Poštnina platana v gotovini V Ljubljani, sobota 28. maja 1938 III Evharistična internacionala razumnikov Ganljiv nagovor španskega primasa kardinala Coma Tomasa Nankinski nadškof Tupina in japonski admirai Jamamoto govorita o miru pridobili. Katolicizem je edina svetovna ideja, ki more pobijati sleherno omejeno ideologijo. V imenu katoliškega poslanstva se kitajski kristjani borimo zoper tuje osvajanje in prosimo vaših simpatij in vaših molitev.« Govor kitajskega škofa je bil drugi duhovni sunek pri tej manifestaciji. Vse dvorane so zadonele v ploskanju, ko je tenki škofov glas zanemel v zvočnikih. Slavje teoretične duhovnosti se je spremenilo, v manifestacijo za krvavi boj, ki ga vesoljnostna ideja katolištva bojuje na, dveh, treh docela različnih frontah, kar priča o tem, da je v njej prostora za sleherni klic po pravici, kar je mogoče samo v ideologiji, »ki ni od tega sveta«. Manifestaciji katoliškega razumništva za evharistično idejo na kongresu v Budimpešti sta dala Kaspar Moscardo Martindale Della Torre Budimpešta, 23. maja. Razkošne dvorane budimpcštanske redute Vi-gado so bile dane6 v svojem madžarskobaročncm razkošju priča enega najpomembnejših, čeprav morda manj pompoznih dogodkov ob evharističnem kongresu. Manifestiral je prvi evangeljski misterij mednarodni razumniški svet in s pretresljivo resnostjo v teh zadušnih dneh neomejeno priznal ;prvenstvo počelu duha in z ogromno udeležbo dokazal, da so kljub vsej ideološki omejenosti in barbarski duhovni avtarkiji, podpirani in uvajani * rožljanjem jekla, še ideje, ki so zmožne družiti v®a ljudstva, vse kulturne posameznosti, vse civilizacijske individue in kratkoročnim prerokbam teldvebelskih ideologov staviti nasproti vseobsegajočo, odrešilno resnico o božjem bratstvu duhov, narodov, ljudi, kultur in prizadevanj. Tudi ta manifestacija je iz razumljivih razlogov potekala v znamenju teh dni in je bila zato še Pretresljivejša. V tem pomirjujočem ozračju kongresnih pričakovanj, nekaj ur pred slovesnim začetkom, sredi ljudi in duhov, ki jim je že po bistvu usmerjenosti na zunaj tuje vse, kar je rjovečega, krvavega, je zavonjalo po strašnih dogodkih leta sedem in tridesetega in osem in tridesetega ▼ dvajsetem stoletju. Na sporedu slovesnega programa so stala imena odposlanca ranjenega Vzhoda, zastopnika kitajskega naroda, škoia Yupiana K Nankinga, španskega primasa G orna y Tomasa ter alcazarskega heroja, pesnika in vojaka Mo-•cardia. , °d te tihe in resne slovesnosti je čas Zahteval svoje. Platonična, čeprav krasna razglabljanja drugih so ob njihovih pričevanjih izzvenela nekam daleč. Res, grof della Torre, direktor prve-fia m edinega uradnega lista katoliškega duhovnega s svojo čudovito retoriko prepričal vse s“n tisoče zastopnikov petdesetih narodov o uposh, <3a more samo ideja, ki jo ponazarja ho-sti)a, rešiti svet pred padcem v barbarstvo. Besede raznih drugih zastopnikov katoliškega kulturnega *Vj-tSO *e'e navdušenje: abbe Mercklen, glavni urednik »La Croixa«, astetski francoski filozof de roncheville, madžarski prosvetni minister Homan, deset drugih, vsi so govorili lepo, zbrano, uteme-Ijeno, deloma čudovito dovršeno. Toda sredi vsega tega idealnega, dejal bi uradno uglajenega kulturnega leporečja brez popadajoče stvarne neizbežnosti je vstal droben, osivel, v škrlatu izginjajoč skromen človek, prijel rob svojega kardinalskega Pgrinjala in s tihim, hripavim glasom spregovoril: „Moj škrlat je boli rdeč ko vse ... prinašam vam kri na tem svetem oblačilu” »Glejte, gospodje, prihajam pred vas v škrlatu, ■i *t« ga vajeni. A moj škrlat te bolj rdeč kakor ▼se, kar vidite te dni slovesne rdečine na tem kongresu miru. Ne prinašam vam besedi, prinaSam vam kri na tem svetem oblačilu. Kri iz Španije, kri ix zemlje, kjer je pričevanje besede prenehalo, kjer je premalo biti mislec, treba je biti heroj, vojak, junak in mučenec. Ne prihajam k vam iz mirovnih krožkov: prihajam iz španskih katakomb. Priha- jam it prostora, kamor me je živega zazidalo sovraštvo do Duha. Tedne in tedne sem prisluškoval lastni smrti, ki je grmela okoli skrivališča. Vračam se k vam, bratje po Kristusu in ljubezni, z drugega sveta, vračam iz požara, ki je zajel špansko zemljo. Prihajam sem, da bi v to kraljestvo spokojnosti in svetega miru prinesel resnico o boju, smrti, o usodi, ki nas čaka. Ne verjemite besedam, ne mojema dostojanstvu, verjemite krvi mučencev, ki lepi na mojem duhovniškem oblačilu. Prelita je bila v strahotah boja, ki ga ne slutite, boja za rešitev Španije, Evrope, sveta. Vi ste zastopniki sveta, vi ste duh sveta: vrnite se iz tega blestečega mesta, iz te neverjetne apoteoze miru in nesite s seboj novo resnico: danes je svetu treba ne mislecev, ne mirnih, zaprtih_ svetnikov, treba mu je ljudi, ki so misleči, svetniki in borilci ter junaki v enem. Ne verjemite mojim besedam, verjemite tistim, ki so v tem praznem stoletju znali umirati. V imena tistih me je poslala sem Španija, krvava Španija, toda še vedno Kristusova Španija...« Besede sivega, drobnega škofa, ki so jim ojačevalci z v6o svojo močjo komaj še dajali slišnosti, so utonile v zagrijenem ihtenju; med zadržano, fascinirano tišino je sedel na sedež in izginil pod' krvavo težo zadnjih dveh španskih let, izgubljen v strašnih vizijah prestalih dni. Bil je toledski nadškof kardinal Goma y Tomas. Učinek njegovih besedi je bil krut, udarjajoč, morda moreč, a zato še bolj resničen. Manifestacija, ki naj bi bila po programu eleganten izraz krščanske zapadnjaške civiliziranosti, se je prevrgla po tem preprostem pričevanju španskega primasa v tesnobno katakombsko zborovanje, na katerem je vsakdo zagledal pred seboj razpotje, kjer se je moči odločiti samo za da ali za ne. Nankinski nadškof prosi za molitve za Kita sko Še preden si je dvorana opomogla od te resničnosti, so mikrofoni napovedali govor nankin-škega škofa Yupina, Za predsedstveno mizo je vstal neznaten prelat, bronaste, lepe polti, s komaj toliko aziatskega izraza, da je vzbujal zanimanje, finih, inteligentnih potez in gibov, v katerih je moči slutiti vso neskončno, zagonetno dediščino njegovega neuničljivega rodu. Nič na njem ne daje znamenj o tem, da je — kakor njegov španski sobrat —- bežal s svojimi med udarjanjem granat in zavijajočem spuščanju japonskih letal prepričevat kolikor tojiko katol, Evropo o resnici na Kitajskem. Njegovo govorjenje — v francoščini — je tiho, spokojno; pričevanje človeka, ki je gotov in trden v svojem dvojnem poslanstvu: knez in pastir Cerkve, kjer je prostora in pravice za vsakogar, za vs%k narod in pleme, hkratu apostol svojega krvavečega naroda, kakor mu to pač narekuje prva njegova služba. Njegov poduhovljeni, mladi obraz je negiben vse do konca, ko pravi: Katolicizem je ena od duhovnih sil, ki p*1" Kitajcem v boju proti sodobnemu barbarstvu vseh vrst narekuje slogo in enotno fronto. Odkar smo se kitajski katoličani izrekli zanjo, smo neizmerno Nevtralna pogodba peterih skandinavskih driav Ob „tiliem sodelovanju" Poljske - proti Rusiji Stockholm, 28. maja. o. Včeraj so se na povabilo švedskega zunanjega ministra Sandlerja zbrali v zunanjem ministrstvu zastopniki Norveške, Danske, Icelanda in Finske, da s podpisom posebne pogodbe zaključijo razgovore, ki so trajali že dalj časa med omenjenimi državami. Tudi poljski zunanji minister, ki sc nahaja na uradnem obisku v Stockholmu, je Prisostvoval temu znamenitemu diplomatskemu °bredu. V svojem nagovoru je švedski zunanji minister poudaril, da gre za veliko zgodovinsko dejanje, ki bo imelo dalekosežne posledice za piednurodnt politični položaj na severu Evrope >n ob Baltskem morju, kajti pogodba, ki so jo Podpisali, predstavlja nov blok peterih nevtralnih držav, to je švedske, Norveške, Finske, Danske in Icelanda, ki so se med seboj pogodbeno obvezale, da bodo ostale nevtralne, ako «i med katerimikoli drugimi evropskimi državami izbruhnila vojna. Ta nevtralnostni pakt Peterih skandinavskih držav nvaja torej obvezno nevtralnost v vsakem primeru vojne, ra-fe bi katera od držav podpisnic lepa pakta "H* napadena. Za ta primer pa veljajo druge «oJočbc, ki v nevtralnostni pakt niso vklju- čene. Prisotnost poljskega zunanjega ministra pri tem obredu dokazuje, da se je nevtralnostni pakt skandinavskih držav ustanovil s tihim sodelovanjem poljske države, ki pa se paktu ni mogla pridružiti, ker jo vežejo še druge obveznosti na Francijo, Romunijo in Sovjetsko Rusijo. Nevtralnostna izjava skandinavskih držav se osnovno oslanja na nevtralnostne predpise ha&škega sporazuma iz leta 1907, a vključuje tudi vse nevtralnostne okoliščine, ki jih je rodila zadnja svetovna vojna. Potemtakem bo na primer vhod v Baltsko morje ali izhod iz njega za vsako vojskujočo se državo nemogoč, kajti izhodišče iz Baltika spada v polnem obsegu v teritorialne vode skandinaskih držav. Nevtralnostni pakt skandinavskih držav obsega tudi sporazum glede letalstva, in predvideva, da nobeni vojskujoči se državi ne bo dovoljeno preleteti ozemlje držav podpisnic skandinavskega pakta (potemtakem je Sovjetska Rusija od svo- ie zaveznice Češkoslovaške in Francije odse-:ana po Romuniji, Poljski in sedaj še po nev-tralnostnero bloku skandinavskih držav). Nevtralnostna pogodba uravnava tudi vprašanji? radio propagande. barvo in poudarek ta dva dogodka. V ovacijah, ki sta jih bili deležni Španija in Kitajska, je bil med Angleži, Španci, Amerikanci, Indijci, Poljaki, med znanstveniki, književniki, časnikarji, umetniki in publicisti nem samo neznaten, osivel Vzhodnjak: japonski admiral Jamamoto, zastopnik niponskih katoličanov na kongresu. Na njegovem sklonjenem obrazu ni bilo moči razbrati, ali bratstvo po Kristusu ne izziva v njem hudega boja o žrtvah, ki so jih po zakonu evangelija v tem občestvu dolžni prinašati močni napram šibkim. V imenu Albanije je govoril škof Prendushi, v imenu Anglije Douglas Woodruil, v imenu Ar-gentinije škof Juvan Chimento, v imenu Belgije član belgijske akademije Visconte Henry d*Avig-non, ki je govoril v francoščini, medtem ko je v flamščini govoril general H. Merck, v imenu Bolivije je govoril T. Aspe, škof iz Cochabambe, v imenu Brazilije konzul Mario Morcira da Silva, v imenu Bolgarije J. Capikov, v imenu Češkoslovaške M. Hubnič, škof iz Rožnave, v imenu republike Chile Dario Urzua, v imenu Danske Brehms, škof iz Roeskilda, v imenu Gdanska W. Wienke, v imenu Egipta Nabaa, škof iz Saida, in drugi. 170.000 moških sprejme sv. obhajilo o polnoči Budimpešta, 28. maja. o. Ena najveličastnejših točk evharističnega kongresa in brezdvoma najlepša za predsinočno procesijo po Donavi in obhajilom 150.000 otrok, je bila opoluočna procesija moških in skupno obhajilo, ki je potem sledilo. 15.000 bakelj so razdelili med moške. Pogled na sprevod, ki se je pomikal po največjih budimpe-štanskih cestah, kjer je stalo v špalirju zopet na desetine in desetine tisočev ljudi, je bil nepozaben. 170.000 moških je korakalo v sprevodu. Vsi so tudi prejeli sv. obhajilo. Po vseh budimpestan-skih cerkvah pa je bilo izpostavljeno tudi Najsvetejše in povsodi so se množice vernikov trle in jih večina sploh ni mogla v cerkve, ampak so postajali okrog svetišč in prepevali pobožne pesmi. Polnočno sveto mašo je bral primas Španije, kardinal Goma y Thomas v ogromni areni, v kateri in okrog katere je bilo zbranih prav gotovo več kot četrt milijona vernikov. Mašo in petje so oddajalo vse radio postaje. Anglija si je Turčijo priklenila nase London, 28. maja. o. Danes je bila v Londonu podpisana pogodba med angleško in turško vlado, v kateri Anglija dovoljuje Turčiji posojilo šestih milijonov funtov (poldrugo milijardo din) za nakup vojnih ladij in drugih vojaških potrebščin. Angleška vlada bo predložila parlamentu poseben zakon, s k-aterisn ba-to posojilo dovoljeno. Angleško zunanje ministrstvo poluradno objavlja, da je za Anglijo neobhodno potrebno, da podpre Turčijo v njenem oboroževanju, kajti zemljepisna lega Turčije je za Anglijo neizmerne važnosti. S posojilom, ki ga je Turčiji dala Anglija, je bila- odstranjena Nemčija ali sovjetska Rusija ter tako tema dvema državama zaprla pot za vplive, ki bi prav na tem ozemlju bili angleškemu imperiju skrajno neprijetni. Irski parlament razpuščen Dublin, 28. maja. AA. (Havas) Razpust irskega parlamenta je povsod vzbudil veliko presenečenje. Povod za razpust je zadnje glasovanje v parlamentu, kjer je vlada ostala v manjšini, vendar pa to glasovanje ne bi smelo biti tako, usodno, ker številni vladni poslanci niso bili na seji in torej vlada ni bila v taki manjšini, da bi morala iti na nove volitve. Menijo, da hoče vlada svojo večino povečati. Pri zadnjih volitvah je stranka de Valere dobita 69 poslancev. Vse druge stranke, stranka Cosgravea, delavska stranka in neodvisni so skupaj tudi dobili 69 poslancev. V Aleksandretti - napeto Ankara, 28. maja. o. V turškem parlamentu je bila zelo burna razprava o težavah, ki so nastopile v Sandžaku v Aleksandretti. 'številni poslanci so v ognjevitih govorih zahtevali od vlade, naj na vsak način zaščiti turške interese v tej pokrajini. Na interpelacije je odgovoril zunanji minister Ruždi Aras, ki je podčrtal zelo resen položaj v tej pokrajini. Volitve, ki se tam odigravajo pod nadzorstvom Zveze narodov, niso to, kar bi morale biti Od vseh strani pritiskajo na voljo ljudstva razne sile in tako motijo svobodno odločitev naroda. Turčija ne bo pošiljala v to pokrajino svojih oboroženih čet, čeprav so se podobne vesti zadnje čase raznesle, razen če bi tamkaj nastopile takšne prilike, ki bi zahtevale zaščito tamoš-njega turškega prebivalstva. Razume pa se, da je morala Turčija okrepiti svoje vojaške posadke vzdolž meje te pokrajine, kar pa v ničemer ne ovira najboljših odnosov med Turčijo in Francijo. Aleksandretta, 28. maja o. V Sandžaku Aleksandretti je prišlo do neredov. Turški volivci so zopet napadli manjšo arabsko vas, pregnali iz nje mednarodno volivno konjisijo, nato pa vas zažgali. Turška vlada je pri francoskih oblasteh vložila ostro protestno noto proti delovanju sirskih agitatorjev, ki pred očmi nadzirajočih oblasti trgajo slike predsednika turške republike Ataturka in s tem javno žalijo turški narod. Japonska pripravlja silen udar na Kitajsko Tokio, 28. maja. o.. Nova japonska vlada je takoj ustanovila enoten vrhovni generalni štab za vse oborožene sile na suhem, na morju in v zraku, da bi na ta način združila v^e sile v skrajnostnem naporu za čim hitrejšo zmago na kitajskih bojiščih. V inozemskih krogih v Tokiu še vedno mnogo razpravljajo o vladnih spremembah ter se sprašujejo, komu naj služi imenovanje generala Ugakija za zunanjega ministra. Inozemski diplomati mislijo, da bodo odnosi med Japonski) in zapadninti velesilami postali eedaj še bolj napeti, ker ni verjetno, da hi general na položaju zunanjega ministra mogel razviti isto politično gibčnost, ki je hila ’>nst bivšega zunajega ministra Hirote. Vesti 28. maja Po obisku turškega veleposlanika v Parim Suada pri zunanjem ministru Bonnetu je verjetno, da bo Bonnet uradno obiskal Ankaro meseca septembra. Sovjetski veleposlanik v Parita Surič bo odpotoval za dva dni v Moskvo na oddih. Razstavo češkoslovaške zgodovine so včeraj od- ?rli v Pragi. Otvoritvi so prisostvovali praški župan eter Zenkel in mnogo uglednih osebnosti. Sv. oče bo jutri ob 10,15 prečita) poslanico evharističnemu kongresu v Budimpešti, nato pa bo po radiu blagoslovil udeležence kongresa. V več palestinskih krajih je prišlo do ponovnih spopadov. V vasi Meški so si skočili v lase zmerni Arabci in arabski teroristi. Štirje liudje so mrtvi. Pri spopadov vojakov in Arabcev v Atilu je bilo ubitih šest Arabcev. Iz Rima poročajo, da znašajo po uradnih podatkih izgube legijonarjev v bitki na jugu od Ebra od njenega začetka 9, marca do 24. t. m. 76 častnikov, 641 legijonarjev, ranjenih je 207 častnikov in 2305 vojakov, pogrešajo pa enega častnika in 11 legijonarjev. Celotne izgube znašajo 3245 mož, Ekspoze o zunanjepolitičnem položaju je podal včeraj na 6eji turškega parlamenta zunanji mmister Ruždi Aras. Na predlog predsednika vlade Spaaka je bil sklican skupščinski odbor za zunanje zadeve za četrtek. Govore, da bodo na tem sestanku v prvi vrsti razpravljali o odnošajih med Belgijo in špansko nacionalistično vlado. Danes dopoldne je bil polkovnik Beck gosi gardnega lovskega poika ▼ Stockholmu. Na kosilu, ki ga je njemu na čast priredil poveljnik tega polica, so bili med drugimi tudi glavni poveljniki švedske vojske, med njimi general Silvan. Pri kosilu so izmenjali nekaj zdravic. Mehiški predsednik Cardenas je izjavil predstavnikom domačega in tujega časopisja, ki so bili v San Luisu, da poskus upora generala Cedise niti v enem trenutku ni bil nevaren za varnost države. Dejal je tudi, da je za guvernerja v San Luis-Potosi imenovan Gujon Glivas, Na povabilo britanske vlade bo danes odpotoval “ J>ar'*a štabni načelnik vojaškega letalstva general Vuillemin s petimi častniki. V Angliji bodo ostali do 4. junija in si tam ogledali razne enote in šole vojaškega letalstva. Maršal Graziani, bivši abesinski podkralj, je ob priliki svoje izvolitve za častnega rimskega meščana poslal predsedniku italijanske vlade Mussoliniju tole brzojavko: »Duce, v trenutku, ko mi Rim izkazuje to čast, veljajo moje misli polne hvaležnosti Vam, ideologu in ustanovitelju cesarstva, da Vas prepričam, da Vam bom zmeraj in povsod služil za bodočnost in veličino cesarstva ter fašistične domovine!* 500.000 din podpore je podelilo kmetijsko ministrstvo kmetijskim oddelkom banskih uprav za izboljšanje naše ovčereje in za odkup dobrih plemenskih ovnov. Ti ovni se bodo proti majhni odškodnini odstopili ovčerejcem. Kongres mednarodne zveze za tujski promet se je začel včeraj v Berlinu. Na kongresu so delegati 60 tujsko-prometnih organizacij. Dobrodošlico jim je želel minister Gobbels. Pristaši generala Cedilla so vkorakali na ozemlje zvezne države Guaramjusto in pretrgali glavno železniško progo iz Mehike v USA. Vlak, ki je voeil v Mehiki, je kakih 30 milj južno od Clorisa skočil s tira. Več ljudi je bilo ranjenih. V 68, letu starosti je umrl včeraj v Krakovu Vladislav Vukadinovič, profesor nemškega jezika in nemške književnosti na krakovski univerzi ter prevajalec mnogoštevilnih poljskih književnih del na nemški jezik. Pokojnik je bil po rodu Srb. V 2480 občinah na Češkoslovaškem bodo prihodnjo nedeljo občinske volitve. V občinah, kjer so se stranke sporazumele za narodno listo ali pa, kjer je vložena samo ena lista, pa volitev sploh ne bo. Poljski prosvetni minister Svet osla vski bo obiskal po poročilih romunskih listov svojega romunskega tovariša v drugi polovici meseca junija. Načelnik romunskega generalnega štaba pa bo danes uradno obiskal Varšavo. Društvo f(Progres-Mladina" pred sodniki Sleparsko zbiran|e prispevkov se vedno ne splača Maribor, 27. maja. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča sta sedela danes dopoldne na zatožni klopi dva mlada Mariborčana ter se zagovarjala zaradi večjega števila prevar. Bila sta to 28 letni zasebni uradnik Ivan Rotman in 22 letni njegov svak Ivan Gerželj. Njuna zgodba je zelo zanimiva in značilna za današnje čase. Rotman je postal lansko leto brezposeln, pa je prišel na misel, da bi prišel do denarja z dobro zasnovano prevaro. V ta namen je kar sam »ustanovil« novo društvo »Progres«. Naročil je štampiljko z napisom »Progres«, oddelek: izdaja »Mladina«, nabavil si je blok blagajniških izkazov z omenjenim napisom, ki vsebujejo še tekst potrdila o prejetem darilu ter še neke paragrafe, na podlagi katerih so z ministrskim dovolilom oproščeni takse. Poleg tega si je izdelal tudi pooblastilo, s katerim se pooblašča za nabiranje prostovoljnih prispevkov, ki bodo služili zato, da se začne z izdajo »kulturno pedagoškega tednika Mladina«. Nadalje piše v tem pooblastilu, da je bila stvar Že obravnavana v slovenskih dnevnikih ter je naši javnosti dobro znano, kakšen namen ima ta list. Namen mu je združiti vso našo mladino brez ozira na politično prepričanje samo v kulturno pedagoške namene. Končno vsebuje to pooblastilo Še poziv na javnost, naj bo radodarna s prispevki zlasti zaradi tega, ker bo šlo veliko izvodov lista na Koroško in Primorsko. Po zaključku nabiralne akcije bodo vsi darovatelji imenovani v naših dnevnikih. To pooblastilo je podpisano z imeni »Žerjal« in »Prof. Glavič«. Za ta podpisa si je dal Rotman napraviti štampiljko. Oborožen s temi pripomočki se je Rotman podal na delo najprej v Mariboru. Svojo akcijo je velikopotezno zasnoval, obdelal je samo večja podjetja in trgovine najprej potom dopisov, katere je podpisal s »prof. Glavičem«, potem pa še potom telefona. Po telefonu je najavil podjetju kot »prof. Glavič«, da pride ob tej in tej uri »inkasant Rotman«, kateremu naj izroče pripravljen denar. Posebej je še priporočal, naj ta znesek ne bo premajhen. Ko je posamezne stranke na ta način vsestransko opozoril na prihod inkasanta, se je sam podal k njim. Uspeh je bil nad vse lep. Tovarnarji so darovali skoraj vsak zneske od 250 do 500 din, trgovci pa so dajali po 100 in tudi 200 dinarjev. Ko je Maribor do dobra obral, je razširil svoje delovanje na Celje in potem na Ljubljano. Tudi tam je delal po preskušenem mariborskem receptu — najprej pisma, potem telefonična opozorila, nazadnje se prikaže inkasant Da bi pa darovalce »omehčal« in da bi dajali še večje zneske, je v seznamu darovalcev rad popravljal dobljene zneske ter jih je precej navzgor zaokrožil. Tudi v Ljubljani in Celju Je bil odziv zelo dober in Rotman je živel veselo kot ptiček na veji. To svojo nabiralno akcijo je Rotman zaključil meseca oktobra v Ljubljani. Prinesla mu je lep dohodek. Samo na podlagi enega seznama darovalcev je ugotovljeno 23 slučajev goljufij, ostale sezname pa je Rotman sežgal. Gotovo pa je število opeharjenih ljudi izredno veliko ter bo šlo v stotine. Ko je akcijo zaključil, je začel takoj misliti, Dva častna Člana Slov. zdravniškega društva Ljubljana, 28. maja. Slovensko zdravniško društvo je na včerajšnjem izrednem občnem zboru, ki je bil ob 18 v sejni dvorani mestnega magistrata in ki so mu prisostvovali razun številnih članov-zdravnikov tudi Češkoslovaški konzul g. Minovsky, predsednik JČL-Llge dr. Egon Starš in drugi, izvolilo med iskrenim odobravanjem dva znamenita slovanska zdravnika-znanstvenika za svoja častna Člana in sicer 91 letnega profesorja belgrajske medicinske fakultete v pok. dr. Milana Jovaaoviča-Ba-tuta, rodom iz Sremskih Karlovcev in mladega, 51 letnega dr. Arnolda J i r a s k a , predstojnika kirurgične klinike in profesorja na Karlovi univerzi v Pragi. Predsednik Slovenskega zdravniškega društva dr. A. Kunst je po otvoritvenem govoru in pozdravu podelil besedo najprej prof. dr. Al. Zalokarju, ki je v toplih in jedrnatih besedah očrtal borbo očeta jugoslovanske medicine dr. Jovanoviča, ki je med drugim organiziral zdravniško in sanitelsko službo v Crni gori še pred vojno. Drugi govornik dr. Robert B I u m a u e r, primarij k ir. oddelka na splošni bolnišnici, pa Je opisal velike zasluge mladega kirurga prof. dr. Jlraska. Oba častna člane sta se odlikovala tudi na polju znanstvene medicine. da bi poskusil svojo srečo s kako podobno sleparijo. Decembra si je že nabavil zopet štampiljko z napisom — Konzorcij »Prosveta«, Revija Pomladek«. Nameraval je začeti pod to firmo z novo nabiralno akcijo, toda še predno je začel, so mu prišli na sled ter ga razkrinkali. V nesrečo pa ga je spravil njegov lastni svak. Ivan Gerželj je stanoval pri svojem syaku Rotmanu. Ta sicer Gerželju ni ničesar povedal, s kako zadevo se bavi, toda bistri fant je kmalu sam prišel na to, da mora imeti svak nek zelo donosen posel, ker ima naenkrat veliko denarja, dočim ga preje ni imel. Vlomil je v njegov predal ter pregledal papirje. Takoj je spoznal, za kaj gre. Napisal sl je sam pooblastilo, kakor ga je imel svak Rotman ter je potem ta pooblastilo podpisal kar sam z imeni »Žerjal« in »Prof. Glavič«. Nato je tudi on naročil blok blagajniških izkazov ter se je podal na posel. Obiskal je v Celju in Ljubljani nekaj tvrdk, toda uspeh ni bil velik. Manjkal mu je pač siguren, samozavesten nastop, s katerim se je znal njegov svak postaviti. Ko pa je 16. novembra 1937 Gerželj prišel v Ljubljani v tovarno Petra Hribarja, se je hotel ravnatelj Bezjak Branko nekoliko prepričati o ozadju te nabiralne akcije. Ko pa je stopil k telefonu, da bi povprašal pri drugih tvrdkah, koliko so kaj dale, se je Gerželj prestrašil, pustil je bloke in vse skupaj v pisarni ter zbežal. Bezjak je nato zadevo prijavil policiji, ta je obvestila mariborsko policijo in kmalu je bilo vse skupaj razjasnjeno. Oba krivca sta svoje grehe priznala. Rotman je bil obsojen na 6 mescev strogbga zapora ter na dve leti izgube častnih pravic, Gerželj pa 4 mesce strogega zapora in 2 leti izgube častnih pravic, pogojno na 2 letL Razstava slov. likovne umetnosti v Mariboru Maribor, 27. maja. V nedeljo, 29. t m., ob 11 dopoldne bo v prostorih unionske dvorane v Mariboru slovesno odprta reprezentati\na razstava slovenske sodobne likovne umetnosti, nad katero je prevzel pokroviteljstvo gospod ban dr. Marko Natlačen, organiziral pa jo je Umetniški klub v okviru letošnjih proslav dvajsetletnice osvobojen ja. Razstava, ki^ bo največ ja dosedanja prireditev to vrste v Sloveniji, vzbuja že sedaj povsod veliko zanimanje in obisk so obljubili tudi razni in odlični visoki gostje od drugod. Razen gospoda bana si bo ogledal razstavo ravnatelj umetniške galerije kneza Pavla v Bel-gradu g. Kašanin, a po dobljenih obvestilih je zelo verjetno, da jo obišče v prihodnjih dneh tudi Nj. Vis. knez namestnik Pavle osebno. Za zunanje obiskovalce bo dovoljena na naših železnicah polovična voznina. Razstava bo nudila popoln pregled vsega sodobnega slovenskega likovnega snovanja. Ob- segala bo več ko 150 slik in nad 30 kipov, tako da bodo kot razstavišče uporabljeni tudi stranski prostori velike unionske dvorane na Aleksandrovi cesti S svojimi deli bodo zastopani skoraj vsi sedanji aktivni slovenski slikarji in kiparji. Tako bo to edinstvena prilika, da se naša javnost seznani z našo likovno umetnostjo v celoti. S lem bo Maribor znova pokazal, da hoče biti tudi kulturno središče prve vrste, zato smo prepričani, da bo javnost pravilno razumela velike napore in žrtve prirediteljev ter jih nagradila s številnim obiskom Organizacija razstave se vrši s poJna paro pod vodstvom ravnatelja ljubljanske umetnostne galerije g. Zormana Pomagajo mu rnarj-borski slikarski umetniki. Danes so prispeli iz Ljubljane ogromni zaboji s slikami, med njimi dela, ki bodo vzbujala upravičeno pozornost. Ves dan so danes odpirali na verandi unionske dvorane te zaboje ter izkladali slike Najbolj neumoren je bil pri tem delu ravnatelj Zorman sam, ki je ves dan vihtel sekiro in kladivo ter odpiral zaboje. Jutri, v soboto, bodo te zaklade razobesili v dvorani, ki bo kljub svojemu velikemu obsegu skoraj še pretesna, da sprejme vso množino razstavljenih umetnin. Pustolovski beg 11 letnih deklic It sirotišnic« v Slov. Bistrici sta pobegnili v St. Peter pri Mariboru Maribor, 26. maja. V Slovenski Bistrici se nahaja v samostanu šolskih sester banovinska sirotišnica za deklice. V sirotišču je zavladalo včeraj veliko razburjenje, ker sta naenkrat okrog poldneva izginili dve 11-letni gojenki, Olga Herlo in Anica Weingerl. Obe sta bili zelo živahni n poredni, pa 60 ju predetoj- V ABC-dvorani javnih draib Ljubljana, 28. maja. Velika mesta imajo na raznih krajih velikanske dvorane, kjer se tedensko razvijajo živahne javne dražbe najrazličnejših stvari, tako avtomobilov, starih slik velike vrednosti, starih kipov, starega pohištva najrazličnejših slogov. In še druge stvari prihajajo na vrsto. Za gotove starine so posebne dvorane, kamor prihajajo ljubitelji in zbiratelji starin in raznih dragocenosti. Take dvorane nazivljejo ljudje s tujko »avkcijske dvorane«. Ljubljana, čeprav se je razvila v Veliko Ljubljano, še nima velike avkcijske dvorane, kjer bi bili na dražbo prihajajoči predmeti interesentom vedno na ogled in bi bili predmeti primerno razporejeni in katalogizirani. A iz malega raste veliko! Tam pri gorenjskem kolodvoru je bil pred leti kino v veliki Kregarjevi, v ta namen zgrajeni dvorani. Kino je bil pozneje opuščen, Dvorana in podjetni g. Hvastja pa je iz-tuhtal, da bi bila ta dvorana prav primerna kot skladišče za razne predmete, ki jih žele stranke prostovoljno prodati, in lokal za javne dražbe. Pred vhodom je skromen napis: ABC, trgovina s premičninami! Včeraj popoldne je bil tja velik naval interesentov in tudi radovednežev. Objavljeno je bilo, da bo tam velika dražba zarubljenih predmetov, zlasti lepega in modernega pohištva, kakor tudi da bo privatna dražba raznih premičnih stvari. Spalnica za 9 jurjev Veliko je bilo zanimanje za deloma kompletno spalnico iz orehovine. Cenjena je bila na 12.000 din. Spalnica je prišla na 6odno dražbo. Vzklicna cena 4 jurje. In živahno »o jo interesenti dražili in gnali kvišku. Znanci so se med seboj drezali, češ: »Pusti jo menil« Nekdo je hudomušno pristavil: »Rad bi jo kupil, saperlot! Poročim se in prav bi mi prišla ta spalnica! Pa! Zal! Pri postelji nekaj manjka! Nič ne bo!« In spalnica je bila naposled prodana za 9000 dinarjev. Ta spalnica ima svojo posebno storijo. Smo diskretni, zato molčimo! Klicatelj: »Omara iz trdega lesa 150 din!« In prodana je bila za 310 din. Neka gospa: »Presneto jc draga!« Bila je dražiteliu nevoščljiva. Klicatelj: »Zaboj za premog. 10 din!« Nihče ne mrdne! Naposled nekdo: »Deset dinarjev, plačano!« Bilo jc v redu. »Gospodi Tale kovčeg in 200 raznih knjig! Samo 60 din.« Glas iz občinstva: »Kakšne knjige »o?« — »Razne vsebine!« Nikdo ga ni kupil. Mlekarna - lekarna In vrstili so se na dražbi najrazličnejš predmeti. Za dva stara pisalna stroja ni bilo interesentov. Za razno ropotijo pa so ljudje bili prav vneti. Klicatelj: »Napisna deska! Deset din!« Med občinstvom smeh. Pločevinasta deska je imela napis »Mlekarna«. Neki hudomušnei: »Plačam deset!« In postal j« lastnik deske. Pa je šaljivo pripomnil: »Moja žena bo odprla mlekarno. Če pa to ne, pa lekarno, ker se bo samo začetni M zbrisal.« Neka mlada ženka je zdražila sodček za 20 din. Poklonila ga je svojemu dobremu, sladko kapljico ljubečemu možičku. Nekdo je prišel za 50 din do Starinskega fotografskega aparata. Fotografskega aparata novejšega sistema pa nikdo ni niti pogledal. Lepa ganitura za razne dišave je šla za tri kovače! Usoda časopisa Na dražbo so prišli razni likalniki. Bili so prodani. Nekdo pa se (e pri tem pošteno opekel. Klicatelj je kvišku dvigni lilktlnik za oglje. Bil je kakor nov. Lepo osnažen in spoliran. Nekdo je dal za njega 30 din, pa je potem žalibog ugotovil, da je nekoliko pokvarjen na rilcu pri zapori Kakšna usoda Čaka dnevni tisk? Tudi na dražbo prihajajo stvari kakega propadlega dnevnika. Prav v skromnem kotičku je ždela skrinjica za pisma. In naslov je bil »Glas Naroda!« Prva beseda je bila dobro čitljiva, druga pa zamazana. Za to skrinjico se m zanimal. Pač pa je neki interesent pripomnil: »Bi kupu, da bi notri dolgove dajal.« Na dražbo ste Prišli tudi dve stari sliki Kristusa in Marije. Slika Marije, tako zatrjujejo, izvira od slikarja Gnlca. Na prodaj je bila za 100 din. Kdo pa 6e zanima za lepo umetnost? V dobrih dveh urah je bilo prodtnih do 80 predmetov za okoli 14.000 din. Zaposlitev brezposelnih pri javnih delih Moravče, 26. maja. Zaposlitev brezposelnih je letos v moravški do-lini nekoliko večja kakor prejšnja leta. To je po-vsem pravilno, zakaj tudi pomanjkanje j« pri nas to leto večje, četudi se na splošno boljšajo razmere. Zaradi slabe letine ni potrebnega Živeža ter si ga moramo kupovati. Podražitev žita in moke je hud udarec za vse, prav posebno pa še za one, ki so vezani na dnevni zaslužek. Županstvo je zaposlilo mnogo najpotrebnejših pri gradnji nove občinske poti na Limbarsko goro. Brž ko je bil tukaj kredit izčrpan, jim je priskrbela delo naša Vodna zadruga pri osuševanju močvirja. Nakazana denarna vsota bo izrabljena nekako do junija, nakar bo sledilo nadaljevanje nove ceste v smeri Peče—Moravče. Na razpolago je prispevek banske uprave v znesku 200.000 din. Delo bo trajalo najbrž do pozne jesenij če bodo delali tudi pozimi, še ne vemo. Govorijo tudi o gradnji nove ceste iz Moravč proti Črnemu grabnu, za katero pa še ni potrebnega kredita.. zavetišča, kjer se je zdelo, da so otroci deležni kar najnatančnejše skrbi. Tolmači so nam zagotavljali: »Delavec je tu pravi in edini gospodar, tu ne poznamo preddelavcev in nadzornikov!« Vendar pa smo le opazili, da je ▼ tovarni veliko dragocenih strojev pokritih z rjo in zavrženih, razen tega smo tudi videli, da z materialom precej razmetavajo. Ko smo to Odvedli so nas v hotel Evropo, ki je prekrasno pohišje, kar je bilo, kakor bil, kakor so nam zatrjevali, name- so nam dejali, zdaj vse last repu- _____________________________________________ IW otm, njen izključno delavcem. Tam Bino blike delavcev. Tam so nas pozdravili omenili, so nnm odgovorili, da ruski imeli vse, kar si je le moči želeti. z novimi govori, katere so nam pre- delavci še niso dovolj izurjeni da Hrana je bila izboiTa, obleko so vajali tolmnči na vse jezike. Propa- pa ta nomanlkllivost 'kni naido i«. nam takoj očistili in jo zlikali, Čevlje gandisti strokovnih organizacij so ginja. smo imeli bleščeče kukor zrcalo. Ci- spremljali odposlanstva vsepovsod. „ gar in cigaret je btlo v izobilju, brivci John Ballam, ameriški zastopnik v J pomanjkljivostim Je. bil na željo, perice prvega razreda, na Profinterni (Mednarodni strokovni , , n)r*”a® X*® ^ Am,1 razpolago smo imeli luksuzne avtomo- zvezi) ni niti za trenutek prenehal 8 F • £ ' J5F' bile. da smo se z njimi vozili po me- svojin, nadzorstvom nad nami. Vrh ,s° fn’ 6,,ra5al1 , <>»r<>koim- M; «1.. venL Qi„ „,uu a„ «»ro- POvedovali so nam, da se nekateri znati pa moram, da sem te trenutke sprejemal vse, kar so mi pravili, kakor da gre za besede Evangelija. Vse to nas je močno prevzelo. Se tisti dan smo odpotovali v Moskvo. 5. novembra je mogočna manifestacija proletarcev sprejela naše odposlanstvo pri prihodu na Oktobrsko postajo v Moskvi. Spet so ruski govorniki imeli govore, na katere so odgovarjali naši tovariši. Hotel, kamor so nas odpeljali, je bil že napolnjen z drugimi zastopstvi. Ko smo stopili v jedilnico, smo zagledali mize obložene z najizbranej-Šimi jedmi in vsega v obilju. Mesovje in razne ribe, juhe, dve vrsti kruha, več vrst vina, pivo, vvhiskjr in žganje, kolikor ga jo kdo hotel. Orkester Je igral rovolucijonarne napeve, mi pa sn.o se oddolžili vsemu temu želodčnemu razkošju. Večer smo prebili na koncertu v gledališču Bolšoj, kjer so nam dali častne sedeže na odru. stu, kamor smo hoteli. Nekdo izmed vsega sta prišla Še dva visoka stro- »T"™"«* »n, oa ao neaateri nas je potreboval velik kovčeg za kovničarska dostojanstvenika iz Mo- , ,er vr«čajo s materami do- obleko. takoj so mu ga prinesli. skve, ki sta prevzela skrb za naše *'°J’ J.™?' I>a 0610tudS čez no8 Po večerji so nas odvedli v gle- odposlanstvo. To sta bila Slutsky iz euscu. ------------------------------ rialisfe, da bi videli neko revolucijo- Rudarske zveze, in Akutov, glavni V tovarni je bilo tudi sprehaja- Spet govori in navdušeno pozdravljamo igro. Vrh tega so nas tam tajnik strokovnih organizacij. 'J1 zastonjska bolnišnica za de- Ijanjo občinstva spet sprejeli govorniki z navdušenimi 3. november je bil natrpan dan. javce. Zdravniki so jim prirejali, ka- pozdravi, od vseh strani nam Je do- Obiskali smo Putllovske tovarne, kjer so nani pravili, predavanja o vm„,M - nelo nasproti ploskanje. Med odmO- delajo vlačilce in lokomotive. Udete- sP®llj{ higijeni. Lepaki, ki so se ha- tovarno Arno, kjer delajo tovorne aV' rom so nam postregli s prigrizkom, žili smo se tistega, kar so nam po- na nadzorstvo nad rojstvi, so tomobile in avtobuse. Način, po ka- nato so nas avtomobili odpeljali v kazali kot zborovanje tovarniškega pritrjeni vsepovsod po tovarni- hotel. delavstva. Poučili eo nas, da znašajo ***“ zidovih. To je bilo I. novembra. Okrog mezde povprečno 105 rubljev na me- Glede delavskih stanovanj so nam tistega Časa je prišlo Se veliko dni- sec. Rubelj je tedaj veljal 1.07 ame- razlagali vodniki, da dobi vsak dela Naslednji dan so nas tolmači in naši neutrudljivi vodniki odpeljali v tereni so nam prikazovali nedvomne prednosti, ki jih pod Stalinovim žezlom uživajo ruski proletarci, je bil do malega in opazno enak kakor tisti, gih odposlanstev: Iz Anglije, Fran- riškega dolarja. Razen tega so nam vec od države stanovanje, primemo po katerem so’ nam vse to razlagali cije. Kitajske, Nemčije, Južne Ame- rekli, da dobivajo delavci bolniške številu svojih rodbinskih članov. Naj- že v Leningradu. Zvečer je bila sve- rike, z Japonskega... skratka, s podpore, da imajo mesec dni plnča- manj, kar more dobiti, je, da prideta Čana predstava v gledališču Bolšoj, \ ega 6veta. Prihajala ao na spomin- nega dopusta, dn eo zavarovani za na eno sobo po dva človeka. Kazali kjer so dajali »Rdeči mak«. Sedeli sko proslavo ob dvanajstletnici ruske nezaposlenost, da imajo s petdesotlmi so nam delavske hiše, kjer se je vse smo v naslanjačih, ki so jih posebej nice dopoldne karale V sirotišču so ee sestre bale, da sta si deklici koranje morda preveč vzeli k srcu ter sta napravil kako neumnost. Zagonetka E a se je naslednjega dne v Mariboru pojasnila, 'anes eo namreč pripeljali ljudje iz St. Petra na policijo eno izmed mladih begunk in sicer Olgico Herle, ki je tam pripovedovala svojo zgodbo. Karanje in graja, ki sta je bili obe v sirotišnici deležni, sta se mladim gospodičnama zdeli nekoliko Ereostro Hitro sta se sporazumeli, da bosta po-egnili. Weingerlova ima pri Št. Petru pri Mariboru staro mater ter sta se odločili, da pobegneta k njej. Po obedu sta se splazili iz sirotišča ter sta se odločili, da pobegneta k njej. Po obedu sta se splazili iz sirotišča ter sta se napotili po državni cesti proti Mariboru. Junaško sta koračili ter sta res prispeli v Maribor, toda Šele zvečer ob 9. Mesto ju Je sicer mikalo, bili pa sta preveč lačni in utrujeni, da bi ga ogledovali, pa sta se napotili kar naprej proti St. Petru. Tam sta se zatekli k etari materi Weingerlove, kjer sta dobili prenočišče. Naslednjega jutra pa je morala mala Olgica sama v Maribor, dočim je njena tovarišica ostala pri stari materi. Olgico jo policija izročila banovinskemu dečjemu domu. revolucije. leti te pokojnino, da dobivajo zastonj svetilo Od snage in nege. Sele po- 2. novembra so nas poljali v car- vstopnice za gledališče in da uživajo zneje sem prišel na to, da so taka jevo Zimsko palačo, kjer so nam dali še več drugih ugodnosti. Posebno so stanovanja dobivali le najvišji tovar- pozdravni govori zavlekli dolgo v občudovati prelepe carske dragulje in našo pozornost vlekla nase otroška niški uradniki, ne pa delavci. Pri- noč. za nas prihranili v prvi vrsti. Ni treba posebej pripominjati, da so se Ples pred glavno pošto Ljubljana, 28. maja. Kar čez noč so Ljubljančane iznenadilc pred glavno pošto ra2ne, z belim apnom debelo začrtane proge, ki kažejo, kod in kako naj pešci pešačijo in prečkajo hodnike. In po glavnih ulicah so prav tako smeri, kako naj pešci hodijo. Povsod pa se vrste napisi: Hodi desno! In marsikdo se še ne pobriga ne za te odredbe policijske uprave. Kakor v sanjah ljudje poljubno korakajo, toda stražniki imaj0Lo obilo posla. Nekdo je pripomnil, da bi bilo d<5-bro nastaviti posebne inštruktorje, ki bi nerodne pasante učili po več ur, kako naj hodijo po trotoarjih. Pred glavno pošto je imel danes ' dopoldne prometni stražnik neizrečeno mnogo posla. Vrtil se je okrog kakor vrtavka in opominjal neposlušne, zamišljene in nerodne pasante, kako naj hodijo. Prve dopoldanske ure je bil pred glavno pošto pravcati ples pasantov. Vse se je vrtelo. Pustolovščine lažnega zdravnika Moravče, 27. maja. V Zgornjem Pekru pod Sv, Miklavžem v moravški župniji se je nedavno pojavil tujec srednje starosti z naočniki, ki so povečevali njegovo zunanjost. Izdajal se je za zdravnika, češ da mu je naročeno, naj preišče posamezne vasi, ozdravlja bolnike in odpravlja razne telesne napake, pa tudi mrčes in golazen. Ljudje 60 mu postregli in možak jim je razkrival svoje namišljeno znanje. Za zdravilo je uporabljal neke skrivnostne besede, katere je zapisal na listič In bolnik si ga je moral zašiti v obleko. Kdor ga nosi pri sebi, Je obvarovan tudi pred nesrečo; učinek pa.se pokaže šele v osmih dnevih. Za »voja izvajanja je prejemal pijačo, jedila, pa tudi nagrado v denarju. Naposled se je spravil nad ščurke; otroci so mu jih nalovili v škatlico — po enega iz vsake hiše. Brž ko jih odnese čez tri vode, jim bo izginila vsa golazen. Za to dobroto je bilo treba navihanca iznova nagraditi. Nadaljnje izkoriščanje so preprečili orožniki; čarodeje« se je zbal ter jo naglo popihal. S seboj je pozabil vzeti škatlico z mrčesom. Odšel je pravočasno, zakaj opeharjeni vaščani so že spregledali ter bi g« bili napodili. V zanjki obvisel na drevesu Črni graben, 26. maja. Dogodek, ki se je pripetil nekemu možu iz samotne vasice v Črnem grabnu, ic zanimiv in smešen, obenem pa tudi resen. Možak je šel pogledat v gozd, kako raste mlado drevje. Ob stezi na robu gozda je zapazil vitko deblo mladega gabra, ki jc bilo zakrivljeno v loku tako, da so veje 6egalc na zemljo. Meneč, da mu je drevo pripognil sneg, ga jc hotel vzravnati. »Skoda mladega drevesa!« jc rekel m stopil bliže, da bi dvigni! vršiček. Drevo se /e vzravnalo z močnim sunkom in potegnilo s seboj tudi moža za nogo. Mož se je prestrašil in začel kričati. Na njegovo vpitje je prihitel sosed ter ga rešil z drevesa. Noga mu jc tičala v močni zanki, privezani za vršiček, ki je bil na rahlo pritrjen za korenino. Nastavil jo je najbrž kak tatinski lovec. Slov. Konjice Nujna zgraditev mostu. Občinsko upravo naprošamo, da ukrene se potrebno za zgraditev novega lesenega mostu čez Dravinjo med Dobrovo in Gabrovljami pod gostilno Čebular, že leta in leta se mora tod voziti po vodi in razmehčanem terenu čez potok, kar je zelo nevšečno. Že kolesa praznega voza se zarijejo v prod. Ko voda naraste, pa j* vedno vsak večji promet tu_ izključen. Ta občinska cesta veže Polovico Zgornje Dravinjske doline * trgom Sosedni most jc šele v Sp. Zrečah. Z uravnavo teh del je treba nujno pričeti. Sv. Kunlgunda preskrbljena z vodo. Prebivalcem Sv. Kunigundc nad Zrečami se je letos uresničila dolgoletna želja. Vodovod je sedaj dograjen in bo prihodnje dni slovesno odprt, S tem so odstranjene velike nevšečnosti, ki so nastajala zaradi neprestanih popravil 6tarcga vodovoda, ki «° ža kmetje sami zgradili. <3ary Cooper kot dvojnik legendarnega modrobradca; Claudette Colbart kot njegova osma in zadnja žena v duhoviti in veseli filmski komediji 1 Osma iena modrobradca Danes premiera! KINO MATICA Telefon 21-24 Slovenski javnosti! Od tu in tam Ko se začenjaj« trgovinska pogajanja med našo državo in Francijo v Belgraau, kamor so francoski zastopniki prispeli včeraj, so že končana tr-' govineka pogajanja med našimi in nemškimi trgovin. zastopniki v Berlinu, ki so odpotovali v Švico, kjer bodo stopili v stik s tamkajšnjimi trgovinskimi zastopniki, da urede naše in švicarske trgovinske odnošaje na podlagi trajnega sporazuma. Zagrebški okrožni urad za zavarovanje delavcev je izdal zelo zanimive podatke O stanju v preteklem letu. Poročilo pravi, da so delavci nad štiri petine vseh dohodkov Okrožnega urada dobili nazaj in sicer v obliki raznih podpor ali za zdravila, ali pa v drugih prispevkih, ki so šli v splošno delavsko korist. Za zdravila je zagrebški Okrožni urad izdal preteklo leto okoli 6 milijonov dinarjev. Zato — pravi poročilo dalje — je očitek o nekakšnem »aspirinskem zavarovanju« popolnoma neutemeljen. Bolniki so dobivali takšna zdravila, kakršna so bila potrebna za njihovo bolezen in to brez ozira na to, koliko so bila draga. Da bi bili delavci dobili le »lahka« zdravila, kakor n- Pr. aspirin (odtod »aspirinsko« zavarovanje) ni re®. pravi poročilo Okrožnega urada v Zagrebu. Zanimivo je to poročilo tudi glede delavskih stavk v preteklem letu. Pravi, da so delavci samo v preteklem letu zaradi teh stavk izgubili okoli 10.5 milj. dinarjev. Vseh podpor v denarju ali v naravi je zagrebški Okrožni urad lani podelil nad 36 milj. din, kar pomeni nad 4 milj. din več kot v prejšnjem letu. Pero Živkovič, kapitan nesrečne barke JNS, ki Še takrat, kadar prispe z razburkaega morja v Pristanišče, nima miru, se je te dni pripeljal v Split. Na njegovi poti na sinji Jadran ga je spremljal bivši ban Dunjič, ki ga je z njim združila ljubezen v oni lepi spomladi, ki se jo na kratko spominjamo le po 5. maju. Pravijo, da v Splitu namerava počakati Jovo Banjanina, ki si je tudi privoščil letos lep oddih na ladji »Lovčen« po balkanskih vodah. Hoče mu na vsak način menda čimprej poročati o svojih velikih uspehih, ki jih je doživel na zadnjih shodih. Gotovo mu ne bo pozabil povedati, kako je bilo v Cazinu. Pravi boj za narodno nošo se je v zadnjih časih vnel v Sremu. »Kolo srbskih sestara« se zelo trudi, da bi sestavilo in obnovilo pravo staro narodno nošo, kakršno so nosili Sremci pred 100 leti. Druga skupina, posebno tisti, ki veljajo za najboljše poznavalce starih narodnih noš, pa trdijo, da takšne noše, kakršne propagira »Kolo srbskih ee-atara«, prav nič niso podobne pravim narodnim sremskim nošam pred 100 leti, pač pa, da so prav enake, kot so jih nosili pred sto leti ljudje v se-verni Dalmaciji. Zdi se, da tega boja za narodne noše v Sremu če ne bo tako kmalu konec in da bodo v njem najbrž podlegle srbske »sestre«. Na vse zadnje pa takšnega boja za narodne noše menda nimajo samo v Sremu, saj tudi pri nas včasih vidimo takšne »narodne noše«, ki jih na Kranjskem niso najbrž nikdar nosili. Stare grobove iz dobe hrvaških vladarjev so odkrili v Mravincih v Dalmaciji. S odkopavanjem so začeli že pred letom. Vsega skupaj so d oz daj odkopali okoli 80 starih grobov in je s tem tudi odkopavanje tudi končano. Predmeti, ki so jih našli v teh starih grobovih, so večinoma iz brona in ilovice. Kako se je imenovalo naselje, kjer so prebivalo, takratni prebivalci tega kraja, še ni ugotovljeno. Proti vsem, ki bi trpinčili vprežno živino bodisi s tem, da bi jo preveč pretepali ali pa jo preveč obremenjevali pri vožnji, bodo v bodoče naše oblasti najstrožje postopale. Takšen nalog je izdalo te dni naše notranje ministrstvo vsem podrejenim ustanovam. 22.000 hektarov nove zemlje bi lahko dobila Hmcgovin,, če bi Imotsko polje primerno izsu-h , .teJ Površini bi tamkajšnji ljudje mogli pridelati okoli 6.000 vagonov koruze. S to količino pridelka in še z ono, ki jo že dozdaj pridelajo vsako leto, bi Hercegovci mogli zadovoljiti svojim potrebam. Izsušitev Imotskega polja bi tako rei la življensko vprašanje hercegovskega prebivalstva. Dozdaj je dobila tamkajšnja vodna zadruga najprej 500.000 din, nekoliko pozneje 100 tisoč din, in pred nedavnim še nadaljnih 500.000 dinarjev podpore za izsušitev omenjenega polja. Že dalj časa kopljejo ob tem polju velik predor, ki bo služil izsuševanju. Dozdaj so ga izkopali približno v dolžini 220 metrov, nameravajo pa ga še okoli 1400 m. Vsak meter izkopavanja stane približno 8.500 dinarjev. Hercegovci, ki žive ob tem polju, zahtevajo, da je treba od celotnega investicijskega posojila 50 milj. dinarjev, ki si ga je najela primorska banovina, odobriti za ureditev imotskega polja 8 do 9 milij. dinarjev. S tem denarjem, pravijo, bi šele mogli do konca izkopati omenjeni predor. Za gnezdi jastrebov so zadnje čase na vso moč stikali po Hercegovini. Da eo ravno v zadnjem času posvetili toliko skrbi za ta gnezda, je bila vzrok napoved, da pridejo v kratkem, t. j. 5. junija, v Hercegovino predstavniki nemškega filma > Tobis«. Filmsko podjetje »Tobis« se je obrnilo na »Putnika«, da mu sporoči, če bi bilo v Hercegovini mogoče dobiti kje kakšna gnezda jastrebov. Ta gnezda pa bi morala bili kje na kakšnih divjih pečinah, v njih pa morajo biti tudi mladiči. »Put-nik« je otopil v stik z gozdarskim ravnateljstvom v Mostarju, ki je naročilo vsem logarjem, da poiščejo gnezda jastrebov. — Ti so se takoj podali n« posel in v kratkem se jim je Že posrečilo najti štiri takšna gnezda. Najzanimivejše je vsekakor, pravijo, jastrebovo gnezdo na Blagaji. Gnezdo je v 100 m visoki pečini nad izvirom Bune. FHmati ga bodo mogli le na ta način, da se bodo spustili od vrha pečine z vrvjo do gnezda. Kdor bo vrlil filmsko kamero pred tem gnezdom, bo moral biti na vse zadnje tudi precej korajžen, če ne ga bodo jastrebi pregnali. Star zimski klobuk je pojedel za 30 dinarjev neki Milivoj Savovič iz Kuršuinlije,. ki ga na kratko imenujejo »Tota«. Bilo je v neki kavarni, kjer se je nabralo tisti dan precej gostov. Savovič menda ni bil preveč pri denarju, rad bi bil pa seveda tudi malo pil. Zato je predlagal lastniku kavarne, da je pripravljen naredili nek »Špas«, namreč ta, da bo pojedel star zimski klobuk, če mu kavarnar da 30 din. Kaj takšnega se kavar-horju ni zdelo verjetno ter je brž vrgel na mizo 3 kovače. Ostali gostje, ki so hitro primaknili mize miije, so tudi med seboj zbrali še 20 din, ki bi nh dali »Toti«, če res poje klobuk. Savovič je dejal kavarnarju, naj mu prinese nož, da bo klobuk zrezal na drobne kosce, ker celega vendar he niore pojesti. Zrezal je nato klobuk na drobno ter ga do zadnjega koščka pojedel. Ni bilo malo •jneha pri teni nenavadnem dogodku Celo sam ■(Tota se je smehljal, vendar se mu je videlo, «a mu preveč ne gre na smeh. Kmalu mu je seveda postalo slabo, da se je moral za trenutek odstraniti. Ko pa se jo vrnil, je pa le imel 5 kovačev. Na vsak način jih je zaslužil. Stoletja in stoletja se že borimo za evoj obstanek. Borba na gospodarskem, socialnem, kulturnem in političnem polju je bila zelo težka in zahtevala je mnogo žrtev. Toda bolj kot kdajkoli prej bi se moralo danes slovensko ljudstvo zavedati svojih velikih nalog in dolžnosti, ki jih ima do sebe in svojih potomcev. Bolj kot kdajkoli bi se morali Slovenci danes zavedati, da nam je kot malemu, visoko kulturnemu jugoslovanskemu narodu zagotovljena bodočnost samo v primeru, če bomo znali varovati to, kar smo si priborili, in če bomo znali vzgojiti in pripraviti svoj rod tako, da bo krepko in neomajno stal na braniku svoje kulture. Premnogi znaki kažejo, kako se pojavlja med slovenskim ljudstvom težka bolezen, ki postaja vedno hujša. Ti znaki notranjega razkroja, ki so prodrli ponekod že do korenin, terjajo, da se jim posveti vsa pažnja in pozornost, da ne postanejo usodni. Temu niso krive samo današnje slabe socialne razmere; so še drugi vzroki, ki ogrožajo naše moralno in fizično zdravje, našo moč in napredek. Vedno bolj prihajamo do zaključka, da je bodočnost naroda najtrdneje povezana z njegovo moralno krepostjo. In kje so vzroki, da se ruši ta krepost? Alkoholizem, ki ga nikakor ne smemo pojmovati samo kot pijanost, marveč kot vsesplošno zlo, ki mu je sam kot posredni ali neposredni spremljevalec, je prizadel mnogo škode v našem narodnem gospodarstvu, mnogo je škodoval rasti naše narodne kulture in napravil mnogo socialnega gorja. Kjer ni treznosti, tam je beg iz življenja, kjer ni značajnosti, lam je omahljivost, kjer ni volje in moči, tam je obup. Preveč puščamo Slovenci v nemar, da se razraščajo destruktivne sile alkoholizma, premalo si prizadevamo zavarovati se proti njemu in njego- Stari trg pri Ložu, 26. maja. Danes ponoči je bil izvršen vlom v uradne prostore tukajšnje Kmetijske hranilnice in posojilnice r. z. z n. z. Ko so zjutraj prvi ljudje prišli k zorni sv. maši, se je hitro razvedelo o vlomu, ki je bil prav spretno izvršen, saj so skoro do 12 ponoči v dvorani, ki je nad temi prostori, telovadili fantje. Da pa so neznani storilci položaj dobro poznali, priča dejstvo, da so prišli do železne posojil-niške blagajne skozi trojna vrata in to ravno v noči pred praznikom, da so lažje zabrisali sled za sabo. Prva vrata je eden od storilcev enostavno odklenil od notranje strani, ko je na njih strl šipo, ki mu je bila edina ovira. Druga vrata, ki vodijo v predsobo in vrata v posojilnico samo, so le deloma poškodovana. Blagajna pa izgleda, kakor bi jo zadela granata in sicer od desne strani; prva stena je navrtana in epodvita v širini do 80 cm, druga notranja stena blagajne ima manjšo luknjo, tako da je neznanec lahko vzel ves denar, kar ga je bilo v njej, vim zlim posledicam. Premalo se zavedamo, da je alkoholno vprašanje za Slovence najbolj pereč problem gospodarske, socialne, kulturne in prosvetne politike, in da bi ga kot takega bilo treba reševati. Alkoholno vprašanje je zadeva vseh Slovencev in zato mora napram njemu zavzeti stališče ves narod. Da se vzbudi za to vprašanje prepotrebno zanimanje, bo letos od 28. maja do 4. junija trez-nostni teden. Uverjeni smo, da se bo vzbudilo prepotrebno zanimanje, uverjeni pa smo tudi, da bo vsak posameznik storil svojo dolžnost. Bodimo trezni in propagirajmo treznost povsod. Pomagajmo tistim, ki imajo slabo voljo, da se opomorejo. Starši vzgajajte otroke v tem duhu in jih navajajte k abstinenci. Pristopajte v trez-nostne organizacije in jih podpirajte duhovno in stvarno. Častno predsedstvo: Dr. Marko Natlačen, ban dravske banovine — dr. Gregorij Rožman, škof ljubljanski — dr. Vladimir Golija, preds. apelacijskega sodišča v Ljubljani — dr. Vladimir Ravnihar, podpreds. mestne občine ljubljanske — dr. Alojzij Juvan, preds. mestne občine mariborske — Alojzij Mihelčič, predsednik mestne občine celjske. Pripravljalni odbor Lige proti alkoholizmu: Zveza kulturnih društev, Prosvetna zveza; Jugoslovansko učiteljsko združenje, sekcija za dravsko ba- • novino; Slomškova družba; Gasilska zajednica za ! dravsko banovino; Dravska skavtska župa; Osred-j nji odbor društva Bran-i-bor; Delavska zbornica; | Zbornica za TOI; Dravski banovinski odbor dru-] štva Rdečega križa; Jugoslovanska ženska zveza, sekcija za dravsko banovino; Jugoslovanska Unija za zaščito dece; Rafaelova družba. t. j. okoli 20 do 22 tisoč din. Da je bil neznanec vešč takih poslov priča tudi to, da se je spoznal na masivnost blagajne, da si je pripravil potrebno orodje in da je vedel točno, v kateri višini je denar v blagajni. Takoj zjutraj so poklicali orožnike iz Loža, ki eo preiskavo vzeli v roke ter so obvestili tudi policijo v Ljubljani. Popoldne ob pol 4 je prišel policijski agent na kraj vloma in je posnel več prstnih odtisov. Posebno dober odtis se je dobil na blagajni sami. Poznali so se kar štirje prsti. Vlomilec je segal.po denar z roko, s katero je malo prej od-stranjal pepel iz medstene. Upanje je, da so oblasti drznemu tatu na pravem sledu in da bo vlom kmalu pojasnjen. To je drugi večji vlom. ki se je izvršil pri nas v enem letu. Komaj kakih deset mesecev je, kar je bil podoben vlom izvržen v trgovino Šum-rada Jankota iz Kozaršč, ki pa je ostal do sedaj nepojasnjen. Vse okoliščine kažejo, da so oba vloma najbrž izvršili eni in isti storilci. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Krai Barometer-1 sko stanje J Temperatur* v O' Relativna 1 vlasra v % 1 a o a «c ■M Veter iBmcr, i a kont i Pada- vine , «5 « “h m/m n V > Ljubljana 758-5 22-0 10-6 82 7 E. — — Maribor 757'L 22-2 to-o 70 4 nw3 — — Zagreb 762-2 23-0 5-0 90 0 0 — — Belgrad 7621 < ’ 9-0 90 0 SSW, — — Sarajevo 764-0 23-0 3-0 70 0 0 — — Dobrovnik 760-8 22 0 19-0 80 0 SE, — — Split 761-c MO 14-0 60 5 SSE, — — Kumbor 76T4 27-0 17-0 90 4 SE, — — Rab 762-9 24-0 16-0 60 0 SE, — _ Vis 7619 17.1 14-0 80 0 SE, — — Vremenska napoved. Spremeljiva oblačnost, nestanovitno vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes. Včeraj je bila iz noči do 5.20 gosta nizka megla, ki se je pričela naglo dvigati in je ob 5.40 posijalo sonce; ob 6.10 pa se je popolnoma dvignila. Od 6.10 do 9.50 je bilo lepo in jasno, nato pa se je nekoliko pooblačilo. Ob 12.10 je oblačnost narasla in je ostalo do 19.30 večinoma oblačno. Ob 15.30 je nekoliko deževalo. Ob 19.30 se je pričelo zopet jasniti in se je do 21 popolnoma zjasnilo. Ljubljana danes Koledar Danes, sobota, 28. maja: Avguštin. Nedelja, 29. maja: Marija. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič. Tivar obleke, moda, kakovost in cena en ojem. Glavna zaloga Anton Brumec, Ljubljana, rešernova ulica 54, nasproti glavne pošte. »V kraljestvu palčkov«. Uprizoritev pravljične igre g, Ribičiča «V kraljestvu palčkov« je dosegla obakrat največji uspeh. Zaradi mnogega povpraševanja po ponovitvi so prireditelji sklenili, da po-nove igro na binkoštni ponedeljek popoldne ob 15. Prireditev bo v opernem gledališču po znižanih cenah. Vabimo vse one starše, posebno pa botre in botrcc, ki žele svojim otrokom nekaj prijetnih trenutkov, da si ogledajo to pravljično igro, ki ima poleg svoje pestre vsebine in lepih slik iz življenja palčkov in vil tudi vzgojno tendenco. Društvo »Jeglič« proslavi obletnico rojstvu nadškofa dr. jegliča s sv. mašo, ki jo bo daroval zanj v kapeli Vzajemne zavarovalnice g. ravnatelj dr. Breznik v nedeljo, 29. maja, ob 8 zjutraj. V ponedeljek, 50. maja, ob pol 9 zvečer pa bo v dvorani Rokodelskega doma govoril ob skioptični sliki in filmu o življenju in delu našega ustanovitelja g. župnik Jenko Miha. Tovariši Jegličevci, počastite v obilnem številu njegov spomin. Prvi občni zbor »Slovenske Straže« bo v nedeljo, dne 29. t. m. ob pol 10 dopoldne v posvetovalnici KTD (Jugoslovanska tiskarna) in ne v Rokodelskem domu kot je bilo javljeno prvotno. »Slovenska scena mladih« priredi s sodelovanjem ruske kolonije dne 10. julija zabavni umetniški večer. Nastopali bodo priznani umetniki Cenjena društva prosimo, da upoštevajo da datum in da ta dan, t. j. 10. julija, ne delajo svojih prireditev. O obvezni telesni vzgoji bo predaval strokovni referent za obvezno telesno vzgojo v dravski banovini g. podpolkovnik OUak v ponedeljek 30. t. m. ob 20.30 v sejni dvorani mestnega magistrata. « Za zgradbo Dečjega zavetišča v Trnovem, ki bo veljalo okrog 2,500.000 din ki stalo ob mestni drevesnici, kjer je bil nekdaj šolski vrt, je mestna občina ljubljanska razpisala težaška, zidarska, železobetonska ter krovska dela v »Službenem listu« z dne 28. t, m. Otvoritev L slovenskega treznostnega tedna. Slavnostna otvoritev I. slovenskega treznostnega tedna bo v nedeljo 29. maa ob 10 dopoldne v dvorani akademskega doma na Miklošičevi cesti. Pripravljalni odbor Lige proti alkoholizmu najvljudneje vabi in prosi vsa ona društva, ki jih zadeva in zanima reševanje slovenskega treznostnega vprašanja, da pošljejo k otvoritvi svoje opolnomočene delegate, obenem pa poziva tudi ostalo slovensko javnost, da se otvoritve udeleži. Pripravljalni odbor Lige proti alkoholizmu. Geografsko društvo obvešča svoje člane, da bo izredni občni zbor v ponedeljek 30, t, m. ob 17.30 v Geografskem institutu univerze, in ne 31., kakor je bilo prvotno pomotoma javljeno. Vljudno vabljeni! Jugoslovansko akademsko podporno društvo na univerzi v Ljubljani je v zadnjem času prejelo sledeča plemenita darila: Od stalnega omizja gostilne »Pri Lojzki« v Ljubljani namesto venca za pokojno gospo Alojzijo Gorjup 770 din, katere je zbral gospod univ. glavni arhivar Bevc; od akad. kluba kemikov, v počastitev spomina pokojnega inž. Saše Hadžija 300 din, od g. Otona Ploja, notarja v p, in g. dr. Miroslava Ploja, vel župana v p. 500 din, Veem plemenitim darovalcem iskrena hvala. Kakšne so olajšave za obiskovalce Ljubljanskega velesejma v inozemstvu? Na podlagi velesejemske le-itimacije, ki jih prodajajo vsi večji inozemski potniški iroji, pa tudi jugoslovanski konzulati imajo obiskovalci ljubljanskega velesejma, ki bo od 4. do 13. junija, brezplačen vizum. Na železnicah pa imajo sledeče popuste: V Nemčiji 25%, na bivših avstrijskih železnicah 25—33%, v Bolgariji 50%, Grčiji 25%, Madžarski 25—33%, Italiji 30%, Poljski 33%, Romuniji, Češkoslovaški, Franciji ki Švici 25%. V Jugoslaviji pa imajo 50% Železniški popust na ta način, da jim je potovanje iz Ljubljane nazaj do meje brezplačno, Llubllansko gledališče DRAMA — Začetek ob 20 Sobota, 28. maja: »Pokojnik«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja, 29. maja: »Zadrega nad zadrego«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 30. maja: »Ženitev«. Red Sreda. OPERA. — Začetek ob 20. Sobota, 28. maja: »Rigoletto«. Red A, Nedelja, 29. maja: »Trubadur«. Izv. Globoko znižane cene od 24 din navzdol Ponedeljek, 30. maja: zaprto. ČSR. Tudi v Pragi je Aljehin igral simultanko in dobil 20 iger, izgubil jih je 9, 4 pa remiziral. Rezultat tekme v Kralupi (srednja Češka) je 26 dobljenih, 2 izgubljeni in t remis. V čeških Budje-jovicah (južna Češka) je Aljehin dobil 28 iger, 8 je izgubil, 2 pa remiziral. Dr. Aljehin ostane na Češkoslovaškem do 5. junija in bo igral še več simultank. Kako bodo v Stahovici sprejeli tujce V tu|skoprometni sezoni bo Stranje, 26. maja. Zadnje dve leti so letoviščarji dokazali, da jim je bivanje v našem okraju, posebno v Stahovici pod divnimi kamhiškimi vrhovi, nadvse prijetno. Tukajšnji prebivalci eo pričeli razmišljati, kako bi tudi zanje postala tujska sezona vir dohodkov. Zato nekateri tukajšnji posestniki že temeljito snažijo svoje domove in opremljajo sobe, ki bi bile v seziji na razpolago tujim gostom. Oni pa, ki so si v zadnjem času postavili nove hiše, pa so na to mislili že pri izdelavi načrta, do bodo imeli v bodoče vedno sobe na razpolago. Pobudo k temu so jim dali. bratje Prodniki, ki so kupili nekdanjo »Bodlajevo« posestvo in tam lično preuredili restavracijske prostore, katerih lastnik je Viktor Prodnik. Ima tudi nekaj lepo opremljenih tujskih sob na razpolago. Z reklamo v domačih in tujih časopisih si je pridobil zadnje dve leti dobre goste iz Nemčije in Madžarske ter iz krajev naše države, katerim je preskrbel ne samo dobro hrano in postrežbo, temveč jim je za Tretie kolo fger za Davisov pokal Včeraj je prišlo v Zagreb zastopstvo švedske, ki bo nastopilo za Davisov pokal. Prišla sta samo igralca Schroder in Rohlson s kapetanom moštva Lindbergom. Švedsko zastopstvo so na kolodvoru sprejeli predstavniki našega tenisa na čelu s predsednikom dr. Čopom. Zastopstvo je takoj odšlo v hotel Esplanade, kjer bo v teh dneh stanovalo. Tretji švedski igralec Vallen ni prišel. Včerajšnje žrebanje na igrišču na Šalati je dalo tale rezultat: jutri ob pol 3 nastopita kot prvi par Schroder in Mitič, takoj za njima pa Rohlson in Punčec. V ponedeljek je igra v dvoje in nastopijo Schroder, Rohlson za Švedsko in Punčec ter Mitič za Jugoslavijo. V torek ob pol 3 pa bodo zadnji dve po-edinicni igri med Schroderjein in Punčecem ter Rohlsonom in Mitičem. Odločitev v tretjem kolu bo morda prinesla že jutrišnja prva tekma med Schriiderjem in Mitičem. Vprašanje zmagovalca v tej igri je povsem negotovo, zlasti z ozirom na dejstvo, da je Schr5der najmočnejši Švedski igralec, ki je sijajno zastopal Švedsko proti najmočnejšim svetovnim teniškim igralcem. Jugoslavija pa je vsekakor tudi v tem srečanju velik favorit in smemo * gotovostjo računati na njeno zmago. SSpoš - izginil brez sledu Današnje »Vreme« poroča iz Bruslja, da je včeraj naše moštvo tik pred odhodom iz Pariza v Bruselj ugotovilo, de Šipoš, igralec zagrebškega »Gradjanske-ga« in član našega nogometnega zastopstva, pobegnil iz hotela »Suisse«, v katerem je moštvo stanovalo. Šipoš je z ostalimi igralci šel zvečer v mesto. Njegovi tovariši so Sc kmalu vmili nazaj v hotel, on pa se je zadržal zunaj do polnoči. Ko je prišel v hotel, je za- tudi posta bolje poslovala svojim posestvom uredil tudi ekromno, toda ljubko kopališče. — Gostje so bili zadnja leta vzhičeni nad lepoto naših krajev pod našimi planinami in obljubili, da nas po možnosti obiščejo vsako poletje. Občina je tudi preskrbela, da bo v sezoni tudi pošta bolje poslovala; dosegla je, da bodo pošto dnevno dvakrat odpremljali in dostavljali. Tudi telefon bo .do pričeka tujske sezone speljan v poštni urad, kjer bo govorilnica na razpolago vsakomur. Ta napredek iskreno pozdravljamo. Glede vzdrževanja občinskih cest in polov je tudi občina pod-vzela vse potrebne ukrepe, da bodo vse ceste dostopne in lepo urejene. V najkrajšem času bo urejena tudi cesta, ki se odcepi od banovinske ceste (pod »Korlnomc) ter vodi do mostu preko Bistrice, odkoder vodi dalje pot mimo Prodnikove restavracije, preko katerega vrta vodi markirana pešpot k izvirku Kamniške Bistrice. — Skrbeli pa borno, da bodo šli naši Stranjani tudi v bodoče z duhom časa naprej, za dobrobit in uspešen razvoj tujskega prometa. čel pospravljati svoje stvari v kovčeg, nakar je spet odšel. Nihč« ne ve, kam jo je mahnil. Igralci naše re-prezetance so ta beg takoj prijavili vodstvu potovanja. Med drugim so igralci tudi omenili, da je imel včera Šipoš daljši telefonični razgovor z Zagrebom, odkoder mu je neki Borala svetoval, naj »e vme nazaj v klub »Set«, v katerem je prej igral. Moštvo naše državne reprezentance je zaradi takšnega obnašanja igralca Šipoša zelo ogorčeno ter pravijo, da se je Šipoš na vsak način precej težko pregrešil proti Jugoslovanski nogometni zvezi pa tudi nasproti Gradjanskemu. Šipoš je pa spravil vodstvo te turneje še v veliko neprijetnost zaradi tega, ker je bil vpisan na kolektivnem potnem listu. Zaradi tega je vodstvo našega nogometnega zastopstva obvestilo takoj tudi naše poslaništvo v Parizu o tem, da je Šipoš pobegnil iz hotela neznanokam in da se pozneje ni več javil, ter da je bil tudi vpisan v kolektivni potni list, zaradi česar je imel tudi gotove obveznosti nasproti našim oblastem. Zaradi tega vodstvo nogometnega moštva naproša naše poslanšitvo v Parizu za posredovanje pri francoskih oblasteh, da šipoša izslede in pošljejo nizaj v Zagreb. Malo čudno sc res obnaša tale naš slavni športnik Šipoš! Sati Svetovni Šahovski prvak dr. Aljehin so mudi od 20. maja v Pragi kot goat čsl. Šahovsko zveze. Svetovni prvak se pogaja zastran okoliščin o ma-tchu za svetovno prvenstvo e češkoslovaških Sa-histom Fiohrom. Pogajanja so se uspešno končala in bosta Jahista 80. maja podpisala formalno pogodbo. Dejansko bo pogodba stopila v veljavo, ko bo položena kavcija 20.000 RČ. Match se bo vršil leta 1989 v raznih mestih na Češkoslovaškem, športni in finančni pogoji so podobni pogojem, kakršna st« dovolila za match Aljehin in prejšnji svetovni prvak Euwe. Svoj obisk no Češkem je dr. Aljehin izrabil, da je odigral celo vrsto simultank v raznih krajih Vlom v Kmetsko hranilnico v Starem trga Tat odnesel okoli 20.000 din denarja p&Mt! ‘ ' ' ' .>1 »Slovenski dom« Izh.J. nit del.mil ob * M««*«« urotalM «j! Dl*.«. »f«««*« » Wa Cmtnfjtvo, KopfUrj^. -Ur. »/IH Telefon mi do 4M9. Upr«,., Kopit.,,.Me. “ I«ml»»uito Extra«. Za« enega ^•Extra« velja ena sama stvar: prilika. >Extra« je človek, cigar preteklost je neznana in ki je mnogokrat podobna pravemu romanu. Njegova naloga je čakanje, hrepenenje in strah po velikem dobitku. Njegova sreča se rodi iz golega slučaja, ki lahko enega teh 40.000 v trenutku vrže na površje, da napravi veliko kariero, drugega pa pusti med množico ostalih, ki čakajo naprej in ki ne bodo nikdar prišli na zeleno vejo. Ob robu iivljenfa Značilni dvoumni obraz Ilollywooda ne dajejo one filmske zvezde in zvezdniki, ampak prav ta velika armada brezimnikov. Sijaj in obup nista na tem pestrem svetu .nikjer bližja kakor ravno tukaj. Izzgana mrtva prerijska divjina, na čigar tleh je Hollywood kot nekaka utvara ameriških možgan, je že enkrat preživljal slično usodo: tedaj namreč, ko so po tej neizmerni 6tepi kopali in iskali zlato. Ni tc tako daleč kakor se zdi. Še pred nedavnim so najrazličnejši pustolovci, brezdomovinci iz vseh delov 6veta, brutalni iskalci sreče, lopovi, propadli trgovci in obupanci hodili po teh krajih. Vsi ti ljudje 90 bili iskalci zlata. In vse je gnala v to neobljudeno in ubijajočo prerijo ena sama neutešljiva želja po nenadni sreči in bogastvu. Danes hiti znameniti Santa Fee ekspres še vedno po isti poti kot nekoč: New York—Holly-wood pet dni in štiri noči. In zopet vozi e seboj iste^ ljudi kakor nekoč: iskalce zlata in iskalce sreče. Vendar danes ne vozi raztrganih ljudi kot nekoč, ampak elegantne, negovane ljudi, katerih zunanjost pa iudi kaže, da žive na robu življenja. Miselnost teh ljudi je prav taka kot miselnost nekdanjih iskalcev zlata. Vsi sanjajo o istem in vse je omamilo isto. Izpremenili so 6e samo obrazi in nič drugega. Čakati, dokler se ne nasmeje slučaj Usoda ho!lywoodskih >Extra« je izredno pestra, v jedru pa obenem tudi globoko tragična. Na tej zadnji postaji se zbirajo avstrijski častniki in nadvojvode, ruski knezi, generali, prekrasne ženske in propadli umetniki. Vse prevzema eno samo upanje, biti »Odkrite. Vsi čakajo na slučaj, v katerem bodo lahko pokazali svoje znanje in zmožnosti v pravi luči. Vse omamlja ena sama misel: zaslužiti mnogo denarja in priti čim višje. Med njimi so tudi pustolovci, ki jim je časti- hlepje tuje, pa tudi taki, ki hočejo na tej bogati njivi uživati lepo brezdelno življenje. Izgubljene eksistence,, ki čakajo, da jim bo njihova naravna lepota izravnala pot k uspehu. Vendar tudi zunanja lepota ne odpre vedno vrat; k filmskim ateljejem. Med, temi brezimniki je mogoče videti najlepše ženske na svetu, ki v brezdelju čakajo samo, kdaj bo prišel toliko zaželjeni 6lučaj. Med temi čakajočimi lepoticami so pomešani ljudje z naravnost zoprno in groteskno zunanjostjo. Za Hollywood ni vedno potrebna samo izredna lepota, ampak je mogoče doseči uspeh tudi z zoprno zunanjostjo. Med njimi so debelu-harji, živi skeleti, velikani, Liliputanci, ljudje, ki so čisto iznakaženi. Vse to se da pretopiti v denar in tako doseči U6peh. .Grba, ki jo ima nesrečnež, je včasih prav toliko kot priporočilno pismo kakega obubožanega plemenitaša iz Evrope. Sleherni iq sleherna teh brezimnikov ima eno samo željo: biti opažen, ugajati in biti pripravljen, kadar bo prišel slučaj. Velika prilika Hollywood je v resnici mesto, kjer leži lepa >priložnost« na cesti. To je vaba, ki bo danes ali jutri osrečila enega teh 40.000. Vsekakor imajo ti ljudje v Hollywoodu več možnosti povzpeti se kvišku kot pa v Evropi. Skoraj ni mogoče misliti, da bi ljudem, ki odločujejo v Hollywoodu, ušel kak talent, kakšna posebna sposobnost ali posebnost in da bi to ne izkoristili. Kadar napiše kdo libreto’ za filmski osnutek in ga nese h kakemu režiserju; s prošnjo, da ga pregleda, ga dobi v treh dneh gotovo nazaj. Če je stvar dobra, je mož našel svojo srečo. Ča pa ni vredna nič, jo dobi takoj nazaj. Nikjer na svetu ni bolj resničen pregovor: Sreča je na cesti! kot ravno v Hollywoodu. Dokler brezimniki ne najdejo svoje sreče, ostanejo neusmiljeno na dnu. V tem delu Hollywooda je mogoče najti vse človeške rase in vse narodnosti. Ruska četrt, mehiška četrt, kitajsko mesto dajejo temu jezikovnemu Babilonu najpestrejšo sliko. V tem hollywood?kem človeškem rezervoarju 40.000 je mogoče najti enostavno vse. Kadar rabi režiser za kako sceno berača brez nog ali brez rok; ga enostavno telefonsko pokliče. V prijavnem uradu pregledajo kartoteke ljudi, ki so brez nog in rok, in takoj napotijo zaželjenega človeka k režiserju. Posebno znane in zanimive specialitete so dvojniki. To so ljudje, ki so tako podobni kakemu zvezdniku ali kaki zvezdi, da jih je mogoče zamenjati. Kadar je treba izvesti kako vratolomno vajo, tedaj zamenja ta dvojnik pravega igralca. Za eventualno nesrečo ne prevzame nihče rizika. Vsak mora prevzeti riziko sam nase. Včasih se je treba za ali ‘25 dolarjev vreči pred avto ali pod kolesa vlaka, skočiti iz četrtega nadstropja na pločnik ali kaj drugega. Vsi ti brezimniki delajo take 6tvari z veseljem, kajti to je njihova priložnost, v kateri se lahko izkažejo. Zanimiva tekma v Parizu Tekmovalci morajo nesti na ramah en cent težko vrečo premoga. Tekmovalna proga je dolga 4 km. Ob priliki kongresa francoskih rezervnih častnikov so letos ti rezervisti priredili vojaške vaje ob Rodanu. Slika kaže njihov prevoz čez omenjeno reko. Revščina brezimnikov Od 40.000 teh holly\voodskih brezimnikov je bilo v času nemega filma zaposlenih komaj polovico. Z uvedbo zvočnega lilma pa 6e je možnost, najti zaslužek, zmanjšala za polovico. Danes uspe samo oni, ki ne vrže tako hitro puške v koruzo in ki se zna preživeti tudi z najskromnejšimi sredstvi. V Ilollywoodu se namreč da živeti neverjetno poceni. Kako, je seveda drugo vprašanje. Toda vsi ti ljudje, ki čakajo na srečo, so neverjetno skromni. Njihova glavna hrana so oranže, mleko in kruh. Mesa si ti brezimniki skoraj ne morejo privoščiti. Pa tudi sicer se mesa zaradi vročine v Hollywoodu ne je mnogo. Namesto mesa jedo v vodi kuhano sočivje, ki 6i ga napravijo kar sami v svojih sobah. Soba je skoraj preveč povedano za prostor, v katerem je samo ena postelja, ki se podnevi dvigne k steni, mala mizica in dva stola. Vreme pa je v Hollywoodti vsekakor zelo milo, tako da nikomur ne pride na misel, da bi 6e zadrževal v sobah. Nežne,^ rahle sapice božajo to revščino — pa tudi močno utrujajo. Ljudje postajajo fatalisti in prenašajo svojo usodo z naravnost nepojmljivo ravnodušnostjo, ki je E v rope e m povsem tuja. Po ves dan polegavajo in ne mislijo na nič. Poslovne potrebe Ganljiva pa je pripravljenost teh ljudi, pomagati drug drugemu in prijateljstvo, ki veže med 6eboj te najrevnejše hollywoodske prebivalce. Tu, kjer te ljudi ne veže med seboj niti ena stvar razen revščine in skupnega čakanja, bi bilo mogoče najti izredne primere človečnosti. Novincu, ki pride prvič v to čudno naselbino naše zemlje, ostanejo marsikatere sence zakrite. To že zaradi tega, ker prav gotovo v nobenem drugem mestu ni mogoče najti tako lepih ljudi in kjer so vsi, tudi najrevnejši, dobro napravljeni. To je poslovna potreba za te brezimnike, ki jih priporoča predvsem njihova zunanjost Človek v Hollywoodu je tak, kot je tIolly\vood sam: izložbeno okno. Kar je za njim, je zasebna stvar, ki jo opravi V6ak sam s seboj. Nihče ne toži, dokler ni izginila zadnja iskrica upanja. Nihče se ne upira, nihče ne govori o svoji revščini, kajti kdor to pokaže. je izgubil 6voj veliki dobiček od jutri V Hollywoodu se človek lahko uči, kaj je «a-mopremagovanje. Prav pri tej armadi brezimnikov, ki čakajo na svojo srečo. Upanje, ki se morda uresniči le enemu med tisoči oziroma celo deset-tisoči, vsi ostali pa izginejo na robu. Kaj se vse človeku pripeti... Na postaji Pragersko smo čakali prihod vlaka. Komaj sem čakal, da bi prišel Mariborčan in nas peljal v belo Ljubljano. Vsakih pet minut dem po_ tegnil rokav navzgor in pogledal na uro, končno pa sem 6e spet vsedel na umazan stol poleg starejšega gospoda. Gospod mi vljudno ponudi časopis, jaz mu prav tako vljudno odklonim in pripomnim, da sem ga že prebral. Gospod je bil kar nekam Paul Heysei ANDREA DELFIN Novel.. Nepremično jo je gledal. »Govorite, če vam bo potem lažje. Ne bom val izdal.« »Se vam nič ne zdi?« je rekla, medtem ko je vstala in stopila tik njega: »Ali vam nisem rekla, da marsikdo živi in se ne vrne, maisikdo pa je mrtev in se vendar vrne? Veste zdaj? Ni jim pozabil, da »o ženo in otroka vlekli pod svinčene strehe in ju mučili. Toda, za božjo voljo naj ne pade z vaših ustnic najmanjša beseda o tem! Če je to storil njegov duh, bi se morali živi pokoriti.« »In kakšen povod imate, da to mislite?« Nemirno se je ozrla po sobi. »Veste,« je šepetala, »ni bilo varno nocoj v hiši. Slišala sem, kako je po stenah smukalo gor in dol kot bi se strašilo sprehajalo; ležala sem v postelji in prisluškovala in spodaj nad .kanalom je skrivnostno šuštelo in trkalo na vaše okno in po ulici tu zad je topotala splaiena živad še dolgo čez polnoč; dobro vem, kdo jo je zmotil. On je prišel, potem ko je tam izvršil, da naju pozdravi, ker se vendar nismo bili nič poslovili.« Glava mu je bila zdrknila na prsi. Zdaj je vstal in dejal, da pojde sam ven in si ogleda On sam da je zgodaj legel kot mora vendar vedeti, in je izredno trdno spal, tako da ga^ ves hnip ni prav nič predramil. V ostalem pa naj to raje prihrani zase, ker da je vsekakor nevarno pri takem zločinu imeti kakršnokoli dotiko, pa bodisi da je tudi zgolj prikazenska. Nato se je urno odpravil in odšel v mesto. Po ulicah je bilo valovanje in vrvenje, kakršnega človek celo ob največjih praznikih republike ni bil vajan. Tiho so se pomikale nagle procesije radovednežev iz notranjosti mesta po ozkih cestah proti Markovemu trgu in kdor se ni priključil, je pa vsaj stal zunaj na vratih svoje hiše in izmenjaval z mimohitečimi znanci pomembne znake in' poglede. Na teh ljudeh si mogel videti, da jih je vznemirilo in onemilo nekaj nezaslišanega in strašnega obenem in da vsak slepo sledi splošnemu valu, želeč dogodek predvsem na lastne oči videti in z lastno roko otipati. Nihče' ni glasno govoril, nihče se ni smejal, žvižgal ali vsaj komaj slišno vzdihoval. Bilo je, kot da ti častitljivi meščani čutijo, kako se majejo stebri, na katerih je zgrajeno lagunsko mesto. Z vidno zanikernostjo je Andrea koračil med ljudstvo; klobuk si je potisnil globoko nad oči in roke je sklenil na hrbtu. Zdaj je stopil na Markov trg, kjer so se v neštevilnih gručah mešali med seboj vsi stanovi in se zgrinjali pod jasnim nedeljskim nebom, medtem ko je pod lopami prokuracije tekel tok naprej proti Piazetti tja do široke kotline kanala, ki sta jo obvladovala dva stebr«. Stara doževa palača se je dostojanstveno dvigala iz gneče. Za obokanimi okni in po arkadah se je bliskalo orožje in trop vojakov je bil zasedel vhod Posta; postavili so se v špalir »n vsakemu, ki ni pripadal Velikemu svetu in hotel v notranjost, pomolili orožje pod nos. Gori je namreč v prostrani dvorani, katere stene so poslikane z odličnimi deli republike, sedel cvet plemstva pri tajni seji in množica, ki je spodaj plaho valovala pred težkimi slopi starodavne zgradbe, je, kot se^ je zdelo, nestrpno pričakovala izida tega zasedanja; kakor hitro se je ob oknu pokazal kak nobile, je nastalo mrmranje, tolmačenje in sršenje proti oknu, kot da bo vsak trenutek razglašena z balkona sodba nad neznanim zločincem. Tudi Andrea, ki je «am zase premeril prostrani Četvcrokot trjga, se je zdaj bližal doževi palači in gredoč ošinil s poglsdom cerkev San Marca, kjer je videl, da stoje ljudje glava ob glavi tja ven do vrat ih poslušajo pridigo, Potem se je s težavo prerinil proti stebroma in z mračnimi mislimi obstal na obrežju Piazette, kjer je videl pred seboj migetajočo množico črnih gondol, katerih jekleni, nazobčani kljuni so ob vsakem gugljaju odbijali preko valov sončno bleščavo. Tudi Riva degli Schiavoni fem na njegovi levici je bila preplavljena s pričakovanja polnimi ljudmi. Ob turškem turbanu je rdel grški fes poleg slikovitih čepic chioggijskih ribičev, trioglatega klobuka in napudrane perike. Hkratu pa 6i slišal brbranje v najrazličnejših jezikih in enolični klici gondolirjev na vodi so dopovedovali celo slepcem, da teče veliki beneški kanal pod njihovimi nogami. Odprta gondola, ki sta jo veslala dva služabnika v bogatih, z zlatom uvezenih livrejah, je pridrsela mimo; neka dama je malomarno ležala na širokih blazinah in si z roko podpirala glavo, 2ar velikega diamanta se je lesketal iz rdečkastega sija njenih las; njene oči so počivale na obrazu mladega moža, ki je sedel njej nasproti in ji navdušeno govoril. Zdaj je dvignila glavo m s ponosnim po-gledom premerila ljudsko valovanje na Piazetti. »To je plava grofica,« je zaslišal Andrea iz ljudstva; on sam jo je že davno prepoznal. Zdrznil se je kot bi že samo njen pogled prinašal pogubd, in je obrnil v kraj. Tedaj je zagledal znan obraz, ki mu je zaupno prikimal. Samuele je stal za njim. »Ste tudi vi enkrat med ljudmi, gospod Delfin?« mu je zaščebljal Zid s svojim tankim glw°n»-»Zaman sem skušal vašo milost v vseh ttn dneh ponovno srečati. Bolj samotarsko živite kot žena pred porodom. Če hočete z menoj, kamor me kličejo opravki, potem vam imam povedati nekaj, kar boste bržkone radi slišali. Pojdite! Kaj bi .tali tukaj kot drugi tepci, ki verujejo, da bo Veliki svet skotil odrešenje republiki. Kadar ladja naasde, jo podgane na njej ne premaknejo.. Prati vodniki imajo zdaj kaj boljšega opravka kot je čenčanje. Toda pojdiva odtod, mudi se mi in v gondoli se človek udobneje pogovarja.« Namignil je eni izmed najemnih gondol i. potegnil Andrea Za rokav za seboj. Vstopila sta, sedla pod črni krov in na desno in levo pregledovala kanal skozi odprtino ozke kajute. »Kaj mi imate povedati, gospod?« je začel Andrea. »In kan me peljete?« zadovoljen, da sem odklonil in prijazno je začel kramljati, češ v pogovoru nam bo čas hitreje minil. »No odkod pa prihajate?« me vpraša. »V Ptuju sem bil. Službo iščem. Ženo imaffli otroka imam, pa 6em nekaj zvedel, da bo mogoče dobiti. Pa ni nič ...« »Hm,« reče sosed dobrodušno, »kar mimo kri ohranite, v6e bo še prišlo. Čakajte,« je rekel smC' je, »vam bom povedal resnično zgodbo in gotovo vas bo spravila vsaj malo v dobro voljo.« , Mož 6e mi je prikupil, in vso mrkost sedanjosti sem pozabil. »Veste, od tega je že minulo precej let, ko sem na Silvestrovo sam samcat taval po ulici. Premišljeval sem, ali bi zavil v krčmo, ali v kavarno. Pred menoj je bila velika ura, ki je kazala vprav polnoči. Gledal sem jo in premišljeval. Spomnil sem se na svojo pusto, temno sobo in že se® hotel zaviti v kavarno. Preden pa sem storil korak, je treščilo nekaj na mojo glavo, in preden sem vedel, kaj se je pripetilo, sem že videl pred seboj razbite črepinje krožnika. Pogledam navzgor in navzdol, končno pokličem stražnika. Izza ušesa mi je curljala kri, vendar hudega ni bilo. Stražnik je šel nemudoma v hišo in povpraševal, kdo naj bi bil zakrivil to nesrečo. Pa smo ga našli. V drugem nadstropju je stanovalo 30 letno dekle, ki ni hodilo nikamor v družbe in tako je ostalo kljub precejšnji lepoti in izobrazbi samo. Nekje je slišalo, da laliko dekle vidi obraz svojega ženina o polnoči na Silvestrovo, ako strese krušni prt skoji okno. V svoji radovednosti se je splazilo v spalnico in v temi streslo prt. Ni pa vedelo, da je zavilo v prt krožnik. In tako 6e je pripetila nesreča. Ne morem vam povedati, kako je bilo dekleta sram, ko je bila primorana pripovedovati to vražo-. Vsa te rdela in ni vedela, kako bi popraVil.ufctf; moto, ki jo je sebi naredila in a tem meni nesrečo-Ko sem odhajal, mi je bilo kar nekam hudo, zato sem še drugič prišel, da bi jo potolažil. Nonvidtt%; nazadnje sva spoznala, da bo najboljše še, če sc kar poročiva ...« Smejala sva se oba, končno pa je še pripomnil, da bo tudi gotovo prišla rešitev, morda takrat, ko se je bom najmanj nadejal, saj se veliko gorja in nesreče lahko naenkrat spremeni v dobro. Programi Radio Ljubljana Sobota, SS. maja: 12 Pisana vrsta veselih stvari — plošča za ploščo v venček hiti — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Pisana vrsta veselih stvari— plošča za ploščo v venček hiti — 14 Napovedi — 18 Za delopust (igra Radijski orkester) — 18.«0 Pogovori s poslušalci — 13 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Teodor Pončič (Vasa Stajič, knjiž.) — 10.50 Pregled sporeda — 30 O zunanji politiki (g. urednik dr. Al. Kuhar) — 20.30 «Za prazni želodec najboljši je krača — »a praSno obleko najboljši krtača, da togo preženeš, si vzemi »Rogača«. Paborki iz humor, lista iRojača«, ki ga je v letih 1886—1888 v Ljubljani izdajal Srečko Magolič. Za radio izbral tn uredil Niko Kuret. Izvajajo člani Rad. igral družine. Sodelujeta Jožek in Ježek — 22 Napovedi. poročila — 22.15 Za vesel koneo tedna (Radijski orkester) — 23 XX. mednarod. kat. esporantski kongres. Drugi programi Sobota, SS. majat Belgrad: 20 Nar. pesmi, ffl Zab. kono.. 22.20 Plošče — Zagreb: 20 Klavir, 20.30 Vokalni koncert, 21 Ork. kono, 22.20 Plesna glasba — Praga: 20 Opereta (Pomladni vetrič« — Variava: 20 Zab. program, 22 Ork. kono. — So/ija: 20 Celo. 20.45 Pestra glasba, 21.40 Lahka in plesna glasba — »Jutri zjutraj ne hodite k vašemu notarju,« je dejal Zid, »Možno, da vas pošljejo na pot, ki bi vam več nesla.« »Kaj menite, Samuele?« »Znano vam je, kaj se j« zgodilo ponoči,« je nadaljeval oni. »Nekaj nezaslišanega je, da je v penetkan preteklo dvanajst ur po nekem umoru m še zdaj za storilcem ni tiru ne sledu. Ob vero *mo pri Signoriji, pri ljudstvu in pri tujcih, ki so se od tukajšnje policije nadejali čudežev in priča-iv znfme?i- Svet desetih je spoznal, da ima slabo postrežbo. Ozrl se bo za novimi močmi, ki bodo videle v vse kote. Vaše oči, gospod Delfin, bi kmalu utegnile dobiti, če ste še istih misli kot pred desetimi dnevi, boljšo pisavo za prebiranje kot m akti vašega gospoda notarja. Zato bodite jutri zjutraj doma. Vesel bom, če bo kaj in če bom mogel reči besedo za vas.« . *Svojih misli še nisem spremenil; vendar skoraj dvomim v svoje zmožnosti.« »E, be, bel« je dejal oni in zapretil s kazalcem, »rotem prav nič ne poznam obrazov, ali pa imate v taki oblasti; kdor pa zna skrivati, kar m“. ’ t,e naP°l že uganil, kakšne misli skušajo skrivati drugi.* »In kdo odloča, če me lahko porabijo ali ne?« »Tribunal vas mora najprej preskusiti; sam ne morem nič drugega kot reči, da vas poznam in da zaupam vaši zmožnosti. Do jutri, mislim, da bo tribunal že popoln; Deseteri pravkar zborujejo in volijo tretjega moža. Odkrito povem, da bi mi lahko ponujali dosti denarja za inkvizitorsko: čast — hvala lepa! Napis na bodalu namreč ni vrezan kar tja v tri dni in vojak na mini z lažjo vestjo malica svoj kruh kot kateri od treh beneških gospodov od snoči.« »Vendar ni nemara nobenega dvoma, da bi i** voljenec nastopil službo? Ali lahko odkloni?« »Da bi odklonil? Veste, da republika najstrožie kaznuje vsakega, ki bi sc skušal odtegniti kaki službi 7« Za kulisami Hol(ywooda: Moderni iskalci zlata