mrakobna atmosfera, kljub vrsti, bedno usodo svojega življenja. ohranjenih detajlov, ki dosežejo enega viškov v prizoru, ko Razkoljnikov prostitutki Sonji poljublja noge in se hkrati izpoveduje, dramatizacija ni mogla podoživeti široke in globoke panorame vseh velikih in drobnih človeških problemov, ki Jih skriva roman. Mem ženskimi vlogami naj na prvem mestu omenim pretresljivo igro Evke Mikuličeve, ki je igrala Pulherijo Aleksandrovo, nadalje subtilno podobo Sonje — Tamare Markovičeve in slednjič nekam zatajevano podobo Ta-.uu.u... tjaneLukjanove, ki je inter- Ceprav se je Dostojevski moral pretirala Razkoljnikovo sestro Dunjo, umakniti bolj v drugi kot prvi plan j v številnih večjih ali manjših pa je bila uprizoritev pretresljiv do- j vlogah je nastopil vse gostujoči an-godek, pomembno umetniško doži- ! sambel. vetje. Delo je zrežiral Miroslav De- j Po končani predstavi, ki srn jo dič. Skupaj s scenografom Duša-1 gledalci sprejeli z velikim navduše-nom Rističem je sijajno rešil njem in so izvajalce nagradili s Cvet- problem prizorišč za predigro z dvaj- jem, se je v imenu Društva dram- setimi slikami. S počasnim ritmom in skih umetnikov gostom za lepo umet- valujočo dinamiko je ob psihološko niško doživetje zahvalil Lojze nQ sramežljivostjo ter vemo ta intenzivni razčlembi teksta ostvaril Drenovec, nakar je Izredno pri- ;nraviH 17- težko, mračno vzdušje, ki je kipelo srčno nagovoril publiko in Ijubljan- naravno Igro po vsej pravici IZ v ekstazo in iz svojega središča po- ske gledališke ustvarjalce^ d^rektor vabila aplavz pri odprti sceni. Sidi zoprna »pcupadija« dobila v Evki Mikuliče- roman vendarle razkriva podobo določene družbene sredine. Sre-raac naravnost z groteskno plastiko, pristno ljudsko duhovitostjo, s tipizacijo dolge vrste portretov slika v izredno živih barvah podobo neke banatske vasi, kjer kraljuje »popadije«, ki s svojimi jezikavimi intrigami bijejo boj za zeta-učitelja. Iz tega boja splava — kot smetje — na površje egoizem, licemerstvo, pa-razitstvo, puščoba, majhnost, omejenost in ker je podobnih »vrlin«. Spričo vseh teh lastnosti se roman radevoljno ponuja za dramatizacijo. Ni dvoma, da je Minja Dedič »emancipiral« iz romana domala vsa dramatična in komediograf-sko učinkovita mesta ter jih v sodobni dramaturški tehniki spretno spel v komedijski organizem. Kolikor je mogoče bežno presoditi, mu je v drugem delu primanjkovalo živahne komedijske domiselnosti, zato je ta del šibkejši. Res pa je, da tudi roman proti koncu zvodeni. V celoti je dramatizacija uspela revija epizod, polna žamskih svojstev, lokalnega klorita, žargona in tipike. Uprizoritev, ki jo je odlično zrežiral Predrag Dinulovič, je s svojim temperamentom, dinamiko, komedijantsko stilizacijo, svežino in barvitostjo, s smešno akcentacijo banatskega dialekta, s pravomemo tipizacijo junakov in z vrsto efektnih nadrobnosti dosegla uspeh, ki ga je publika navdušeno pozdravila. K vnanji slikovitosti je v marsičem pripomogla funkcionalno razčlenjena, živobarvna scenografska postavitev Vladimira Zedrinskega, ki je enako tavencijo pokazal tudi pri slikanju kostumov. V igralskem delu so bili fra-pantno upodobljeni zlasti ženski liki. Z nenavadnim temperamentom, iskrostjo, jezikavo prožnostjo in smešno kričavo plastiko je upodobila »popadijo« Sido Olga Ivanovič. Njen čudovit pendant, na plodno banatsko ravnico bujno prirasla, zdrava »deklina« Jula je bila Olivera Markovič, Si-dina hči, ki je z izredno prisrč- vi značajno podobno tipizirano, > dasi v temperamentu manj živopisno, a dovolj prepričljivo interpretko. Njeno »nemecki« izobraženo, »unterhaltovanju« vdano hčer Melanijo, je s primemo koketno fakturo upodobila Danica Mokranjac. Popa Ciro in popa Spiro sta z bogato detajlirano tipičnostjo in humorno nazornostjo igrala Mihajlo Paskaljevič in Rade Markovič. V manjših vlogah, ki so se zlile v dokaj kvalitetno in izenačeno ansambelsko igro, polno temperamenta in ko-lorita, so nastopili domala vsi gostje. Uprizoritev kot celota je | pokazala, kako veliko lahko pri- ; pomore k uspehu komediografska tradicija, ki sega še v čas Sterije »Rdeča kapica« na senovskem odru Društvo prijateljev mladine je pre- —« . .. na teklo soboto in nedeljo uprizorilo s svoje delo ruai kovi koči na Nanosu gorskih reševalcev, kolL--evalnU) vključenih v 15 gorskores ^Gorska reševataa pla- razvoju našega mno gipinta1^ ninstva in vrhunskega^ poži" odigrala pomembno vio» ^ ^ tvovalni gorski rese že magali ponesrečencem v g ^.gga v zgodnji razvojni d sgdaj so ljudskega planinstva. _e več prinesli z gora m gof' kot 250 smrtno .muCaij“- nikov in alpinistov ter lu^ba Naša gorska resevataa^ je kot organizacija sta vaJn3 ko 40 let, prva 8orsljf ustanov-postaja pri nas Je J* anja)ci ljena leta 1912 v organi*301!. Takoj ko je bila prene®^ utrjena v Sloveniji, je v aJ( A - tildi na ostaie „ šolskimi otroci in gimnazijci pravljično igro »Rdečo kapico« v režiji Zinke Gučekove. Igra Je bila dobro naštudirana, dobro izvajana, zlasti odlična ja bila scenerija. Med nastopajočimi Je bilo opaziti nekai mladih igralcev k: so se v svoje vloge tako kakor da to vse resnično doživljajo. v Jugoslaviji. Novi slovenski grobovi na tujem c V Clevelandu od kodf^je ct doma iz Ncv,n. ber st., doma Udeležba piri' prireditvi bi jahko p^šeT V' Ameriko Furl^ do- bila boljša, če bi se vsi zavedali, koliko Je v tako stvar vloženega truda in požrtvovalnosti. Na4večje priznanje pa gre režiserki Zinki Gučekovi, da Je kot mati in gospodinja imela toliko volje, da Je to mladež usposobila za tak nastop. F- Moko je kradel kom stara 65 let. Franc *£ricl, £ ma iz Velike Zabile pn leta 191 Sider je prišel v Amerik^ ^ Pavlina Debelak ^izenca, ^vasi let, doma iz va d(>ma iz ,etl Tekavec, star 80 L star u, Slubovo, Andrej St . Rak ^ domTiz Loške doltae gg g Franc Brundula, star n< doIna je vasi Storje Jakob ^ ^ koder^, Kamnika 'kakimi^ \i prišel v Ameriko pre Jet doma^,. _ ^ , 1 V beričeivskem mlinu pri Ljub- Popoviča m kako pomembno vlo- \ Ija^i so organi kriminatietadno službe go igra pri odrskem oblikovanju 1 prijeli obratovodjo mlinskega obrata nacionalni temnersment F. V., ki je že od 1. 1953 kradel moko. L te™P^3m€nt* Skupaj jo je odnesel 1873 kg v vred- Občlnstvo je bilo s predstavo nosti 99.000 dinarjev in jo nato pro-izredno zadovoljno. dajal v Ljubljano. St \\t&' rojena planinfasdpriavldmu. piiic ča ali stara va« pri B v » Razen naštehh so prvem "V nu Ivanka paF^lir^uč, staTa Kamlič, rojenj 0«ro “vdey,u KONCERTNI VEČER AKADEMIJE ZA GLASBO doma iz v Barbetonu pfi Frol, star 60 let, v , tga^c, 20,2?.J5,,JSSSon MehUn. v Pueblu Marion M--- je^L tmrAtmtae. V uar .L_o 78 l®1* r*YiV Borovnice, v let. W Sefler roj. Kavčič, ztreh^/^ri' Sefler roj. n.-.-rc ri zire**, iz vasi id seje no ponesrečil prt B°“j'Yet, Karel 2at!kar'. Dolenjskem. Jermaj vrha na do. Ljubljana, 25. mada. vceplja sedaj še kulturo in Wi»» por^^e^n^ Nečloveški Z1oo.n tegal^kone^drugega i^nestra^z lzphd Obvladati tud^dokaj težje tehnične nad nOVOrOjenC^ ^ ^ nA^d%Xkzairasnb^sPe°kVakokrarželezeIoa Jf Ptecef f «£t£ Ju A j ^a^ororojenčka, Hm °PaSkz!atPorinudl Tudi KeSfte« Cvirne zasnovan interpre-’ | ^!,'pri«eP Ljubljanica ^ »,JsW ^ doščenje po uspeš^ livršifv, ialoge. tacijski ^Tjfsn^osmjnorii "v ^en^'' & katera Nocoj Je nastopilo pet slušateljev interpretacljski zasnovi. Tu si bo mo- okušali čognatt, JJAfjanega *l*otra' oddelkov za solo petje, klavir in vio- rala še odpreti horizonte. — violinist mati je kriva n , rojeneg* oddelkov za solo petje, klavir in vio- rala še odpreti horizonte. — vionnisi mati je Kriva ■■ mai lino. Marjan Fajdiga (klavir III. let- Slavko Zimšek (III. letnik, pri docen- je prepustila « nik, prof. Zora Zarnikova), ki ga sre- tu Leonu Pfeiferju) Je z Izvedbo Ma- ba hladni smrti. , čujemo tudi na večerih komponistov tičlčevth Treh skladb, nanizanih v . .11J n 118 K1 kot vedno kaj novega Iščočega skla- Franckovi maniri (Preludij, Air, Nok- Včerai Uh U " datelja, je igral nenavadno težko turno), dokaj dobro JlzluščU tjsto je- » j’ va|aJ postaj* f ' uPOkOj^ Beethovnovo sonato op. 101 z obvla- dro navdiha v njih. Po njegovi izved- rese danjem njene tehnične problematike bi se kaže, da so prav Jedrnate, le , Koren, 63-letna uf« ,e p in tudi. dobrim muzikalnim koncep- v zadnjem Nokturnu navdih občutno Marija Ljubljana, v jgoc tom, iz katerega se je, to pa od za- popušča. — Gita Mally (II. letnik, Bezensk j desno n * 32-16' - - - - - Zamik) je zaključila, s padcu^°ao^nko Verlič, je v ekstazo in iz svojega središča po- ske gledališke ustvarjalce direktor vabila ap ganjalo kvišku ter metalo ob tla in režiser Beograjskega dramskega c; tragično usodo Razkoijnikova. Ka- , gledališča Predrag Dinulovič. _ kor Je v tem kratkem poročilu te-1 V. Predan 1 Fersa, je * četka bolj kot proti koncu, že pre- prof. Zora Zamik) Je zaključila s paacu stanko v , Vra«ju' 90 bijal do dognanega, zaokroženega iz- Chopinovim Scherzom v h. Pasažno j- Hrašč Pr*„ \evo raza. Tej izvedbi sonate manjka očit- delo JI že ne dela btsvtenth pregla- sin km51 . jj z voza ha sklep,,' no le še, da se pošteno uleži. Sopra- vic, interpretacijsko sta b)la krajna nerodno p y skočne oVOd] ' nistka Stevka Calovska (II. letnik), ki dela mnogo premalo plastična v pri- in si K> 8_ietna hči ra pao‘ Jo Je njen renomlrani profesor, Julij meri z lepo Izpetim srednjim. Darja > 12 Ljubljah3*. ros( Tretja prednost sporeda, da kon- Rimska cest« • -.-mila lev- Ktn- Betetto, ob tej priložnosti menda prvič predstavil javnosti pričala In prodrla s visokem registru pač , Je takoj pre- čam, s čimer sem začel, je bila ta, na kotaJK \\, »„r prav lepim, v da je zaradi njegove prijetne kratko- v Z8pest1 . . nerodn nogo že od narave stt vse, kar Je prinesel dobrega, ve- šofer iz 1 ^ z]0mil le bogatim in'prekraino barvanim gla- liko boij učinkovalo, kot ,bl_ drugače sovnim materialom. Temu glasu šola moglo. Rafael AJlec nska ces*a * ' i ziomila xlev«-ieth; kotalkah n , 1 lančlč. ' r iz zapestju; Ferdo AU 0 sWP'‘ » KOLTOBNI OBZOBNIK §tiri PO POSVETOVANJU V SKOPLJU cnncc 0 OTROŠKI OUUDC/ LITERATURI Skoplje, maja. — Posvetovanje o jugoslovanski otroški ‘‘‘era turi, ki je bilo od 19. do 21. maja v Skopi ju, je bilo v Jakem oziru zelo koristna izmenjava mnenj o vseh perečih Panjih s tega področja. Tehtna in široka razprava, ponekod sicer splošna in premalo konkretna, je opozorila ma-ose probleme, od katerih je vsekakor za daljše Udobje odvisen nadaljnji napredek naše otroške literature, literatu^^ u ^omo omenili štiri sodbe o naši otroški BRANKO ČOPIČ: »PRI NAS OTROŠKO KNJIŽEVNOST OMALOVAŽUJEMO« Branika Čopiča I so nekako mimogrede izdajati ^jiževnika ^eni* ■ Ilaj pove svoje' otroške knjige. Tako je založba n ?°?% do otroške knji- .Zadruga' v Beogradu, katere *OtroičV i ' prvotna natloga je bila izdajati t T književnost je treba literaturo za vas, začela izdajati PraVTlf( , °ptarvnavati kot enako-! serijo J>očja radost' po 6 del iz Jlzevno zvrst s književ- I svetovne klasike, v enem kolu, Z\ <^.ras'^e" ker pri nas S vse v prevodu iz enega jezika v Književnost še zmeraj 1 (nemškega) ter ,Don Kihota', ,Ro-*ujenio in smatramo za binsona', .Orientalske pravljice', 'reda« t vrste, za manj-,,Guliverja' itd. vse v JDigestu' na .,u;redba o avtorskin 1 80 do 100 straneh. O književni in °ttošk0 ^ i rn in i r a. otroško farje n„° ® . določa zam jo hono-Utern.hi, nizji lestvici, kakor za vico i?? ?a Vrasle. Tudi to kri- Za owv tfidj ni-m ° književnost pri nas Ograde rvi° I?fsebTIC književne ^ Novem c j* •aieva naerada« . J« določena za °4n n ■*a odraste, kar je ST1' kcr ie Zmai P« - ^n»Jb(>lj znaini otrobi p;. vzgojni vrednosti takšnih prooa vodov in obdelav lahko izrečemo samo eno sodbo — da je to mer-kam ti ližem m plaža, ki ji pri nas ni mesta itn ki je ne bi smeli trpeti. Enako merjenje književnosti na komolce in grame nahajamo tudi v knjižnicah ,Zlaita knjiga' in Xastovka‘, katerih knjige obsegajo vsaka po 10 pol, povrhu pa še pester del ne glede na originalni obseg dela.« TIHOMIR PRODANOVIČ: »V UČBENIKIH ZAGOTOVITI MESTO ZA SODOBNA KNJIŽEVNA DELA« Tihoonira Prodanoviča smo naprosili, naj nam pove svoje mnenje o berilu v naših učbenikih. »V naši javnosti je slišati čedalje več argumentiranih očitkov na račun kakovosti naših učbenikov. Med temi očitki je na vid- ANSAMBEL JUGOSLOVANSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA BO ODPOTOVAL V PARIZ Beograd, 25. maja (Tanjug). Ansambel Jugoslovanskega dramskega gledališča, ki bo nastopil na le-i tošnjem pariškem mednarodnem j dramskem festivalu, bo 29. maja ; odpotoval v Francijo. V pariškem j gledališču »Sarah Bemhadt« bo 1., ; 2. in 3. junija nastopil z dramo ! Maksima Gorkega .»Jegor Buličov«. V naslovni vlogi bo igral prvak tega gledališča Milivoje Zivanovič. PROSLAVA 50-LETNICE ROJSTVA MIHAILA ŠOLOHOVA Moskva, 25. maja (Tanjug). So- nem mestu vprašanje, kakšno vjelski književnik Mihail Solohcrv, mesto gre sodobnim književnim, avtor »Tihega Dona« in »Zorane delom v naših sodobnih učbeni- 1 S n kih. Ce je književnost odsev svojega časa, tedaj je vključevanje ledine« je bilo ob 50-letnici odlikovan z Redom za zasluge. Vsi moskovski časniki, posebno sodobnih književnih prilog eno še glasilo Zveze književnikov, »Lr-glavnih meril sodobnosti naših teraturnaja Gazela« posvečujejo učbenikov in »jihove vzsgojnc članke književnemu ustvarjanju So-učimkovitosti. lo-hova in poudarjajo življenjsko silo Izločiti iz naših učbenikov njegovih del in tesno povezanost z škodljivo premoč literarnih ar-1 ljudstvom. Hkrati ga primerjajo s haizmov in obogatiti jiih z dobro j Tolstojem m pravijo, da je pred-izbranimi in sodobnimi književ- stavnik nove dobe v sovjetski knji- niimi prilogami, to je zahteva, ki ževnosti. » v * ..... ... .- . .,, , . jo je treba neutegoma izpolniti, Solohov, ki so ga na nedavnem j *«**» BtatifivicSniLu »Grand ker m moc doseči ciljev sodobne kongresu sovjetskih pisateljev ne- ’ Pr!x«, film, ki ga smatrajo za eno vzgoje brez uporabe sodobnih kateri kritizirali, je eden izmed red- izmed največjth del povojne francoske književnih elementov * , kih pisateljev čigar zasluge sa že kln rTm^^Det po istoimenskem 1. Latirovski l za življenje tako visoko ocenili. romana Raymonda Badlgneta, ki je Lojze Spacal: Jutro na Krasu, 1951 (lesorez) IZ NAS1H KINODVORAN »VRAG V TELESU« Francoski film. Režija: Clandc-Autant Lara. V glavnih vlogah: Gerard Phllipe, Mlcheline Prešle-Podjetje za Izposojevanje filmov »Kinema«, Sarajevo. Končno smo tudi v Ljubljani do- »TRpA AIjEčKOVIČ: iE premakniti ^EJO SODOBNOSTI« f^°hnosti otroške lite-a«tn ,.° treba premakniti,« M književni ca Mira ®iih, j.' vseh posvetova- UsUvll.n.l:1 1)3 so se referati Pri Levstiku, Zmaju in 1945 Srečanja z umetniki-partizani 1955 FILIP KALAN »Za dela gre in za sodbo o njih!« keramika mihe maleša rtriboftttJS!t"ostni fraleriji v Ma-J1' ta'vlja Miha Maleš te ^ in grafike skoraj ^tave tehnik. Posebnost J la turti ;.da je na njej zasto-il va*e i, aleševa keramika, to ih j,, 'krožniki in zaponke, ki * četnikovih osnutkih tovarna »Keramika« v Vsekakor ie pozdra- fc* obrt°inm5f umetnostjo in časa » v tujini ze navadi. Na sliki Miha °*nik pod glazuro. . v^akor da imamo ne- Ytcio, i a.trtano pot, nekakšno li6?1 *e 'J? i1® kaže prestop'!'- v “i im l^a podamo estetsko . * nav ° 1annlizo tistega, kar smo ••tih ltiii, * v teh zadnjih de-„ ?uločj*i' fa tudi prej. »i- literature razne ne-1*^1 uips‘Pe’ k* ie ustvarila i^‘ti 0i^c.a'n.Slka pedagogika, iz->ais.t;v lene klišeje, verska cna strašila, lažni senti-.(vsiljivo didaktiko in °cib • Pravljiee o »dobrih m vsiljivo didaktiko in «*- -le Pravljice o »dobrih , Joči ti iz nje vse odnose r^ne in vključiti v njo svo-j% . smele ljudi, takšne, ka-0lxirv fe pa oropali fantazije, i!1’ har vse dobro iz minulo- Ij nasprotuje naši etiki ! ? Ds »l.r ni bilo lahko. Mora-^Cl’ da so ljudje, ki pi-v 6t0ih t° čutili tudi brez i ^Spi- receP*ov 'n vzorcev ter 11 v?orodo Ljubljan- ljana«). ribora. krogle 12.45, met diska 40,25, met kopja eanke verjetno ojačene s Frankovo ' je vod#tvo AK Odreda posJalo ljub- TAKO JE PRAVI Vabimo vse ljubitelje tega športa, Za ta mednarodni atletski dvoboj f? P™*?*’ v4 stekleno dvorano DZ, 45.43 m. V ekiipi je tudi mladinska (Mladost — Zagreb) in Knezovo (»Ma-prvakimia Nemčije v teku na 100 m — ribor«). Karlova 12,5. Ima tudi izvrstni rezul- | V vseh disciplinah razen pri skoku ta* ▼ stroku y daljino 5,68 m. Tudi v daljino, metu kopja im teku 80 m ostale atletinje, kot n. pr. Helflova oviire, kjer so gostje izrazito boljše, so vse prve tekmovalke več ali mam j ' izenačene, tako da bomo lahko videli ostre borbe. Posebno zanimiv bo tek na 100 m, kjer se bosta borili za prestiž najhitrejsi mladinki Nemčije in Jugoslavije. Na istem tekmovanju bodo razen atletinj nastopili tudi nekateri znani nemški reprezentanti; dolgoprogaš Elerlei-n, sredn jeprogaš Mii 1.1 er (1500 m — 3:55,5, metalca kopja Rieder in Meier. VESTI IN DOGODKI KOLESARSKO DRŽAVNO PRVENSTVO Uspeh Ješiča Beograd, 25. maja. V prvi letošnji kolesarski dirki za državno cestno prvenstvo je zmagal član beograjskega kluba »Avala« Miroslav Ješič. Ta mAadi beograjski kolesar je prevozil 156 km dolgo progo Beograd—Poža-revac—Beograd v 4 urah, 37 minutah im 12 sekundah, s povprečno hitrostjo 33,7 km na uro. Dirke se je udeležilo 107 kolesarjev iz vse države, na cilj pa jih je prispelo prihližno 70. Predstavnik Kolesarske zveze Jugoslavije je izjavil, da je bila to doslej naij- j bolj množična koledarska dirka za : državno prvenstvo. Rezultati: Miroslav Ješič 4:37,12; i Daniel Jugo 4:57,12; Ahmed Čolič 4: 40,55, Aleksander Zorič 4:43,12, Branko Bogovič 4:43,12; Osrečki 4:43,12; Ivan Valant 4:43,12; Alojz Bajc 4:4342 . . .; 10. Janez Žirovnik, 13. Veeelrin Petrovič, 15. Janez Bergant, 20. Franc Podmilščak itd. NAMIZNI TENIS V mednarodnem dvoboju so se pomerili nizozemski železničarji »Haarlem« z ljubljanskimi železničarji. f Zmagali so domači z rezultatom 5:1. j Za ljubljanske želeommičarje sta po 1 2 igri dobila Gabrijelčnč im Tomažič, Trkaj pa eno. i. 1 jamskim gimnazijam 2000 brezplačnih vstopnic, da bi lahko čim večje število dijakov prisostvovalo tej kvalitetni prireditvi. Če k temu še dodamo, da je cena vstopnic za dijake 10 dinarjev, vidimo, da je vodstvo kluba storilo koraik nnaprej y popularizaciji »kraljice športa«. Zastopniki ljubljanskih srednjih im strokovnih šol lahko dvignejo brezplačni« vstopnice do petka, 27. maja, v pi®ammi SD Odreda v Kidričevi ulici 9 (bivši Gajev hrami) Puc — 23,1 na 200 m V odmoru nogometne tekme med reprezentanco Jugoslavije in Odredom so nastopili atleti »Ljubljane« v teku na 200 m. Zmagal je Puc z odličnih rezultatom 23,1 sekunde. Za njim so se zvrstili: Dolenc 23,7, dr. kjer bodo gotovo priče ostrim borbam. Prireditelj se je tokrat odločil, da iz propagandnih ozirov ne bo pobiral vstopnine. Ime 1 2 3 4 5 6 7 e 9 10 11 12 13 Tcukt 1 gabbovSoc LUSK Hill 'k i 1 'U h 0 '/■ -f % \ 1 Ll 2 PUC Kranj 'h N % 0 % 1 1 •u % % 1 tl 1 _7J_ 3 GROSKK LUSK 0 */. n ‘U 1, 1, f, 1 Vi 1 0 1 1 7 4 KPŽISHIK LSK 0 i 'II III \ fi 0 A 1 0 1 %_ ±.i. 5 Br,H£DIČlČ LSK t, 'Ji 1. lil h 0 ft 0 1 tl J_ i_ 6 BAJEC sl. LSK % 0 T, f. ■ % l i. fl h 6.5 7 TOKSIČ J. lišk' t 0 1, i 1 0 I lili 0 1 0 1 h ‘U_ a PBE1MKALK LjSK 1. ‘h 0 1, h h 1 111» 1 0 X 1, j!i_ _6 9 UlSUBA Celje 0 f. h 0 1 Ji 1. e II III 1 1, fl __b 10 STUPICA LSK X 1, 0 1 0 r, 1 1 (7 11 0 0_ 11 LEČNIK Sad. 0 0 / 0 h i, 0 r, 0 12 inž.LEVAČIČ LŠK n 1, 0 0 0 f, t. h 1 1 J Jjl- 13 TOtoSIČ M. LSK ■o 0 0 '/, 0 o L t, 0 0 0 1 im 2.5J Šahovski kotiček Ivkov in Matanovic velemojstra? Po ugotovitvi višje kvalifikacijske komisije Šahovske zveze Jugoslavije imamo pri nas 5 velemojstrov, 9 mednarodnih mojstrov. 32 mojstrov in 92 mojstrskih kandidatov. Največ jih ima Srbija, ki ima velemojstre Gligoriča, dr. Trifunoviča im Kostiča, Djordjevi« 23,8, Pnžtm 23,9, Vukovi« : m^tnaiKHlne mojStre M.hča, <£ Ne- 24,8. Pri mladincih je zmagal Sluga 1 deljkovifea, Matanov!&i in Iv^ova 17 v dami 25,2 pred Pristovcem 25,8 itd. mojstrov m 43oi f tov. Za njo je Slovenija z dvema ve- te^a vel0111^ njem kongresu Mednarodne šahovstke za šah. V ^ST/hov, v zveze (PIDE) avgusta v Goteborgu uvrstili med velemojstre. MEDNARODNI TURNIR V HAMBURGU Matanovic si je zagotovil zmago Hamburg, 25. maja. — V XVIV. loviča im Ivkov a. 17 ' predzadnjem, kolu mednarodnega ša- miških odprtih 6to mojstrskih kandida- . hovskega turnirja v Hamburgu je maš prvenstvih sodeluje po . P°5L dvomn tta- mednarodni mojster Aleksander Mata- 1 vi «i sami P1 — SAH ranih iahistov. ^ riških odprtih miadimRkin ™ atn tet prvenstvih sode meanarooni mojster Aien»aaiuer ma.Ki- movalcev, ki si V^vseiD novič premagal v silno ostri in za- stroške im bivanje, P« , v ro&" Tvl/vtAni Tkoi^n' ii nftmitturn mAiflt fll i n c« raZ^ 1J JmAiS^' dnevno ali ve&krat na tM«' številni iahisti Posebna ^ ^ nnZ^-kit,^vSe *£££&> šahistov vseh slojev i tjenfl*' Po aadnjih ngotovitvafi J res'^ New Yorku nad ^ ^ rouiu šahistov. To " riških odprtih mlad sarni ' piačajo Stamejčiecva (Odred) v teku čez ovire lemojstroma (dr. Vidmar, Pirc) mednarodnima mojstroma S. Pucem in tx i • T i • • nrv a o l Vidmarjem, šestimi mojstri ter Dvoboj Jugoslavija : ZDAr 19 mojstrskimi kandidati. Hrvatska ima tri mednarodne mojstre, 6 moj-Beograd, 25. maja. V teku so po- strov iu 17 kandidatov. Republike vreuuvte ^ noi gajauja med Šahovsko zvezo Jugo- BiH, Makedonija in Črna gora imajo remiziral z velemojstrom Pircem. . tah, ki so mu neobnoono slavije in Šahovsko zvezo ZDA o or- skupno 3 mojstre — Bidev (Mak.) Bog- y tem iznenadil 19-letni 1 ustvarjalno delo. ganizaciji dvokrožnega dvoboja med danovič im Kozomara (Bih) — in 13 nem£fci mladinski prvak Bialas, ki šahovskima reprezentancama Jugo- kandidatov. | je premagail švedskega velemojstra ! slavije im ZDA. O tem so se v^ načelu Zadnji uspehi Ivkova v Beogradu ! Stahlberga. Mednarodni mojster Hei- , že sporazumeli. Ko bodo urejena še 1 (delitev 4—5 mestaf), Mar del Plati in ! nioke je premagal italijanskega med- nekatera finančna vprašanja, bo ta ; Buenos Airesu ter Matanoviča v narodnega mojstra Castaldija., partija dvoboj v začetku julija v Jugoslaviji Beogradu (II. mesto za Bronsteinom) Rallstab : Lange pa se je končala I*> dvoboju med ZSSR im ZDA v in nezadržan poilet v Hamburgu, nam remi Mo,skvi- r : 1 daj® upanje, da ju bodo na nasled- p partije tego kola eo hdle prekinjene. j Po predzadnjem kolu je vrstni pleteni partiji nemškega mojstra mnenje, da se šah ra®^* Pfeifferja. Tako si je Mait.anovič ne civiliziranih in M"8“Vi ]jj glede na izid zadnje partijo zagotovil gah je namreč duševni epo ' gste®* na turnirju 1. mesto. Njegov edini di pri filoveku tekmec Darga je namreč v XIV. kolu vrednote in K* o potret®« Izredna moč skakača Boks počasi, toda le — napreduje red tale: Matanovič 11,5, Darga 9 (11), Pirc 8,5, Teschner, Beni 7,5 (1), Stahl-berg 7,5 itd. PARTIJA IZ HAMBURGA V Ljubljani je bilo VIII. repu- brli izenačeni, tako da so se v fi- dar živahne in Mmimive. Zmagovalca fnr- bliško boksarsko prvenstvo posamez- j nale uvrstili vsi zmagovalci le po toč- je pa odločala kondicija in izkuše- nirju v Hamburgu jo naš velemojster Pirc odigral odlično pozicijsko par- mikov, katerega se je udeležilo lepo kah. Pri tem je bil© videti, da so j nost. število boksarjev — 58. Od teh so mnogi hranili svoje sile za finalne zdravniki pripustili k borbami 54 tek- borbe, kjer so se morali resno »uda- movalcev. riti« za naslove republiških prvakov. V izločilnih borbah so imeli glavno besedo rutinirani boksarji, ki so MUHAST 2RE*B IN ŠE KAJ svoje nasprotnike brez težav »pospra- | viili«. V polfinalu pa so bitle že pre- DVA K. O. V FINALU tij© z mladim nemškim mojstrom Bia-lasom, ki je na zadnjem nemškem prvenstvu osvojil drugo mesto. Zanimivo je, da mnogim boksar- i oej ‘•JrvVal^ter1wK. j«” žreb “ »H poeebno IZBIRNE TEKME ZA STRELSKO REPREZENTANCO Flisova dosegla nov državni rekord v streljanju z malokalibrsko pnško Ljubljana, 25. maja. Danes je bilo zaključeno izbirno tekmovanje najboljših jugoslovanskih strelcev za sestavo reprezentance, ki se bo pomerila v dvoboju s Švedsko, razen tega pa nastopila tudi na evropskem prvenstvu v Bukarešti. V vseh disciplimah in občinstva. Streljali so na osvetljene tarče na razdaljo 300 metrov. Tekmovalo je 45 moštev s 150strcAci. Prvo mesto jo osvojila SD »Olimpija« % 12 zadetki im 65 krogi, drugo mesto SD »Oskar Kovačič« 9 zadetkov in 39 krogov, tretjo mesto SD Drž. sekretari so slovenski strelci zasedli prva mesta. ' jata &a notranje zadeve 9 zadetkov in Rezultati* 30 SD »Olimpija« je zasluženo Vojaška ' puSka (S X 60 strelov): zmagala s svojimi mlajšimi etreloi im Plan me (Sl) 938 (471, 4670, Prauhart " ’ (H) 931 (548. 473), MaSok (HO 928 (459, 469). Malokalibrska precizna puška — članice; Flis (Sli) 1129 (»toje 356, klede 378, leže 395 od 400 možnih krogov). To »o Štirje novi državni rokordd. Na drugo mesto se bo po vsoj verjetnosti uvrstila Milena Dtao (Sl) s 1114 krogi (nepreverjen rezultat). Precizna malokalibrska puška — Slani: Jež (Sli) 1148 (373, 383, 393), An« (H), 1132, Petrov« (Sr) 1128. Olimpijska pištola: De liorenzo (Sl) 1054 (527.527D. Zrin&ič (Sr) 1*M6, Vuk (H) 1044 itd. M. M. Uspelo nočno streljanje si priborila prehodni pokal. Na koncu tekmovanja je izvem konkurence streljalo močtv©: Marjan Dermastla, predsednik MLO, Viktor Polak, tajnik SOL in Franc Planinc, državni reprezentant, ki je doseglo lepo število krogov im zadetkov. Ljubljanski strelci premagali švedske Te dui je bilo tekmovamje med reprezentanco sindikalnih organizacij Ljubljane in reprezentanco Švedskih železničarjev. Streljalo se je z vojaško pištolo GO strelov, precizno na tarčo 1 3 Ostrelov in hitro streljanje na fi-{ gure 30 strelov. Reprezentanci sta na-j stopila vsaka v dveh močtvih — A i in B. 2e od vsega začetka je bilo Kakor vsako leto, tudi letos strelci opaziti nadmoč Ljubljančanov, ki so mesta in okolice Ljubljane niso hoteli tudi obakrat zmagali. A moštvo Ljub-zaostati za drugimi športnimi organi- ljane je doseglo 237 zadetkov z 2044 zacijami. Triinšestdeseti rojstni dan krogi. A moštvo Švedske je doseglo maršala Tita »o počastili v tradicio- 232 zadetkov z 2004 krogi. B moštvo nalmini nočnim krjžnim streljanjem s Ljubljane je doseglo 237 zadetkov z svetlečo municijo. Na strelišču na 2118 krogi. B moštvo Švedske je do-Karlovški cesti se je na predvečer seglo 222 zadetkov z 1901 krogom. 25. maja zbralo veliko števil© strelcev 6. G. Med n*aj>lepše borbe v finalu prav gotovo lahko uvrstimo borbo v muha kategoriji Kajzer—Ceh, v kateri je Beli: BIALAS Črni: PIRC Kaiser že fiesti« o«voji,l naslov repu- 1. e4. c5 2. Sefi, Se6, 3. d4, cd4: bi iškega prvaka. Borbi med Slabe tem 4 g^. 1 ^ ^ in Radošem ter Vojnovičem im Resni- q~aq ri Lg7 6. Le3, SfB 7. Sestavi jalec S a b o d 3 ajf f I#1 im iw»uob©m ler vojnovicem m nesna- « - a ^ a in . kom sta se končali z zmagama prvih , S^4.8-1D^:* ^ ^ ^ je s svojim ^rašam^..1 d s k. o. Radoš je bid na tleh že v J**2- Vri^U. Tadl, Lc3: 35. bc3:, d6 M potezi remizira, ^^ro0goče S drugi rundi, pa je boksail naprej še 1A1 14. Ld4, 0-0 15. h4, Lc6 ©ej težko nalogo. Saj n v tretji, Resniik Pa je bil k. o. že 16. De3. Sd4: 17. Td4:, Da2 18. h5, kmet na f2 se bo ;n poteD* v prvi rundi. Dbl šah 19. Ldl, e5 20. Td3, Tae8 21. potezi spremenil v danw & Ob tej priložnosti je Vojnovič 0-0, Da2 22. Td6:t Dc4 23. Lc2, Td8 konec! Da temu ni taK°, Jg & slavili pomemben jubilej — 150 nasto- 24. Td8:, Td8: 25. Dg5, Te8 26. hgf»:, hodjakin IPoskustanor il^je m?}5 i pov v ringu. To je bila njegova 68. hsr6; 27. De3, Da2 28. Lbl, Da5 29. g3, ne S™ zaradi s ^ flD. 8 hn?r\* “edtem ko 61 P? Kg7 30. f4. ef4: 31. Df4:, Dc5 šah 23. |g4l), 2. Sf7+ Kg», ^ j0 p to6M> oboril J8, mu*. -J^tkrat m 33. «4. Le4: 34. gf5:, Lbl: 35. |h + ^ ^ “/' J »k«:. 1« - beli se vda. | krneti sta $ , , . i če enega od i Šah V New Yorkn vrsti fiahov, »Mi jfjrneB# beJŽi . 1 in dobi damo. Ce uspe era » S tem, da so vrhunski ameriški kralja patirati na ai “ e5, »J, šah:stl Reshewsky, Evans. B-isguier čakalno potezo z lovce prej <. Fine, pced tekmovanjem so pregledali vse J,h.rani v »Mananatam« m »aiarsnaj. n«. w pa zlA*- boksarje, nato pa eprcnljali vso bor- | klnbu^ni retanj,. da v g avnem ga bo befc 1. nagrado. Slovensko prvenstvo je odlično organizirala »Ljubljana«. Prav tae od začetka do konca in vsem tokodovanim takoj nudili zdravniško ! I>omoč. O KVALITETI TEH IN ONIH _____ __________ Evans, Bisguier čakalno potezo z v0t PT®Jaxi, Fine, Byrne in drugi v Nev Yorku je prav tako na varnem j s^ii »Mannhatam« in »Marshall d6. Ce pa bi č1*®1 «iUbu, ni rečeno, da v glavnem ga bo beli ukrotil z mestu Združenih držav ni zanimanja je zaslužil dobljeno PRED TEKMO ITALIJA : JUGOSLAVIJA Italijani so optimisti P Dejali smo že, da so bile finalne i borbe najkvalitetnejši ded prvenstva. Posebej pa moramo dati priznanje , nekaterim boksarjem za njihovo bor- ! benost in tehnično znanje. Zmagali so - vmaft j H^VlSje kiaUtoU ' R»" *■ maja (Tanjug). Igralci Na nedeljskih 1 ie bila v težjih kategorijah lijor na- ‘^‘Janške nogometne reprezentance, obe reprezentancei inaoski Stopah boljZJi^kufilT?ek™valJcf Teh I ^ “ . F^ravijajo na tekmo z Ju- formo, tako daf «^5. se V>$ v lažjih kategorijah fie ni, pač pa i Koslavijo, so se danes zn-ova zbrali _tauca proti smo opazili fitevilnejfio udeležbTprav trenam*u v Florenci. Vodstvo no- hova wrezentanoa P činkoviW > v lažjih kategorij ali, kjer je mnogo e°metne zveze predvideva, da bodo uveljavila in ponovi d#. .. x mladih tekmovalcev. Specifična ka- °ekolLko spremenili napadalno na S^dnio da je Jug°®^k0f Vojnovič (Branik — Manbor) j raktoristika nafiega boksarskega §por- ;»ralcev, ki so nastopili v tek- prvaku. Sodijo, '*» tnik, W%ejo. slovenski nrvak v težki kate^oriii ta torej; lažje kategorije. Pfotd Nemčiji v Stuttgartu, je bil w ncvarnpj n« slovenski prvaK Kategoriji Sodniki nJ1H ceioti niso ^do- izločen levi krilec Friguaaii, katerega bili Ncmci, J^^ ^krna v Ivoljili. Medtem ko so bili nekateri 1 >*«, nadomostil Boniperti, ki zaradi d abi se ‘ uspežno. naUonjan, ker so se že v prvih ko- ob vseh borbah dosledni in so do- S°le™4, P^pil v tekmi proti končati za ttaiuo lih srečali med seboj nekateri favo- bro vodili srečanja, smo pri drugih Nemčiji. Boniperti bi igral na desnem ri-ti. Presenetilo nas je tudi precejšnje j opazili pomanjkljivo znanje ali pa k™u, Fandolrini pa bi pre žteviilo sielo mladih boksarjev v laž- klubsko »pobarvanost«, kar jo neko- jih kategorijah. Med njimi je bil j liko kvarilo kvaliteto prvenstva, marsikateri talent, ki se bo lahko I Končna ugotovitev po VIII. repu- BOKS Uspeh »Maribora«^ razvil V kvalitetnega boksarja. Nji- j DliSkem prvenstvu posameznikov je, reprezentanci, vzlic temu, da je zvezni M a r Ibor, p remagal' hove borbe so bile zagrizene, sicer | da se tudi boksu obeta boljša bodoč- ’ kapetann upošteval še nekatere ksarji z rezultatom pa bi prešel na levo krilo. Kaže, da se forma srednjega napadalca reprezentance Galria popravlja in da bo zanesljivo nastopil v tehnično neravno na višini, pa ven- nost. -čl. ' igralce. stvo iz Zagreba z ^\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\Vv\\VV\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\VW\\\VV\\\\\\^^ kXXVVV> cvxxwwvw itelj X ifofel VICKI B AU M Kitajec se je delal, ko da ni ničesar slišal, in nadaljeval svoj pomenek s Francozi, sedečimi pri njegovi mizi. Vsak človek v dvorani je poznal gospoda v fraku, bil je ugleden mož v vladi. »Kitajska svinja!« je zarjul Bertie z donečim glasom. Vsi so se ozrli nanj. Na mnogih obrazih ni bilo videti ne osuplosti, ne nezadovoljstva, marveč samo strpljivost za čudaštva, ki postanejo v Šangaju druga natura. »Odvedite gospoda na čist zrak, videti je bolan,« je rekel Kitajec v fraku nekemu natakarju, tudi v fraku. Hotelir, bled, črn obraz, lep Portugalec je zgrabil Bertieja s prijemom džiu džicu in ga jel potiskati proti izhodu. Kitajec se je smeje obrnil nazaj k svojim prijateljem. »Kako ga bo sram, ko se bo trezen spomnil, kaj je počel,« je dejal s strpljivostjo, ki je že mejila na zaničevanje. Sangajsko podnebje angleški rasi včasih ne ugaja.« Bertie pa ni šel prostovoljno iz lokala. Mahal je okrog sebe, potegnil prt z mize z vsem, kar je stalo na njem, stopil na damsko vlečko in jo raztrgal, in iz žvenketa, hrupa in smeha se je razlegal njegov glas, vreščeč in brezumen. » Kitajska svinja, prekleta svinja, preklete svinje, vi vsi —« Ko so se vrata za njim zaprla, je sedel Frank še nekaj časa togo pokra j Helen, nesrečen in topo nasmejan, vtem ko je ona vzela iz torbice pudmico in se jela ličiti. »Kaj se bo zgodilo zdaj?« je vprašal precej zbegan. »Plačajva in pojdiva,« je odgovorila. Popila je kozarec vode in se mu bodrilno nasmehnila. »Moža bom pri Kitajcih opravičila,« je dejala in vstala. »Vredna si občudovanja —« je rekel Frank odkritosrčno. »Ne,« je od-govorila. »Samo vajena sem tega.« Gledal je za njo, ko je odšla brez najmanjše zadrege k mizi velikega moža in mu smeje nekaj rekla. Frank je plačal. Ko je znova ozrl tja, je bil Kitajec v fraku že vstal, se globoko priklonil in poljubil Helen roko. Vrnila se je. »Zdaj pa lahko greva,« je rekla. Iznenada je bila videti utrujena. Nežna koža pod njenimi očmi se je svetila ko modrikasta biserovina. Frank je šel za njo skozi dvorano, ko da se je utrgal nad njim oblak. Tega Bertieja sunem v trebuh, to ga bo streznilo, je pomislil ogorčeno. Bil je že drugi škandal tisti večer, ki ga je bil Anglež zapletel vanj, in Frank je preklinjal to nesmiselno in škodljivo poznanstvo. Visoko dvignjenih ramen se je oziral po lokalu in iskal znance. Da bi le B. S. ničesar ne zvedel o tem, je pomislil v strahu. Ni bilo verjetno, da B. S. ne bi ničesar zvedel, kajti naglica, s katero so se širile v Sangaju vesti, je mejila na telepatijo. Dobra tri leta, je pomislil Frank ogorčeno, dobra tri leta, dobra tri leta. Dobra tri leta je živel kot član Y. M. C. A., dolgočasno in spodobno in proti svojemu okusu, kajti hotel se je poročiti z Ruth in za to bi si moral pridobiti naklonjenost B. S. in spoštovanje strank. B .S sam, Barley Scott, upravnik podružnice, je bil vzor poštenosti in zanesljivosti. Marljiv, trezen, pameten in pobožen metodist, je živel življenje vrlega ameriškega poslovnega človeka v Sangaju nespremenjeno naprej. Cista rastlina v močvirju, večkrat poudarjeni zgled za Na tihem je upal, da se mu ne bo več treba srečati z Bertieien’: m je updi, u« st: mu ne sKt*L Toda bil je še tu. Trije možje, dva kulija in šofer, ^ ^ KonCs potisniti v velik avto, ki sta ga bila najela Russe o ^ezCj ali svojega bivanja v Sangaju. Toda Bertie jim je zm otroci & padel iz njega, tuleč in opletajoč s pestmi. Vsi era . ^ jn s« kuliji, zbrani v krogu okrog Delmonica, so gledali ^ jzra^0115 zabavali. Helen je stala pod ulično svetilko s ^ gploh pe čakanja in razmišljanja na obrazu, ko da se j« ,T*ege je za ^ tiče. Ko je prišel Frank po stopnicah, na kateri rojce pr00 obotavljal, da bi si ogledal zadevo, je naglo dvign njemu, rekoč: »Obžalujem, Frank — res .. •« njeg°v ^ i Nekaj je v njem škrtnilo ko električno stika o ^ jiot® se je spremenil v tekoči potok sočutja. V trenu ^ redu, se. priti po stopnicah k njej, da bi ji rekel, da je vse pija Bertie iztrgal Kitajcem. Dobrodušno so se smeja^ čloVe tujec sicer ni redek prizor v Sangaju, vendar pa se J ob pogledu nanj zabaval. »Frank —«je vzkliknila Helen, »bojim se •* v mlade pomočnike in trgovce, previden igralec bri t>an pri sebi, ko je šel skozi prednjo sobo in vzel klobu Russellovih — in vsega drugega. OBČNI ZBOR SSD »KAMNIK« Plavalci najboljši ®di odbojkarji so se odlikovali. — Društvo je dobilo priznanje Zveze športov Slovenije 80 ,se zbrall Številni Itamnlfcf šPortnega društva ,r®*unik« -rvivucga uiusivd JdeležM letnem občnem zboru. *?°rtov sioSLi? tUJ?* zastopnik Zveze k iročtl Ra^ko Dobrota, ld f!'Zveze 4^1^ diP'°mo - priina- e usneho^ ,v slovenlJe za dose- NaJvSlf ,y mJnulem letu. J^aja kl i« 3pe^ dosegla plavalna Jf^enstVo iSJlanj osvDjila mladinsko Si n™Veniie 6- mesto na ?orno oSnTf katereSa je tudi k ™° onranT-iT i *aierega Je tudi ^»tako-SDi ‘,rala- v B skupini K*mnUt. ^ e plavalne lige je Ji^bojk.! so ro prvo mesto' Tudi Kamničani odlikovali. «t6t°. članir.l nt llgl dosegli četrto &?&nje sw P® so lani postale Si a Je lam , Smu6arska pa- £» tretje ’ leto® pa osv°- e'rskem. v Patrolnem teku na ^TsrLlf,,lan1 v,oi»° velika fi-??«tev v, dograditev m iz- f ”e naprav« Tako so naredili či->n ^Llla *°P«1186u, zgradili L^o skakM^1kaJrska igrišča, 45 me-*t*zo. nico ta uredili atletsko 2^Ni*biS'1J;6J5u SO navzoči Izvolili ’odh^?,rfm 50 v glavnem kanoni s Predsednikom 1 erpincem na čelu. renskc košarkarsko prvenstvo vjjjkl koiartt^*<>'i?> kilo v I. repu-,liK odigrano III. zalah je K udar premagal domačega »Partizana« z rezultatom 40:33 (20:19), Odred je doma odpravil Branika s 35:23 (19:9), v Kranju pa je medvoški »Partizan« premagal Triglav z rezultatom 73:68 (32:39). Lestvica po III. kolu: Odred 2 2 0 0 108:73 4 »Partizan* (M) 3 2 0 1 179:199 4 Brandt 2 10 1 109:111 2 »Partizan« (D) 1 1 0 0 40:33 2 Kudar 3 1 0 2 124:128 2 Triglav 3 0 0 3 163:202 0 V II. ligi so bili v IV. kolu tile rezultati; »Litija« — >Partizan« Šoštanj 39:66 (21:440. »Partizan« Hrastnik — Kovinar 52:50 (18:17). V Ljublj«Jii jo bi.la tekma med ljubljansko Svobodo in Proletarcem iz Zagorja. Sodnika Bemic in Supančič, do torka Se nista poslaLa zapisnika in neporočila, zeuto ne prinašamo rezultata. V III. ligi je Triglav II. pre-I magal »Partizana« z Vrhnike z rezultatom 50:49 (21:23). V ženski republiški li^i so se tekme končale takole; ŽŠD »Celje« — Branik 22:52 (2:241), Rudar — »Ljubljana« 12:114 (5:63), AŠK »Olimpija« — »Maribor« 71:9 (47:®. Štafetni tek v Maribora Maribor, 25. maja. — Mariborska nogometna poozveza je danes priredila tradicionalni štafetni tek nogometnih moštev po mariborskih ulicah. Proga je bila dolga 1900 m. Nastopilo je deset moštev, vsako s po enajstimi tekači. Pii pionirjih, kjer so nastopila štiri moštva, je letos že tretjič zaporedoma zmagaj Kovinar Tezno v času 4:59,4 pred Branikom 5:06.0. Pri mladincih je bil vrstni red tale: KovismT 4:42,8, »Maribor« 4:44,0, Branilk 4:54,0. Pri člaiaiih so nastopila tri moštva. Po hudi borbi je zmagal Branik v času 4:30,0, pred Kovinarjem 4:36,5 in »Mariborom« 4:37,0. ' Po tekmpvamju je predsednik podzveze Kosi predal zmagovalnima moštvoma prehodna pokala, najhitrejši pionirji pa so dobili prehodno zastavico. Za tekmovanje je biilo v Mariboru izredno zanimanje, saj se je ob progi zbralo več tisoč ljudi, ki so bodrili tekmovalce. EVNE NOVICE J*. Janeirab?i®t *BrasiIlana« Iz Riai o&* P«!ce v ‘1 Ne,son Ferraz' “i acU ni. slov* filharmoniji. Re- PaS?* Se zo£^a dobra sol za ' koSmerijah^i obl* Zahtevajte v| palr*o Sol rvf^° odličrio »JELA« . • osvežuje in krepi živce. I ^ je pn nakupu preudari, ipnScss Predmetov ne kvari. , », ŠOLSTVO tih?1 v Postojni bodo prl- niivEpreiemi1,izPul od L do 10- -1u- nw° s« hizpiti za vi5:lo eim- ^ borili *piti za viSJo gim' !“t-2ra pa turtt eli 13’ Junija ob 8' WS' Ja 13 Junija ob 8. - treba ^ din * ,izPitov’ koLko- ln n82H» '5°*lati z vsemi prilogami, je v2tno y fosLi"? ravnateljstvo gim-flo 5' **pite ^ do 31. maja (za pri-r} 7a maturo) oziroma sPrtfi, Šni.i sPrejemne izpdte). Vpi ®vai skega leta in razdelitev !7. “?vanje Z soboto, 25. junila ob 8. a" 23. novo Šolsko leto bo za v^!1 fazi™ la 0(1 in sicer ^■itiS.^ale r ravnateljevi pisarni, In 3 . ,razre'* *alnteresirane na pre-a IniitiJ 5' A- Klemenca, pred-^Van^e tehnV«3 za sPloSno kemijo z ,6ne visoke Sole. Pre-ra,:?s,lovom: .Elektroliza v "Ufe 'Ji« k renjui (Glimmlicht Sloves in,.“p v predavalnici Ke-Ut>iLnsl, baker, železobetonski in Jekleni mrežasti stebn. Proračunska vrednost gradbenih del znaša 89,819.652 din. Licitacija bo 25. Junija 1955 ob 9 v prostorih podjetja — Niš. Brače Taskoviča 46/a soba št. 8 Udeleženci morajo na dan licitacije razen ponudbe predložiti komisiji: potrdilo o registraciji podjetja, pismeno izjavo, da so podjetju znani licitacijski pogoji in glavni osnutek ter pristanek, da se bo ravnalo po njih. potrdilo Narodne banke o položeni kavciji v znesku 2 •/• pro- računske vrednosti. višmo režijske stopnje in odstotek amortizacije za morebitna naknadna dela, ki niso predvidena v osnutku. Ponudbe v zapečateni kuverti Je treba predati na gornji naslov v sobi št. 3 do 9. ure. Licitacijski elaborat s tehnično dokumentacijo lahko dobite vsak delavnik v Nišavskom električnom preduzeču — Niš Ulica braAe Taskoviča 46/a, soba št. 3, telefon 20-23/2 — otsek izgradn*e — proti vplačilu 5000 din v gotovini ali na tekoči račun podjetja — 200-T-l pn Narodni banki, podružnica 200, v Nišu. 542 Nišavsko električno preduzeče — Niš. Pozivamo vse delavce in usiužbenoe katerim je prenehalo delovno razmerje v Tovarni avtomobilov v Mariboru od 1952 do danes, da uveljavijo svoje terjatve, ki jih imajo do podjetja iz plačnega sklada, najkasneje do 30. maja 1955, kajti po tem roku izgubijo pravico do izplačila. M-305 T0VABNA AVTOMOBILOV — MARIBOR telef°Qf38t s0"P,snc> jalointsko Poletje »Ljudska pravica«. Ljubljana Kopitarjeva ulica 6/IU. telefon St 39-181 - Notranjepolitična - gospodarska rubrika teleroD «ev 21-«1-887. Nazorjeva ulica 10/IL — Uprava: Kopitarjeva ulica i telefon 39-18» - Telefon za naročnino in oglase 31-030 - Mesečna naročnina 250 din za tujino £ prt NB 601-T-632, poštni predal 42 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisi se ne vračajo 613 u> Kulturna rubrika tujino 500 din — Tekoči račun LJUDSKA PRAVICA Drobne ZANIMIVOSTI Zensko sedlo na motociklih prepovedano — V kantonu Ziirich so oblasti prepovedale motociklistom uporabo ženskega sedla na motociklih. V odloku je rečeno, da lahko motociklist vozi sopotnika samo, če je sedež narejen tako, da sopotnik sedi in da se drži posebne ročice, nogi pa drži na drveh »slepih pedalih« vsako na eni strani Sedenje na ženskem sedežu tako, da se drži sopotnik motociklistovega telesa in drži obe nogi n- ni strani je prepovedano, ..er ogroža motociklistovo ravnotežje in cestni promet Anatomska dvorana iz 17. stoletja. Univerza v Up-saili na Švedskem ima anatomsko dvorano, v kateri je leta 1660 predaval največji švedski znanstvenik Olaf Rudibeok. Dvorana je pod kupolo najstarejšega univerzitetnega poslopja, imenovanega Gustaviamim. Dvorano so obnovili in 31. omaja, ob letošnji promociji študentov te univerze za doktorje medicine, jo bodo svečano odprli. Orlaf Rudbeck je prvi našel limfne žleze in limfni krvni obtok ter jih opisal. Bil je profesor medicine in več desetletij rektor univerze v Upsali. Znan je bil tudi kot botanik in Linnejev predhodnik. Giljotini je ušel. Malo je manjkalo, pa bi bili francoskega študenta Gerarda Dupriesa obsodili na giljotino, ker je ubil svoje starše. Šest psihiatrov ga je spoznalo za docela prisebnega. Državni tožilec, ki je zahteval smrtno kazen, je navedel za vzrok zločina »slabe fiilkne in posedanje po kavarnah Luar-taer Latina«. Obtoženec, star 21 let, je venomer ponavljal, da ne ve, zakaj je ubil svoja »draga roditelja«. Neki ameriški psihiater je pred sodiščem izjavil, da je Dupriesovo dejanje iizraiz duševne hibe, ki j« znanost še ne pozna. To mnenje je bilo za ubijalca odločilno. Namesto na smrt ga je sodišče obsodilo na dosmrtno ječo. Žitnica Kanade poplavljena. — V kanadski pokrajini Saskatchewan je poplavljenih približno poldrugi milijon hektarov zemlje. Ta pokrajina je žitnica Kanade. Poplava, ki je prizadela 40.000 farmarjev, se širi v sosednjo pokrajino Manitobo, kjer je voda v enem dnevu zalila nad 12.000 hektarov polja. VAŽNE RAZISKAVE NA PODROČJU VITAMINOV Vitamin B2 je baje dobro zaščitno sredstvo proti raka na pijočih Predstojnik Max Plaoekovega inštituta za medicinske raziskave v Heidelbergu in predsednik Max Planckovega društva v Gottinge-nu dr. Richard Kuhn je dobil leta 1952 Nobelovo nagrado za uspehe v raziskavi vitaminov Doma je z Dunaja. NARAVNI IN UMETNI ODPOR Raziskovalci se zdaj zanimajo najbolj za odpor ali imunost na področju medicine. Nekatera živa bitja so namreč imuna proti vplivom svoje okolice, druga pa so jim izpostavljena. To je za praktično medicino važno. Zdaj se je pokazalo, da llahiko nekateri bacili razvijejo močan odpor proti tako učinkovitim anti- biotikom, kakor je penicilin. V taikšnih primerih seveda zdravilo odpove. Raziskave na tem področju so važne tudi za kmetijstvo, ki se umi obetajo učinkovita ’ sredstva pToti raznim škodljivcem. Nekatere vrste divjega, toda malo donosnega krompirja ! imajo v sebi posebno kemijsko j snov, ki jih varuje koloradskega | hrošča. S križanjem te vrste I krompirja z našimi vrstami bo-' do vzgojili novo vrsto, ki ji ko-iloradski hrošč ne bo mogel do I živega in katere donos bo večji. Pri človeku gre za ugotovitev imunosti proti malariji. Nekatera zamorska plemena, ki so proti malariji praktično imuna, so se prostovljno ponudila za znanst- Na sliki vidimo nov tovorni avtomobil, znamke »Dodge«, ki je bil izdelan v ZDA. — Na težkem terenu se je avtomobil zvil na levo in desno stran. Na prvi pogled izgleda, da je to nesreča. Nekdo pa bo morda mislil, da je avtomobil izdelan iz lepenke in ne iz jekla. V resnici pa to omogočajo specialne jeklene cevi, izdelane iz specialnega jekla, ki ga uporabljajo za izdelavo teh kamionov In njihovih karoserij. j vene raziskave. Druge raziskave zajemajo pojav, da so dojenčki, ki se hranijo z materinim mlekom, zelo odporni proti raznim . boleznim. VITAMIN B 2 PROTI RAKU NA PLJUČIH Prof. Kuhi nadaljuje raiziska-' ve na področju vitaminov. Zanimivo je, da je vitamin B2 zaščitno sredstvo proti raku na pljučih. Japonski znanstveniki I so v tridesetih letih našega sto-| let ja s poiskusi dokazali, da zbo-j li v 100 dneh za rakom 90 % 1 vseh poiskusnih živali, hranjenih z orleanom, (barvilo za barvanje mašila in sira). Enaki poskusi v Evropi in Ameriki so pokazali, da zboli 50 % poskusnih živali, j To je bila takrat še skrivnost. 1 Pozneje se je pokazalo, da so japonske poskusne živali hranili samo z rižem, v katerem ni bilo vitamina B2, v Evropi in Ameriki pa. so dobivale mešano hrano, v kateri je bilo dovolj tega vitamina, in tako so postale delno odporne proti raku. Vitamin B2, ki ga dobivamo iz si-| rotke, je torej zaščitno sredstvo proti raku na pljučih. Nevarnost azobarvnih snovi, med katere prištevamo tudi or-lean, je v tem, da se njihov učinek sumira. To pomeni, če pov-| z roči določena količina te snovi v določenem času raka, povzroči polovica količine v dvojnem času ali desetkratna količina v desetinki časa tudi raka. Že ne-: znatne količine lahko torej, če j prehajajo v organizem dlje, pov-! zročijo raka enako kakor enkrat-! na večja doza. Vendar pa te nevarnosti ne smerno pretiravati, i saj dobiva vsak normalno hranjen človek dovolj vitamina B2, j da so njegova pljuča zaščitena I pred rakom. Na sliki vidite Marka Seymoura ki je sedaj verjetno največ ji otrok v Angliji. Mark je tehtal 4,5 kg ko se je rodil. Sedaj ko ima 12 mesecev, pa tehta 20,5 kilograma. To jr mali »velikan«, k; ima apetit za dva in je tema primerno tudi debel SPOR ZA ANTARKTIKO Angleško zunanje ministrstvo je sporočilo, da je angleška vlada predložila mednarodnemu sodišču v Haagu svoj spor z Argentino in Čilom v zadevi angleške suverenosti, nad področjem Antarktike. Že nekaj ur po izročitvi angleške pritožbe mednarodnemu sodišču sta vladi Argentine in Cila obvestili Veliko Britanijo, da odklanjata njen prej- , tei šnji predlog, naj bi nas,"P“j J pa mednarodnim sodiščem, v v predsedstvu angleške Vade P ^ jo, da je še bosta ti dve južnoameriški znova proučili svoje staj1 re(j volili v to, da bi prišel spor f mednarodno sodišče. Strup proti raku? Ameriški znanstveniki so ugotovili, da je strup, ki ga sestavijo lovci na človeške glave v braziljskih pragozdovih iz sokov raznih tro-! pičnih rastlin in uporabljajo za prepariranje glav svojih sovražnikov, učinkovito sredstvo proti raku. I Strup so že začeli preizkušati. Iz Amerike v Sibirijo Moskovski radio je ondan poročal, da so našli v strugi Cikoja v vzhodnem delu transbalkanskeea področja kosti konju podobne živali, ki je najbrž prišla pred milijoni let iz Amerike v Sibirijo. Kosti pripisujejo hipparionu, ki je živel pred več milijoni leti na ameriškem kontinentu. Naravoslovci domnevajo, da je prišla ta žival iz Severne Amerike v Sibirijo po ozkih pasovih kopnine, ki so takrat vezali Azijo in Severno Ameriko. Hippari-ona opisujejo kot prakonja s tremi prsti, živečega približno pred 25 milijoni let. Električno prekajena šunka Neka ameriška tvrdka je poslala nedavno na trg električno prekajeno šunko. Najprej so jo položili v peč z infrardečimi žarki, potem pa obesili v rov, napolnjen z dimom. Meso in dim sta nabita pozitivno, oziroma negativno, tako da pritegne gnjat po elektrostatični poti v štirih minutah toliko dima, kolikor ga porabi normalno v prekajevalnici v 12 urah. Tako obdrži meso prijeten duh. Nad 600 metrov globoko jamo so odkrili in raziskali italijanski jamarji blizu Verone »Prispeli simo ma dno!« se je razlegel hripav, zmagoslaven vzklik iz globin. Namenjen je bil sosednjemu prostoru, od koder ga je sporočil razburjen glas po telefonu na površje. In Italija je zvedetla, da je doseglo pet jamarjev dno eno najglobljih evropskih jam. Speluga del' la P reta se imenuje ta jama ob vznožju gore DAgmilo nad Verono. Globoka je nad 600 m. V srednjem vetku so se ljudje križali, če so prišli v njeno bližino, odvrnili pogled in zbežali, ker so mislili, da je tu vhod v pekel. V novejšem času je postala ta jama znana, ker so si jo mnogi izbrali za samomor. Pet jamarjev, vsi doma iz Trsta, je posvetilo svoj uspeh italijanski odpravi, ki se je lani povzpela na vrh druge najvišje gore sveta K-2. Spustili so se 625 m globoko. Na jprej so se ustavili v globini 340 m, da so se temeljito pripravili na drugi del napornega in nevarnega spuščanja v globino. Imeli so telefonsko zvezo s površjem, od koder so jim spuščali oai in kekse. Vrvi in lestve so dobro preizkusili. Drugo jutro je dva jiamarja, čepeča na skalnatem pomolu, nenadoma prevzela strašna utrujenost. Zgrudila sta se pod ledeno mrzlim slapom. Čeprav sta bila taikoj do kože premočena, jima je mrzla voda rešila življenje. Ostala sta namreč pri zavesti, dokler ju niso tovariši prenesli na varno. Nenehoma so mimo jamarjev švigali netopirji, da so se skoraj dotikali njihovih obrazov. Po napornem spuščanju so dosegli dno, ki je bilo celo za netopirje pregloboko. Temperatura na dnu je znašala 8° C. Jamarji so se v premočenih oblekah kar tresli od mraza. Mučila jih je žeja in bali so se, da ne bi utrujeni in izčrpani trdno zaspali, kajti to bi pomenilo neogibno smrt. Vzlic PlSE: GUSTAV GUZEJ RISE: MILAN BIZOVIČAR itemu so ostali tri ure na dnu, i natanko ugotovili globino in pre-j iskali jamo. Spustili so se 60 m globlje kakor njihov predhodnik I jamar Lurgi Baltisti leta 1927. Čez pet ur so bili spet v taborišču, kjer so se odpočili, preden so splezali na površje. Zadnji je splezal iz jame prof. Mauc-ci. Pripovedoval je, da je na j dnu povsem črno jezero. Jamarji j so preiskali njegove bregove, mi-j sleč da bodo našli rov po ka-j terem bi prišli naprej. Preiskali j so vse iz glavne jame držeče rove. Vsi pa se zožijo tako, da ni verjetno, da bi bile v bližini še druge jame. Dva mršava jamarja sta 6icer izpraznila žepe, odložila pasove in zlezla skozi ozke odprtine, dokler jima ostre čeri | niso potegnile obleke s telesa. ' Potem sta zlezla nazaj. Stene glo-! boke jame so pokrite z gobami podobnimi okameninami. Na dnu so našli jamarji več različnih j rudnin. Nikjer pa niso opazili I za kraške jame značilnih stalagmitov in stalaktitov. Volivci v Indiji Število volilcev v Indiji se je zadnja tri leta povečalo za 11 milijonov. V volilne imenike so vpisali konec 1951 leta 184,500.000 volilcev in toliko jih je bilo tudi ob zadnjih volitvah. V šestih državah — Orisi, Madija, Pradeš, Pendžab, Barat, Vindija in Kuč je število volucev padlo, v 23 zveznih državah pa naraslo. V letalo je treščilo Zelo redko se primeri, da bi treščilo v letalo. To se je zgodilo z letalom »Pan American Linie«, v katerem je bilo 20 ameriških potnikov, in sicer na poti iz Pariza v Stockholm. Strela je prebila levo krilo in poškodovala vodilo na Ireh krajih. Vzlic temu se je pilotu posrečilo spustiti se z letalom na letališče v Stockholm. »Potem, ko je fotografija njegovega medicinski reviji, splon moč govoriti z njim.« w,a -ssrs »Pustite me naprej, inšpektor, reporter sem.« »Čemu pa?« „-hraIi i0*' »Vse boste lahko preb ri v časniku.« EINSTEIN — GLASBEr,Iprr Slavni fizik Einstfbn Istem času rad i&ra‘ vrireditv' Nekega večera je na P prig0-dobrodelnega dmštna . ^ var jan je prijateljev za ^avduiefl° in občinstvo mu J je b ploskalo. Med Pos‘f tudi neki novinar, ki je igroznal n. Novinar, ki se je - kakor ^ znanost približno ta „red sf' glasbo, je mislil, da trn P toVt& boj enega največjih £°isaX * violinistov, in brž J kater svoj časnik POrocilo, ^^ vl0-je navdušeno hvalil eda linistove sposobnost . ^ jn«' mu je drugi dan smejfo^ fcj je sto, najbolj Pa { en0 nal. shranil to Poročtl°*i kar iih 3 nenavadnejših pohval, ka kdaj dobil. [ČETRTEK, 28. MAJA 1955- 54. Z obale so gledali, kako se b'. .Tiki' obrnil. Miha je pritegnil jadro i desne, da )e dobil veter v bok. Splav se je malo nagnil in drsel po strani. »Za manevriranje ne bo,« je sklepal, spustil jadra in odve-slal proti sončni obali. ».Sončnemu tikiju' trikratni .Hura I« so zavpili taborniki, ko se je splav dotaknil brega. Najbolj navdu-ieni so skočili nanj, da se je splav na eni strani kar potopil. Miha se je izkrcal malo razočaran in je .Tikijevo' sposobnost ocenil: Neroden je, a v vetru se da z njim jadrati. 55. Pristanišče na Sončni obali se je spremenilo v oporišče majhne mornarice. Na eni strani je bil zasidran .Metulj', ob njem pa se je pozibaval čoln, ki so ga zjutraj ujeli na jezeru. Na drugi strani je čakal pripravljen na veter ,Sončni tiki', Majhen, samo iz debel sestavljen splav je bil videti ob njem kot pravcati neboglje-nec. Zadnje dneve so natanko preračunali, kdaj se pojavijo kakšne stalne sape. Takoj po kosilu so bili taborniki pripravljeni, da ob najmanjšem vetru zaorjejo jezera široko cesto. Dan se je nagnil v popcidne, jezero proti Stari Fužini se je začelo kodrati. 55. Nekaj fantov je čakalo na .Metulju', štirje pa so se spravili na .Tikija. Listje na drevju je zašepetalo, kot da pripoveduje lepe skrivnosti. »Hural Kura!« so vpili na .Tikiju’, ko se je začel splav odmikati od brega. »Saj ne gre nikamor. Skočite v vodo, pa ga potiskajte,« so jih dražili s kopnega. Potem pa je listje zašumelo. Jadro se je napelo, da se je nagnil jambor in . .Tiki’ je zaplul, ko da se Je zganil iz odre- r voneiosti. Fantje so veselo mahali: »Se 'j .Metulja' prekosimo!« — »Hej, poglejte, ; kaj plava tam,« so opozarjali ,Tiki]evce' z j brega na nekaj rdečega. ki je izdelani® Velik ameriški vojaški motorni čoln, hi j c >*—, _ vsak po 165 konjskih sil. Coln je sestavljen iz yec P:„ ga fr se lahko na vodi sestavi in zopet razstavi. Na ta goče transportirati na druffa mesta