K. Žnuder Maribor:
Še nekaj o vzrokih
gospodarske
nevolje.
V nekem članku ,,Narodne Sloge" sem naglasil kot glavni vzrok gospodar-ske krize ,,knvično urejeni družabni red človeške družbe''. Prepričan sem, da sem se stem že neštetim strasno zame-ril, vendar radi "tega mkakor ne odne-liam od "dokazov, ki leže na cffanf.
Poa krivično urejenim družabmm redom človeštva je razumeti žalostno, dejstvo, da se eni ljudje brezobzirno ier neovirano bogate, dočim drugf na-gote. lakote in mrazu umirajo, brez vsa-ke zadostne zakonite zaščite. V tem pogledu je dgižnost vseh vlad v vseh državah, da ta nered odpravijo stem, da z zakonom zabranijo oderuštvo in imešetarstvo, ter na ta način postavijo reguiator skrapo opasnim socijalnim razmeram ostalih.
Ogiejmo si par primerov lz zadnjih 10 Iet in sicer:
1.  Fivovarniški kartel, ki se je usta-tiovil   pod   pretvezo   takozvane   razde-litve  teritorija za  prodajo  piva!  Rekli ao si gospodje: Ni 'dobro, ako fsi tovar-ne piva delajo neprilike radi neurejene-ga  vprašanja  glede  deltokroga  konsu-mentov. Obiasti so to v največjem zau-panju dovoiile. 'Ioda posledica tega je bila zmanjšanje cen za ječmen, hmelj, \n druge potrebščine, s tendenco ceno na pivo dvigmti, kar se jc tudi točno zgodilo m vem to iz Iastne prakse kot bivši načelnfk mariborske gostilničarskc zadnuge. Fa tudi hmeljarji bodo znali to potrditi, da je cena hmelju padla od tDin 100 na 4 dinarje za kg. Zakaj to? Pivovarniški kartel Vam bo dal tolažiJno pesem za ©dgovor. —
2.  Ako je izveden kartel (disciplm-sko združenje), ki pogojno veže vse čla-ne, mora vsakdo teh, v izogib težkim kaznim vpodobi, Tto disciplmo strogo dr-žati.
Ni   pa  povsem   absolutna  potreba
kartela, izvajanje discipline.  Dokaz te-
mu so vinske veletrgovine, kojih Iastm-
,    ki se vsako ieto sestajajo h kongresom
in sestankom ter kljub temu, da si šicer
pn prc-daji svojih vin konkurirajo, ven-dar (soglasno) dolocijo, kolika bo cena \inskemu moštu. Kar sklenejo, to tudi drži, kakor če žebelj dobro zabiješ.
Ko bi si pridelovalci vfna znali uve-sti tako disciphno, že zdavnaj b\ si u stanovili zadružništvo za svoje proizvo-:de, kar bi bilo Ie v konst njim, dočim v nezaupanju drug v drugega rinejo ves čisti "dobiček v noke drugemu.
Za lzkoriščanje pač morata biti ve-dno dva: edcn ki molze, — drugi ki se molzti da.
Največji m temeljni vzrok Krize ie ži ravno v tej ugotovitvi, da drug dm-gemu ne zaupamo. Lahko se priklati k nam žlobudrav žid, ki s svojo zgovor-nostjo iri pretkanostjo preraami še tako ,,kunštnega'' kmeta. Celo skopuha bo o-mehča!, dočim ostane idealno misleč, za do^brobit svoje in svojih sosedov gru-de nesebično navdušen prosvetitelj domačin po svetopisemskem reku m Odrešenikovi lžkušnji deležen tjsode o ,,preroku v — Domovjni..." Več zau-panja, večljubezni, več vzajemnostu več smisla za skupnost, več potrpljenja, po-mešanega s čutom pravičnosti, — pa bo sama od sebe spuhtela kriza v vseh svo-jih oblfkah; knza, to nezakonsko dete sebičnosti in napuha bode postala ne-znani s^rah iz bajk.