LETO XVIII., SILV. 31 LJUBLJANA, PETER, 8. FEBRUARJA 1957 Ceno 10 dh» SLOVENSKI Uda)a la tiska Casoplsno-zaloZniško podjetja Slovenski poročevalec. — Direktor: Rudi Janhuba. — Glavni ln odgovorni urednik: Sergej VoSnjak. — Za tisk odgovarja Franc Plevel — CJrednUtvo: Ljubljana. Tomšičeva ollca štev. ima. telefon štev. 23-523 do 23-528. — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica štev. 1TL telefon štev. 23-522 do 23-52*. — Oglasni oddelek: Ljubljana, Titova oesta St. 3, telefon St. 21-898, ca ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832. — Poštni predal •tev. 29. — Tekoči rafi 60-KB S Z-367. — Mesečna naročnina 330 din ZASEDANJE LJUDSKE SKUPŠČINE LR SLOVENIJE KONČANO Družbeni plan in proračun za leto 1957 sta sprejeta I/,TUB.TAXA. T. febr. V načelni razpravi o predlogu repu- jijonov, jz dohodka od prebival-bHškega družbenega plana za loto 1957 je sodelovalo na skupni stva pa 8 milijard 603 milijone, *ej; obeh domov ljudske skupščine 44 ljudskih poslancev. Zadnji govornik je bil podpredsednik izvršnega sveta Viktor Avbelj, ki je svoja izvajanja zaključil s tem, naj bi celotna skupščinska razprava, razprava v gospodarskih odborih ;n dana priporočila ter predlogi služila Izvršnemu svetu kot gradivo za proučevanje. V skladu z realnimi možnostmi, naj bi izvršni svet pripravil *u-u kakor imamo sedaj n pr. sklad za stanovanjsko gradnjo. Na podlagi vsega tega pričakujejo, da bo raznrava zelo živahna in da se bodo izkristalizirala osnovna načela za izboljšanje zdravstvene službe )n delo socialnega zavarovanja. I. St. PREDLOG ZA RAZDELJEVANJE DOHODKI V PREMOGOVNIKIH Beograd, 7. febr. Na današnji seji predsedništva centralnega odbora sindikata rudarskih in metalurških delavcev Jugoslavije so razpravljali o razdelitvu dohodka v pre-mog-c-vnik-ih in o izpremembl plačnega sistema v metalurgiji. Seji so prisostvovali tudi zastopniki strokox-nih združenj Za močnejše družbeno uveljavljanje proizvajalcev in o ostalih problemih so razpravljali delegati na skupščini okrajnega sindikalnega s^sfa v Ljubljani Predvčerajšnjim je bilo redno letno zasedanje Okrajnega sindikalnega sveta v Ljubljani. Udeležila sta se ga tudi kot gosta predsednik republiškega odbora Zxreze sindikatov 3lo\renije Janko Rudolf in predsednik OLO dr. Marjan ESermastia. Včeraj je prispela v Ljubljano skupina poljskih novinarjev, ki bodo sodelovali na mednarodnih noxrlnarskih smučarskih tekmah v Kranjski gori. Naš reporter jih je dobil v hotelu »Turist« V letnem poro-čilu Okrajnega sindikalnega sveta so bili obravnavan) gospodarski problemi in sicer vprašanja industrijske proizvodnje ljubljanskega okraja, plač -in tarifne politike, norm, in premijskega sistema. Posebno pozornost so izkazali vprašanjem kvalitete proizvodnje. Glede nonn je bila že v poročilu im pozneje v razpravi poudarjena napaka »striženja« leteli, kar je povzročalo med delavci mnogo nezadovzoljstva in hkrati tudi nezaupanja v sistem nagrajevanja po učinku. Uveljavilo se je neko nepisano pravilo, po katerem delavec praviloma ne sme prekoračiti normo za več kot 10 cd=toliko-v, četudi je resnično delal skoro s pretiranimi močmi. Zani-rruvi so bi-U podatki, ki kažejo, da se je v nekaterih gospodarsikiiih panogah zmanjšal obseg del po učinku, in sicer večjd del v tistih gospodarskih organizacijah, ki so bile zaradi pomanjkanja energije prizadete (barvasta metalurgija, gradbena industrij a, pr ed e l.a-v a prem o ga). Naj občutne j še pa se je zmanjšal obseg normiranih del v kmetijstvu in sicer od 32 odstotkov v letu 1955 n-a 11.8 odst. v letu 1956. V celoti pa so se vsa normirana dela v gospodarstvu ljubljanskega okraja v primerjav) z le-tom 1955 lani zmanjšala za. 2 odstotka. O delavskem upravljanju ljubljanskega, okraja je razpravljalo precejšnje število delegatov. Večina je ugotavljala uspehe tudi v preteklem letu, toda hkrati pa so opozarjali na sorazmerno ozko materialno osnovo, zaradi česar se zadržuje razvoj delavskega upravljanja nasploh. V zelo razgiban) razpravi so delegat) povedali, tudi nekatera misli, ki kažejo, da se proizvajalci kot člani sindikalnih organizacij zanimajo takisto za splošne probleme, ki so izven to\'ar-miškega dvorišča. Tako je neki delegat dejal, da s,e precej škode povzroča v zimskih mesecih na gradiliščih, kjer je gradben) material nezax'aro\ran pred padavinami in mrazom. Razen tega je menil, naj podjetja, ki imajo osebna prevozna motorna vozila, le-teh ne uporabljajo za kratke prevoze po mestu, ko je to možno opraviti peš ali s komunalnimi prevcznimii sredstvi. V razpravi je bila izrečena tudi misel, da bi bilo treba čim prej nakupiti tiste stroje, ki bi v tej ali oni toxrarni pomenili bi-st\’eno po\’ečanje proizvodnje, oziroma zmanjšanje proizvodnih stroškov. Ti nakupi naj se ne zavlačujejo v primerih, ko je njihova vsestranska upravičenost dokumentirano dokazana. Na skupščini so govorili tudi o x'zgoji industrijskega delavca. Ivled drugim je bila sprožena misel, ki v bistvu zavrača staro klasičn-o -obliko strokovne izučit-\'e. namesto nje pa p-ostavdja dinamične kratkoročne strokovne tečaje in sicer na samih delovnih mestih. Te tečaje b) dopolnjevali prav tako s kratkoročnimi, teoretičnimi tečaji. Na skupščin) so ugotovili, da jo x' organih občinskih ljudskih odborov takisto tudi v okrajnem ljudskem odboru premajhna udeležba neposrednih proizvajalcev dn sindikalne organizacije. Riazein te-h zadev so bile na dnevne-m redu tud) komunalna vprašanja, ki posredno in neposredno vplivajo na življenjsko rax-en pre-b-iivalstx'a. Prva stvar so bile stanovanjske gradnje, za katere so memii. da naj se projektirajo tako, da bo moč z razpoložljivim: sredstvi zgraditi čimveč zdraxdh in preprostih stanovanj. Dejstvo, -da žix'i v Ljubljani še 6000 družin brez lastne strehe, \'sekakor govori za to priporočilo. V zvezi s problemom projektiranja, ki naj bo v skladu z materialnimi možnostmi so ob-iavm-ax'ali tud) x'pražanje ljubljanskega železniškega vozlišča. Večina je menila, da bi bila poglobitev železnice sicer zelo lepa stvar, vendar bi bila cena za takšno rešitev odločno previsoka. Zavoljo tega je po mnenju delegatov rešitev s podvozi v sedanjih gospodarskih razmerah res najbolj utemeljena. —vr črne in barvne metalurgije ter premogovnikov, kakor tudi sekretar centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Noa> bert Veber. Predlog o načinu razdeljevanja dohodka xr premogovnikih je izdelalo Združenje premoge vnikov na podlagi analize lanske proizvodnje v 60 rudnikih, ki pre-dstavlja 95% skupne proizvodnje premoga v državi. Združenje predlaga, naj se ta razdelitev dohodka v rudnikih, kakor tudi prispevek rudnikov za skupnost določi po vnaprej ugotoxdjenem znesku izkopanih ton premoga in na podlagi proizvodnje V letu 1956. Sindikat je ocenil ta predlog kot zelo pozitiven, ker bi pomagal k izboljšanju pogojev za napredek proizvodnje v rudnikih, obenem pa tudi ugodno vplival na komunalno skupnost. Predlagane teze o izpremem-bi plačnega sistema v metalurgiji so izdelane v skladu s postavkami družbenega plana, da se poveča delovna storilnost, razširi materialna podlaga in ustxrarljo pogoji za nadaljnje izboljšanje žixdjenjske-ga standarda. Glede na to smatra centralni odbor sindikata rudarskih in metalurških delavcev Jugoslavije, da so potrebne nekatere izpremembe v uredbi o razdeljevanju skupnih dohodkov gospodarskih organizacij in v uredbi o plačah v' gospodarsteui. O vsem tem bo razpravljal tudi plenum centralnega odbora tega sindikata, ki se bo v kratkem sestal v Beogradu. Zavod za preučevanje organizacije dela in varnosti pri delu LR Slovenije CENTER ZJL IZ9BMZBG KADROV RAZPISUJE seminarje in tečaje za vodilne kadre za I. polletje 1957 ter V R BI gospodarske organizacije, da prijavijo svoje udeleženca za naslednje seminarje: 1. Informativni seminar personalne službe (ieii personale in sekretar). Roki: 4. do 9. III.; 11. do 16. III.; 18. do 23. 25. do 30. III. IU.; ŠOFERJA D kategorije za avtobus takoj sprejmemo. Plača po dogovoru. »TELEKOMUNIKACIJE« . industrijsko podjetje za elektrozveze Ljubljana-Pržanj 24 628-R N ? 2. Informativni seminar za višji vodilni kader (direktorji in člani kolegija). Roki: 1. do 5. IV.; 8. do 12. IV.; 15 do 19. IV.; 23. do 27. IV. Prosimo, da čimprej javite udeležbo, ker je število udeležencev omejeno. Ostali seminarji v I. polletju bodo posebej razpisani. Vse prijave za gornja seminarja iz leta 1956 ostanejo v veljavi, v kolikor jih pismeno potrdite. Seminarji Centra za izobrazbo kadrov LRS naj na sistematičen način doprinesejo izpopolnitvi vodilnega kadra v gospodarstvu. „ Informacije in programe posameznih seminarjev in tečajev dobite pri Zaxrodu v Ljubljani, Parmoxra 33 — 2^1 telefonična pojasnila pa dobite na telefonu 32-408 v delovnem času od 7. do 14. ure. 625-R t * f T * f ? t ? t t m Kakšne ideje ... »Pripravljen sem se sestati e DuUesom kjerkoli in kadarkoli«, je na letališču v Katmandu izjavil kitajski premer Ču En Laj, predno je odletel na »koeksistenčni obisk« v Colom,bo na Cejlonu. Čeravno vi n'h če od tega pričakoval praktičnega rezultata odmev ■L' Wash‘ngtonu vendar ni izostal: na redni tiskovni konferenci v sredo so zunanjega ministra Dullesa kar zasuli z vprašanj i o odnosih med Kitajsko in ZDA. Morda je pretirano trdili, da je izredno zanimanje za Kitajsko, posledice Čujeve pobude, vsekakor pa postaja sleherni dan bolj jasno, da ameriška diplomacija ve bo mogla v nedogled rta konkretne kitajske pobude odgovarjati z iskanjem novih izgovorov in opravičil za to, da do direktnih razgovorov med Pekingom in V, ashingtonom ne pride . . . posebno še, ker prihajajo t-i izgovori v konflikt z vsakodnevno prakso ameriškega Stale Departmen-ta! Nek ameriški časopis je priobčil karikaturo: dvoje vrat; na enih visi tabla »Titu v'stop prepovedan-s, na drugih pa »ameriškim novinarjem odhod na Kitajsko prepovedan«-. »Pob je, le kje ste prišli do takih idej«, se dobrodušno čudi karikaturist . . . Besedni dvoboj med. novi-narji ir, Dullesom okrog treh ameriških novinarjev, ki so kljub■ prepovedi odšli na Kitajsko. je po obilnem vijuganju in po številnih poizkusih, izogniti se bistvu vprašanja, vendarle izluščil jedro: po mnenju zunanjega ministrstva ameriški novinarji ne morejo na Kitajsko, dokler ZDA ne priznajo obstoječega družbenega reda na Kitajskem. »Javno mnenje, d.a bi lahko napak mislilo, da \Vashington odobrava dejavnost kitajske vlade .. .* 1 Oh tem se je seve izluščilo tudi drugo, realistično spoznanje’. ki ga State Department. razen v primeru. Kitajske. največkrat priznava: miri, ni m-oč utrjevati z ignori-ran-rr.r ti-stih, s katerimi se ne strinjamo, marveč s potrpežljivim prizadevanjem utrditi medsebojno spoznavanje in skozi to tudi zaupanje. Silovitost. »besedne ofenzive« proti Dullesu kaže. da začenja ameriško javno mnenje spoznavati. da velja to načelo tudi za Kitajsko. „ M. S. čustva in varčevanje Celo tak opozicijski Ust, kot je »Asm Staiesman and Na-tion«, ni mogel prikriti otožnosti, s katero je spremljal Sandysovo pot v Washington; nekake trpko je pripomnil: »Prvič v naši zgodovini bomo gla"no vojaško opremo kupovali v tujini«. Snndys je pred Spodnjo zbornico izjavil, da obstaja, zdaj med ZDA in Vel. Britanijo »popoln sporazum«. Američani nemara sodijo, da gre za veliko i'ojaško skrivnost, toda. Angležem je jasno, da gre v bistvu za pereče gospodarsko vprašanje: treba je do skrainosti varčevati.' Velika Britanija je postala majhna. a kor je najhujše — revna. Macm-illan priznava to dejstvo brez posebnega sramu. Sueški polom, mu je prišel prav kot izgovor za zmanjšanje britanskih obrambnih stroškov. Vojaški šefi prej o tem niso hoteli nič slišati, po sueškem polomu pa so brez hrbtenice in minister Sandys ima tako rekoč proste roke. Fo njegovem je treba zmanj-cti »rensko armado«, če že ne popolnoma umakniti britanskih čet iz Zah. Nemčije, zmanjšati je treba tudi »policijske sile« v kolonijah. Britanija zdaj še nima vodikove bombe, čas pa jo je že prehitel, saj sta. Amerika, in Sovjetska zveza že oboroženi s dirigiranimi. projektili. Če bi hoJeli Angleži sami izdelovati tako orožje, bi morali močno spremeniti sedanje gospodarske in znanstvene naloge. ZDA izdelujejo atomske bombe in rakete. To bi kazalo kupiti; to bi bila tudi cenena in enostavna rešitev problema. Pentagonu je do tega, da ne zmanjša obrambne moči NATO in čeprav mu Angleži ne dajo v zameno področja \Voomera. bo morda rad ustregel britanskim željam? Odgovora na to vprašanje še ni iz Washingtona . .. Namesto tega so se oglasili Nemci: Adenauerju je do tega, da Britanci ne umaknejo svojih dimzij iz Zah. Nmčije. Nemci so pripravljeni plačevati vzdrževalnino zanje in poleg tega bi prav radi Vel. B rita ni ii, »podarili« 32 milijonov funtov! Angleži naj bi dobili denar od Nemcev? Kaj pa britanski ugled...«—sic AL2BSKA DEBATA V GENERALNI SKUPSC1N1 Britanija s Francijo Maroški delegat se' je izjavil proti temu, da bi ureditev alžirskega vprašanja prepustili Franciji in Al žiru in zahteval, da alžirskemu narodu priznajo pravico do svobod e — Pineau je takoj zahteval od Pariza, da protestira pri maroški vladi » ' ■ mrnm NEV/ l’ORK, 7. febr. (AFP, Reuter) Britanski delegat Al-len Nobel jo včeraj v političn em odboru Generalne skupščine močno podprl francosko stališče glede Alžira in izjavil, da odbor ni poklican za razpravljanje o tem vprašanju. Al len Nobel je izrazil prepričanje, da je francoska vlada pripravljena in sposobna v Alžiru izvesti naloge, M si jih je zadala in doseči harmonijo med Francijo in tem afriškim ozemljem. Brez pridržka je pohvalil izvajanja francoskega mdnstra za zunanje zadeve. Po njegovih besedah političnem odboru Generalne skupščine ne bi bilo treba glasovati o tem problemu. Allan Nobel je obtožil nekatere države, da hoče- jo izkoristiti problem prihodnosti Alžira, da bi razširili lastni vpliv v Severni Afriki. Po izvajanjih britanskega predstavnika je govoril maroški delegat Ben Abud, ki se je kategorično uprl stališču, da bi ureditev alžirskega problema prepustili Franciji in Al-žiru. Samo ena rešitev je — da priznamo alžirskemu narodu pravico do svobode, je izjavil Ben Abud. V govoru, ki je trajal skoraj dve uri, je ma- Gilfotina v Alžira Francoski minister vojske bo pregledal francoske sile na alžirskih bojiščih Pariz, 7. febr. (Tanjug) Francoski minister vojske Bour-ges Maunoury .je danes prispel v alžirsko mesto Bon. Uradno poročajo, da bo pregledal francoske sile na bojiščih te severnoafriške dežele, z vojaškimi poveljniki pa proučil načrte za novo francosko ofenzivo proti upornikom. V Oranu so danes Izvršili smrtno kazen nad petimi alžirskimi uporniki, ki so obtoženi, da so »nezakonito nosili orožje in zagrešili teroristična dejanja«. V zadnjih petih tednih je biTo v Alžiru izvršenih 16 smrtnih kazni pod giljotino nad obsojenimi alžirskimi uporniki. Odkar se je leta 1954 začela vstaja v Alžiru. so francoska vojaška in civilna sodišča izrekla nad 350 smrtnih kazni-Do začetka letošnjega leta pa ni bila izvršena niti ena smrtna obsodba, ker so hoteli preprečiti poslabšanje položaja ter izključiti posledice takih represivnih ukrepov nad alžirskimi prebivalci. Organizacije francoskih naseljencev pa so zahtevale pred kratkim ostro kazen za upornike ter nagel Sueški prekop bo kmalu očiščen NEW Y O RK, 7. febr. (AFP) Posebni zastopnik generalnega sekretarja OZN za čiščenje Sueškega prekopa general Whee-ler je sporočil, da je prekop očiščen v dolžini 152 kilometrov od Porr Saida do sueškega pristanišča. V tem delu sta samo še dva potopljena objekta. Izrazil je upanje, da bo plovna pot v vsej doižini prekopa odprta še pred začetkom marca. tVASHINGTON — rredsetlnik Eisenhcrvver je na tiskovni konferenci izrazil tri osnovne misli: 1. izrazil je prepričanje, da bo Izrael umaknil čete iz Gaze in Akabe, ustrezno s sklepom Generalne skupščine; 2. dejal je. da ne smatra za verjetno, da bi katera koli velika država začela samomorilno vojno; 3. napovedal je, da ZDA ne bodo pustile Zahodne Evrope brez petroleja in da bodo storile vse, da si zahodni zavezniki zagotove poslednje količine petroleja. NEW VOK K — Predstavniki afriško-azi.jskih dežel so v ZN zahtevali, naj Francija prizna Alžircem pravico do samoodločbe. tVASHINGTON. — Pred nekaj dnevi so v AVashingtonu sporočili, da so odkrili vohunsko mrežo »neke tuje države«. V tej zvezi so imenovali tudi dva sovjetska diplomata. V Moskvi pa je predstavnik za t!sk IJjičev predvčerajšnjim sporočil, da so tudi Rusi »odkrili« ameriško vohunsko mrežo. BUKAREŠTA — Novo izvoljeni parlament bo imel 437 poslancev: 196 delavcev bo prišlo direktno iz proizvodnje, 113 intelektualcev, in 67 predstavnikov nacionalnih manjšin. V novem parlamentu bo 71 žena in 6 predstavnikov klera. MANAGUA — Prejšnji teden so bile predsedniške volitve v Nikaragui. 9ftp/» volivcev je glasovalo za predsednika Luisa So-mozo in za nacionalno - liberalno stranko. Ostali so glasovali za konservativno stranko. BUENOS AIRES — Argentinski železničarji so pred nedavnim proglasili nenavadno stavko pod geslom »Delaj počasi«. Minister za promet, admiral Bonnet je včeraj sporočil. Ca so vsi železniški delavci in uslužbenci mobilizirani in da se morajo pokoravati vojaškim zakonom. Enote argentinske vojske so zasedle važnejše postajne objekte. BUDIMPEŠTA — Jugoslovanski ambasador v Budimpešti Jovo Kapičič je v sredo obiskal predsednika madžarske vlade . Kadra. NEW YORK — Izraelska vlada je izjavila, da ne bo umaknila čet iz Gaze in Akabe. dokler ne bo dobila od egiptovske vlade jamstva, da egipčanski komandosi ne bodo napadali izraelskega ozemlja in da bo ukinjena blokada Akabskega zaliva. PARIZ — Poveljstvo Atlantskega pakta je uradno sporočilo, da je bil nemški general Speidel imenovan za poveljnika suho-zemnih sil NATO v Srednji Evropi. Speidel bo prevzel dolžnost okrog 1. aprila. Njegov štab bo v Fontainebleau. blizu Pariza. -Pod njegovim poveljstvom bodo ameriške, francoske, britanske, nizozemske, belgijske in nemške čete. postopek za. izvršitev vseh kazni. Generalni guverner je podprl to zahtevo in n« nedavnem sestanku vlade izrazil mnenje, da je sedanje oklevanje v potrditvi sodb vojaških sodišč pri upornikih ustvarila napačen do jem o francoski nemoči. Berlin, glavno mesto Berlin. 7. febr. (Tanjug) — Na zahtevo opozicijske socialnodemokratske stranke in liberalne svobod no-demokr 2.1 ske sitranke je zahodnonemški Bundestag sprejel danes formalen sklep, s katerim potrjuje, da je Berlin glavno mesto Nemčije. V triurni razpravi ob tem vprašanju so predstavniki opozicijskih strank obtožili vlado, da z velikimi investicijami za zgraditev javnih poslopij v Bonnu dokazuje svojo neprijaznost r.a aktivno politiko nemške združitve. Več poslancev je zahtevalo, naj vladne ustanove premestijo v Berlin, razen tega pa je opozicija tudi zahtevala. naj dobe berlinski, poslanci. ki v Bundestagu mma.jo pravice glasovanja. enakopraven položaj s poslanci s področja Zvezne republike. To zahtevo Pa So poslanci koalicijskih strank odklonili. Madrid podpira Barcelono MADRID, 7. febr. (AFP) Madridsko prebivalstvo je danes skoraj popolnoma bojkotiralo mestni promet. Zlatil v delavskih četrtih je bil bojkot popoln, njegov namen pa je bil podpreti prebivalce Barcelone, ki so iz protesta proti zvišanju cen v mestnem prometu organizirali bojkot, vseh mestnih vozil. V Madridu so sinoči skrivaj delili letake, v katerih so pozivali k bojkotu. Prejšnji mesec so bile v Barceloni demonstracije, ko so oblasti zvišale cene v javnem prometu. Univerza v Barceloni je bila tedaj zaprta tri tedne. Policijski oddelki v Madridu so danes dvakrat napadli študente, ki so poskušali demonstrirati. zahtevajoč svobodo in znižanje življenjskih stroškov- roški predstavnik Izjavil, da zakonitih pravic 'alžirskega prebivalstva do svobode ni dopustno žrtvovati volji in koristim francoske manjšine v tej državi. Alžirski narod upira vse svoje upanje v Združene narode, ker vsi dosedanji primeri dokazujejo, da so Združenj narodi poklicani poseči v ta vojaški spor, ki je nevaren miru. Po govoru maroškega delegata so sejo političnega odbora za dve uri prekinili. Takoj po seji je francoski minister za zunanje zadeve Christian Pineau zahteval od ministrstva za zunanje zadeve v Parizu, da opozori maroško vlado na govor, ki ga je imel v političnem odboru njen zastopnik Ben Abud. V nadaljnji debati bodo govorili zastopniki Španije, Francije, Afganistana, ZDA, Tunizije, Kube in Egipta. Indija ni za novo handunško konferenco New Delhi, 7. febr. (Tanjug). Indijska vlada ni pristaš skorajšnjega sklicanja nove azljsko-cfriške konference, ki jo predlaga skupno kilta jsfco-ce j Ionsko sporočilo. Tako piše današnji »Hindustam Standard«, -ki omenja, da je bila indijska vlada prej naklonjena predlogu, da Di bila konferenca, letos marca ali aprila, toda poznejši dogodki s} povzročili, da je svoje mnenje spremenila. Spričo stališča, ki so ga v zadnih dveh letih po bamdunški konferenci zavzele nekatere države tega področja, menijo, da sklicanje novega sestanka v bližnji prihodnosti ne bi bilo koristno, zaiključuje časopis. Zastopnik indijskega ministrstva za zunanje zadeve je potrdil stališče »Hindustan Standarda.« oežir'- * * ’ Britanska ambasada v Beogradu je pred kakimi 14 dnevi sporočila tujim novinarjem, da so štirje britanski študenti, ki so bili na obisku v Jugoslaviji, skrivnostno izginili neznano kam. 2.e drugi dan so naše oblasti ugotovile, da so z rednim potnim listom normalno prekoračili jugoslovansko-madžarsko mejo. Po večdnevnem telefonskem razgovarjanju z ambasado v Beogradu so Madžar! sporočili, da so bili vsi štirje zaradi »vohunstva in Madžarski sovražnega delovanja« aretirani. -Pred nekaj dnevi pa so madžarske oblasti sporočile, da so bili vsi štirje iz »človečanskih razlogov in zaradi njihove mladosti« izpuščeni in izgnani iz Madžarske skupno z bivšo fotoreporterko »Life« in nekim ameriškim študentom, ki je bil uslužbenec pri Mednarodnem Rdečem križu. Vsi štirje so preko Avstrije prispeli v London. — Na sliki: britanski študenti ob prehodu na avstr, ozemlje. DVE KONCEPCIJI EVROPSKEGA ZDRUŽEVANJA Fanlanl: Ne proti ZDA Spor v itaii Tnski vladni koaliciji — Socialni demokrati in liberalci so mnenja, da mora postati združena Evropa nekaka tretja sila — Tudi Segni podpira to stališče RIM, 7. febr. (Tanjug). Italijanski minister za zunanje zadeve Martijio je danes poročal predsedniku vladu Segniju o konferenci šestih ministrov evropskih držav v Bruslju. Po njegovi sodbi je konferenca zavzela ugodno stališče do italijanskih zahtev. Italijanska vlada je posebno zadovoljna s sporazumom o svobodnem prometu s kmetijskimi pridelki, ki bo pomagal Italiji, da se bo koristno vključila v zamenjavo z ostalimi evropskimi državami ter se rešila presežkov v kmetijstvu. Minister Martino je izrazil upanje, da bodo na novem sestanku v Rimu ministri šestih držav podpisali sporazum o skupnem evropskem tržišču im Evratomju. Okrog politične vsebina procesa integracije Evrope se je zadnje dni razvila debata v okviru vladne koalicije. Sprožili so jo krščanski! demokrati, katerih vodja Fanfani meni, da je proces evropske integracije zavzel preveč izključno in pro-ti- ameriško obliko. Krščanski demokrati namreč ne bi radi, da Izrael »popušča«? Ameriška delegacija namerava pro učiti resolucijo o sankcijah — Baje je to vzrok izraelskega omehčanja — Egipt zahteva od Hammarskjol-da, da čimpreje predloži Generalni skupščini poročilo New York, 7. febr. (Tanjug.) - Egiptovski minister za zunanje zadeve je pozno sinoči obiskal generalnega sekretarja Združenih narodov Daga Hammarskjblda in se z njim dlje časa pogovarjal. Čeprav nadrobnosti razgovora še niso znane, pravijo v poučenih krogih, da je egiptovski minister prosil generalnega sekretarja, naj bi člmprej podal poročilo plenumu Generalne skupščine, da izraelska vlada noče umakniti svojih čet z egiptovskega ozemlja. Na temelju takega poročila bi so morala skupščina takoj sestati. Kakor pa sedaj kaže, do se-ffanka verjetno ne bo prišlo pred ponedeljkom, ker generalni sekretar OZN sedaj ne more podaiti poročila glede na to, da pričakuje še nekatera pojasnila od izraelske vlade. V Generalni skupščini čedalje. bolj raste razpoloženje za sankcije proti Izraelu, če ne hi umaknil svojih čet. Glede na to je videti, da je začela izraelska vlada popuščati v svojih pogojih za umik. Tako so razumeli nekatere prvine predloga, ki ga je »izraelska delegacija poslala Hatnmar.sk’ Sidu ne toliko v obliki pogojev kot v obliki pojasnjevanj. V prvem je poudarjena priipravij enastt Izraela za pomiritev raizmer s tem, da zahteva od Egipta, da »se dosledno odpove vsem bojevitim dejanjem« ter zagotovi svobodno plovbo tudi za izraelska ladje. Po drugi strani sta ameriSki minister za zunanje zadeve Dulles, včeraj pa tudi predsednik Eisemhotver izrazila pripravljenost ameriške delegacije, da resno prouči predlog resolucije o sankcijah, kar je bil, kakor domnevajo v Združenih narodih, eden izmed glavnih vzrokov za izraelsko »popuščanje«. Prihodnje dni, morda pa tudi ur9 se bo pokazalo, če je upanje v umik izraelskih sil upravičeno • ah ne. Izraelska vlada je ostala osamljena in več delegacij meni, da Izrael vendar ne bo mogel iti tako daleč, da bi sprejel nas© breme sankcij vsega sveta. bi združena Evropa postala prvi-, na nevtralizacije celine ter blokiranja ameriškega vpliva v Evropi. Po njihovem mnenju Ja Italija tako gospodarsko kot politično imteresirana na dobrih odnosa j ih z Ameriko, saj sta imela ameriška pomoč in ameriški kapital, pa tudi politična podpora Amerike Italiji po vojni odločilno vlogo za italijanski razvoj. Nasprotno stališče zastopajo socialni demokrati in liberalci. Le-ti menijo, da mora združena Evropa postati nekaka tretja sila na svetu in da bi morali sedanjo integracijo evropskega tržišča izvesti predvsem kot zaščitni ukrep evropske ekonomike nasproti vplivu ameriškega kapitala in kot orodje osamosvojitve evropskih držav od ameriške pomoči ter ameriške ekonomske intervencije. Za razliko od vodstva krščanske demokratske stranke ie predsednik vlade Segni bližji tej socialno demokratski in liberalni tezi. Nasprotja med njimi so povzročila zadnje dni v ministrskem svetu močna trenja. Upajo pa, da . ti spori ne bodo ovirali udeležbe Italije v procesu integracije Evrope, ker krščanska demokratska stranka navzlic pomislekom ne bo mogla prevzeti odgovornosti, da bi razbila dosedanje uspehe na področju graditve skupnega tržišča in Evratoma. V prihodnosti pa bo skupaj z ostalimi katoliškim: strankami zahodne Evrope začela korake, da bi se politična vsebina sklenjenih ekonom skia sporazumov spremenila. Kongres socialistov SVOBODNA TRGOVINSKA CONA PARIZ, 7. febr. (Reuter) Državni sekretar v ministrstvu za zunanje zadeve Maurice Faure je izjavil danes, da bo Francija zahtevala v nameravani svobodni trgovinski coni ista jamstva kot jih je dobila ob pogajanjih o načni šestih evropskih držav za skupno tržišče. Govoril .ie o načrtu, o katerem naj bi razpravljali prihodnjo nedeljo na sestanku ministrov organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje. Po njegovih besedah želi Francija razširitev skupnega tržišča na širše področje svobodne trgovine v Evropi, ni pa voljna priključiti se ji pod kakršnimikoli pogoji. Prednost svobodne trgovinske cone bi bila po besedah Faura v tem, da bi se ji priključila Velika Britanija in da bi v njenem okviru prišlo do britansko - Nehru: Indiji so storili krivico... ALAIJABAD, 7. febr. (Reuter) Predsednik indijske vlade Nehru je izjavil sinoči na nekem zborovanju, d;a Indija ni zanemarila niti zavrnila kakršnokoli mednarodno obveznost glede Kašmira. Tisti, ki izrekajo takšne obtožbe, naj se spomnijo, da je umik pakistanskih sil iz Kašmira pogoj za plebiscit. Indijski predsednik je tudi dejal, da so Indiji storili hudo krivico glede Kašmira. Popolnoma so namreč prezrli poglavitni poudarek, da je Pakistan v Kas miru izvršil agresijo. francoske in nemške skupnosti. Kazen za prekoračitev me]e Budimpešta, 7. febr. Kakor poroča radijska postaja Budimpešta, je prezidij LR Madžarske danes objavil zakon, po katerem bodo vsi, ki širijo propagando v prid tajnemu emigriranju ali samo nagovarjajo sodržavljane, naj zbeže čez mejo, kaznovani z zaporom od šestih mesecev do petih let. Ljudje pa, ki sistematično ali zaradi gmotnih koristi nagovarjajo k nezakoniti prekoračitvi meje, bodo kaznovani z zaporom od enega do deset let zapora. Kaznovani bodo tudi tisti, ki ne prijavijo nameravanega pobega nekoga drugega. Pogajanja o Suezu Netv York, 7. febr. (Tanjug). Britanski in francoski delegat v Združenih narodih sta včeraj obiskala generalnega sekretarja OZN Hammarskjolda in predlagala nadaljevanje pogajanj za rešitev sueškega problema. V delegacijah teh držav izražajo bojazen, da bi egiptovska vlada potem, ko bo prekop ploven, utegnila prepovedati prehod britanskim, francoskim in izraelskim ladjam. (Nadaljevanje c 1. strani) speval k prekinitvi organizacijske povezave med socialisti im komunisti ninner Svečano razpoloženje je pričelo že v Ljubljani na jutranjem vlaku proti Gorenjski, ki mu je bi.l priključen posebni vagon, v katerem so ee peljali predstavniki državnih železnic na slovesn-o otvoritev elektrificirane proge Jesenice—P odrežeš. Pogovor je kajpada tekel o dokajšnji pridobitvi naše železnice, kajti z električnimi stroji bo vožnja skozi predor poslej dokaj hitrejša. To pa pomeni velik prihranek v prometu in večjo zmogljivost proge. Tudi delo, kii so ga opravljali delavc; pri vzdrževanju .proge, bo veliko lažje. Kmalu po prihodu vlaka na jeseniško postajo, ki je bila za to priliko odeta z našim; in avstrijskim; zastavam' ter cvetjem, smo prestopil; v motorni Kl)l D Prvi električni vlak J« pripeljal goste na jeseniška postaja viliak avstrijskih zveznih železnic, ki nas je potegnil v Podrož-co. Na postaj; so predstavnike jugoslovanskih železnic sprejeli zvezni minister za promet inž. Karl Waldibrunner, koroški deželni glavar Ferdinand Wede-nigg, generalni direktor avstrijskih zveznih železnic dr. Maks Schantl, mnogi avstrijski poslanci in nekaj sto Korošcev. Prav tako pa sta bila med gosti jugoslovanski konzul v Celovcu in avstrijski konzul v Zagrebu. Cas za svečano otvoritev elektrificirane proge je bil kratko odmerjen, komaj eno uro je bilo časa, vendar smo ga izkoristil; za razgovor s sosed; Ko-reošci. Prijetno je tekel pomenek v slovenskem jeziku, saj se tamošnji kmetje rad; pogovarjajo po domače. Vesel; jih, da je z elektrificirano progo zveza med nami še boljša in hitrejša. Sodelovanje med našimi in avstrijskimi železničarji veda ob tej priliki ni manjkalo avstrijskih poklicnih kolegov, ki so -s svojimi »fleshi« pobli-skavalj v dokaj hladno in vetrovno jutro. Avstrijskim govornikom je v krajšem nagovoru odgovoril direktor ljubljanske Direkcije železnic Danijel Lepim, ki je med drugim dejial, da delo, cigar zaključek danes proslavljamo, ni zelo veliko, zato pa pomembnejše. Železničarji obeh dežel dobro poznamo težko delo na progah, zato pomeni elektrifikacija proge veliko olajšavo za vse. Z elektrifikacijo proge smo dosegli, da se bo promet lahko za šestkrat povečal. Jugoslovanski in avstrijski železničarji so se vedno dobro razumeli, to pa je veliko doprineslo k uspehom pri delu. Zahvalil se je vsem strokovnjakom in delavcem za njihovo pomoč pri elektrifikaciji. Za tem je zvezni minister pa kaže na iskrenost prijatelj- ing- Waldi'orunner otvoril progo. skih odnosov. Cas za kramljanje je hitro potekel, kajti pričel je oficielnj del otvoritve proge z . govori avstrijs.fcih predstavnikov. Se- Med svečano otvoritvijo elektrificirane proge v Podrožci Na peronu je že čakala kompozicija šestih vagonov električnega vlaka avstrijskih že-Jectnic, ki je bila okrašena z zelenjem ter avstrijskimi in jugoslovanskimi zastavami. Se odiigranje obeh državnih himen In električni vlak je z 200 gost; prvič odbrzel v predoru in dalje prot; Jesenicam. Na Jesenicah je visoke avstrijske goste sprejel direktor jugoslovanskih železnic Bl.ago-je Bogavac in predsednik občinskega ljudskega odbora na Jesenicah Maks Dolinar. Na svečano tribuno je najprej vstopil predsednik občine Maks Dolinar i.n v imenu jeseniških meščanov pozdravil avstrijske goste in vse, ki sp sodeloval; pri elektrifikacij,: proge. Za tem je spregovoril tudi direktor jugoslovanskih železnic, k; je med drugim dejal: Danes otvarjamo še e.n del elektrificirane proge, ki ni ne vem kako dolga, ven- dar pa je zelo koristna, ker je elektrificirana. Tu na tej progi med Jesenicami dn Podrožco je ost'varjeno ozko sodelovanje med jugoslovanskimi in avstrijskimi inženirji in delavci na skupnem delu, ki služi v korist obema narodoma. Na tem malem primeru smo dokazali, da je tud; železnica vez prijateljstva med deželami. Dokazali smo, da meja ne sme razdvajati narodov, temveč jih združevati. Želeli bi, da to sodelovanje prenesemo tud,; na druga torišča, k reševanju tako splošnih, kakor tudi železniških problemov. Slovesno otvoriltev proge je s krajšim govorom zaključil d,r. Maksimiljan Schantl, ki je dejal, da je z otvoritvijo proge o stvar jen a težnja za sodelovanje .ne samo v železniškem prometu, temveč tud; v gospodarskem pogledu. Prepričam sem, da je današnje slavje kažipot, da lahko ostvarimo sodelovanje prav na majhnem mestu kot smo ga z uspehom oitvarili tukaj. Takrat smo dobro videli, da je sodelovanje obeh dežel mogoče prav povsod. Po odigranju obeh himen je generalni direktor Bogavac povabil goste na zakusko v prostore kolodvorske restavracije. ' Točno ob 12 je po-sebn; vlak z gosti iz Avstrije in voditelji jugoslovanskih železnic zapustil Jesenice ter odpeljal proti Beljaku, kjer je avstrijska zvezna železnica priredila svečan banket. Obisk poljskih književnikov Zveza poljskih književnikov je obvestila organizacijo jugoslovanskih književnikov, da bodo poljski književniki Jerzv Andr-zejewsiki, Mieczvsla.v Jastrun, Adam Vazzk obiskali sredi aprila Jugoslavijo. Poljski pisatelji bodo obiskali republiška združenja književnikov in kulturne ustanove v držav'!. osvet o delu s starši Skoraj neopazno za našo javnost je v Beogradu poteklo posvetovanje o problemih, ki se pojavljajo ob delu s starši, z naso družino širom Jugoslavije. Posvetovanje je organiziral v drugi polovici januarja Svet društev prijateljev mladine Jugoslavije, sodelovala Pa so na posvetovanju vsa republiška društva, k s se zanimaj o in skrbijo za vzgojo mladine. Tudi S^ove-nija j« poslala na posvetovanje močno zastopstvo — preko 20 ljudi, ki aktivno sodelujejo pni vzgojj naše družine In otroka: pedagogov, psihologov, psihiatrov, zdravnikov, so-c alnih delavcev i'n pravnikov. Posvetovanje je trajalo trd dn;. Hrbtenica bi mu naj bili trije glavni referati. Branka Savičeva je za uvod obravnavala temo »Zakaj nam je potrebno delo s starš:«, ostala glavna referata pa sta obravnavala vsebino in oblike dela s starši ter etične osnove dela s starši. Ob te g.avne relferate so se nanizali še številni korefera-ti. ki so skušali osvetliti problematiko zlasti z vidika dosedanjih prizadevanj v delu s starši v raznih republikah. Zaradi tega so .se često samo dopolnjevali, deloma tudi ponavljali v različnih variantah. V celoti pa so dalj dokaj dobro suko o pestri ;i,n obsežni problematiki, ki ira>ste iz samega dela z družino pa tudi o problemih. ki raslejo v notranjem življenju naše družine. Tudi v ' njem se namreč prav tako. kakor v našem družbenem, gospodarskem In kulturnem življenju spo-padata stari in novi svet in •I nov; šele utira svojo pot v •m a g o. Tako so kiareferati obravnavali na primer problematiko vzgnjnih posvetovalnic, šol za starše, roditeljskih sestankov, de.o raznih centrov za sta rde ter druge oblike dela. Posebej moramo omeniti razprave o delu s starši v kulturno zaostalih pokrajinah ter o nesocialističnih pojavih v medsebojnih od-nosnh v družini in nazadnje tudi raziprave o delu s starši vzgojno zanemarjene mladine in o metodah dela s staršj delikventne mladine. Kljub temu, da je bilo posvetovanje, kakor je to v zadnlih letih že nekam ustaljena — žal ne najboljša — rrjvada prenapolnjeno s kore- ka-go-:e feratž (vseh je -bilo tokrat v treh dnevih poleg glavnih referatov skupno 271), je vendar ostalo ■še nekaj časa tudi za diskusijo. Ta se je vrši la v štirih skupinah, kje.r so udeleženci lahko izmenjali svoje misli in poglede na številne probleme. V nekem pogledu so bi-i tudi ti razgovori plodnejši in zanimivejši kakor plenarno posvetovanje. Prisotni so v njih prikazali pestro sliko razmer v katerih živijo in delajo ter istočasno nakazali potrebo po poglobljenem delu z družino. Posebej pa moramo poudariti, da so bili prav ti razgovori važni zato. ker so nakazali tudi potrebo pa sistematičnem študiju naše družtne. Ta bi se v novih pogojih, teri ji rastejo iz družbeno spoharske ra.sti naše ljud_... skupnosti, lahko razvijala hitre je in bolj sk.adno z našo življenjsko stvarnostjo, če bi v delu z družino izhajali iz realne resničnost; i'n ga razvijali sistematično in poglobljeno. Če izhajamo iz postavke, da je družina osnovna celica ljudske skupnosti ip da je z njo tudi nerazdružljivo povezana v eno samo celoto je razumljiva, da je za skrb, srečo in blaginjo pa tud; za morala o-etično rast družine v naj večji meri zainteresirana ce..otna družba. Skrbi za družino nikakor ne moremo odriniti tej ali oni ustanovi, organizacij; alf skupini javnih delavcev. Na moralni' moči, na sreči in zadovoljstvu družine raste moč in sreča ljudske in državne skupnosti, vse kar razkraja družino pa istočasno slabi tud; skupnost. Te ugotovitve je v polni meri nakazalo posvetovanje. posebej še del.o v skupinah. Iz njih pa izhaja zaključek: da je problematika družine v največj; meri prob.emata-ka skupnosti. Lahko bj rekli, da se bomo našemu cilju, to je socializmu približal; toliko bolj In hitreje, kolikor več skrbi' nn prizadevanj bomo vložili v delo za našo družino, za toplejše m plemenitejše odnose v naših družinah in za trdnejšo vključitev in vraščanje družine v našo življenjsko stvarnost. Posvetovanje v Beogradu je bilo Drav za prav samo nekak mejnik, morda kontrolno merilo z3 delo, kli ga opravljamo že nekaj z-adnjih ,et. Slovenci smo lahko ob njem zadovoljni. Saj Emo v zadnjih letih v naših Šolah za starše, v vzgojnih posvetovalnicah, neštetih vzgojnih tečajih in predavanjih, na roditeljskih sestankih 'in s pomočjo pisane besede zajeli stotisoč« naših staršev k sodelovanju prt vzgoj; naše mladine in tudi pri oblikovanju novih, naprednejših jn plemenitejših odnosov v družini. O vsem tem so govorila tudi naši korefeiratf. ki pa seveda še zdaleč niso mogli niti zajeti niti prikazati resnične slike o našem delu. Vertet.no ga bo lahko bolj in popolneje prikazalo posvetovanje o isti tematiki, ki ga pripravlja Zveza prijateljev mladine za Slovenijo že v bližnji bodočnosti. Zato pa je bilo zvezno posvetovanje toliko *p-estirejše. ker je zajelo delo v vseh republikah. Naša javnost je najbrž ob zaključku posvetovanja pričakovala tud; vrsto sklepov in navodil. Teh pa ni bilo — prev zaradi tega, ker je bilo posvetovanje v 'resnici samo prej registracija doseženega, kakor oblikovanje že ustaljenih, dokončno dcdela.n*'h dejstev, ugotovitev. metod In oblik dela. Zaradi tega je zadnji plenarni sestanek objavil samo predloge in spodbude iz razgovorov, kakor so se oblikoval! na delovnih sestankih v -skupinah. Naj navedemo samo nekatere najvažnejše! Čeprav so delale skupine ločeno. so vse posvetile izredno pozornost vprašanju sodelovanja šole in staršev. pomoči — in z.ast; še vprašanju odnosov — prosvetnih delavcev do staršev. do družine. Število; disku-tanti :z raznih republik .50 ugotavljali, da ti odnosi zaostajalo za odopsi. ki s-o se že uveljavili v našem družbenem življenju ter 'jim bomo morali zaradi tega posvetiti več pozornost; in skrbi. Pridružuje se jim ge vrvašanj e odnosov prosvetnih delavcev’ do otroka, ki tudi Se marsikje niso ureieni. Poudarjeno ie bilo. da velja to posebej za , strokovne 'in srednje Soče. ■Upravičena je zahteva, da nal se na visokih šo1»h id posebej še na filozofski fakultet; seznani mladino, k; se v. veliki večini Pripravlja z-a delo ra šolah s pedagogiko, p=;hniopijo tn — posebej tudi z detorn s starši. Reforma naših visokih šol bi mo-rals to zahtevo staršev upo- števati in obvezno uveljaviti v učnih načrtih. Prav tako bi morala šolska reforma uveljaviti zahtevo, da tudi šola (tu so mišljeni 'najvišji razredi srednjih in strokovnih šol!) sodeluje pri vzgoji naše ‘mladine za bodoče družinsko življenje. Vprašanje družinskega življenja, odnosov med zakonskimi partnerji ter -odnosov med starši in ‘otrokom ni sarmo ozko družinsko vprašanje. To je v prvi vrsti družbeno vprašanje, saj 'otrok iz družine raste za življenje In urejuje svoje odnose s soljudmi po od-n.osdh in življenju, *k>i ga je žive. v družini. Velik je bil poudarek ha zahtevi po ustanovitvi sociološkega inštituta. Zanimivo je. da danes v Jugoslaviji 'nimamo nobene institucije, ki bi znanstveno proučevala našo družino in lahko prispevala resen doprinos k razumevanju družinske problematike, nakazala sistematično delo z družino ter utemeljene zahteve po takšnih ali drugačnih oblikah in metodah dela. Mnogo je bilo govo-ra tuai o literaturi za družino, k; je v vseh republikah razmeroma še skromna. Mnogo premalo je razvita skrb za širjenje dobre literature med starši, ki meji včasih kar na zelo pogresno brezskrbnost, ko dopuščamo, da se med starši razširja »družinska literatura«, ki je tuja ali pa celo nasprotna napredni miselnosti. Lahko bi naštevali še številne predloge: da je 'treba posvetiti večjo skrb družini na vasi, ker sm0 doslej delali največ v mesilih 'in večjih industrijskih središčih, da bomo moral; delati več s starši socialno ogrožene dn delikventne mladine, da se naj ;zdela metodika deila s starši. da moramo pri delu s starši upoštevati krajevne prilike in potrebe, mentaliteto in vzgojenost staršev itd. — Skupen pr je bil. sklep, da bo Svet društev prijateljev mladine FLRJ še »etos organiziral posvetovanje delavcev, ki delajo v šolah za starše in v vzgojnih posvetovalnicah, zbrano gradivo s posvetovanja pa bo proučili in zbral v posebnem zborniku. Tako bo postalo dostopno tudi širšemu krogu ljudi, ki se zanimajo z? družinsko ' problematiko in delaj o s starši in mladino. y. Podelitev Prešernovih nagi Upravni odbor Prešernovega sklada je na osnovi določil Zakona o Prešernovem •skladu in statuta tejga sklada ter na osnovi predlogov posameznih komisij sprejel na svoji seji dne k. februarja 1957 sklep, da v letu 1957 prejmejo Prešernovo nagrado naslednji: 1. CENE VIPOTNIK za pesniško zbirko »DREVO NA SAMEM«. Cene Vipotnik je s svojo pesniško zbirko »Drevo na samem« podal uspeh svojega dvajsetletnega pesniškega snovanja. S trojno izpovedjo o predvojni, medvojni in sedanji pesnikovi usodi, ki se nevsiljivo veže z usodo časa in ljudstva, je ta zbirka dragoceno pričevanje o samosvoji pesniški osebnosti in nadarjenosti. V svojih najbolj dognanih poglavjih je ta knjiga izrazit prizor strogosti, kritičnosti in umetniške odgovornosti. 2. GABRIJEL STUPICA za deli »DEKLE Z IGRAČKAMI« in »AVTOPORTRET Z OTROKOM«. Gabrijel Stupica je v preteklem le«u ustvaril niz slikarskih del, v katerih zlasti izstopata sliki »Dekle z igrač-i kami« in »Avtoportret z otrokom«, in se z njimi uveljavil doma in v tujini kot ena najmočnejših jugoslovanskih slikarskih osebnosti. Omenjeni deli predstavljata izreden dosežek avtorjeve umetniške moči in izvirne ustvarjalnosti, hkrati pa pomenjata izrazito in svojstveno inačico našega sodobnega likovnega izraza. 3. DR. BRATKO KREFT za režijo Shakespearovega »HENRIKA IV«. Bratko Kreft je s svojo režijo Shakespearovega dela »Henrik IV« ustvaril umetni- ča tudi uvod v knjižno izdajo Shakespearovega »Riharda III«, a hkrati plod izrazite odrske nedarjenosti, ki jo potrjujejo prav tako Kreftova izvirna dramatika kakor tudi njegove številne režije. Z zrelo in pretehtano režijsko umetnostjo ie bilo podano delo, ki je učinkovalo kot igra neoporečnih umetniških kvalitet. 4. IGOR OZIM za koncertno delo v preteklem letu. Igor Ozim se je po strojih študijah v Ljubljani posvetil izključno koncertnemu življenju ter je v zadnjem času dosegel nesporno kvaliteto, ki ga uvršča med naše prve reproduktivne umetnike. Svojo tehniko je vsestransko razvil in izpopolnil, kar mu je omogočilo poglobiti interpretacijo po emocionalni in oblikovalni strani. Z odličnimi izvedbami cele vrste standardnih del od Bacha do moderne, vštevšl domače skladbe, prireja Igor Ozim vsako sezono več koncertnih nastopov v ožji in širši domovini. V pretekli sezoni s; je odlikoval z izuedbo Mo-zartovega koncerta, dalje z izvedbami Beethovna, Debussg-ja, Szgrnenovskega in Matači-ča. Vsakemu delu je dal izrazit osebnostni značaj, ne da bi pri tem opuščal skladateljeve intencije. ki jim je sicer do podrobnosti sledil. Zato je karakter njegovih izvedb dobil tisto visoko raven, ki opravičuje podelitev tako pomembne nagrade. RAZPIS ŠTIPENDIJ IN NAGRADNE TEME IZ PREŠERNOVEGA SKLADA Na podlagi Zakona o Prešernovem skladu in določil statuta tega sklada (Uradni list LRS, štev. 34-141/56) razpisuje upravni odbor Prešernovega sklada: JL Štipendije: 1. dve večmesečni štipendiji za umetniško in znanstveno izpopolnitev oz. za dokončanje določenega raziskovalnega dela v inozemstvu in 2. štiri večmesečne štipendije za umetniško ali znanstveno izpopolitev oz. za dokončanje določenega raziskovalnega dela na teritoriju Jugoslavije. O višini in trajanju štipendij bo odločil odbor z ozirom na značaj študija oziroma dela, za katerega se prosi štipendijo. Natečaja se lahko udeleže umetniki in znanstveniki — delavci iz področja humanističnih ved. Rok za vlaganje prošenj je do 30. aprila 1957. V prošnji je potrebno obrazložiti, v kakšne namene prosi kandidat za štipendijo, za koliko mesecev ter pri štipendijah za tujino tudi kraj oz. inštitucijo ter dosedanje študijsko bivanje v tujini. — Priložiti je pristanek in priporočilo ustanove, kjer je kandidat zaposlen ter kratek življenjepis. B. Nagradno temo: »ZGODOVINA NARODNOOSVOBODILNE BORBE V SLOVENIJI« Za predložena dela po navedeni temi odbor lahko podeli eno ali več nagrad v skupni višini do 500.000 dinarjev. Rok za predložitev del je do 31. oktobra 1957. Prošnje za štipendijo in dela po razpisani temi naj se pošljejo na naslov: Upravni odbor Prešernovega sklada — Izvršni svet Ljudske skupščine LRS, Ljubljana. V Ljubljani, dne 8. februarja 1957. UPRAVNI ODBOR PREŠERNOVEGA SKLADA V____________________________ ško polnovredno odrsko podobo enega izmed del v ciklu kraljevskih kronik angleškega dramatika. Z uspelo uprizoritvijo tega dela se je v naši gledališ U kulturi uveljavilo za razvoj našega gledališča važno in pomembno poglavje. Kreftova režija »Henrika IV« je plod temeljitega in dolgotrajnega proučevanja Shakespearovega dela, o čemer pri- 5. SLOVENSKI OKTET za koncertno delovanje v preteklem letu. Slovenski oktet je pevski ansambel, ki je povzel značilne poteze slovenskega zborovskega ljudskega petja in jih je, sledeč bogati tradiciji, dvignil do kvalitete čistega komornega petja. Z velikim repertoarjem, ki obsega skladbe od renesančnih mojstrov do NASI PROTESTANTSKI PISCI NA RAZSTAVI V NARODNI IN UNIVERZITETNI KNJI2NICI Včeraj opoldne je upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice dr. Mirko Rupel odprl v navzočnosti predstavnikov našega znanstvenega in kulturnega življenja razstavo »Naši protestantski pisci«. Razstava je bila prirejena v čast Prešernovega dneva. V svojem nagovoru je dr. Rupel po-udarll, da razstava del in dokumentov naših protestantskih piscev nadaljuje vrsto razstav, s katerim; žel! Narodna in funiverzitettna knjižnica prikazati dokumente iz naše knjižne in literarne preteklosti. Tako je ta razstava kot tretja sledila razstavam srednjeveških rokopisov in inkunabel. Obenem pa je razstava »Naš; protestantski pisci« prikazala novo, zanimivo dejavnost Narodne in univerzitetne knjižnice^ ki jo sistematično goj; od osvoboditve dalje. To je skrb za zbiranje knjižnega gradiiva, ki je raztreseno domala po vsej Evropi iin postaja po zaslugi knjižnice dostopno v posnetkih na mikrofilm tud; v Ljubljani. Od 49 slovenskih protestantskih tiskov je na našem ozemlju ohra- njenih le 20 originalov. V zadnjih letih pa je knjižnica poskrbela za fotografske posnetke vseh ostalih 29 originalov, ki jih hranijo velike evropske knjižnice. Nato se je ta zbirateljska skrb razširila še na iskanje in prefotografiranje rokopisnega gradiva in različnih dokumentov iz naše reformacije. Del te dejavnosti je pri-kazaLa tud; današnja razstava, na kateri si bod0 obiskovalci lahko ogledalj predvsem fotografske kopije v inozemstvu hranjenih protestantskih tiskov, korespondence in drugih rokopisnih dokumentov. Razstava obsega kopije iz državnih arhivov in univerzitetnih knjižnic v Gradcu, na Dunaiu, v Niiren-bergu, Kemptenu, Deredingenu, Baslu, Ziirichu. Stuttgartu. Tii-bingenu. Regensburgu, Wittem-bergu im od drugod, seveda pa tudi domače gradivo. Ob koncu svojega nagovora je dr. Rupel poudaril, da s; je knjižnica zadala nalogo nadaljevati s tem delom in da bo obračun vsakoletnega dela tud; v bodoče podajala z razstavo, odprto na Prešernov dan. modeme, a s poudarkom na kvalitetni in obsežni domači produkciji, je Slovenski oktet razvil tenkočutno interpretacijo, ki je kvalitetna zlasti glede na smiselno dikcijo, precizno vodenje glasov in čustveno izraznost. Pri tem je treba upoštevati posebno to, da je vršil Slovenski oktet veliko kulturno - propagandno delo ne samo v mestih, in to po raznih socialnih, kulturnih, gospodarskih, industrijskih in drugih ustanovah in podjetjih, temveč je na široko razvil si'ojo koncertno dejavnost tudi na podeželju. S tem je vršil važno kulturno delo V ljudsko - prosvetnem območju, a je obdržal vedno svojo umetniško raven. Pomembno je. da je Slovenski oktet s svojimi nastopi vedno prikazal slovensko tipiko glede na karakter naših pesmi po kompozicijski strani, pa tudi po načinu zbor-skega petja. 6. FRANCE BEZLAJ za knjigo »SLOVENSKA VODNA IMENA«. Knjiga »Slovenska vodna imena I.«, ki je izšla leta 1056 kot publikacija Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ni samo najobsežnejše in najpomembnejše delo s področja humanističnih red v tem letu, marveč hkrati tvdi prva večja znanstvena manifestacija tega temeljitega in široko razgledanega filologa. Knjiga izčrpno zajema dosedanje razlage in celotno gradivo o predmetu in ne upošteva le slavističnih izsledkov, ampak tudi najnovejše smernice iz primerjalne lingvistike. Kot taka je izčrpen doprinos i>ainih lingvističnih dognanj o slovenskih vodnih imenih z mnogimi avtorjevimi lastnimi razlagami in rešitvam;, upoštevajoč tudi topovoma stična razmntrivuuja sosednih narodov. (Romanov, Germanov, Madžarov). Ze zaradi preciznega podajanja gradiva in rešitev često zelo zapletenih problemov pomeni osnovo za nadaljnje znanstveno raziskovanja slovenske to-ponomastike. Delo pr''a o redkih kombinacijskih dognanjih, ki bodo našla priznanje tudi v mednarodnem svetu. V tej prvi publikaciji je sistematično razporejen prvi del slovenskih vodnih imen (A-L), gradivo za celoto pa je iz zbrano in bo redi gi ra n o po enotnih, rs» i~ te knjige razvidnih vidikov. E ran! v Pr tednu Kakor vsako leto, tako tudi letos častijo v Kranju obletnico Prešernovo smrti z vrsto kulturnih prireditev. Sinoči je bil v veliki dvorani Sindikalnega doma koncert jugoslovanskih ljud - kih pesmi, ki ga je izvajal pevski zbor »France Prešeren« pod vodvstorn dirigenta Petra Liparja. Danes dopoldne se bodo delegacije šol, ustanov, organizacij in podjetij poklonile spominu velikega pesnika v Prešernovem gaju, v Prešernovi hiši :n pri spomeniku pred Prešernovim gledališčem. Ob enajsti up. pa bo v dvorani občinskega ljudskega odbora slovesna podelitev letošnjih Prešernovih nagrad in pohval zaslužnim kulturnim in Ijudskoprosvetnim delavcem na področju kranjske občine. Danes popoldne ob 16. in zv»-čer ob 20. uri bo v Prešernovem gledališču gostovalo ljubljansko Mestno gledališče z »Maloroešča-ni« Maksima Gorkega. Jutri, v soboto, bodo ljubljanski gostja nastopili še dvakrat, in sicer z Barilette—Gredyjevo komedijo »Pero«. Jutri zvečer bo Svoboda v Stražišču priredila Prešernovo akademijo. V nedeljo dopoldne bo v sejni dvorani občinskega ljudskega odbora zborovanje knjižničarjev s področja kranjska občine. V Prešernovem tednu bo v Kranju odprta tudi spominska razstava del in osnutkov pokojnega arhitekta Josipa Plečnika. C. Z. Lendava Madžarska igralska sku, Ma delavsko-prosvetnega društva »Svoboda« v Lendavi je nedavno uprizorila igro »Skupno stanovanje«. V Lendavi je skupina nastopila že trikrat. Gostovala bo tudi po tistih vaseh Pomurja, kjer šivi madžarska narodna manjšina. Mladinci v Hotizi pa so pripravil; igro »Volkodlak*«, s katero so gostovali tudi t Velki Polani. Za tor y Pomurju MOSHGSTI Za RAZVOJ JE PRECEJ, MAESiKJLF PA 20 TREBA 55 UREDITI V Fs:>xniarj»u so Vis: po3o j j 'z a ve6ji razmah turistične dejavnosti, čeprav se ta pokrajina p~> številu g}os lin s k: h in turističnih postojank in njihov; urejenosti r.e more kosati z Gorenjsko ir. drugimi klasičnimi turističnimi pod.ročji. Poleg prelepih pokrajin je v Pomurju vrata znamenitosti: gradov, cerkva v romanskem in gotskem slo-gu z značiln-im: freskami im rolondamii, križnih znamenj, jahkov in utrdb gradišča ob nekdanji’ rdmidki cesti Lendava—Radgona itd. Izletniki in turisti v Pomurju radi obiskujejo planinsko kočo v Doliču, zdravilišče Slatina Kadenc:, grajsko poslopje na Gradu, Jeruzalem, Zeleane dveri in nekatere druge kraje. Stanje turizma v Pomurju nas ne more zadovoljiti. Danes -.majo v Pomurju le dva hotela ;n nekaj prenočišč, ki ne ustrezajo vedno večjim potrebam tujskega prometa. Gostinska podjetja še vedno posvečalo premalo pozornosti čistoči in kulturni postrežbi. Pred-vojno je bilo v Pomurju devet hcvelov, danes pa imajo 63 sob in 97 postelj manj kot pred vojno. Ceste na tem področju so v zelo slabem stanju čn zelo obremenjena. Prometne zveze z Mariborom in Ljubljano so v zadnjem času zadovoljivo uredili z razumevanjem SAP Ljubljana in Avtobusnega premeta Maribor, medtem ko je povezava Murske Sobote z Lendavo, Ljutomerom, goričkima predeli in nekaterimi drugimi kraji zelo s Laha. Se vedno primanjkuje avtobusov, medtem ko so sedanji dotrajali in ne ustrezajo varnosti potnikov'. Zaradi vedno večjega prometa bo treba misliti na gradnjo železniške postaje v Murski Soboti, ker sedanje poslopje ne ustreza svojemu namenu. Marsikaj bi v Murski Soboti ;ti v ostalih krajih Pomurja lahko uredila z manjšimi finančnimi Pokljuka potrebuje pelini umd Pokljuka se je v zadnjih ‘25 letih razvila v zelo privlačno frednj-egorsko turistično postojanko. V okolišu »Sport-hotelaj. je balo v' tem razdobju zgrajen.h lppo število ličnih zasebnih hišic, v' katerih uživajo v prostem času delovni ljudje lepote planinskega sveta. Vse do letošnjega leta so dobivali ti ljudje vsak dan pošto v »Šport-hotelu«, kamor so jo redno prenašali z Bleda. V »Sport-hotelu« pa so vrsto let razdeljevali pošto tudi ra Mrzli studenec. Rudno polje, Kranjsko dolino, Lipanco, Graj-s-:o dolino in naselje Podjel.ie. To pa. je zelo obsežen okoliš. Pošto so sprejemali v »Sp.ort-ho- Dr. Polič v Postajni in Ilirski Bistrici C lan CK KPJ dr. Jože Potrč Je imel v sredo popoldne uspeli in zanimivi predavanji v Postojni in litrski Bistrici. Predaval je o bedo; za socialistično demokracijo v svetu. V svojih predavanjih je nazorno opisal vse oblike, v katerih se vod; ta borba v posameznih državah. Predavanjem s-o z velikim zanimanjem svjsdili številna .poslušalci. B. K. Mladi ms';aiurgi so zborovali To dni je bila v Železarni Štore letna konferenca mladinske organizacije. Iz poroči! in razprave jo bilo razvidno, da je dosegla organizacija v kratkem obdobju obstoja lepe uspehe. V raznih sekcijah »Svobode« deluje nad 120 članov mladinske organizacije, agilni pa sn tudi pri drugih društvih. Mladinci sn t.uui med tistimi v podjetju, ivi dobivajo največ premij zaradi prihranka materiala, v konferenci so sklenili, da bodo letos posvetili več pozornosti vzgojnemu in izobraževalnemu delu. S. V. telu« tudi gozdni delavci in delavci:, kil so obnavljali ceste v tem okolišu. Vse omenjeno vsekakor dokazuje, da je Pokljuki res potreben poštni urad. Primerni prostori b; bili na razpolago v »Sp-oirt-hctelu«, saj je bil/ tu žo pred vojno poštni urad. Namestiti je treba le poštnega uslužbenca, kii bi prevzemal in razdeljeval pošto naslovljencem. Pokljuka je danes ena naj lepših in najbolj znanih planinskih turističnih posto-jamk pri nas. Zelja vseh, ki hodijo na počitnice v ta lepi gorski svet. pa je, da oi tud; v bodoče prihajala pošta čez Bled na Pokljuko, kamor vozijo vsak dan avtomobili, medtem ko dostavljajo pošto iz Bohinjske Bistrice v hribovska naselja in turistične postojanke samo po trikrat na teden. Vs’, ki smo vrsto let prejemali nv.o v »Šport-hotelu« na Pokljuki, prosimo podjetje PTT v Ljubljani, da fci čim prej odprlo poštni urad v' »Šport-hotelu« in tako ugodilo našim željam. Matija S. Lidija šenljurc v Estsaviu V sredo. 6. februarja, je prispela v Trbovlje podpredsednica Zvezne ljudske skupščine, Lidija Šentjurc. Med svojimi volivci se bo verjetno mudila do nedelje. V tem času bo imela razgovore s političnimi de-iavc; o aktualnih gospodarskih vprašanjih. Obiskala bo tudi Zagorje, Hrastnik in Radeče, kjer bo razpravljala z volivci o raznih političnih in gospodarskih vtisih s potovanja po Kitajski. Volivci so vest o obisku svoje zvezne ljudske poslanke toplo pozdravili. -no sredstvi Nujna bo ureditev mestnega parka v Murski Soboti in namestitev orientacijskih tabel z navedbo najbijižjih gostišč in prenočišč. Na Gradu bi kazalo urediti sedanje grajsko poslopje, ki je bilo med NOB precej poškodovano. Pristojni gostimfki in turistični organi v Pomurju razmišlj s&o tudi o ureditvi postojanke v Stasi;ev-cih. k; b! v zimskem čem služila smučarjem na bližnjih idealnih smučarskih tepenih. Naloga Planinskega društva v Murski Soboti bo obnovitev postojanke v Doliču in markiranj s poti od vseh izhodiščnih točk do planinskih •pošlo;; m k in ;zie-tišč. Prav talko so že razpravljali o povečanju gostišča v Gornjih Moravcih in o postavitvi razglednega stolpa. V Gornji Radgoni je v perspektivi zaradi naraščajočega obmejnega prometa predvidena gradnja hotela ali nadzidava sedanje kolodvorske restavracije. Zdravilišče v Radenaih nima izkoriščenih svojih zmogljivosti, ker nima kurjave v zimskem času. Slatinsko podjetje predvideva, da bi s predvideno preureditvijo parkov, kopališč, skladišč, garaž in nekaterih drugih objektov lahko povečalo so'c.je zmogljivosti za večje število gostov. M. Motiv iz Pomurja Občni zbori SZDL V zagorski občini so razpravljali o številnih tsžnvah in pomanjkijivesuh, družbenem upravljanju in drugem Občni zbori osnovnih organizacij Socialistične zveze na območju občine Zagorje ob Sav» so pokazali, da so se začele organizacije Socialistične zveze in tudi sami člani zalo zanimati za delo organov družbenega upravljanja. Poleg tega so na zborih pregledali delo društev in organizacij ter nakazali vrsto težav, ki jih bo treba v bodoče odpraviti. V Zagorju so ugotovili, da so bila društva in organizacije slabo povečana s Socialistično 7.vezo. Grajali g0 delo potrošniških svetov pri klavnic; in gostinskem podjetju ter ugotovili, da hišni svet; še niso našli prave oblike dela. Problem zase je na tem področju tudi osnovna šola. Štirje razredi imajo po tri vzporednice, F'o-vrhu pa deluje se samostojen cdde.ek v Kotredežu. Zgradba osnovne šole je premajhna, pa tudi prostori s-o nehigienski. Vsekakor je gradnja nove šole nujna. Člani SZDL so že obljubili, da b-odo pri morebitni gradnji pomagali s prostovoljnim delom. Tudi učnih moči jim primanjkuje, saj odpade na 80 učencev po en učitelj. Člani SZDL v Toplicah so grajali prebivalce levega brega Medije, kš se na zanimajo za Delo »Svobode« na Fali Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« na Faii; ima več sekcij, ki so dokaj agilne. Posebno velja to za dramsko sekcijo, ki pripravita kar tri dramske prireditve. S prvo se bodo predstavili že te dni, s spevoigro pa ob koncu meseca. Tretja bo na sporedu okrog mesec dni kasneje. Tudi knjižnica je zeio obiskana in ima nad tisoč knjig. Letc-s nameravajo na Fali poživiti delo ljudske univerze. V načrtnih imajo več predavanj, ki boro prav gotovo zanimiva. Marljivi so tudi pevci in recitatorji-V sklopu društva deluje tudi športna sekcija, ki si je na prvenstvu elektrogospodarske skupnosti osvojila diplomo kot najboljša športna sekcija v Sloveniji v lanskem letu. Društvo ima tudi marljive igralce namiznega tenisa, kegljače, ša-histe in odbojkarje. M. -ik. Loka pri žusrau Na občnem zboru organizacije ZB so člani sklenili, da bodo pritegnili v organizacijo vse Obratne nesgode sta Kočevskem NafveS nesrsš je bilo v redniku rfavega premo ga v Kcaevj Komisija za hlgiensko-tehn. zaščito in inšpektor za delo OLO Kočevje sta lani večkrat obravnaval; probleme higienske tehnične zaščite v posameznih podjetjih :n obratih kočevskega okraja. Iz obravnave in poročil ter s primerjavo z letom 1355 so prišl; do ugotovitev, da ;e bilo lan: v okraju manj nesreč in smrtnih žrtev kot prejšnje leto. Navzlic vsemu pa je bito lansko leio v kočevskem okraju 1186 nesreč pri delu in dve Ecmrtn: nezgodi. Nihče ne more oporekati, da ni bilo storjenega mno-go, kljub temu pa lahko rečemo, da je v okraju še neka j podjetij in posameznih obratov, k; ne polagajo dovolj psžnje higi jenski tehnični zaščit; v lastnem podjetju ali obratu. Večkrat se bi dalo z malenkostnim; finančnimi sredstvi doseč; izboljšavo tena ta. način preprečiti razna obolenja in lažje obratne nesreče. Dalje niso red k; primeri, ko se nesreče pripetijo na istem delovnem mestu in še celo pri istem stroju ;n z enako poškodbo. Vendar pa odgovorni ljudje kljub temu ničesar ne ukrenejo, da se b; te nesreče preprečile. Vse premalo se zavedajo, da ima z boleznijo ali poškodbo delavec pri delu škodo sam delavec, ker prejema manjše prejemke — hrana.rino in da je oškodovano podjetje na proizvodnji. Precej nesreč je v podjetjih, ki imajo kovinske obrate. Pri delu v obdelovanju s kovinami mnog; kvalificirani delavci ne upoštevajo določil posebnega pravilnika. Ne moremo se sprijazniti z odgovori posameznih obratovodij ali- mojstrov, češ delavec je bil opozorjen, pa ni hotel upoštevati, sam si je kriv. V takih primerih b; morali razpravljati na sestanku sindikalne podružnice, sej; upravnega odbora in delavskega sveta. Prav zaradi neupoštevanja teh določil je bilo minulo leto precej nesreč na traktorski postaji KGP na Bregu. Največ nesreč je bilo lansko leto na Rudniku rjavega premoga v Kočevju; bilo jih je nekaj nad 350. Na b; mogli trdit:, da je povsod vzrok predvsem slaba higienska zaščita, temveč je tud; mnogo drugih vzrokov: iežki delovni pogoji na posameznih obratih rudnika, mlad; delavci, ki nimajo dovolj izkušenj itd. Ti se mnogokrat ponesrečijo navzlic skrbnim op-ozorilom vodij obratov im starejših delavcev', ker nočejo upoštevati podukov' in navodil, kako se morajo ravnati pri delu na posameznem delovnem mestu. Kot praktično se je pokazalo, da je nujno potrebno or- ganizirati krajše seminarje s tem; mladimi ljudmi. Ne sme nam bit; vseeno, da .ravno zaradi obratnih nesreč in obolenj ter slabe higienske tehnične za-šSite i|'jgubljiEimct vsako- leto v našem okraju več deset milijonov din. Poleg tega pa zmanjšujemo proizvodnost in nam ne more biti ravno v tem času, ko se podjetja in gospodarske organizacije borijo za povečanje proizvodnosti. vseeno, kako je urejeno vprašanje higiensko tehnične zaščite v kočevskem okraju. (cr) Nova ulica v Postojni V zadnjih treh letih je bila gradbena dejavnost v Postojni zelo živahna. Gradili so predvsem stanovanjske im upravne prostore. Tako je zgradilo le-sno-induistrijsko podjetje v Ko- stv-o je zgradilo štiristanovanj-ski blok in upravno zgradbo. S sredstvi, ki jih je dal n-a razpolago občinski ljudski odboir. so zgradili v tej ulici tri stlrista-novanjske bloke. JLA je zgra- 1 Qdverski ulici štinista-n-ovanj-ski blok za svoje uslužbence. Na Tržaški 'cesti jo trgovsko podjetje »Agra-r-ia« zgradilo upravno stavbo, v njej je tudi nekaj stanovanj. Največ novih poslopij so zgraditi v Vojkovi ulici. Sete pred nekaj loti je imela samo dve hišni številki, danes pa je že ena n-ajle.pših ulic v Postojni. Tu je podjetje »Import ekspert« skupno z zavodom za socialno zavarovanje zgradilo novo upravno zgradbo, v kateri je tud: nekaj stanovanj za uslužbence. Gozdno g-ospodar- di.a štiri 6-stano v arijske bloke, nekaj hiš pa so zgradili tudi zasebniki. Zasebniki pa so zgradil; več hti-š tud v d-rugi-h delih mesta. ' Vse našteto pa je stanovanjsko stisko le malo omililo. Stanovanjska komisija še vedno dobiva nove -prošnje za dodelitev stanovanj. Večina prošenj je res utemelj-enih, med nj‘icni so pa tudi take, ki niso nujne. Vsekakor bo treba najprej ugoditi tistim ljudem, k; stsnovani s-ploh nimajo in sa stiskajo v skoraj nemogočih prostorih. — bec tiste, ki imajo za to pogoje. Ljudje iz teh krajev so aktivno sodeloval; v NOB. Štiriindvajset jih je padlo. Tem je zveza borcev pos aviia lep spomenik. Letos pa bodo prekopali grobove 17 padlih borcev, ki so še vedno raztreseni po raznih krajih. M. L. %DOlEM7SKO Želijo si avtobusno zvazo Prebivalci Koprivnika na Kočevskem so te dni razpravljali o zadevali, ki jih najbolj težijo. Ena takih je vprašanje prometnih zvez s Kočevjem. Čeprav.je kraj oddaljen od Kočevja za okrog 17 km, nima z njim nobene povezave. 2e večkrait so prebivalci zaprosili, da bi se 1-a zadeva uredila, vendar doslej še ni videt; uspehov. V kraju živi nad 300 ljudi. Marsikdo mora potovati po opravkih v Kočevje in ker n; na razpolago nobenega prometnega sredstva, mora marsikdo izmed teh peš. Ljudje menijo, da bi s-e dalo z malo dobre volje doseči, da bi avtobus, k: vozi iz Starega trga ob Kolpi po petkrat na teden čez Mozelj, peljal vsaj enkrat na teden proti Kočevju skoz; Koprivnik. Res, da bi bila s tem pot za nekaj kilometrov daljša, vendar pa moramo upoštevati l/udi življenjske potrebe Koprivničanev. (or) Kgvo mesto V počastitev proslave Prešernovega dne dm dvestoletnice rojstva Antena Tomaža Linharta, bo v Novem mestu več prireditev. 6. februarja zvečer je bil vokalni koncert pevskega zbora im orkestra Dušan Jereb, danes, v petek 8. februarja zvečer -pa uprizori novomeška igralska družina Linhartovo igro »Vesel; dan ali Matiček se ženi«. V počastitev obletnica smrt; Franceta Prešerna priredi DPD »Sv-obo-d-a« akademijo v nedeljo 10. februarja popoldne v zadružnem domu. Isti dan ima podobno prireditev v ta namen tudi KUD »Janez Trdina« v Šmihelu pri Novem mestu. Ob ponovni uprizori tv; Linhartovega »Matička« na novomeškem odru, je vredno omeniti, da so to igro prvič igrali v Novem mestu 6. januarja 1848. O tem je še ohranjen letak, ki ga imajo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Sodijo, d,a je bilo to Linhartovo delo prvič na vsem Slovenskem uprizorjeno prav v Novem mestu. Igrali so v prostorih Kazine. • Sneg kar n-aglo kopni. Po ostrem mrazu je nastopilo toplo vreme in p-epoldansko sonce hitro pobira sneg na prisojnih straneh. Višja sončna pobočja so že nekaj dnj kopna, v senčnih predelih in dolim-ah pa je snega še precej. Vinogradi v Bel; krajini in na Podljubnu so brez snega in vinogradniki že pripravljajo škarje za rez in šibe za vezanje trt. Ce bo še nekaj dni ta-ko lepo toplo vreme, bodo pričeli delati v vinogradih. (r) Bolniki se zahvaljujejo Gledališka družina »Dušan Jereb« iz Novega mesta se Je pred kratkim predstavila z Mollierovo komedijo »Sola za žene« tudi b-h-nikem na pljučnem oddelku bolnišnice v Ncvem mestu. Vsi so bili tega obiska izredno veseli, zato se Igralcem za gostovanje noHrlreanala -»o II (•(/» Ljubljana Organizacija Rdečega križa terena »Milan Majcen« v Sp. Šiški ima več sekcij, ki uspešno opravljajo svoje dolžnosti. Nedavno je terenski odbor povabil nad 100 članov, starih nad 70 let, na družabna popoldne. Ob nagovoru predsednika organizacije In igranju mladinskega orkestra tamburašev terena »Milan Majcen« se je nad so članov zelo lepo zabavalo. Tiste člane, ki se niso mogli odzvati vabilu, pa so obiskali člani odbora na domu. ta v središču Hrastnika. Poslovanje je v zadnjem času izboljšal tudi zdravstveni dom. Po trikrat na teden obiskuje zdravnik tud; ambulanto na Dolu. Tako je sedaj zdravstvena služba v hrastniški občini zadovoljiva. Želet; pa bi bilo, da b; čimprej zgradili nov zdravstven,; dom, kakršne že imajo nekaceri sosedni kraji. L. H. * To in še vrsto drugih akcij Je odbor v glavnem uspešno izvršil, zato ne bo v zadregi na občnem zboru, ki bo v ponedeljek, 11. februarja, zvečer v terenski pisarni. Na zboru bo predaval dr. Zlatko Voglar, predvajali pa bodo tudi zdravstveni film. -mir IMAVir Planinci so zborovali Na občnem zboru p.aninskega društv-a »Bohor« v Senovem s-o _ugotovili, da je doseglo društvo lan; zelo lepe uspehe. Števno članstva se je povečalo za nad 100 odstotkov, lepo pa je napredovala tudi gradnja planinskega doma na Bohorju. Dograjeni eo že kletni prostori in pripravljenega ' je precej gradbenega materiala za giradnj-o ostalih prostorov. Upajo, da bo dom do letošnje jeseni že ped streho. Pri gradnji doma so sodelovati tudi neplaninei, zelo marljivi pa so bili predvsem nekateri član S društva. Te so n-a občnem zboru pohvalili in jim izročili lična priznanja. B. K. Sestanek štipendistov Občinski ljudski odbor v Zagor* .1u štipendira 38 gojenrev raznih šol. Da bi se pomenili o učnih uspehih in dmjrem. je predsednik komisije za štlpedije pri občinskem ljudskem odboru sklical sestanek vseli štipendistov, na katerega so p ct* s hi Tl tud? zastopnike občinskega komiteja ZKS, občinskega odbora SZDL in druge. Zdravstvena dejavnost V Zg. Hrastniku so preuredili bivše štirisobno stanovanje v zo-b-no ambulanto, ki je s-od-ebno urejena in v stanovanje za zobozdravnika . S tem bo znatno ra-zbremenjena zobna ambulan- Ali je Teko ravnanje dopustne? Z ozirom na članek v Slovenskem poročevalcu z dne 21. januarja 1957 pod gornjim naslovom daje Zdravniška komisija v Celju sledeča pojasnila: Komisija zaseda redno ob torkih od 17. ure dalje ;« sicer se poslužuje prostorov kirurške ordinacije. k.i je zasedena do 16.30. Pacijenti za komisijo so naročeni ob 17. uri ter se prezgodnji pacijent; p-o nepotrebnem drenjajo v skupni čakalnici. Komisija jemlje na pregled bolnike po karakterju in nujnosti bolezni upoštevajoč oddaljenost od doma. nosečnost itd. Pred zasedanjem preštudira pravkar predložene predloge, da se s tem skrajša čakanje in •razpravljanje spričo pacijenta. Pri odobravanju klimatskega ali kopališkega zdravljenja komisija striktno nn-ošteva tozadevne pravilnike ter v primerih odklonitve nastopajo neraz. položenih s stran; prizadetih. v konkretnem primeru s-taoie Pa-riientke n.i »kritično«, ker je bila že v ljubljanski bolnišnic; oraznana za delazmožno 19 dn; o d-ni s tu in ni bilo indikacije • • '~,-ts-ko zdravljenje. Zdravniška komisija ▼ Celju Zlata poroka V četrtek sta v krogu svojih ožjih sorodnikov slavila zlato poroko znani gozdarski strokovnjak ing. Anton Si vic in njegova zvesta družica Marija. Ob slovesnosti, k; je bila v poročnih -prostorih Magistrata v Ljubljani, jima je v imenu okrajnega ljudskega odbora čestital in izročil č-astno plaketo podpredsednik OLO tov. Joško Gorjanc. Strokovni tovariši in znanci se pridružujemo čestitkam z željo, da neumorna delovna dvojica doživi še mnogo zdravih in zadovoljnih let. razne težave. Tu so morali kar trikrat sklicati zbore vo.ivcev. Na območju Lok-a-Klsovec so razpravljali predvsem o gradnji c-snovne šole in samskega doma. Bili s-o tudi mnenja, naj se odpravi davek na predvajanje šolskih filmov. Povoljno pa so .ocenili delo »Svobode«, ki Je ured:ia čitalnico to si dogradila dom. N.a Izlakah s>o nakazali nujnost ustanovitve mehanične delavnice i'n brivskega sa.onc. Razpravljali s-o tudi o ustanovitvi veterinarske ambulante in razširitvi mlekarne kmetijske zadruge. Bili so tudi' mnenja, da je treba v kraju poživiti dramsko dejavnost in bolj pomagati mladinski organizaciji. V Kotredežu so se zavzemali na ureditev javne razsvetljava in za zagotovitev sredstev iz gozdnega sklada za nadaljevanje gradnje gozdne poti proti Zr- vinam. V Ravenski vasi so razpravljal; o škodi, ki jo povzročajo saje 'in prah iz cementarne in elektrarne v Trbovljah. Pred.agali so, naj bi občinski ljudski odboir posredoval pri uveljavljanju odškodninskih zahtev. Občin-o bodo zaprosili/ tudi za pomoč pri popravilu ceste Juvan-Ze le na trava in Siačnik Vlzgarje. Dalje sio grajali delo krajevnega -odbora, v katerem je delaven samo predsednik in pohvalili mladino, ki se je Izkazala predvsem pri prostovo.j-nem delu. V Colnišah so nakazali nujnost popravila ceste proti Vrhu in ceste v -spodnji del vas!. O popravilu občinskih lin gozdnih pot; s-o razpravljali tudi v Kolovratu. Na Mliinšah s-o bili mnenja, da občina premalo skrbi za vzdrževanje občinskih cest. Tu so nezadovoljni tudi zaradi tega, ker ni bila ugodno rešena nobena prošnja za ureditev elektrifikacije. V Cemše-niku so pozitivno oceni.1 pomoč vaške organizacije Zveze komunistov, čeprav je bi1 a sic“-r povezava SZDL z društvi dokaj slaba. V Senožetih so razpravljali o grobovih padl.h bo-rcev in povoljno ocenili delo šolskega odbora. V Tirni so o-pozorili ra nujnost gradnje nove šole to razprav.jali šp o raznih drugih perečih zadevah. M. Lipovšek LoSe pri Poljčanah Na občnem zLoru Partizana v Ločah so ugotoviti, da je v zadnjih letih zelo napredoval. Iz nekdanjih svinjakov si je uredil telovadnico, za kar je bilo potrebnega milobo truda in dela. Lansko leto so si člani uredili tudi igrišče in priredili nekaj nastopov. Društvu še vedno primanjkuje orodja. Za vse dosedanje uspehe r;re zaslu.ea predvsem sedanjemu predsedniku. G. F. viUErJCi brez mimmm stmiovmj V geri-škem okraju so glsds preskrbe še na najboljšem vajenci v trgovini, kar je predvsem zasiug.a trgovinske zbornice. Ti se učijo v vajenski šoli trgovinske stroke v Brežicah. Stanujejo v urejenem internatu. Med tetinim; počitnicami jim je trgovinska zbornica omogoči-' la celo letovanje in taborjenje ob morju. Prihodnje leto Pa se bo ta šola že -prešlila v Novo Gorico, kje-r So že začeli gradit; novo šols-ko poslopje z internatom. Precej na slabšem so domala vajenci vseh ostalih strok. Na n-ajslafcšem pa so vajenci v gradbeništvu. Zaradi tega jim je v zimskem času otežkočeno učenje. Tem bi morali poskrbet; predvsem boljša stanova- nja, izboljšat; p-a b; jim morali tud; prehrano in preskrbeti primerne delovne obleke. Sedanja starost kvalificiranih delavcev v tej s-tro-ki nedvomno kaže, da bodo morala podjetja č:m-pre-j izboljšati življenjske Pogoje vajencem, če hočejo, da ta stroka ne izumre. Res je, da se mladina za ta poklic ne navdušuje, da se ga otc-oa pa so nedvomno krive tud; neurejene razmere. Vsekakor -bi bilo prav, da b' sindikalne organizacije po podjetjih vplivale na organe delavskega samoupravljanja, ki naj b; omogočil; mladini nemoteno učenje. Saj nam vendar ne sme bit: vseeno, kakšno bo njihovo strokovno znanje, ko bodo kot mojstri na delovnih mestih! Tr§©ireta§a psitniisa za LB Slovenijo išče »MIHOM UBIL« tovarna likerjev in rafinerije ZAGREB, Vlaška 116 Pismene ponudbe pošljite upravi podjetja do 20. II. 1957. 623-R Na podlagi člena 27, točke 5 Pravil podjetja, razpisuje upravni odbor Trgovskega podjetja Ljudska potrošnja Brežice mssto EloUMOVODJE POGOJ: srednja strokovna izobrazba z večletno prakso v računovodstvu. . Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pošljite takoj na naslov: LJUDSKA POTROŠNJA BREŽICE 627-R >T« 1 ^ 8. FEBE- ŠOLE POPISUJEJO OBJEKTE PB1PM7E ZA PLANICO TEČEJO ., Malo za tek ZA TELESNO VZGOJO premalo za V Sloveniji je 1.821 najrazličnejših šol, od otroških vrtcev in osnovnih šol do nižjih in popolnih gimnazij, raznih vajenskih, strkovnih, posebnih in pomožnih šoL Vse te šole obiskuje 243.557 učencev in dijakov, kjer se pripravljajo za ustvarjamo delo v življenju. Desettisoči odhajajo iz njih vsako leto, medtem ko jih prihaja na izpraznjena mesta čedalje več. Kakšni so ti mladi ljudje, ki zapuščajo šolske klopi? Smo jim dali za njihov zdrav telesni in duhovni razvoj vse, kar jim lahko nudimo? Smo pravilno razporedili težišča naših vzgojnih prizadevanj pri mladini? V kakšnih pogojih in okoliščinah so se razvijali in kaj smo storili, da bi jih postopno spreminjali in pobcljševali? Velika je odgovornost vse naše družbe, saj gre v resnici za našo bodočnost, gospodarstvo, kulturo, zdravje, srečo. Skozi veliko šolsko kovačnico se v eni sami šolski generaciji zvrsti četrt-milijona mladine... Da. hočemo vedeti, kaj je skupnost storila doslej za razvijanje, utrjevanje in zavarovanje zdravja vse naše mladine v šolah. Zavod za proučevanje šolstva je zato organiziral na vseh šolah popis objektov. opreme in sredstev za telesno vzgojo v preteklem letu. V zvezi z reformo šolstva, še posebej z reformo telesne vzgoje na naših šolah, je naloga izredno važna. Razmere, kakršne so danes na tem področju. nam morejo služiti kot izhodišče za vse naše načrte, kako naj v bodoče izpremi-njamo in izboljšujemo razmere za pouk telesne vzgoje v šolah. Sprejeti bomo morali posamezne standarde za različne krajevne razmere in na osnovi proučevanja in primerjave ugotoviti, kaj je treba za izboljšanje še napraviti. Splošen gospodarski razvoj pa nam bo odredil, kdaj bomo lahko zamisli praktično uresničili. Zaradi telikih potreb in žalostne dediščine preteklosti, ko telesna vzgoja še ni imela svojega pravega mesta pri splošni človeški vzgoji, bo naloga izredno težavna in dolgotrajna. S skrajnimi možnimi napori jo bo treba sistematično reševati skozi desetletja. KONGRES SMUGMSKIH STROKOVNJAKOV Tudi smučarski strokovnjaki imajo svoje kongrese, na katerih razpravljajo o tehniki in metodiki smučanja. Prvi„ tai; kongres je bil v Ziirsu. drugi v Davosu, tretji v Val d* Iseru, četrti pa nedavno na Švedskem. Jugoslova.nl so doslej sodelovali na vseh kongresih, samo tokrat so manjkali. Mislimo, da bi bila prav ta udeležba koristnejša od marsikatere druge, kajti nikdo ne more zanikati, da smo na področju smučanja bolj potrebni učenja, kakor pa reprezentiranja. >7a Švedskem so sodelovale delegacije Norveške, Finske. Avstrije, ZDA, Francije, Danske, Poljske, Italije, Svicc, ČSR, Turčije, obeh Nemčij in Švedske. Razpravljali so naivec o skandinavskem načinu poučevanja, ki daje predat ost tekom in izletom na velike razdalje. Švedi so opremili vseh 120 udeležencev kongresa z lahkimi tekalnimi čevlji in smučmi; tako so jim omogočili, da so se sami prepričali o lepotah potovanja po zasneženem svetu. Strokovnjaki iz alpskih dežel, navajeni samo na težke čevlje in specialne smuči za steptan sneg, so bili nad lahkotnim drsanjem po belih poljanah zelo navdušeni. Izkušnje četrtega kongresa bodo nedvomno tudi v Alpah vplivale na napredek turnega smučanja. Tudi je verjetno, da bo prišlo a' prihodnje do diferenciacije v poučevanju smučarjev - izletnikov in tekmovalcev, ki se drže raje steptanih prog ob žičnicah. Tomm Murstad iz okolice Osla je demonstriral udeležencem kongresa me-tode poučevanja o'rok. Predšolski otroci so bili še brez palic, gimnazijci pa so s svojimi lahkotnimi korald in desantnimi skoki dokazali, da kodo vredni nasledniki svojih prednikov. Delegatom, so predvajali najnovejše smučarske filme- Prav posebno je ugajal norveški film o šoli teka. Resnično škoda, da na tem delovnem in poučnem kongresu ni bilo našega strokovnjaka, ki bi lahko prenesel v našo prakso dragocene izkušnje. Prihodnji kongres smučarskih strokovnjakov bo leta 1959. v Zakopanih na Poljskem. Upamo, da bedo takrat sodelovali tudi predstavniki našega agilnega »Zbora smučarskih učiteljev«, in da bodo nadoknadi Ji, kar so tokrat zamudili. OBJEKTI DRUŽBENIH ORGANIZACIJ ZA ŠOLE Ce so dandanes šole zelo na slabem z objekti 7,a telesno vzgojo, so v večjih središčih’ družbene organizacije za telesno vzgojo na boljšem. To je posledica zgodovinskega razvoja in razmer v preteklosti, ko so družbene organizacija zaradi takratnih političnih razmer uživale prednost pri gradnjah objektov za telesno vzgojo pred šolami. Prav nobenih razlogov ni več. da bi v naših družbenih razmerah še ohranili take zgodovinske tradicije. Vse objekte in naprave družbenih organizacij za telesno vzgojo je treba dati na uporabo šolski mladini tedaj, ko jih družbene organizacije ne uporabljajo. Tako bodo telovadnice in igrišča polno zasedene in gospodarno izkoriščene. Skupno izkoriščanje telovadnic, igrišč in ostalih naprav za telesno vzgojo po šolah in družbenih organizacijah pa tudi utemeljuje predlog Športne zveze Slovenije in Partizana Slovenije, da naj občina prevzamejo bremena za vzdrževanje navedenih naprav. O ŠPORTU V BELI KISI Murray Snvder. tiskovni predstavnik Bele hiše, Je izjavil, da sta predsednik Eiseniiotver in podpredsednik Nixon razpravljala o programu za izboljšanje sposobnosti ameriške mladine. Na slabšem je posebno v gimnastiki !n zaostaja za mladino drugih dežel zaradi tega, ker je bila ta veja v Ameriki močno zanemarjena. Tudi kolesarstvo bodo morali v bodoče bolj pospeševati. O predsedniku Eisenhovrerju poročajo, da igra rad golf. @ Za dom in družino »T O V A R I Š« Skupno uporabljanje objektov ima za bodoče gradnje naprav za telesno vzgojo v posameznih krajih tudi to pomembno praktično posledico, da vprašanja gradenj ne smemo obravnavati ločeno za šole in družbene organizacije, marveč skupno za vse potrebe. Samo ako reševanja telesne vzgoja ustreza našim družbenim pogojem in zato si bomo ustvarili popolno sliko o ob-iektih za telesno vzgojo pri nas samo tedaj, če bodo prav tak popis, kakor ga opravljajo sedaj šole, naredile tudi vso družbene organizacije. Sole Ze POŠILJAJO PODATKE Prva je poslala podatke šolska upraviteljica Maksa Gross iz osnovne šole Mohorje v ve-likolaški občini kočevskega okraja. Šola je enorazrednica in razen malega šolskega dvorišča in ene žoge ter dobrega zraka, nima ničesar drugega v prid telesne vzgoje. Za njo so se oglasili tudi že drugi poročevalci, zlasti tisti, ki imajo zelo malo ali nič. Vendar že prva poročila, ki prihajajo, kažejo na to, da stvari ne jemljejo povsod čisto zares in Je nevarno, da bi posamezniki pošiljali to, čemur se v statističnemu žargonu pravi »hišna številka-r. Gozdarska nižja šola v Idriji nima lastne telovadnice niti lastnega igrišča, vendar je v prvem primeru popisala telovadnico osnovne šole v Idriji, v drugem pa igrišče »Partizana«, čeprav bi tega ne smela storiti, saj bi se lahko ob nepazljivosti primerilo, da bi iste objekte lahko šteli v zbirniku po dva ali še večkrat. In še nekaj podobnih. primerov. Prav gotovo bodo šole razumele važnost in odgovornost naloge, ker ne gre za zbiranje nepomembnih podatkov, marveč, za ugotavljanje resničnih materialnih temeljev šolske telesne vzgoje, ki jih moramo prikazati v pravi nepokvarjeni luči pred vso našo pedagoško in ostalo javnostjo, če naj v bodoče tudi na tem področju razmere uredimo v prid vsej naši mladini. Edi Serpan Putnik v Ljubljani Je že orga-niziral izložbeno okno v proslavo mednarodnih smučarskih prireditev v Planici. Letos so tudi najbolj razvajeni ljudje zadovoljni s plakatom, ki so ga izdelali v Ljudski tiskarni po načrtih Sergeja Pavlina. Modrina plakata, ki jo reže skakalec v finskem slogu, spominja na jasno nebo nad Pancami. Spodaj je pisana skupina mladih gledalcev. Plakat deluje sugestivno in estetsko in bo nedvomno dobro služil namenu. Po izjavi dr. T. Dečmana, ki je bil nedavno na turneji v Švici, se vsi skakalci zanimajo za priprave v Planici, kakor tudi za vabilo našega Organizacijskega komiteja. Zvedeli smo, da so povabili Fince, Norvežane, Švede, Razen smučanja skrivajo tudi ostali zimski športi manjše ali večje nevarno-sti za poškodbe. Umetno drsanje povzroča pri začetnikih težave pri drži, ker čut za ravnovesje še ni dovolj lzvežban. Pri rutiniranem drsalcu je ravno\Tesje tako popolno, da lahko brez nevarnosti izvaja najtežje like s čedalje večjo hitrostjo. Avtomatizacija potrebnih gibov je namreč odvisna od hitre reakcije mišičnih skupin na dražljaje, ki jih sprejemajo receptorji za globoke občutke in ravnovesje ob kitnih prira-stiščih, predvsem spodnjih okončin. Z vadbo se prenos dražljajev po živčnih poteh od teh receptorjev prenašajo vedno hitreje na aparat za ravnovesje v notranjem ušesu oziroma na njegov center v možganih. Začetnik največkrat uarle nazaj na glavo. Pri tem je tipična poškodba pretres možganov, na srečo večinoma zelo lahek, toda kdaj pa kdaj tudi prelom lobanje. Pri drsanju so pogosti zvini v gležnjih, prelomi vnaniega gležnja. natdčenine in predvsem raztegnine notranjih vrzi kolenskega sklepa. Včasih pride tudi pri umetnem drsanju do poškodbe meniskusa. Na mladinskih drsališčih nrid> do večjega števila padcev in zaradi neprevidnosti v gneči tudi do ran In udarcev z drsalkami. Pri ženskah so pogoste posebna podpludbe na »najtežjem« delu telesa in poškodbe trlice, večkrat tudi s prelomom. Pri hitrostnem drsanju so poškodbe zelo redke, podobne onim, ki jih doživi srednjeprogaš na tekališču. DR. A. SEF — IZ ŠPORTNE MEDICINE Poškodbe pri drsanju hokeju in sankanju HOCKEY NA LEDU poln dinamike, moškosti, hitrosti in borbenosti je razen \vaterpola, alpinizma in turnega smučanja biološko najvrednejša športna panoga. Poškodbe so pogoste pri ostrih prvenstvenih tekmovanjih, in sicer na obrazu od udarca ploščice. To se navadno zgodi v tako kratkih razdaljah, da ni časa za obrambo obraza z rokami. Pri tem nastanejo največkrat rajie ob robu očera, za samo oko zaradi velikosti ploščice ni večje nevarnosti Posledica teh poškodb so podpludbe vek in beločnice, pa tudi rane posebno na gornji obrvi — arkadi. S palico so povzročene največkrat boleče natolčevine goleni pri trčenju, pa tudi globoke rane od drsalk. Redkejši so prelomi golenice, pri hudih padcih in naletih na ograjo pa pride lahko do preloma reber, izpaha v kolku ali rami ter do pretresa možgan. Zelo pogoste so tudi poškodbe meniskusov, celo večkrat kot pri smučanju. Najbolj pogosta poškodba pa je zvin palca tako leve kot desne reke in prelomi prstov. Da se prvenstvena tekma konča lahko tudi tragično sem videl na prven-v FUssenu> ko Je reprezentant W. izgubil oko. Nasprctn lk o v udarec z gornjim koncem palice mu je naravnost raztrgal- levo očesno jabolko. SANKANJE je dobilo pri nas veliko novih pristašev in se rasrvlja v množičen šport. Tudi pri tem športu nesreča ne počiva. Pri naletu na ovire nastanejo lahko najrazličnejše in naj-reroejse poškodbe. Največkrat se poškodujejo spodnje okončine. 113 ov®r5*.P°rYzro£i lai1ko tudi poškodbe trebušnih organov, oprsja, zgornjih okončin in tudi glave. Take poškodbe so več-C-e ^ Pri sankanju razen divjosti Soudeležena tudi norost di ce*o alkohol, ni izključen smrtni zaključek. Ta zabava za vsako starostno dobo in vsak spol naj ostane v mejah možnega, pa ne bo nepotrebnih nesreč. Pri naiviši°m **«*«*• -f' »<*u ali na skeletonu so smrtne Irt™ takorekoč vsako leto. Ruse, Poljake, Cehe, vzhodne in zahodne Nemce, Francoze. Avstrijce, Švicarje in Italijane. K temu je treba prišteti še Jugoslovane, ki jih bodo izbrali konec tega meseca na treningu v Planici. Naša javnost je prav posebno zainteresirana nad finskimi mojstri, ki so se že pred tremi ieii, na proslavi 20 letnice Planice izkazali kot odlični skakalci. V Cor-tini so svoj sloves samo še ponovili. Inž. Stanko Bloudek je veliko skakalnico nekoliko preuredi! pri čemer je koristil izkušnje iz leta 1951. Verjetno je. da bodo tokrat dosežene še večje daljave, deino zaradi izpopolnjene skakalnice. delno pa tudi zaradi izpopolnjene tehnike skakanja. Znani avstrijski smučar Lant-schner se zanima za pravice snemanja za televizijski prenosr. Pričakujejo, da bo letos med gledalci precej inozemskih gostov, zlasti iz Trsta in Gorice, ker bodo lahko potovali v Planico z obmejnimi propustnicami. Največ pa bo seveda mladih gledalcev, saj bodo celo nekatere oddaljene šole organizirale v dneh od 7. do m. marca, športne dneve. Znani športni delavci V. Bedrač iz Ormoža Je že prijavil prihod tamkajšnjih dijakov in dijakinj. Vso noč se bodo vozili, samo da bi doživeli lepoto poletov na veliki skakalnici. Da bi bili prijatelji Planice vsak dan natančno poučeni o dogodkih na skakalnici, bo organiziral Radio Ljubljana vse tri dni, 8., 9. in 30. marca direktne prenose skokov. Tako bo več zanimanja za tekmovanje, in tako bo pod skakalnico ludi več pristnega stika med skakalci in gledalci in bodo o vsem natančno poučeni. Seveda je za zdaj še največ zanimanja za vprašanje, kdo vse bo skakal, katere države se ho--do odzvale našemu povabilu. Vsaka smučarska zveza naj bi poslala po štiri najboljše skakalce, sposobne za polete od 90 do 120 m in za hitrost okrog lio km na uro. Poljaki in Cehi želijo poslati po 6 tekmovalcev, kar jim bo verjetno ustreženo. Kot eksperti FIS bodo delovali v Planici inž. Kiep-fer, inž. Heini in inž. Bloudek; četrti ekspert bo vodja finske reprezentance. Glede snežnih razmer verjetno ne bo posebnih težav, ker imajo skakalnice v Planici osojno lego in ker je pripravljenega v gozdu že precej snega »za rezerve«. Nekateri celo očitajo, da skrbijo pri nas za skakalnico vzorno, za skakalce malo, za gledalce pa premalo. Skrb za skakalnico prevzame vsako leto inž Bloudek ospb-no, ob sodelovanju J. Kerštajna in drugih preizkušenih pomočnikov. Vsi bi želeli, da bi bili naši skakalci bolje pripravljeni, toda to je delno odvisno ocl ,njih samih, delno pa od finančnih sredstev. Sezono sistematičnega pripravljanja v telovadnicah so nekateri zamudili, zato bo pač zdaj tem bolj potrebno, da se bodo Se izpopolnjevali na skakalnicah. Ljudje, ki odločajo o financah in o potrebnih dopustih, naj bi razumeli. da je nastopanje na veliki skakalnici zeio nevarno, če ni zadostnih priprav. Gledalci bi si želeli primernih teras za stojišče ob doskočišču, če že ne tribun, da bi lahko gle- ZANIMIVOSTI Z VSEGA SVETA Za mlade nogometaše gre! Na področju Nogometne zveze Slovenije je lani tekmovalo 109 članskih, 53 mladinskih in 53 pionirskih moštev. Te številke kažejo, cia razmerje ni skladno glede na selekcijo in kvalitetno rast nogometašev. Razmerje med članskimi in pionirskimi moštvi bi bilo najbolj idealno takole: l(®: 213:43-3. v zvezi s pomanjkanjem materialnih sredstev, dotokom naraščaja v naše klube, bi dobili takole podobo: 109:109:213 (člani; mladinci : pionirji). To pomeni, da bi morali imeti vsi naši klubi razen članskega še mlact^isko in dve pionirski moštvi. To zlasti zaradi tega, ker v naši republiki ni stihije v nogometu (kakor n. pr. v smučanju), celotno življenje pa poteka predvsem po klubih. Prav zaradi pomanjkanja »stihijskega« življenja v nogometu bi morali težiti za vključevanje zgoraj omenjenega števila mladinskih in pionirskih moštev. To skrb morajo prevzeti klubi sami. Tudi višje organizacije 3ahko storijo veliko na tem področju, sai se naravnost ponuja možnost, da bi se v redno tekmovanje vključili vsi mladinski in pionirski nogometni aktivi po šolah in podjetjih. Predvsem se je treba lotiti organizacije mladinskih aktivov do tistih šolah in podjetjih, kjer ne igrajo nogometa, potem pa jih vključiti v redno tekmovanje mestnega in okrajnega merila. V prid vkjučitvi mladinskih in pionirskih aktivov v redno tekmovanje bi kazalo tudi omiliti veljavne predpise v zvezi z registracijo in tekmovanjem. Gre predvsem za to, da bi bila osnova vsega, vključitev eimširšega kroga mladih ljudi v tekmovanje, ne pa da to zaviramo s togimi pred- DVA SMUCIF.3KA SLOGA pisl. Doslej smo le ugotavljali pomanjkljivosti. storili pa nič. Vsi se izogibamo temu težavnemu delu. Ena pot, ki vodi k vrhunskemu nogometu je prav skrb za nenehno prilivanje naraščaja. Nekateri klubi so pravilno ravnali, ko so vključili v tekmovanje po eno mladinsko in dve pionirski moštvi. Večina pa nima pionirskega in mladinskega moštva, nekateri pa sploh nič. Taki klubi so zmerom v zadregi in niihov napredek je zelo počasen. M. T. ZLATO V BLATNI VASI Tokrat niso bile putke, marveč Iskri dirkalni konjiči, ki sc vrgli lepe denarce njihovim lastnikom v Franciji. Tekstilni magnat Marcel Boussac je prigaral z njimi 79 milijonov frankov, medtem ko je Francois Dupre naoral »samo* 53 milijonov. Večja »reveža« sta bila Suzv Vorterra s 45 milijoni in Aga Khan s 42 milijoni franki, čeprav sta se zraven strašno znojila tako. da sta v resnici zaslužila svoje denarje v potu svojega obraza. TISOČ LET ZIMSKEGA Športa Poročali smo že, da je izšla med olimpijskimi igrami v Cortini bogato ilustrirana knjiga o zgodovini zimskega športa. V tej knjigi vidite fotografije starih laponskih, sibirskih in kanadskih smuči, kakor tudi nad vse zanimive slike o smučanju, drsanju in sankanju iz preteklih stoletij pa vse do najnovejših časov. Da bi dobili potrebna učila za nazorni pouk o razvoju zimskega športa, pripravlja Uprava za šol- ski film v Ljubljani serijo skiop-tičnih slik za predavanje z naslovom »Tisoč let zimskega športa«. V vsem bodo izdelali 58 izbranih skioptičnih slik. Sole si jih bodo lahko izposojale pri Upravi za šolski film, smučarski klubi pa pri Višji šoli za telesno vzgojo in Športni zvezi Slovenije. OTVORITEV SUEŠKEGA KANALA Plovbo skozi Sueški kanal bodo slovesno otvorili športniki plavalci z mednarodnim plavalnim maratonom, ki bo vodil skozi 100 milj dolgi kanal. Po neprekinjeni dvodnevni tekmi bodo zopet odprli ladijski promet skozi kanal, je sporočil predsednik mednarodne plavalne zveze za dolge proge g. Sabri. PAMETEN NOREC Ce kje, tedaj velja še posebej v športni stavi, da najde navadno slepa kura zrno. Na Angleškem imajo v teh dneh kaj nenavaden primer. V Middlesbroughu se zdravi v bolnici za duševne bolnike »Pošteni Jock« že 15 let. Svet Je nanj pozabil in tudi nje- gova žena se ves ta čas ni spomnila in se bržkone tudi ne bi več, če. . . »Pošteni Jock« je izpolnil stavni listek in zadel glavno premijo. Vrglo mu je nič manj kakor 30.000 funtov šterlingov ali nad 50 milijonov dinarjev. Večino zneska 29.000 funtov šterlingov pa je poklonil drugemu bolniku, ki je na njegovem stavnem listku tudi izpolnil kombinacijo za 2 pennyja, ki pa ni ničesar zadela. Za zadevo je seveda zvedela »zaskrbljena« žena. ki je pri svojem advokatu takoj izjavila, da sklejnna »kupčija« ne velja. »Obiskala bom ubogega Jocka, da bo-in videla kako mu gre.« NA HIMALAJI NI »SNEŽNEGA MOŽA« Švicarski alpinist Fritz Mtiller se je vrnil sredi decembra v Katmandu. Lansko pomlad je sodeloval v uspešni odpravi na Mount Everest. V himalajskih gorah je ostal polnih 235 dni in iskal sledove »snežnega moža", ki jih vkljub vztrajnemu iskanju ni našel. Zaradi tega je tudi povedal, da vanj ne verjame. Z ZASAVSKIMI SMUČARJI NA KUMU Zasavska smučarska pod zve za je po ustanovitvi (to je bilo lansko jesen) sklenila vzgojiti čimveč vaditelj&v in učiteljev smučanja. Ta sklep vsekakor ni ostal samo na papirju, saj so nedavno tega izvedli kar tri tečaje. Dva tečaja na Mrzlici in Kumu sta bila namenjena za vaditelje smučanja, medtem ko so obiskovali tistega na Kalu le prosvetni delavci, zvečine učitelji osnovnih šol. bo naklonjeno vreme, koliko je snega ob žičnici in na katerih pobočjih bodo snežne razmere najboljše. S snegom resda nismo imeli največje sreče, saj ga je na vrhu burja skoraj do golega odpihala, toda kljub temu ga je ostalo še dovolj, da smo pošteno predelali šolo smučanja z vsem kar mora vedeti bodoči smučarski vaditelj. Štirinajst mladih smučarjev iz Zasavja je na strmih pobočjih pililo šolske like In se kdaj pa kdaj predalo tudi užit- kom hitrega smuka. Štirinajst smučarjev se je dvakrat na dan utrujenih vračalo v toplo zavetje, kjer je zanje zmerom očetovsko poskrbel oskrbnik. Naglo so minevali dnevi in kmalu so prišli na vrsto izpiti. Zasavska podzveza je dobila šest republiških in osem podzveznih smučarskih vaditeljev. Dan pred koncem tečaja je zapadlo še nekaj novega pršiča, tako da so se fantje nasmučali, da Je bilo veselje. riali polete od strani. Težave pa so v tem, da se Planica kljub več ko 20 letni tradiciji vedno ni razvila kot moderni turistični kraj. Postala je svetovno znana, za napredek gostinstva in razmah zimskega turizma pa ni bilo praktično nič storjenega. -a Športna zvazn bo dob ... N'a predsinočn.ii seji Športno zveze Slovenije je bile precej razprave o smučarskem športu. Med drugim je predsednik tov. Krese sprožil tud; vprašanje priprav naših vrhunskih tekmovalcev za letošnjo veliko prireditev na 120-metrsStj skakalnici v Planici. Glede na to. da je pristojna zveza izjavila, da za njihove priprave nim potrebnih sredstev, je predsednik Krese obljubil, da bo zveza iz svojih sredstev podprla trening naših udeležencev za to mednerodno prireditev. Po tej strani so torej naši prireditelji rešeni ene velikih skrbi, ki je zadnje dni vsak dan resneje trkala na vrata. IZ ŠPORTNIH DRUŠTEV V Braniku - 3000 članov Na redni letni skupščini mari-borskega Branika, ki ,10 je vodil delovni predsednik dr. Požar, smo zvedeli, da povezuj® IG športnih klubov, v katerih je 3000 el a-nov. Med temi je 1333 tekmoval-cev, razen tega pa še znamo število takih, ki se bavi.jo s športom kot rekreacijo. Strokovno delo v klubih vodi 29 strokovnjakov, med katerimi imajo nekateri predpisane terenske in inst.ru k-torske izoite. Na skupščini so ugotovili kritično stanje pri iskan.iu šporhiih funkcionarjev, to pa zlasti zaradi tega, ker še vedno ni dovoli razumevanja za splošno koristno delo v športnih organizacijah. Težave so tudi zaradi tega, ker podjetja nimajo zakonske osnove za redno in zadostno pomoč športu. Tov. Kociper Je kot predstavnik Mestnega Komiteja izrazil upanje, da bo borba športnikov za vzdrževanje vadišč in za potrebna finančna sredstva, ki jo vodi tudi ŠZS v republiškem merilu. končana z uspehom. V razpravi so se dotaknil; še moralne in politične vzgoje članstva, tečajev za športne inštruktorje, delovanja šp ortne ambulante, propagandne dejavnosti in drugih vprašanj. Tov. Elsner .ie poročal, da so priredili za strokovni kader štiri predavanja s področja teorije športa in telesne vzgoje. V novem odboru Branika bodo delali tov. Oto Brezovšek kot predsednik, Miro Fajdiga kot sekretar, Brane Elsner pa kor tehnični sekretar vaditeljskega kadra. Skupščina je potekla v slogi vsega članstva, kakor tudi v težnji, da bi bilo delo v bodočem poslovnem letu za razmah in vzpon mariborskega športa še bolj plodno. V novoustanovljenem 5D Planjava (Komenda pri Kamniku) je naj marljivejša namiznoteniška sekcija. Smučarji pripravljajo progo za trening, nogometaši in odbojkarji pa pridejo na plan spomladi. Volje je dosti, le sredstev je malo . . . Strokovnjak: »V strmini ločimo smučarja in smučarko po njuni drži. Ko smo se zbrali v Domu °ai tizana v Trbovljah je bilo mraz, da je vse škripalo in se je človeku nabiralo ivje na obrazu. Kazalo je vse najboljše, ko so krenile tri velike skupine vsaka na svojo stran. Mene je doletela sreča, da sem bil dodeljen skupini, ki bo imela tečaj na Kumu. Še pozdrav in stik roke požrtvovalnemu tajniku podzveze tovarišu Janezu Verbiču in ne dolgo za tem smo že grizli v breg onstran Save. Kum. gera sredi Slovenije, sicer ne najvišja, toda vendar dovoli visoka, da se razgledaš daleč na vse strani, so mi pripovedovali tisti, ki radi hodijo na to tako razgledno postojanko. Svoje dni, ko so še Turki delali zlo. po naših krajih, je gorela tod ob času nevarnosti navadno naj večja grmada. Po dve in pol Urni hoji se je pokazal vrh iz nizke bukove ho-ste. Dva starinska stolpa sta bila ostro, a na moč slikovito začrtana na ožarjenem večernem nebu. Oba zvonika sta posebna značilnost za Kum. Toda stolpa nista pritegnila vse moje pozornosti. Strmel sem na rožnato obarvane Kamniške planine, ki »o se dvi- gale na severozapadu v vsej svoji mogočnosti iznad zameglene doline. Zares, izreden pogled, zaradi katerega se je vredno vzpeti na Kum. Bržda od nikoder drugod ni videti Savinjskih Alp tako divje nazobčanih, slikovitih in hkrati mogočnih. V TOPLEM PLANINSKEM ZAVETJU Pravijo, da je vrh Kuma precej Izpostavljen vetrovom. In res nas je oster veter kmalu pregnal v planinski t*om. Na mestu, kjer je bila nekoč na pol zapuščena mež-narija, je postavilo planinsko društvo Kum lepo zavetje, ki sprejme kar čedno število gostov. Razsežna in prijetna dnevna soba le bila moje drugo presenečenje na Kumu. Zares, vse priznanje planinslv 'u društvu za to postojanko. ob prijetni peči. nekaj nas je sedlo celo na zapeček, smo kramljali do poznega večera. Vmes je povedal kako tehtno tudi prijazni oskrbnik Berti, ki tudi prispeva svoj delež, da je Kum tako prijetno — domače. Dobrih sedem dni je bilo pred zuaii ln ugibali smo kako nam ~ ' ■ ;-C c " " ; ' ' ' ' illi i % L V ^ l S!' S t' T*«€£ • iN 7*l££- hiki MUŠT£R 49. Brenčanje Je naraščalo !n medvedek je kmalu zagledal tolstega čmrlja, ki je počasi krožil nad travnikom in letal s cveta na cvet. Vedno bliže je prihajal in kmalu obsedel na zlati trobentici, prav pred Snežkovim smrčkom. »Tako majhen je, pa se me nič ne boji,« se je čudil Snežek. Zarenčal je in pokazal zobe, toda čmrlj je ostal brezbrižen. 50. Medvedek je bil razočaran. Mati Belka ga je vedno učila, da se mora bati večjih in močnejših od sebe. To je bil zakon moči in po tem zakonu bi se moral mali vsiljivce ustrašiti! Pa se ni. Mirno je preletel na nov cvet in se za Snežkovo renčanje ni niti zmenil. Kot bi izzival! V medvedku je vzkipelo in hlastnil je po pre-drznežu. 51, Toda — ojoj! Crnorumena živalca se Je junaško sprla. Zadrla je svoje strupeno želo v Snežkov jezik, da jo je cvileč izpljunil. Kot da se ni nič zgodilo, se je čmrlj pobral, otresel prozorna krilca ter odbrenčal v sinjo višavo. Začudeno je strmel Snežek za njim, dokler mu ni izginil izpred oči. Na jeziku je Se vedno čutil ščemečo bolečino. KOLEDAR Petek, 8. februarja: Janez ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE PRIMERE od 2. do 9. februarja 1957, nočn3 >d 20. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih ves dan Zdravstveni dom Center: Dr. Trtnik Albert, tel. 20-456, Cankarjeva c. 9,1. — Dr. Jerže Marjan, te!. 30-580, Trubarjeva 21 Zdravstveni dora Bežigrad: Dr. Čebin Branko, tel. 332-297, Stoženska 35. Zdrav : veni clom Šiška: Dr. Gašperlin Janez, tel. 21-131, u.anta Černetova 31. Zdravstveni dom Vič: Dr. Jež Janez, tel. 32-740, Prešernova 36, IV. (v primeru odsotnosti zdravnika tel. 20-497 ali 21-519, ob nedeljah in praznikih tel. 21-797). nravstveni dom Rudnik: Dr. Mal Miran, tel. 22.654, Wol-fova 5 1. - (V času odsotnosti zdravnika klicati tel. LM 20-590). Zdravstveni dom Moste: Dr. Medvešček Branko, tel. 31-359. Zdrav, doin Krekova 5. Zdravstveni dom Šentvid: telefon 731 ali Y41. KPD IVAN POB. vabi na Prešernovo proslavo, ki bo 8. febr. ob 29. uri v društveni dvorani Hrenova 4. — Odbor. Prešernova proslava v domu DPD »Svoboda« Vič bo dne 8. februarja ob 20. uri. Slavnostno besedo bo imel tov. Ciril Vidmar, nakar sledijo recitacije, pevske ln glasbene točke. Vabimo vse! -Odbor. BOTANIČNI VEČER bo v petek, 5. t. m. ob 20. uri v Botaničnem inštitutu Univerze. Referata: S. Grom (Sežana). Mahovna vegeta-ta kraških jam in ledenic; A. Martinčič, Flnristične zanimivosti Trnovskega gozda. — Vabljeni! ZAHVALA, Ob priliki težke bolezni najinega sinčka Vojko-ta, izrekava prisrčno zahvalo tov. docentu dr. Mariju Avčinu, šobim zdravnikom dr. Skalickv-jevi, dr Konja-jevi, dr. Zlatanovič-u, 'er sestram in negovalkam otroške klinike v Ljubljani, kakor tudi dr. Brandstetter-ju in dr. Višnar-ju v bolnic: Jesenice in dežurni zdravnici dr. Rnser.štein-ovi. ki so s svojo vestnostjo in požrtvovalnostjo pripomogli k rlegovi ozdravitvi. — Alojz in Punči Bernard, Jesenice. Pn«r»b pokojnega Milana Mala-hočkva bo danes. 8. febr. ob pol uri iz Jakobove mrliške veže 113 kiSl il!l. MALA GALERIJA, Titova 1 v Ljubljani: Razstava risb in akvarelov Marijana Do Reggi (akad. slik., ing. arch.). Odprto vsak dan od 9. do 12. dop. in od 4. do 7. zvečer. — Vstop prost! Razstava »Naši protestantski pisci« v proslavo Prešernovega dne bo v * Narodni in univerzitetni knjižnici od 8. do 23. februarja. Odprta bo od 10. do 12. in 15. do 13. — ob nedeljah od 10. do 13. ure. Vstop prost. N' O V O S T ! »PUDER'« krema »3RVELINE« v treh barvah pokrije vse pomanjkljivosti kože, daje privlačen in svež ten obraza. Dobite io r drogerijah v Ljubljani (tudi v Na-Ma), Kranju in Mariboru! OGLASE za »Slovenski poročevalec« sprejemajo na podeželju tudi poštni uradi in pismonoše © pooooooooooocoooococooooocMoeooooooooooc, Finančno samostojni zavod »LJUBLJANSKE MLEKARNE« Vodovodna cesta 94 razpisuje delovno mesto ŠEFA RAČUNOVODSTVA Pogoji: večletna praksa kot samostojni računovodja v večji gospodarski organizaciji. Pismene ponudbe pošljite tajništvu zavoda do 15. februarja 1957. Nastop službe takoj ali po dogovoru. 621-R POSEBEN ZAČETNIŠKI PLES-NI TEČAJ za srednješolce (-ke) se bo zopet pričel jutri, v soboto ob 16. uri in v sredo, 13. februarja ob 16. uri v CENTRALNI PLESNI SOLI — Petkovškovo nabrežje št. 35. Poučuje mojster Jenko. Vpisuje se še pred začetkom tečaja, posebno so zaželena tudi začetnice-dijakinje. ZA NEGO LICA SAMO iMl KVALITETNA KREMA! Obvestilo. Uprava za ceste OLO Celje obvešča, da bo cesta štev. 1607 Šmarjeta—Hrastnik zaprta 8. februarja 1S57 za ves promet zaradi odstranitve plazov. »TEINT BELL« Je edinstveno kozmetično sredstvo. Predno greš na ples, v gledališče, ali v družbo. si napravi kozmetično masko »TEINT BELL«. »FLEX« je najboljše sredstvo za čiščenje madežev. To ve vsak otrok. Zahtevaj »FLEX«, kjer kupuješ milo! Zena dobra gospodinja je zlata vredna, zato st mora olajšati delo. da bo dolgo živela. Kupi ji »HINKO« oknočistilec in ji boš prihranil mnogo truda! Šminka za ustnice, hol- I,YWOOn — INDELIBLE, odlične kvalitete in TUS za bujnejši iz-frled in rast trepalnic. HOLLV-IVOOil, dobite v drogerijah in NA-MA. 253.191 DOBITKOV ln premije od 300 do 800.000 din bo izžrebanih v t. kolu loterije Konjske zveze Jugoslavije. Srečke prodaj a;i o vsi zastopniki Jugoslovanske loterije in vsa prodajalne tobaka. Dobitki se izplačujejo brez vsakih odbitkov. Cena srečke samo 100 din. GLEDALIŠČA DRAMA — LJUBLJANA Petek, 8. febr. ob 20: Miller: Spomin na dva ponedeljka. Pogled z mostu. Gostovanje ljubljanske Drame v Kamniku. Sobota, 9. febr. ob 20: Miller: Spomin na dva ponedeljka. Pogled z mostu. Abonma red S. Obvestilo abonentom reda A! Zaradi smrti v družini člana ansambla ostane danes, v petek zvečer Drama zaprta, na kar posebej opozarjamo abonente reda A. Na gosto vanj n v Kamniku bosta namesto MoJierove »Sole za žene« in »»Izsiljene ženitve« unri- zorjnni Millerjevi drami »Spomin na Uva ponedeljka« in »Pogled z mostu«. OPERA — LJUBLJANA Petek, 8. febr. ob 15.39: Verdi: Othello. - Gostovanje tenorista Josipa Gostiča in baritonista Jeana Prancla. - Abonma red Petek popoldanski. Sobota, 9. febr. ob 19.30: Baletni večer: Haendel: Ljubezen in pravda, Pia Mlakar: Plesalec v sponah, V. Ukmar: Lepa Vida. Gostovanje Veronike Mlakarjeve (v vlogi Lepe Vide). Izven in za podeželje. Za jutrišnji Baletni večer naj ljubljanski naročniki dvignejo rezervirane vstopnice danes, v petek, od 10.30 do 12.30 ali med 17. in 19. uro v operni blagajni. V soboto dopoldne bodo vse nedvig-njena vstopnice prodane. Prav tako naj za nedeljsko predstavo »Tosce« naročniki iz Ljubljane dvignejo rezervirane vstopnice v soboto, nedvignjene vstopnice bodo v nedeljo dopoldne predane. MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana — Gledališka pasaža Petek. 8. febr. ob 16: A. Remec: Idagda. Zaključena predstava. — Ob 16 ln 20: M. Gorki: Malo-meščani. Gostovanje v Prešernovem gledališču Kranj. PREDAVANJA Društvo ekonomistov Ljubljana — sekcija za ekonomiko in organizacijo podjetij priredi danes ob 17. uri v prostorih Ekonomske fakultete predavalnica 4 predavanja tov. Leopolda Pogačnika: Pomen in vloga proučevanja časa in gibanj za pripravo in racionalizacijo dela. Vabimo vse, ki jih ta tema zanima! -P Šentjakobsko gledališče Ljubljana — Mestni dom Sobota, 9. febr. ob 20: Stuart: »Čudovite pustolovščine^, komedija. Zadnja večerna uprizoritev. Izven. Nedelja, 10. febr. ob 3G: Stuart: »Čudovite pustolovščine«, komedija. Popoid. predstava. Izven. —• Ob 20: Ogrinc: »Kje je meja«, veseloigra. A. T. Linhart: »Zupanova Micka«, komedija. Večerna predstava. Izven. Prodaja vstopnic v Mestnem domu. rezerviranje ‘tel. 32-860. MLADINSKO GLEDALIŠČE, LJUBLJANA Križanke — Viteška dvorana Nedelja, 30. febr. ob 10.30: Fr. Bevk: »Bilo je nekoč...« (Izbor iz »Kavkaških pravljic«). -Premiera. Vstopnice so v prodaji pri gledališki blagajni v Križankah (tel. št. 21-472) dnevno od 10 do 12 in eno uro pred predstavo. 5KUD »TINE ROŽANC« dramski odsek — poleg glav. kol. Sobota, 9. febr. ob 20: Dobričanln: »Skupno stanovanje«. Nedelja, 10. febr. ob 16: Pobriča-nin: »Skupno stanovanje«. Prodaja vstopnic dve url pred predstavo. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE M A R I O N E T E Levstikov (Šentjakobski) trg St. 2 Sobota, 9. februarja, ob 17: J. Malik: »Žogica Marogica«. Ob 20.30: F. Pocci »Čarobne gosli«. Samo za odrasle. Nedelja, 10. februarja, ob 11: F. Bevk: »Lenuh Poležuh«. Ob 15: Taufer-Navy: »Mojca in živali«. ROČNE LUTKE Resljeva c. 28 Nedelja. 10. februarja, ob 17: Si- mončič-Pengov: »Medveda lovimo«. Prodaja vstopnic za vse predstave v obeh gledališčih vsak dan (razen nedelje) od 10. do 12. ure na upravi Resljeva c. 28, tel. 32-020 in pol ure pred vsako predstavo pri gledališki blagajni (tudi ob nedeljah). ? Filmsko gledališče : Ljudska univerza : • t l razpisuje > ! abonma I • za mesec februar, i • ki se vpisuje na Gospo- i • darskem razstavišču vsak • • dan od 8. do 14. ure in od 1 • 15. do 18.30. — FVedstave , . bodo 4-krat tedensko, in i i sicer vsak torek, sredo, i j četrtek, in petek ob 18. • j in 20. uri v kino dvorani j j Gospodar, razstavišča. j i 624-R : .e..............e* ......... PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Petek, s. februarja, ob 18. in 20.: Gostovanje Mestnega gledališča iz Ljubljane. Maksim Gorki: »Malomeščani«, ob 16. uri za tovarno »Iskra« - ob 20. uri — izven. Sobota, 3. februarja — gostovanje Mestnega gledališka iz Ljubljane. — Bari!lette-Gredy: »Pero«. Ob 3 6. uri za tovarno »Iskra«. Ob 20. uri — izven. Nedelja, 30. februarja, ob 16. uri popoldan. Aristophanes: »Lisi-strata«. Izven in za podeželje. Prešernovo gledališče bo za na-slednjo sezono nastavilo najmanj 5 novih moških igralcev. V poštev pridejo kandidati, absolventi AIU ali redno sistematizirani Igralci. — Ustmene ali pismene ponudbe sprejema Uprava gledališča. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota, 9. febr., ob 19.30: G. E. Lessing: »Emilia Galotti«. Nedelja, 10. febr., ob 34.30: G. E. Lessing: »Emilia Galotti«. ZVeze z vlaki ugodne. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 9. febr., ob 18. uri: Richard Nash: Vremenar. - Gostovanje v Lokah pri Zagorju. RAZPISI ooocoDOoooocoooooooooooooa UL BANČNI PLES LRS 9. FEBRUARJA — LJUBLJANA - TABOR Preskrbite si vabila v bankah in hranilnicah. 609-R JOOOOOGGOOOC RAZPIS Kmetijska zadruga Hotedršica razpisuj e MESTO UPRAVNIKA ZADRUGE Pogoj: ustrezna strokovna iz- obrazba, po možnosti kmetijski tehnik in najmanj 3-letna praksa v vodenju zadruge ali na odgovarjajočem mestu. Nastop službe 1. marca ali po dogovoru. Plača po dogovoru. Ponudbe na Upravni odbor KZ Hotedršica do 15. februarja 1957. -R RAZPIS Upravni odbor Splošne bolnice v Novem mestu razpisuje mesto POMOČNIKA RAVNATELJA (šefa uprave) Pogoji: 8 razredov gimnazije ali tej odgovarjajoča popolna srednješolska izobrazba z najmanj 5-* letno prakso v ekonomski stroki. Osnovna plača po Uredbi, dopolnilna plača in položajni dodatek po pravilniku o plačah. Prošnje, naslovljene na Upravni odbor bolnice, dostavite dj 28. 2. 1957 Upravi bolnice. -R RAZPIS Upravni odbor Gradbenega podjetja »ZIDGRAD«, Idrija, razpisuje \Todilno mesto TEHNIC. VODJE PODJETJA Pogoji za sprejem: 1. fakultetna izobrazba s 3-letno prakso. — 2. Gradbeni tehnik s 5-letno prakso. Prednost imajo interesenti s pooblastilom. Plača po tarifnem pravilniku. Prijave sprejemamo do 15. februarja 1957. R RAZPIS Komisija za volitve in imenovanja pri Občinskem ljudskem odboru Ribnica na Dolenjskem EAPISUJE MESTO UPRAVNIKA Knjigovodskega centra Ribnica na Dolenjskem. Pogoji: 1. srednja izobrazba: ekonomski tehnikum ali trgovska akademija ter najmanj 5-letna praksa: 2. nepopolna srednja izobrazba ter najmanj 10-letna praksa. Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom in opisom strok, usposobljenosti pošljite do 28. februarja 1957 Občinskemu ljudskemu odboru — tajništvo, Ribnica na Dolenjskem. R RAZPIS Komisija za razpis mesta upravnica trgovskega podjetja »Savica« v Boh. Bistrici razpisuje na podlagi 10. člena Zakona o pristojnosti občinskih m okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ, št. 34-371/55) in 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ, štev. 51-424/53) MEST O UPRAVNIKA trgovskega podjetja »Savica« v 23ohin.fski Bistrici. Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev: 1. srednjo strokovno izobrazbo in 5 let komercialne prakse s strokovnim izpitom: 2. končano šolo učencev v trgovini in 10 let komercialne prakse s strokovnim izpitom. Pravilno kolkovane prošnje z izčrpnim življenjepisom in dokazili o šolski in strokovni kvalifikaciji dostavite tukajšnjemu občinskemu ljudskemu odboru Bohinj do 20. februarja 1S57. R Z A H VAL E Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, brata, sina, zeta in tasta MIHAELA HOTKE ml. mlinarja iz Bobove, izrekamo zahvalo vsem darovalcem, vencev in cvetja, vsem ki so ga spremil,! na zadnji peti, godbi in pevcem in vsem, ki so sočustvovali z nami. Ostalo sorodstvo. ZAHVALA Vsem, ki ste na zadnji poti spremljali. mojega ljubljenega moža, dobrega atka MILANA FURMANA gledališkega arhivarja se iskreno zahvavujern za darovano cvetje, iskrene govore ob grobu in izraženo sožalje. Posebna zahvala še vsem sorodnikom in kolektivu Mestnega narodnega gledališča v Celju, ki je bilo mojemu dobremu možu prijateljsko naklonjeno in je nudilo njegovim željam pri udejstvovanju. vso podporu. 2alujoča žena Milena, sinček Andrej ček. 0MSL1 Umrl Je nsš dragi oče, stari oče, brat in stric JEBNS.I ČEMA2AK posestnik Pogreb bo 8. februarja 1957 ob 15.30 iz Kleč št. 20. Ljubljana, Kleče, Savlje, Gaberja. Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo žalostno vest, da je nenadoma umrl dragi mož in oče VENCELJ BARAKINI vojni invalid Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, 9. 2. 1957, ob 16. uri na Dolu pri Hrastniku. Žalujoča žena Ivanka, sinova Pepi in Nandi. Dol pri Hrastniku, 7. 2. 1957. M SLI OGLASI ISCEM DEKLE K 2 OTROKOMA takoj. Milosavljevič, Krekov trg št. 4. 1.830-1 KUHARICO, honorarno, za štiri ure dr.cvuo, sprejmemo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Upokojenka«. 1338-1 ČISTILNI STROJ (Ausputzmaschi-ne) prodam. Bolha Franc, Bet-navska 31. Maribor. 1S33-4 ROČKI PLETILKI STROJ na avtomatične ključe prodam ali zamenjam za žensko kolo. Naslov SP Celie. 3 356-4 KMETIJSKO POSESTVO KZ Medvode proda več kosov raznega drobnega kmetijskega orodja. Interesenti socialističnega sektorja naj se javijo do konca meseca februarja 1957. Bo tem roku bo prodano privatnikom. 1955-4 MALO RABLJEN, NOV ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK »JUDITA« na tri plošče prodam. Naslov v ogl. odd. 1953-4 GLOBOK. TAPECIRAN, DOBRO OHRANJEN OTROŠKI VOZIČEK (modroc in odejo) po zelo uvodni ceni prodam. Zadružnik Marija, Čopova 9. 1943-4 POLTOVORNI AVTO, dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 1939-4 VESPO mod. 54, kompl. opremljeno, odlično ohranjeno, prodam. Naslov v ogl. odd. 1334-4 PLETILNI STROJ znamke »Kni-tax«, št. 6, prodam. Vprašajte vsako popoldne pri Erbežnik, Valvazorjeva 3-VI. 1932-4 FRANC OS KO-SLO VENSKI SLOVAR kupi knjižnica Slovenskega poročevalca, Ljubljana, Tomšičeva 3-1. *» PARCELO V MARIBORU, zazidljivo, 525 m"2, sredi vil, zamenjam za enakovredno v Ljubljani. Ponudbe pod »Parcela« v ogl. odd. 1936-7 Štirisobno komfortno stanovanje v najstrožjem centru mesta Ljubljane prodam. Ponudbe V osi. odd. pod »Evropa«. 1S09-7 PODJETJE išče v najem ali nakup dve prazni sobi, četudi neuporabni, ki bi jih na svoje stroške usposobilo za pisarno v Ljubljani ali predmestju. Ponudbe pošljite v ogl. odd. pod »Ugodni pogoji«. R 253-8 STANOVANJE ali vsaj sobo v Kopru iščem za takoj. Plačam 3.000. Ponudbe na podružnico Koner. 1963-9 27-LETNI FANT išče v Ljubljani ali okolici sobo ali kabinet. Gre ttidi kot sostanovalec. Ponudbe pošljite v ogl. odd. pod »Miren«. 1931-9 IZGUBIL SE JE BEL SETER, imenuje se Brit. Najditelj naj ga proti nagradi vrne na naslov: Košak, Sarar.ovičeva 2. 1351-10 UHAN Z BRILJANTOM 1. februarja izgubila. Pošteni najditelj naj javi svoj naslov v ogl. odd. pod »Nagrada za drag spomin«. 1949-10 200.090 DIN POSOJILA, kratkoročno, išče obrtnik. Nudi polno jamstvo. Ponudbe ped »Dobre obresti in’ nagrada« v ogl. oddelek. 3865-11 GOSPODINJSKO POMOČNICO — raiši starejšo, iščem za takoj. •Kuralt -Nada; Zobna ambulanta, Jesenice. 1987-1 MOTORNO- KOLO »MOSKITO«, novo, 59 cera, prodam. Celovška 210 (lokal) ali Dražgoška 13. PUŠKO »MAVZERICO« z daljnogledom ali brez kupim. Naslov v ogl. odd. 1979-5 KOMPLETNO KOPALNICO ali posamezno in ca. 59 m2 rabljenega parketa kupim. Naslov v ogl. odd. 18S0-5 PREKLICUJEM ŽALJIVKE, ki sem jih Izrekel v vinjenem stanju o tov. Urbančič Slavki iz Javornika. Kosovelova 9. — Ki-rič Franc, Javornik, Kosovelova št. 9. 1939-31 BRIVSKO-FRIZERSKI POMOČNIK ‘ -CA, z najmanj 3-letno prakso, dobi stalno službo takoj. Plača po dogovoru. Salon »Rus«. Trebnje na Dol R 281-1 HOTEL V LJUBLJANI Išče resnega in treznega kurjača za centralno kurjavo, ki se mora spoznati tudi na ključavničarska dela, električne in vodovodne naprave. Služba stalna, plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve in življenjepisom pošljite v ogl. odd. pod »Trezen«. It -1 AGRO SERVIS LJUBLJANA, Draga 41, sprejme več avtomehaiii-karjev. Prevoz Iz mesta na delo in obratno je zagotovljen. Interesenti naj se javijo pismeno ali osebno na gornji naslov. R-394-1 KMETIJSKA ZADRUGA RADOHOVA VAS, p. Šentvid — Stična razpisuje mesto poslovodje poslovalnice v Radohovi vasi, veščega tudi odkupov kmetijskih pridelkov. Resni interesenti naj se osebno predstavijo v upravi zadruge. Predložijo naj potrdilo o nekaznovanju ln dokaze o dosedanji zaposlitvi. Potni stroški se povrnejo. R 303-1 VEČJE TRGOVSKO PODJETJE V LJUBLJANI, sprejme sienodak-tilografko pod pogojem, da obvlada perfektno srbohrvaški, ter delno nemški jezik. Ponudbe pošljite pod »Stenodaktilograf« v ogl. odd. R 299-1 IZVRŠIMO HITRO garancijsko vodovodna inštalacijska dela, nova in popravila. Sprejemam naročila tudi po pošti. Cena konkurenčna. Venčeslav Košir, Ljubljana, Rožna dolina cesta XV /17. 1795-2 NOV, UVOZEN »FAMULUS« MI-XER, prodam. Naslov v ogl. odd. Ogled od 14. ure dalje. Sever Pavla Beethovnova ul. 15/11, levo. 2024-4 TRAČNO ZAGO KUPIMO, tovarniški izdelki, premer keles 60-70 cm. Fonučbe z navedbo firme in opisom stroja pošljite na »Obu-čarsko zadrugo«, Zenica, Maršala Tita 10. 2925-5 IZGUBILA SE JE PSICA, istri-janski kratkodlaki gonič, bela z oranžnimi krpami. Javite na naslov: Bricelj Metod, Na Peči 39, Lj. 2923-10 ISCEM POSOJILO 30.090 do 40.000 BIN. Plačam obresti. Za garancijo nudim nev šivalni stroj v uporabo. Ponudbe na ogl. odd. SP pod »Nujno«. 2322-11 VODOVODNEGA INŠTALATERJA IN KLEFARJA MLAJŠEGA, vojaščine prostega, sposobnega, sprejmem v službo takoj ali 1. 3. 1957. Ponudbe pošljite na podružnico SP Celje. 1991-1 ISCEMO SAMOSTOJNO kvalifiri-ra.no kuharico, kuhinjsko blagajničarko in kletarja. Restavracija »Pod lipo«. 19-35-1 ISCEM POŠTENO MLAJŠE DEKLE za gospodinjsko pomočnico. Vprašajte od 15. do 17. ure vsak dan ali v nedeljo dopoldan. Samec, Pražakova 15,TV. Ljubljana. 2096-1 TEHNIČNI PISAR SPREJME RISARSKA DELA NA DOM. Naslov V ogl. Odd. 2002-1 NATAKARICO, pol kvalificiran o iščemo, nastop službe takoj. Ponudbe pod »Gostilna« v ogl. odd. 2016-1 LESENO BARAKO 6x10 m Z 2 m NAPUSCEM, v zelo dobrem stanju, prodam ali zamenjam za gradbeni material. Svetina Lojze, Bled Rečica 124. 1997-4 MOŠKO KOLO »LEONIA«, ugodno prodam. Leskovic, Titova 59. 2014-4 MOŠKO KOLO NEMŠKE ZNAMKE »Wanderer«, dobro ohranjeno. prodam. Ogled od 16.—18. ure. Furlani, Tesarska 5. 1998-4 STARO POSTELJO Z VLOŽKOM, pernico in manjšo omaro, ugodno prodam. Dalmatinova 3/II, desno. 2015-4 INSERENTI DVIGNITE NAKNADNO DOSPELE PONUDBE v »Slovenskem poročevalcu« R /555, Arhitekt, Agencija 1S64, April 1631, Bodočnost 208, Bodočnost 1593, Brez obiska 923, Cena 6000 1419, Center 1358, Cimprej 273, Cim.preje 1621, Cimprej 1560, Cimprej 1590, Dobro plačilo 1513. Dobro plačilo 1528, Družabnik 989, Dober gospodar 1211, Dobro vzgo_ jen 1473, Diktat R/277, Dva po sporazumu 437, Deber šofer R/14, Dobrosrčnost 1092, Dobrosrčen 755, Dobrosrčen 1551, Dober 1371, Dogovor 1064, Diskretnost, Dom Val čaka 1183, Dober zaslužek — brez konkurence 1488, Dobra znamka 1723, Dobra zemlja 1S06, Dobra moč R 35, Dogovor 137S', Dober gospo-dar-ekonom 1211, Ekonom v D. D., Evropa 1809, Enodružinska 1532, Februar 1831, Fizika 779, Gotovina 1648, Geometer 300, Garaža 234. Gradbeno podjetje 1463, Honorarni upokojenec 1414, Harmonija 1583, H-šnica eno3tano".’anjske vile 1562. Industrijsko R/170, Izvozno. 1957 R /166, Ježica 1471, Komercialist. Komfort 1348, Kemična stroka 1542. Kandidat 1466, Letni počitek 1750. Ljubezen je lepa 810, Lepa terasa 973, Lepa bodočnost 914, Ljubljana 1769| Lepa okolica UMU. Mesto snažilke ponoči 1705, Mala obrt 1484, Mlekarica-rodovniška 1825, Ma1, Junij, Julij 1569, Marec 3835. Moste 1414. Mir in zadovoljstvo 1352, Nov dom -1666, Najemnik 1467, Najemnina za leto dni naprej 1068, Novi dom 13S3, Nov 1513. Nesebična 918, Nastop takoj 354, Nagrada ali posojilo 507, Nujno 293, Nestenično 1738. Nujno 738. Okolica Ljubljane 1829. Opel ali fiat. Opatija psi, oba stara 1290. Oba v mestu 1483. Promet 26330, Pravnik R 216. Periferija Ljubija:«- 430. Pošten in trezen delavec R'286. Po-slovodkinla R/274, Proti zamenjavi 1813, Pula, Prijeten dom 963, Prvovrsten instrument 832. Plačam najemnino naprej 1404. Počitnice 1672. Poštena 1282. Pomlad 853. Prijatelj 1373. Poštena 949. Poštena 1685. Resno 120. Resen 1206. Resna tovarišica lPi°G. Razočarana 843. Rana pomlad 1237. Redna. Redka prilika 695, Resno 518, Selitev takoj ali pomladi. Srečen zakon 1406. Soliden 271.. Stigel original 1557. Srečno 1334. Skromna 546, Sigurna vrnitev 1629, Sreča 1264, Samostojen-I.jubljana 1764. Stalna služba »2, Srečo 1391. Sreča 165. Srce želi bračr.o življenje 1184. Stenodaktilograf R/239, Sposobna 1269. Stanovanje. Ramo kompleten 150, Strogi center 761. Soreten R '98. Sončna 167. Šivilja 1333. Šofer 27299, Stiriurno delo 1654. Študent 1570. Se 1e čas 16S2. Tričlanska družina, Takoj ali kasneje 357. Takojšen nastop R /297. TcpoUno R /133. Takoi ali 1. februar R/32. Takoj vseljivo 1807. Tajno 1269. Takojšen nastop R '297, Takoj vseljivo 917. Takoi 31-821. Tri mil'lope 979. Tskol 1397. Takoj 330, Takoi 1319. Takoi 1436. Takoj 1-139. Takoj 1906. Ugoden nakup 44. Upokojenka 719. Ugodno 577, Udobno 1573. Ugoden nakup 44. Vseljivo avgusta 19A8. Vestna ln nog+en« 1756. Vzajemna pomoč 378. Visoko-sradn.je 1677. Verziran 1.753. Vselitev — zamenjava 1811. Vesten R '.-54 i/seliivi zamenjava 634. Vestna 712. Veselje v stroki 993. Vestna 1976. Zmožna in poštena 880. Zemljišče 1483, Začasno 115,3. Za vilo. Zamenjava center, 526. Z motorčkom 1-734. Značaj 1.315, Zlvljenle 585, ftivl jeniska sreča 1391. »6.690« — 14,79, »256« — 1237, 1. februar — 1916. »1957« — R;B3. »130.600 piani- no — 137. »3,0!V>-nri-Jateljsklh odnosih s članicam*, in PRVENSTVO V UMETNEM DRSANJU NA JESENICAH Zaradi močne odjuga po vsej državi je bilo za konec tedna napovedano tekmovanje za državno prvenstvo v umetnem drsanju posameznikov in parov iz Nove Gradiške preneseno na umetno drsališče pod Možakljo. Tako bodo imele Jesenice jutri in pojutrišnjem kvaliteten spored na svoji umetni ledeni ploskvi. Prvi kandidati za naslove so medtem že prispeli na kraj tekmovanja in pridno izkoriščajo zadnje ure pred nastopom. -.v Ne glede na to spored na drsališču pa tudi hokejisti ne bodo držali križem rok. Tako bo B moštvo Jesenic jutri zvečer odigralo mednarodno tekmo z Gradčani, novi državni prvaki pa so bodo v nedeljo zvečer pomerili s prvakom Avstrije iz Innsbrucka v prijateljski tekmi. zvezo sploh. Jugoslovanski tekmovalci so namreč dobrodošli gostje na vsakoletnih evropskih prvenstvih (lani niso dobili dovoljenja za nastop od zveze kegljaških športov, na katerih se potegujejo tudi za boljša mesta. Kegljačev na ledu pri nas resda ni veliko — vsega 122 registriranih tekmoval- cev v društvih na Bledu, Jesenicah ln v Celju — toda ti so precej marljivi in prizadevni na vseh področjih. Za zdaj so bili na evropskih prvenstvih uspešni (med 100 tekmovalci Jim n. pr. niso »ušla« niti tako dobra mesta, kakršno je sedmo), pa tudi med ekipami se »držijo« zlate sredine. Tako Je bilo vsaj doslej. Kako pa bo na prihodnjem prvenstvu Evrope 9. in 10. februarja v Monguelzu (Italija)? Generalko so naši že imeli, in sicer na Gorenjskem. Na II. državnem prvenstvu na umetnem ledu na Jesenicah so dobile vozni listek za Italijo tri najboljše ekipe, in sicer dve z Bleda in pa najboljše domače moštvo, ki je zasedlo drugo mesto. Vse kaže, da naši tudi to pot ne bodo igrali »stranske« vloge. In še nekaj: v mednarodnih krogih Je bilo slišati, da bo IEV proučila možnosti za Izvedbo evropskega prvenstva v Jugoslaviji. Vse kaže, da bomo že po letošnjem VII. evropskem prvenstvu zvedeli, ali bo naslednji šampionat. csml po vrsti, pri nas ali ne. Stroški za to prireditev bi znašali približno 409.090 din. Za zdaj ni mogoče poTedati 5e nič zanesljivega- počakati bo pač treba do zaključka VIT. evropskega .prvenstva v Italiji. Za zdaj smo samo kandidat št. 1 in nič več. .. Umrla nam je naša draga žena, mama in tašča FRANČIŠKA PAVLIC roj. CONC Pogreb naše drage bo v nedeljo, 10. februarja 1957 ob 14.30 iz Frančiškove I-mrliške vežice na Zalah. 2alujoči: mož, sinova, snahe, bratje in sestre ZAHVALA Vsem, ki so našega nepozabnega POLDETA ŠTIRNA bivšega gostilničarja spremili na njegovi *ad-nji poti, mu poklonili cvetje in z nami sočustvovali, naša topla zahvala. 2alujoča žena Anica in sorodstvo Brežice, S. XX, 1987. S potrtim srcem naznanjamo pretresljivo vest, da je umrl naš ljubi maž, brat, stric in evak ALBIN KNBPI6 višji carinski inšpektor v pokoja Pogreb predragega pokojnika bo v nedeljo, M. februarja 1957, ob 15. uri i* Nikolajeve mrliške vežica na pokopališče Zale. Ljubljana, dne 7. februarja 1957. 2alujoča žena Vera in ostalo sorodstvo. Umrla nam je draga žena, mami, tašča, babica, sestra FANI ŠIFRER roj. OTRIN Pogreb bo v soboto, 9. februarja 1957, ob 18. ari ia Jožefove mrliška veže na 2alah. Žalujoče družine: Šifrer, dr. Leskovi«, Velbr, Otrin, Betich. afl Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminil v Zagrebu naš ljubi papa in dedek RUDOLF STERMECK1 bivši veletrgovec Pre-dragega pokojnika bomo spremili k večnemu po-čitku na mestno pokopališče v Celju v petek. 8 febr. 1957, popoldne in ga položili v rodbinsko grobnico. Podpeč - Preserje, Zagreb, Johanesburg (Afrika), dne 6. februarja 1957. Globoko žalujoči: hčerki Nada por. Kobi, Vara por. Kavranekova, sin Ruda z rodbinami in ostalo sorodstvo Uprava podjetja, delavski svet in sindikalna podrtiji, nica Kovinskega podjetja Celje sporočata, da je po dolgi bolezni umrl član kolektiva J02E KEAMŽAR strojni ključavničar Pogreb nepozabnega tovariša bo v petek, 8. februarja 1957, ob 14.30 uri na mestno pokopališče v Celju. Kovinsko podjetje Celje PODJETJE »TELEKOMUNIKACIJE« LJUBLJANA-PR2ANJ 24 razpisuje naslednja delovna mesta: Pomočnik glav. računovodje ali glavni knjigovodja POGOJI: diplomirani ekonomist s 3-letno prakso v finančnih poslih ali absolvent ekonomske srednje šole 7. 8-letno prakso na vodilnih položajih v računovodstvu ali nepopolna srednja šola s 15-letno prakso na položaju računovodje večjega industrijskega podjetja.’ Revizor POGOJI: ekonomska fakulteta lahko brez prakse ali ekonomska srednja šola s 5-letno prakso v reviziji ali v knjigovodstvu na vodilnih položajih. Finačni knjigovodja POGOJI: absolvent ekonomske srednje šole s triletno prakso v finančnem knjigovodstvu ali v finančnih poslih (n. pr. v banki, na družbeni evidenci itd.). Plača po dogovoru. Nastop je možen tudi takoj. Ponudbe s kratkim življenjepisom in navedbo dosedanjih služb pošljite na naslov. 626-R xxx*xuca»ojč x Komisija za razpis mesta direktorja za Gradbeno podjetje Tržič pri Občinskem ljudskem odboru Tržič razpisuje na podlagi člena 10 Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. 1. FLRJ št. 34—371-55) in člena 90 Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. 1. FLRJ št. 51-484-53) mesto DIREKTORJA Gradbenega podjelja Tržič POGOJI: Gradbeni inženir ali gradbeni tehnik z najmanj 5 let praks, v gradbeni stroki in s pooblastilom za izvajanje gradbenih del. Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru, nastop iduibe j« možen takoj ali po dogovoru. ProSnj. s kratkim življenjepisom in dokaznimi listinami naj interesenti pošljejo Občinskemu ljudskemu odboru Tržič, komisiji za razpis mest direktorja gradbenega podjetja do 25. februarja 1957. 629-R Sporočamo vsem prijateljem, da je v sredo, 6. februarja 1957, ob petih popoldne, po dolgi in težki bolezni v 82. letu umrl naš dragi sobrat P. BONAVENTURA RESMAN O. F. M., duhovni cvetnik ln bivši dolgoletni rektor svetišča na Brezjah itd. Pogreb bo v petek, 8. februarja ob 15. popoldne i* Marijine kapelice na 2alah k Sv. Križu. — R. I. P. Ljubljana, Prešernov trg 4, dne 6. februarja 1957. Frančiškanska družina Umrla nam je naša mama igiiiui e poročena KURENT Pogreb bo v soboto, 9. februarja ob 15.30 iz Andrejeve mrliške vežice na Zalah. 2alujoči: mož Valentin, sinova Andrej in Tine z družino ter Adeeoščevi. m I Njegova žena je potem rekla nekaj povsem nerazumljivega: »A jaz'bom rešila Koborija Matsuija. Rešila bom dobrega mladega Japonca, da se ne bo oženil z dekletom, ki je zaljubljena v Amerikanca! Josui ne bo njegova žena. Šla bom in mu to povedala, če ne boš storil tega ti.« Nikoli ni niti sanjal, da bi moglo to mirno bitje, ki je živelo toliko let ob njegovi strani, skrivati v sebi tak uporni duh in tako odločnost. Ker je ni prej nikoli videl take, se je bal njenega obupa. Poznal je mračno lastnost svoje rase, lahek prehod od obupa k samomoru. Za Japonca obstoji lahek in zmeraj odprt most med življenjem in smrtjo. Prav malo oklevaje se odpravijo Japonci na to kratko potovanje. Na svoj trdoglavi, nagonski in nepojasnjeni način je njegova žena povsem napačno razumela pomen njegovega sinočnjega priznanja. Pripisovala mu je povsem drugačen pomen kakor on; to je bilo pravo žensko mnenje in vedel je, da je ne bo mogel nikoli prepričati o nasprotnem. Bilo je docela možno, da bo šla sama h gospodu Matsuiju, ali celo h Koboriju, in, če bi ji to prepovedal ali ji preprečil oditi iz hiše, bi si lahko v znak protesta sama vzela življenje. Tako je zlezel zjutraj stokajoč iz postelje in se v srcu odločil, da leži njegovo edino upanje v njegovi hčerki, ki je navsezadnje vendarle izobražena oseba. Toda Josui ni bilo mogoče nikjer najti. Bilo je že pozno, blizu poldneva, ko se je počutil dovolj zdravega, da je vstal, a Josui je, kot mu je povedala Y.umi, odšla že okrog desetih. Yumi je prinesla njegov opoldanski zajtrk v nič dobrega obetajoči tišini, ker je vedela za nemir v hiši. Ko jo je vprašal, kje je njena gospodarica, zakaj vstala je zelo zgodaj, je Yumi odvrnila, da je ves predpoldan zaposlena s pripravljanjem nove zaloge ču-ji-a. Gospa Sakai ni hotela kupiti potrebnega olja iz soje, ker je raje delala tako, kot so delali doma na kmetiji: kupovala je najboljši sojin fižol in ga puščala tako dolgo, dokler ni zavrel. Pri tem opravilu ni bila rada motena. Ker torej ni bilo mogoče najti počitka v hiši, se je odločil, da bo odšel v bolnišnico ter se lotil dela. »Ali je tvoja mlada gospodarica povedala, kam odhaja?« je vprašal Yumi, ko mu je prinesla klobuk in palico. »Rekla je, da gre iskat neke knjige v kolegij.« To je bila laž. Jousi je bila odšla venkaj, ne da bi komurkoli povedala, kam odhaja. Ko pa je Yumi opazila gospodarjev porumeneli obraz, je začutila, da je laž vendarle dobro delo. Odšel je, ne da bi še kaj rekel. Josui se je v tistem trenutku razgovarjala s Koborijem. Spala je bila malo, ker je, medtem ko je mirno ležala v postelji, pustila, da so minevale nočne ure; in proti jutru je bila njena odločitev trdna kot jeklo. Cim prej vidi Koborija, tem bolje. Predvsem je želela opraviti to, preden bi srečala svojega očeta. Hotela je reči: »Oče, končano je. V takih okoliščinah se Kobori noče poročiti z mano. Nobene poti ni nazaj.« Ko bo to povedala očetu, bo pisala Allenu pismo in mu sporočila isto novico, čeprav z drugimi besedami. Povedala mu bo, da je pripravljena. Povedati ji mora, kje ga lahko najde. Šele ko je bilo njeno srce mirno in duh pomirjen, je zaspala. Bilo je še vedno rano, ko se je zbudila. Vstala je, se umila in oblekla temnomodro svileno obleko, v kateri ni bila videti, kot je mislila, privlačna. Lase si je počesala gladko, a rdečila si ni nadela ne na lica niti na ustnice. Pojedla je, kar ji je prinesla Yumi, in zapustila hišo, ne da bi se srečala vsaj z materjo. Iz Koborijevega lastnega pripovedovanja je poznala njegovo dnevno delo .in vedela, da prihaja pozno v pisarno. In zato je krenila v park, nato pa je za nekaj časa sedla na klop ob nekem majhnem jezeru. Nekaj zgodnjih krizantem je že cvetelo na gredah in zlate ribice so bile živahne. Zrak je bil svež. Vročine je bilo slednjič konec. Ko je tako sama sedela v tej popolni tišini, je začutila, da je vse prenehalo rasti, da se pogreza v zemljo, v sen. Del njenega življenja se je zaključil, zares, njena prva mladost, njena dekliška leta. Izbrala si je svojo usodo kot ženska. Ko bi bila plašljiva ali po naravi bojazljiva, bi se bila morala zbati svoje sedanje osamljenosti. Toda ona ni bila plašljiva, niti se ni bala. V sebi je čutila ogromno moč, sposobnost, da se spoprime s čemerkoli, kar pride. Njena prirojena neustrašenost ji je dajala sposobnost, da je zaupala ne le sebi, marveč tudi tistemu, kateremu je hotela zaupati, a Allenu je zaupala popolnoma. Svet se je spremenil in skupaj bosta lahko delila vse, kar koli bo prišlo. Nekoliko pred poldnevom se je dvignila ter se napotila proti glavni mestni ulici in stopila v visoko, moderno stavbo, v kateri so bile pisarne Matsuijeve hiše. Dvigalo jo je pripeljalo v šesto nadstropje in se tam odprlo. Obstala je ob vratih Matsuijevih prostorov. Mlad Japonec v zahodnjaški poslovni obleki ji je prišel naproti. »Ali vam lahko pomagam?« je vprašal v angleščini. Odgovorila mu je prav tako v angleščini: »Prosim vas, povejte gospodu Koboriju Matsuiju, da želi gospodična Sakai govoriti z njim nekaj minut.« Ce bi bila odgovorila v japonščini, bi bilo dvomljivo,' če bi jo kmalu sprejeli. Tako pa jo je nemudoma zapustil in takoj zatem je zagledala Koborija, ki je bil videti zelo čist in prijeten v zahodnjaški obleki iz sive flanele. Stopil je k njej ravno s pravo toplino in dobrodošlico. Priklonila sta se, na da bi si podala roke. »Vstopite, prosim,« je rekel Kobori. »Bojim se, da ste zelo zaposleni,« je rekla Josui v japon-* ščini. »Ne, nisem zelo zaposlen,« je rekel Kobori z lahnim smehljajem. »Ali naj pokličem svojo tajnico?« To je rekel zaradi tega, ker ni vedel, če bi ji bilo povsem povšeči, ako bi jo videli stopiti samo z njim v njegov» pisarno. j »Prosim, ne,« je rekla Josui. \