cinsi _ _ a oročevolec GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Štefan Marković, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekave'" vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Glasilo izhaja v nakladi 12.700 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, p.p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 94. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne, 26.11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo je bilo dne, 25.7.1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne, 24.4.1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. DOMŽALE, 29.12.1984, LETO XXIII, ŠT. 18 Letna programska seja OK SZDL Domžale „V občini Domžalah smo se, tako kot naša celotna družba, jasno zavedali, da se moramo pri premagovanju ekonomskih težav in vseh drugih protislovij današnje zelo zahtevne etape boja za hitrejši razvoj in graditev socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, opreti predvsem na svoje lastne notranje sile in potenciale naše družbe," je bila ena izmed misli predsednika O K SZDL Domžale tov. Mira Ukmarja, ki je spregovoril zbranim delegatom na letni programski seji OK SZDL Domžale. Delegati so pregledali in pozitivno Cenili prvo leto delovanja v lanskem ftu izvoljene občinske organizacije faalistične družbe ter obenem (gotovih, da so bili v tem kratkem Udobju v SZDL vodene mnogotere estre aktivnosti, v katere so tako pjevne organizacije, kakor tudi OB LETNI PROGRAMSKI SEJI OK SZDL DOMŽALE OK SZDL ocenjuje, da je bil kljub zaostrenim gospodarskim razmeram, padcu standarda in kupne moči ter neugodnim pogojem za uvedbo samoprispevka, izid referenduma uspeh skupne frontne politične akcije. Zato izreka vsem aktivistom, organom in organizacijam, ki so aktivno sodelovali v pripravah in izvedbi referenduma ter vsem delovnim ljudem in občanom za zaupanje in njihovo opredelitev, da so se kljub težki situaciji odločili za dokončanje izgradnje šolske mreže, ki se je pričela pred 15 leti in ponovno izkazali svojo, pripravljenost za solidarno razreševanje skupnih zadev. NOVI ČLANI PREDSEDSTVA OK SZDL DOMŽALE Na letni programski seji so bili v predsedstvo OK SZDL namesto dosedanjih članov Boža Jašoviča, Irene Judež in Stanke Avbelj, ki so bili zaradi preobremenjenostii oz. študijskih obveznosti razrešeni na lastno željo, izvoljeni Cveta Zalokar -Oražem, Božo Jašovič in Igor Lipovšek. k_ občinska organizacija skušale pritegniti kar največ delovnih ljudi in občanov ter na tak način uresničevati svojo osnovno vlogo. Še zlasti pa je bila posebna skrb namenjena v tem obdobju pripravam in izvedbi 4. samoprispevka, ki so bile na letni seji obdelane kot posebna točka dnevnega reda, delovanju delegatskega sistema, dograjevanju organiziranosti, oblik in metod dela socialistične zveze, oz. političnega sistema nasploh ter v zadnjem času planiranju. Analiza delegatskega sistema v naši občini, ki je bila izdelana spomladi in ki se je v mesecu decembru dopolnila z analizo delegatskega sistema v samoupravnih interesnih skupnostih, je dobra osnova za naše nadaljnje aktivnosti na tem področju. Ob tem je potrebno zlasti poudariti odgovorno nalogo, da na osnovi pripravljenih analiz v začetku leta 1985 izpeljemo zelo široko, poglobljeno in kritično razpravo v delovanju delegatskega sistema v vseh temeljnih sredinah in na občinskem nivoju. Po dogovoru bo nosilec razprav v OZD zveza sindikatov, v KS pa socialistična zveza, seveda ob aktivnem sodelovanju ostalih družbenopolitičnih organizacij zlasti zveze komunistov. Pobude, predlogi in pripombe iz razprave pa bodo dobra osnova za pripravo konkretnih predlogov morebitnih sprememb v organiziranosti skupščin, delegacij oz. konferenc delegacij ter Posnetek z letošnje slavnostne prireditve ob dnevu republike v hali Komunalnega centra I .J seveda o njihovih kadrovskih sestavah. Ta ocena bo vsem družbenopolitičnim organizacijam tudi kot usmeritev za neposredne aktivnosti na področju krepitve delegatskega sistema hkrati pa tudi kot osnova za vse postopke v pripravah na volitve leta 1986. Ob tem naj izpostavimo tudi vprašanje delovanja političnega sistema, o katerem so kritično spregovorili tudi občani in delovni ljudje v KS na svojih letnih programskih konferencah, kakor tudi v razpravah o predlogih sklepov 13. seje CK ZKJ v naši občini. Zavrnjena je bila vsakršna dilema o potrebnosti spreminjanja temeljnih usmeritev ustave oz. političnega sistema, to pa ne izključuje potrebe po večji učinkovitosti in racionalizaciji našega sistema, potreb po spremembi in dopolnitvi nekaterih sistemskih predpisov, ki so na posameznih področjih pripeljali do pre-organiziranosti in neupoštevanju specifičnosti posameznih okolij. Posebej pa je bilo opozorjeno na izboljšanje naše prakse, ki je vse prevečkrat nedosledna in neodgovorna. Tako poročilo, kot sama razprava o delu OK SZDL Domžale in njenih organov v letu 1984 je pokazala, da smo naredili še nadaljnjo stopnjd razvoja v kvantitativnem in kvalitativnem smislu. Delo in aktivnosti, predsem svetov in koordinacijskih odborov, je bilo v tem letu še bolj široko in vsebinsko bogato. Še v večji meri so se uveljavile sekcijske oblike dela, ki so v letošnjem letu ponovno potrdile svojo vsebinsko in organizacijsko kvaliteto ter dale konkretne in dobre rezultate. Zato smo v programske sumeritve med drugimi tudi zapisali, da bomo (Nadaljevanje na 2. strani) Počitnice — kaj naj počnem? ^TKO s svojimi člani je pripravila pester program aktivnosti za čas šolskih počitnic! Kdaj KJE ORGANIZATOR KAJ KDO CENA PRIJAVA KRANJSKA GORA SD DOMŽALE Smučarski tečaj — avtobus mladina do 15 let 4.800.-din Mali Maja VELIKA PLANINA SD DOMŽALE Smučarski tečaj — avtobus mladina do 15 let 3.500.- din Mali Maja VELIKA PLANINA SD DOMŽALE Smučarski tečaj — bivalni/40 oseb mladina do 15 let 7.800.- din Mali Maja POSTOV K A SD DOMŽALE Smučarski tečaj — dopoldan mladina do 15 let 50.— din/dan na smučišču POSTOV K A SD DOMŽALE Smučarski tečaj — dopoldan mladina do 15 let 50.— din/dan na smučišču VELIKI VRH SD DOMŽALE Smučanje na slalom progi — Domžale vsi 200.-din/dan na smučišču KRANJSKA GORA SD DOMŽALE Smučarski izlet — celodnevni vsi 1.100.-din Mali Maja LUKOVICA SSD - OS Smučarski tečaj za učence OS Lukovica mladina do 15 let 50.- din/dan v OS Lukovica LUKOVICA dopoldan . SKAKALNICA SK IHAN tečaj teka — popoldan učenci osnovnih šol 50.— din/dan na smučišču (l.dan) SKAKALNICA SKAKALNICA SK IHAN tečaj smučarskega teka vsi 750.-din ZTKO Domžale SKAKALNICA SK IHAN (popoldan) vsi TRZIN ŠD TRZIN smučarski tečaj mladina do 15 let 50.- din/dan pri SD Trzin TRZIN SD TRZIN Drsanje — bajer vsi GOBAVICA SD MENGEŠ Smučarski tečaj predšolski 50.— din/dan SD Mengeš GOBAVICA SD MENGEŠ Smučarski tečaj mladina do 15 let 50.-din/dan S D Mengeš MORAVČE SD MENGEŠ Smučarski tečaj mladina do 15 let 50.— din/dan OS Jurij Vega Morav. MORAVČE KOSEZE-TIVOLI TABORNIKI Izlet z drsanjem (ob 9) vsi prevoz obakrat zbor pred TIVOLI TABORNIKI . Plavanje (ob 9) vsi prevoz Kino Mengeš HALA DOMŽALE ZTKO Igre z zogo — kotalkanje mladina do 15 let v dvorani HALA DOMŽALE ZTKO Igre z žogo — kotalkanje mladina do 15 let v dvorani '4.1.- 17.1. Ki.- 17.1. Ki. - 18.1. Ki.- 18.1. 21.1.-26.1. 12,1. _ 27.1. en ki so več vredni kot denar. M, Uresničujemo program IV, samoprispevka Poročilo o realizaciji programa IV. samoprispevka je bilo v mesecu decembru obravnavano na vseh zborih občinske skupščine, občinski konferenci SZDL Domžale in skupščini Občinske izobraževalne skupnosti Domžale ter vrsti drugih organov. Prvi objekt, ki ga izvajamo v sklopu I V. samoprispevka ob cca 50 % sredstev zagotovljenih še iz sredstev III. samoprispevka je Osnovna šola v Trzinu, ki jo izvaja DO „Vegrad" Velenje skladno s sprejetim terminskim planom. Do konca letošnjega leta naj bi bil objekt zastekljen, v mesecu decembru pa je bila dokončana streha nad celotnim objektom. Taka dinamika del zagotavlja, da bo objekt lahko končan do konca meseca julija ter bo vseljen z novim šolskim letom. Vrednost objekta Osnovne šole Trzin je po investicijskem programu pred pričet-kom del znašala cca 220.000.000,00 din, od tega je doslej šlo za sklepanje pogodbe z DO Vegrad cca 165.000.000,00 din. Pogodba za dela je sklenjena po sistemu „ključ v roke", ob tem, da je potrebno izvajalcu priznavati podražitve po ustrezni metodologiji za časa gradnje, ki presegajo 10 %. Dejstvo, da je znašal indeks podražitev v času od 1/1 -30/9-1984 več kot 45 %, nam prav gotovo v določeni meri povzroča določene težave. Pri gradnji objekta OS Trzin smo imeli problem, ker smo morali predvideno rešitev navezave objekta na plinarno Trzin zamenjati s kotlovnico na trdo gorivo (ki je precej dražja) zaradi zakonske regulative. Po drugi strani pa bo v letu 1985 potrebno zgraditi kolektor Domžale — Trzin, ki stane več kot 100.000.000,00 din ter ga ne bomo mogli realizirati do pričetka šole, v kolikor ne bo z znatnimi sredstvi priskočila na pomoč LB — banka Domžale in Območna vodna skupnost Ljubljanica - Sava. V kolikor kolektor ne bo zgrajen v letu 1985, bo potrebno postaviti začasno čistilno napravo tipa Hidrometal na lokaciji ob šoli. Od sprejema programa IV. samoprispevka na referendumu smo doslej opravili še sledeča dela: - zgradili oz. priključili OŠ Josip Broz-Tito na kotlovnico na trdo gorivo - pripravili programske osnove za prizidek k OŠ Radomlje, OŠ Dob ter za Center srednjih šol, v fazi izdelave pa so programske osnove za OŠ Brdo Lukovica — razpisali v Uradnem listu javno licitacijo za oddajo del na objektu „Vrtec v Mengšu', in sicer variantno za 156 oz. 130 otrok — ta vrtec se naj bi pričel predvidoma graditi v 2. polovici leta 1985 - izvedli razpis za zbiranje ponudb za projektiranje Centra srednjih šol in prizidka k OŠ Radomlje - za prizidek k OŠ Dob se bo predelala obstoječa dokumentacija (o rezultatih razpisov vas bomo obvestili preko Občinskega poročevalca). Poleg neposrednih priprav za realizacijo programa IV. samoprispevka pa imamo celo vrsto drugih problemov. Tako pri OŠ Dob in Radomlje pušča ravna streha nad telovadnico, pri OŠ Slavka Šlandra Domžale pa po cca 10 letih odpada fasadna obloga -keramične ploščice, v šoli v Lukovici imamo močan pojav gobe v kletnih in nekaterih drugih prostoroih v starem delu objekta z nevarnostjo širitve. V primeru sanacije ravne strehe smo se opredelili, da pridobimo načrte za lahko strešno konstrukcijo (dvo ali več kapnico), saj smo mnenja, da bo to trajnejša rešitev. Zaradi zaščite družbenega premoženja si bomo morali začasno na podlagi konkretne pogodbe z Občinsko izobraževalno skupnostjo Domžale sposoditi sredstva samoprispevka, ki se bodo v naprej dogovorjenih terminih vrnila iz sredstev združene amortizacije, ki jo združujejo osnovne šole ter Center srednjih šol pri OIS Domžale ter skušali v letu 1985 izvršiti ustrezna sanacijska dela. Pri tem seveda ne pozabljamo ne glede na časovno odmaknjenost odgovornosti izvajalcev del, saj jih bomo v kolikor ne bodo pripravljeni finančno sodelovati pri sanacijskih delih (ne kažejo te pripravljenosti v prvih razgovorih) tožili. Glede na dolgotrajne postopke na sodiščih pa bomo vpeljali takšno politiko, da tem izvajalcem ne bomo zaupali dela na objektih IV. samoprispevka. Naslednji problem predstavljajo neurejene zemljiško in stavbno pravne zadeve ter finančni predpisi, ki onemogočajo brezplačni prenos opuščenih objektov drugim uporabnikom predvsem pa KS. To stanje nakopičeno v preteklih 20—30 letih bomo skušali razvozlati v letu 1985 ter podati tudi dokončne odgovore, kaj s starimi šolami. V letu 1984 ocenjujemo, da se bo zbralo preko 100.000.000,00 din sredstev samoprispevka, prvi računi pa kažejo, da za leto 1985 lahko računamo s sredstvi v višini več kot mi me Eli) 200.000.000,00 din. Program del Ur, leto 1985 bo sprejet predvidom3■do mesecu februarju ter bo prav t* nit objavljen v Občinskem poročevaK, V vseh dosedanjih razpravah je bj, 01 poudarjeno, da je potrebno s sred^ samoprispevka skrajno radona!' ^ ravnati, poostriti pa je odgovorflj nadzornih organov in izvajalcev m kvalitete izvedbe, da se ne bof ponavljali primeri, ki smo jih p# hodno opisali. V letu 1985 bodo vse krajev skupnosti pred težko nalogo, ko b ?Vo' da nam je industrija (predvsem V Papirnica Količevo) s svojimi sicer nenevar-g|nimi odpadki življenjsko dobo dobske ^"eponije vsaj volumensko gledano bistveno i:s«ajšala, ter bo vsled tega potrebno iti v deponijo kot smo prvotno nameravali Dali Pa zasesti večji prostor. Včasih se tudi i in nepošteno, z nevarnimi odpadnimi surovi- n^ogaja , da delovne organizacije skušajo pod (J^enevarnimi odpadki spraviti na deponijo ef^di kakšne škodljive snovi, kar pa je ■pajno nemoralno in (namj I ^e bolj problematično področje kot ^•"spozicija gospodarskih in industrijskih ar nenevarnih odpadkov so nevarne odpadne {(snovi, ki jih imamo v občini Domžale kar reševanje tega problema se je v . jubljanski regiji organiziral poseben Ir^orcij (katerega člana sta iz občine 'j^omžale Lek in Helios), ki naj bi organi-3 Oral izgradnjo e* r take deponije za celotno i! regijo, saj je njena ureditev, vzdrževanje ter j'°odelava odpadkov tako draga, da je sama °^ina ne more razrešiti. Danes se resnično [tka?0- zalmsurno, kaj lahko nastane in i^Kšni so lahko vplivi na okolje, ko vemo, * te nevarne snovi deponirajo in kopi-j',1J0 na dvoriščih delovnih organizacij ^redvsem Leka, Heliosa in drugih), da o i^Padkih galvan niti ne govorimo. Vprašati lie moramo ali imamo primerno ure-' na,Pretakališča in ali se dokončne aktiv-j0st' opravljajo tudi na tovorni postaji v ^^ah v neposredni bližini naših črpališč. M°žnostijeveč ... IKakorkoli, če objektivno gledamo, J_nan,o v občini Domžale le sledeče m°žnosti glede tretiranja odpadkov: j .. ~~ urediti deponijo v opuščenem delu |'n°kopa v KS Mengeš oz. v glinokopu v f a(J°mljah z vlaganji znatnih sredstev za i ^jeno in kvalitetno deponijo, urejene I ?s*opne poti, pravilno ravnanje z izced- Vodami itd )! lok * zgraditi napravo za kompostiranje na aciji južno od Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik, kar bi pomenilo sočasno tudi delno reševanje problematike odpadnega blata iz čistilne naprave. - iti v skupno akcijo z SO Kamnik ter urediti jamo - gramoznico v Suhadolah tako, da ne bo ogrožena podtalnica - to je sicer lahko napisati a bistveno težje izvesti, saj je ta lokacija iz geohidroloških pogojev izredno problematična, saj leži v varstveni coni naših črpališč pitne vode - cena, da bi opustili črpanje vode iz domžalskih vodnjakov ter zaščito podtalnice ter se v celoti navezali na kamniške vodne vire, ki bi jih sploh morali raziskati, pa je verjetno prevelika! Kompostarna bo! Glede na to, da KS Mengeš in KS Radomlje nista pristali v preteklosti, da bi se uporabila glinokopa za odlagališče smeti, se je SKIS Domžale opredelila, da vodi akcije v zvezi z izgradnjo kompostarne za potrebe Domžal pa tudi Kamnika, v kolikor bi želel pristopiti k tej akciji. Tako je bila v mesecu novembru tega leta preko Uradnega lista SFRJ izvršna javna licitacija za oddajo del na izgradnji kompostarne in sicer po sistemu „ključ v roke" s končno ceno (upoštevajoč dveletno izgradnjo). Vrednost ponudb (priglasili so se trije izvajalci: SMELT Ljubljana, PROJEKT Maribor, SCT Ljubljana), je med 400 - 500.000.000 din, kar je izredno visoka številka, upoštevati pa je potrebno, da tudi v letu 1985 in 1986 ne bo inflacija kaj bistveno nižja kot 50% letno. Iz odpadkov — humus! Kaj kompostarna sploh je? To je v bistvu tovarna, ki iz komunalnih odpadkov preko posebnih mlinov, drobilcev, sit, transportnih trakov in drugih naprav mehanično predela Komunalne odpadke v različne frakcije humusa, ki nato po nekaterih tehnologijah zori 6 mesecev (naravni proces zorenja humusa) po drugih (pospešenih procesih) pa bistveno manj časa. Tak humus je v današnjem času, ko ga izredno primanjkuje zelo uporaben, ter je zanimivo tržno blago (vsaj v drugih državah) in sicer tako za rekultivacijo na humus ravnih površin (meliorirane površine), urejanje zelenic, gnojenje polj in vinogradov kot tudi v cvetličarstvu. Po svetu je ta postopek že zelo dolgo poznan ter je vrsta , praktičnih (dobrih in slabih) izkušenj. V zadnjem času ta tehnologija zopet pridobiva na teži, saj je ekološko zelo primerna. Takih naprav, vključno takšnih kot bi bile primerne za kapacitete Domžale in Kamnik je cela vrsta v Avstriji, Nemčiji, Švici, Italiji, pa tudi Čehi imajo zgrajenih že več kot 30 takih objektov. Kam z odpadki - to ni majhen problem! Ali smo sposobni v Domžalah pridobiti tak objekt? Ob znatnem angažiranju zdru- Na podlagi 9. člena Zakona o prometu z nepremičninami (Uradni Ust SRS, št. 19/76) razpisuje Zdravstveni dom Domžale, Titov trg 1, Domžale po sklepu DS TOZD SOZV Domžale in TOZD ZV Domžale javno dražbo z zbiranjem pisnih ponudb za odprodajo objekta Zdravstvena postaja Mengeš v Mengšu stoječem na pare. št. 6/2 k.o. Mengeš. A. Splošni podatki: Objekt je zgrajen leta 1942. Ima pritličje v izmeri 363,78 m2. Izkoriščeno podstrešje s 3. stanovanjskimi enotami v izmeri 267,82 m2, od katerih je 1 stanovanjska enota v izmeri 96,55 m2 zasedene in kletne prostore s kotlovnico v izmeri 102,38 m2. Zunanji gabarit objekta znaša 35 x 12 m. K objektu pripada skupaj s stabiščem 2520 m2 funkcionalnega zemljišča. B. Razpisni pogoji: 1. Izklicna cena znaša 23.613.670,00 din. 2. Pri nakupi objekta imajo prednost brezšumne dejavnosti, ki ne onesnažujejo okolja. 3. Ponudbe je treba dostaviti v roku 15. dni po objavi dražbe Delovni skupnosti SIS materialne proizvodnje občine Domžale, Ljubljanska 36, Domžale, kjer se lahko dobijo tudi podrobnejše informacije. ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE ženega dela, ki je doslej vedno imelo posluh za realizacijo utemeljenih naložb tudi s področja varstva okolja; občanov - uporabnikov kamniških storitev; SKIS-a Domžale; Komunalnega podjetja Domžale in LB - Banke Domžale menimo, da smo. Razprave in odločitve v zvezi s to problematiko bodo potekale v 1. tromesečju naslednjega leta na zborih občinske skupščine, ki se bodo morali opredeliti dokončno, kam z vsakodnevnimi odpadki. Ob naših razmišljanjih ne smemo nikoh pozabiti, da tudi pravilno urejene deponije niso poceni, ter da naložbe s področja ekologije ne moremo meriti z rentabilnostjo temveč vedno gledati, kaj taka naložba, čeprav na prvi pogled izredno draga, prinese našim zanamcem. Zadnjih nekaj ekoloških katastrof doma in po svetil nas prav gotovo sili v razmišljanje, ali smo dovolj storili za boljše in varnejše okolje. A. PRESKAR Dober dan, domžalski občan Stane Šubelj Tokrat želim predstaviti Domžalčana Staneta Šublja, ki ga starejši Domžalčani poznamo predvsem kot dolgoletnega igralca nogometa pri takratnem SK Disku, sedaj je poznan predvsem kot najuglednejši domžalski avtomehanik. Čeprav Staneta Šublja pozna večina Domžalčanov, predvsem pa tisti, ki jim popravlja avtomobile in teh v Domžalah in okolici ni malo, naj o njem zapišem tudi nekaj osebnih podatkov, ki mi jih je rad posredoval. Med drugim je dejal: „Rojen sem bil v Domžalah leta 1914 in sem prejšnji mesec praznoval 70 letnico rojstva. Oče Franc je bil po poklicu klobučar v nekdanji Vovkovi slamnikarski tovarni, sedanji tovarni Univerzale, kjer je bila zaposlena tudi mama Angela. Izhajam torej iz delavske družine. Tako oče, kakor tudi mama sta si služila kruh tudi kot izseljenca, saj sta delala tudi v Romuniji v klobučarskih in slamnikarskih tovarnah. V zakonu se je očetu in mami rodilo 6 otrok. Prišlo je leto 1918 in španska bolezen, kije terjala veliko življenj. Tega leta je tudi meni umrla mama. Oče se je kasneje še enkrat poročil in v tem zakonu sta se mu rodila še 2 otroka." Kje ste se izobraževali? „Osnovno šolo sem obiskoval v Domžalah, obrtno pa v Ljubljani. Izučil sem se za avtomehanika v takratni avtomehanični delavnici Goreč v Ljubljani, kamor sem se 3 leta vsak dan, razen v zimskih mesecih, ko je bil sneg, vozil s kolesom, pozimi pa z vlakom. Čeprav sem se odločil za avtomehanika, sem že kot 10-letni fant popravljal klobuke, kar sem se naučil pri očetu. Všival sem nove znojnice-ledra, z novimi trakovi je pa klobuke opremljala moja sestra Angela. Tako prenovljene klobuke sem naložil v karton in jih raznosil po domovih, kjer so mi jih dali v popravilo. Z denarjem, ki sem ga zaslužil, sem si za veliko noč kupil obleko." Kje ste pa pričeli z obrtjo? „Ko sem bil izučen leta 1929, sem najprej pomagal v delavnici Slavka Cerarja, pri Koroščku v Domžalah, poleg sedanje tovarne Helios. Slavka Cerarja so Nemci kot talca ustrelili v Begunjah. Kasneje sva imela delavnico pri Komatarju. Slavko je še naprej popravljal kolesa, jaz pa avtomobile. Tako kot vsi fantje, sem moral tudi jaz v stari Jugoslaviji k vojakom. Dodeljen sem bil v planinski polk. Kmalu sem postal šofer komandanta polka v Nevesinju, ko pa je bil le ta prestavljen v Sinj, sem šel z njim tudi jaz in ostal njegov šofer do konca moje vojaške službe. Ko sem se vrnil domov, sem ponovno nadaljeval z obrtjo pri Komatarju. Prva leta po vojni sem uredil podstrešno stanovanje pri dimnikarskem mojstru Deisingerju, leta 1952 pa sem se z družino preselil v novozgrajeno hišo na Obrtniški ulici v Domžalah. Šele kasneje sem pri hiši zgradil še prepo-trebno delavnico." Že uvodoma sem zapisal, da vas starejši Domžalčani poznamo kot dolgoletnega igralca nogometa. Pa mi prosim še o tem povejte vaše spomine. „Nogometaš sem bil že kot otrok, saj sem se za nogometno žogo podil že takrat,ko so Domžalčani leta 1921 pričeli igrati nogomet v Hudlah, blizu sedanje radijske oddajne postaje. Ko je imel SK Disk igrišče na nekdanjem Tonhovčevem travniku ob Kamniški Bistrici, sem seveda igral tudi tu. Kasneje smo Diskovci imeli igrišče še na sejmišču nasproti Kebrove gostilne, od leta 1931 dalje smo igrali na novem igrišču, kjer sedaj stoji Zdravstveni dom Domžale, od leta 1937 pa do pričetka 2. svetovne vojne leta 1941 pa smo igrali na novem igrišču nasproti železniške postaje v Domžalah. Ob okupaciji sem prenehal igrati. Nekajkrat sem še igral po vojni, ko smo igrali mladi in stari. Vseskozi sem bil bekbranilec. Branilec pri Disku je bil tudi Milan Flerin in če sva oba istočasno igrala, sva bila tako dobra branilca, da žoga skoraj nikoli ni prišla v gol. Znano je bilo, da so pri Disku igrali klerikalci, pri SK Domžalah pa Sokoli. Čeprav sem bil Sokol, sem vedno rad igral pri SK Disku. Da sta bila oba domžalska kluba tako dobra, ie oraveotovo nrioomoelo rivalstvo med kluboma. Največ tekem smo odigrali na domačih igriščih. Večkrat so v Domžalah gostovali tudi avstrijski nogometaši. Za igranje v klubih nismo dobivali nikakega denarja in nagrad, največ kar je bilo, so bile občasne pohvale. Bili smo res pravi amaterji in športniki." Sedaj mi pa prosim povejte malo več še o vaši obrti. Katere znamke avtomobilov ste največ popravljali prva leta in katere sedaj? „Najprej sem največ popravljal Chevrolete in Forde, kasneje pa tudi Citroene in Peugeote, pa tudi dirkalne avtomobile Bugati. Veliko tovornjakov smo predelali na pogon na olje, pa tudi na drva, saj je bila vožnja na bencin predraga. Pri pomanjkanju bencina bi bilo tieba tudi sedaj misliti na to. Sedaj pa največ popravljamo avtomobile Sunbeam, Talbot, za katere imamo servis, v splošnem pa popravljamo vse znamke avtomobilov, največ avtomobilov znamke Fiat. Opravljamo vsa potrebna dela na strojih, razen kleparskih del. Težave pa so, ker je težko dobiti potreben material. Včasih smo veliko delov izdelali sami, saj sem sam vlival ležaie, ki jih je bilo treba tudi postružiti. Če se kakih delov ne dobi, jih izdelamo tudi sedaj, čeprav ležaje sedaj v glavnem le zamenjujemo, ker jih dobimo že izdelane. Velikokrat je bilo treba tudi popraviti hladilne bloke, ki so popokali ob zimskem mrazu, kajti včasih ni bilo anufriza. Le te smo Stane Šubelj „štiftali" z bakreno žico in smo jih tako zopet usposobili. To sem ponavadi delal vedno ponoči, ko sem imel mir, poleg tega je pa bilo to delo zelo zamudno." Pa mi prosim še povejte, kaj menite o tem, kdaj lahko rečemo, da je mehanik dober? „Dober mehanik mora znati narediti vse potrebne dele sam, biti mora vešč svoje obrti, saj gre pri izdelavi marsikaterih delov tudi do desetink milimetra. Če nisi tega zares vešč, ne moreš reči, da si dober avtomehanik." Vase obrti se je oprijel tudi sin, ki je znan tudi kot dolgoletni tekmovalec in zmagovalec v go-cartu. Pa še malo o tem. „Veselje do avtomehanične obrti ima tudi sin Stanči. Obrti se je izučil doma, leto dni je bil pa še na praksi v Nemčiji. Bil je med najboljšimi tekmovalci v go-cartu v Jugoslaviji, za kar je dobil veliko pokalov in priznanj. Seveda je na teh tekmovanjih uničil veliko teh vozil, ki sem jih moral potem popravljati. Pa ne samo to, poskrbel sem tudi za to, da so bila ta vozila čimbolj hitra." O družini še nisva nič govorila. „Poročil sem se leta 1945 z Antonijo Limoni, ki je bila doma na Želodniku pri Dobu in je bila zaposlena v Cenetovi-Habjanovi gostilni v Domžalah. V zakonu se nama je rodil sin Stanči, ki je tudi poročen in ima dva otroka, fantka in punčko, ki poskrbita za to, da je v družini bolj živahno. Dve sestri še živita v Ame-,riki. Moj stric Tone Šubelj je bil znani operni pevec, ki je tudi dolga leta živel v Ameriki in tu tudi umrl.' Kaj pa Domžale nekdaj in danes. Kaj menite o tem? „Današnjih Domžal skoraj ne spoznaš več. Stare Domžale so bile vse bolj prijazne, na kar imam še sedaj lepe spomine iz otroštva. Starih Domžal sedaj takorekoč ni več, saj sedaj skoraj povsod stojijo le visoki bloki. Kraj se je popolnoma industrializiral." Stanetu Šublju, dolgoletnemu domžalskemu nogometašu, najuglednejšemu domžalskemu avtomehaniku in dolgoletnemu odborniku Avto-moto društva Domžale, ki je dolga leta zastonj popravljal tudi avtomobil Avto-moto društva Domžale, želimo, da bi še dolgo skrbel za to, da bi bil njegov in kasneje sinov avto-servis še naprej tako uspešen in poznan tudi izven občinskih meja. Želimo mu predvsem zdravja. Tone RAVNIKAR JBČINSKI POROČEVALEC STRAN 3 Zaposlovanje v občini tako in drugače: Kako (ne)izkoriščamo znanje... Ena od nalog skupnosti za zaposlovanje je spremljanje in analiziranje tokov zaposlovanja. V tem sklopu je bila narejena tudi analiza ustreznosti zaposlovanja po nivoju in strukturi izobrazbe. Kot bomo videli .rezultati kažejo, da smo še zelo daleč od dobrega izkoriščanja znanja in pameti. V analizo smo vključili vse zaposlitve v občini Domžale za prvih 11 mesecev tega leta po obrazcu „Prijava zavarovanja za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje". Število tistih, ki so zajeti v raziskavo je nekoliko manjše od dejanskega števila, ker so bili nekateri obrazci pomanjkljivo izpolnjeni, tako da jih ni bilo mogoče upoštevati. Za analizo smo uporabili naslednje podatke: poklic, zaposlitev v svojem poklicu ali izven svojega poklica, zaposlitev na nivoju poklica ali nižja, prva ah že večkratna zaposlitev in zaposlitev v družbenem ali privatnem sektorju. Istočasno smo ugotavljali v katerih poklicih se najbolj neustrezno zaposlujejo. Zaradi preglednosti v naslednji tabeli predstavljamo samo nekatere podatke, drugi pa so podani opisno. no tudi osebni dohodki in zdravstvene ovire. Največ gimnazijskih maturantov zaposli privatni sektor. Že v naslednjem letu se bodo neustrezno zaposlovale tudi vzgojiteljice, ki že postajajo močno sufici-taren poklic. Zanimivo je tudi videti,kje se neustrezno zaposlujejo, največ se jih zaposli v proizvodnji, v skladiščih, pri Varnosti in privatnem sektorju. Strokovne službe OZD bodo morale tem neustrezno zaposlenim delavcem posvetiti več pozornosti, jih ustrezno izobraževati in razporejati na mesta, kjer bodo lahko izkoristili svoje znanje. Učinek ustreznega razporejanja in napredovanja je večkraten, delavec je bolj produktiven, bolj zadovoljen in manj teži k fluktuaciji. Zaskrbljujoč je zelo majhen delež zaposlovanja kadrov z višjo in visoko izobrazbo Večkratna zaposlitev Prva zaposlitev Izobrazba Zaposlilo skupaj___ % Zaposlilo neustrezno % Zaposlilo skupaj % osnovna šola 640 48,16 — — 226 44,05 2-3 letna šola 430 32,36 146 33,95 120 23,39 Tehnik 145 10,91 47 32,41 135 26,32 Višja 60 4,51 1 1,67 20 3,90 Visoka 54 4,06 5 9,26 12 2,34 Zap. neustrez. 17 21 2 14,17 15,56 10,00 Že na prvi pogled kaže tabela dva značilna podatka, izrazito previsok delež delavcev se zaposluje na nekvalificiranih delih in bistveno kvalitetnejše (ustreznejše) zaposlovanje delavcev s prvo zaposlitvijo. Ob visoko razviti in organizirani proizvodnji bi moral biti delež zaposlovanja nekvalificiranih delavcev le okrog 20 % ne pa preko 40 % kot je to v naši občini. Res pa je, da podatek o preko 40 % deležu nekvalificiranih delavcev ni popolnoma zanesljiv (je zagotovo manjši) ker iz podatkov ni bilo vedno razvidno ali gre za kvalificirana ah nekvalificirana dela. Tudi če upoštevamo to napako, je delež nekvalificiranih delavcev še vedno previsok. Značilen je tudi podatek, da se delavci iz drugih republik zaposlujejo predvsem na nekvalificiranih delih tudi če imajo srednjo izobrazbo. Zanimivo bi bilo ugotavljati zakaj je tako velika razlika v ustreznosti zaposlovanja med delavci s prvo zaposlitvijo in delavci z večkratno zaposlitvijo. Ali je vzrok v večjih razlikah pri osebnem dohodku v nekaterih poklicih oziroma delih, ah nekateri delavci s prvo zaposlitvijo šele ob delu ugotovijo da so zgrešili svoj poklic, ali so vzroki še drugje. De) neustreznega zaposlovanja se da pojasniti s suficitarnostjo nekaterih poklicev, toda tako velikih razlili v neustreznem zaposlovanju med delavci s prvo in večkratno zaposlitvijo na ta način ni možno pojasniti. Delavci s poklici, ki se največkrat neustrezno zaposlijo so: prodajalec (28), kovinar (23), gimnazijski maturant (21), gradbinec (14), gostinec (13), tekstilec (12), avtomehanik (11), kmetijev (9), elektrika! (9), frizer (9), medicinski tehnik (7), itd. Od navedenih poklicev so le nekateri suficitarni npr.: prodajalec, gimnazijski maturant, avtomehanik, elektrikar, frizer, medicinski tehnik zato je pri njih neustrezno zaposlovanje logično, med tem ko so pri deficitarnih poklicih npr.: kovinar, gradbinec, tekstilec vzroki čisto drugi. Najpogostejši vzroki so pogoji dela, verjet- kar še bolj upočasnjuje naš razvoj. Vzrokov za tako zaposlovanje ni toliko v pomanjkanju teh kadrov, ampak v tem, da se zaposlujejo v sosednjih občinah, ker doma nimajo možnosti. Delež teh kadrov se lahko povečuje tudi z načrtnim štipendiranjem in ustreznim nagrajevanjem. Na to problematike čedalje časa opozarjamo vendar ni prišlo do bistvenih premikov. Posebno zaskrbljujoč je podatek, da se kar ena tretjina delavcev s srednjo izobrazbo zaposluje neustrezno. Kakršnikoli so vzroki za tako stanje, obsežnost tega pojava kaže, da ne znamo uporabljati znanja našega kadrovskega potenciala, da je potrebno v čim krajšem času bistveno popraviti postopke kadrovskega planiranja in izobraževanja. Res je, da tudi z neustreznim zaposlovanjem rešujemo nezaposlenost, vendar za tako obsežnost tega pojava, to ni in ne more biti sprejemljivo opravičilo. Janez CERAR Morda tudi izvozni posli za obrtnike iz naše občine V novembru mesecu je obiskala na lastno željo Obrtno združenje Domžale Diane M. Montgomery, ameriški konzul Generalnega konzulata ZDA v Zagrebu. Glede na njeno predhodno informiranost o naših prizadevanjih na področju drobnega gospodarstva v občini, si je želela ogledati proizvodne zmogljivosti in se nadrobneje seznaniti s področjem, ki ga imamo v Domžalah sorazmerno dobro urejenega. Predstavitev občine je ob visokem obisku podal predsednik Skupščine občine Domžale Karel Kušar. Opozoril je na naša prizadevanja, da bi področju zasebnega dela dali kar največji poudarek ter ilustriral to z nekaj podatki, združeno delo občine že doslej tesno sodeluje z drobnim gospodarstvom, saj smemo reči, da sta obe veji družbene reprodukcije najtesneje povezani na mnogih področjih, koder se uresničujejo mnogi uspešni kooperantski odnosi in sodelovanja. Diane M. Montgomery je bila ob predočenju dela Obrtnega združenja nase občine nadvse presenečena, tembolj pa je bila presenečena ob ugotovitvi, kako tesno se prepletata delo OZD in obrtnikov. Zagotovila je, da njen obisk ni bil zadnji, izrazila pa je svojo pripravljenost vložiti napore v zagotovitev konkretnih poslovnih povezav med domžalskimi obrtniki in ameriškimi firmami, koder si obeta najti primerno poslovno sodelovanje. Ti, tudi komercialno zanimivi stiki, bodo sledili, v kolikor seveda to dopušča ustrezna zakonodaja. Ob koncu obiska si je gostja Diane M. Montgomery ogledala tudi nekaj obratovalnic na območju občine in sicer mizarsko, kovinsko-galanterij-sko, avtomobilsko-servisno ter proiz- vodno dejavnost kmetijske mehanizacije. Upati je, da bodo konkretnejši pogovori v prihodnje pripeljali tudi do dejanskih gospodarskih povezav — obrtnih dejavnikov naše občine z ustreznimi ameriškimi firmami; gospa Diane M. Montgomery je ugotovila, da bi bilo tako sodelovanje koristno za obe strani. B. Prizadevne članice aktiva žensk zadružnic iz Moravč: Razvedrilo in znanje moravskih žensk Aktiv žena zadružnic iz Moravč spada med zelo delavne; vse le to pripravlja najrazličnejše dejavnosti, ki so dokaj dobro obiskane. Ne gre zgolj za „zabavne", če jim lahko tako rečemo. Kmečke žene pri delu v aktivu zvedo tudi marsikaj koristnega. „Takoj moram reči, da je osnovna naloga našega aktiva vendarle poskrbeti za razvedrilo kmečkih žena", pojasnjuje Vera Lavrič, članica aktiva in tudi sama kmetica. Zavedati se moramo, da gre na primer delavka vsak dan od doma, da vsak dan na delu sreča mnogo drugih ljudi in ima veliko stikov. Kmečka žena pa je večino dneva doma. Skrbeti mora tako za kmetijo kot za gospodinjstvo. Tu so še otroci in tako dela nikoli ne zmanjka. Prav zato pa jim dajo možnost, da pride v aktiv, se tam sreča z drugimi kmečkimi ženami, izmenja izkušnje, se nauči marsičesa novega. Prav zato pri organizaciji različnih tečajev in drugih dejavnosti verjetno nimamo težav. Zadružna enota Moravče je med drugim pred časom pripravila šiviljski tečaj, ki ga je izpeljala Revirska delavska univerza Trbovlje. Mlada kmečka dekleta in žene, bilo jih je 33, so se v treh tednih naučile kar veliko. Ko sem jih obiskal, je vodja tečaja Hermina Kukovič tečajnicam pregledovala izdelke: bluze in krila. Kar malo začudeno je pogledala, ko je opazila fotoaparat, češ, saj ni kaj slikati, kmalu pa v razgovoru dejala: „Naša učilnica je kar tu v razredu, toda nič zato. Dekleta in žene so pridne, v osemdesetih urah učenja so teoretično in praktično spoznale in obvladale dobro učno snov za izdelavo kril in bluz. Torej so kmečke žene in dekleta pridobile dovolj znanja za samostojno krojenje in šivanje." Ko sem se nato pogovarjal še z najmlajšo udeleženko tečaja Jožico Rokavec in najstarejšo Vero Lavrič, sta povedali: JOŽICA ROKAVEC, zaposlena v tovarni Rašica TOZD Pletenine Moravče: V tej tovarni delam na stroju za šivanje. Ponudila se mije priložnost, da se prijavim na šiviljski tečaj v Moravčah. Moram povedati, da sem šiviljski stroj že kupila in ga bom dobro uporabljala. Sicer sem si ga še kot otrok želela, pa se mi je želja le uresničila. Vse tečajnice si želimo, da bi se organizirah še slični tečaji, kajti še vedno manjka znanja. Tečaji naj bi bih v zimskem času, ko je največ časa. VERA LAVRIČ iz Serjuč pri Moravčah: Aktivno delam kot članica Aktiva kmečkih žena pri Zadružni enoti Moravče, vse od ustanovitve aktiva. Šiviljski tečaj v Moravčah je organiziral naš mentor ing. Janez Ocepek preko Revirske delavske univerze Trbovlje. Tečaja so se vglavnem udeležile naše članice, nekaj pa je bilo tudi nečlanic. Tečaj je potekal po učni snovi in ob pripomočkih. Vodila pa ga je tovarišica hermina iz Trbovelj. Od tečaja sem si pridobila nekaj znanja, ki ga bom uporabljala pri šivanju, tudi doma, zato sem tudi kupila šivalni stroj. Pripominjam, da so bili slični tečaji in predavanja že večkrat organizirani. Smatram, daje šiviljski tečaj v celoti uspel v zadovoljstvo vseh. Hvala naši odlični učiteljici Hermini. Foto in tekst: Jože NOVAK Šoferski azil v Jaršah V Jaršah so ob tovornem terminalu Vektorja odprli prijazen lokal »Bistro Milikič«, ki se odlikuje s ceneno prehrano, toplimi malicami in prija/no postrežbo. Lokal poleg šoferjev že obiskujejo tudi domačini iz KS Jarše Rodica. Že pred meseci je podjetje Vektor odprlo v Jaršah terminal za tovornjake, ki se tako ali drugače mudijo na območju naše občine. O tem smo obširneje pisali, pred dnevi pa je bila odprta nova obogatitev tega objekta. Dušan in Ana MILIKIČ sta ob terminalu (nahaja se za tovarno Induplati ob Napredkovem skladišču blagovnih rezerv) odprla BISTRO VEKTOR. Namenjen je predvsem za zagotovitev tople prehrane za šoferje, vendar zmogljivosti, čistoča in urejenost ponujajo tudi priložnost za prebivalce Jarš, Mengša in Domžal, da si v Bistroju Vektor zagotovijo toplo prehrano oz. malico. Lokal, ki ima nekako 65 m2 površine, tu so še sanitarije in kuhinja, je odprt od 7. do 17. ure. V pogovoru z nosilcema gostinske dejavnosti v Bistroju Vektor Dušanom in Ano Milikič smo zvedeli, da nudijo različne vrste toplih malic (golaž, pasulj, vampe, juho z mesom, klobase, hrenovke), ustrežejo pa tudi naročilom po želji. Cena malice znaša nekako 150,00 din. Lokal je prijetnega videza, zanj pa ljudje še ne vedo, pa tudi zimski čas šoferskemu delu ni preveč naklonjen. Milikičeva zatrjujeta, da s cenami ne bodo v lokalu pretiravali, saj bi želeli zagotoviti prehrano tudi občanom Krajevne skupnosti Jarše-Rodica in obrtnikom s tega področja. Kasneje, zlasti v poletnem času, nameravajo ob lokalu odpreti tudi lemi vrt, ko naj bi bil lokal odprt tudi zvečer. V tem primeru pa bodo pripravili tudi razširjen obseg ponudb, hrane in pijače. Šoferji, ki zaidejo v ta lokal, so -po prvih vtisih- z njim zelo zadovoljni. B. 4 STRAN OBČINSKI POROČEVAL5 j RAZGLASI, OBJAVE, RAZPISI PISMA BRALCEV Problem prevoza Mali oglasi Nisem plačnik dolgov za sinom Hilarijem. Boris Urbani/a, Sp. Tustanj 15, Moravče. Izgubil se je nemški ovčar, star 3 mesece, z belo ovratnico. Proti nagradi sporočite na naslov: Pra-šnikar, Preserje, Pelechova 23 a. Tel. 722-247. Najditelja otroškega ovratnika iz lisice, izgubljenega na Kidričevi cesti dne 13.12.1984 prosim, da'ga vrne; nudim nagrado. Škerjanc, Kidričeva 29, Domžale. ZAHVALA Ob smrti moža, očeta, starega očeta in brata FRANCA LEVCA iz Loga št. 5 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, darovano cvetje in izraze sožalja ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob smrti našega brata BRANKA ĐURAŠEVIĆA se iskreno zahvaljujemo vsem občanom, ki so darovali cvetje, nam izrekli sožalje ali kako drugače stali ob strani. Zahvalo izrekamo medicinskemu osebju in vsem, ki ste kakorkoli cb izgubi našega brata in strica sočustvovali z nami Žalujejo - vsi njegovi. ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi drage žene in mami JOŽEFE LUZAR se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, OOS, prijateljem, znancem, sosedom ter dr. Buricu in patronažni sestri Bronki za pomoč in nego, za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Mož Lojze, hčerka Milena in sin Lojze. ZAHVALA Vsem, ki ste ob nenadni izgubi moje ljube mame MARIJE UMEK sočustvovali, izrazili sožalje, darovali cvetje in jo pospremili na zadnji poti, se iskreno zahvaljujem. Iskrena hvala vsem, ki ste mi v tem težkem trenutku kakorkoli pomagali, predvsem dr. Zajčevi, Majdi Fidora in družini Gornikovi. Zahvaljujem se tudi DO „Meso Kamnik Domžale" za podarjeno cvetje in spremstvo ter duhovniku za opravljeni obred. Hčerka Vika Smerke. ZAHVALA Ob prerani izgubi JOŽETA NOVAKA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izraženo pismeno ali ustno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo kolektivom Slovenijalesa Radomlje, Zdravstvenega doma Domžale, Zdravstvenega doma Zagorje, Doma starejših občanov Izlake, Rašice Moravče, Termita Moravče in Avtoservisa Domžale. Zahvaljujemo se tudi KO ZB Radomlje za poslovilne besede in duhovniku za opravljen obred. Vsi njegovi. HVALA OB POŽARU V juliju leta 1984 mi je zgorelo ostrešje gospodarskega poslopja s krmo, tako, da mi je bila povzročena velika škoda. Ker sem bila deležna vsestranske pomoči, se želim zahvaliti vsem gasilskim društvom, Izvršnemu svetu, Emoni-Kmetijski kooperaciji, dobrim sosedom ter vsem, ki so mi kakorkoli pomagali v nesreči, ki me je zadela. % Cecilija PRENAR Krtina 57 //f//, Cenjene stranke obveščam, da sem pričel z brušenjem in lakiranjem parketa, poleg strojnega čiščenja talnih oblog, oblazinjenega pohištva in avtosedežev. Vaše želje mi lahko sporočite na moj naslov; pridem tudi na dom. Milan Repac, Ljubljanska 76(SPB-1), Domžale. OBRTNA ZADRUGA PREVOZ PE DOMŽALE, Metelkova 2 tel. 721-452 ŽELI VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM IN OBČANOM MNOGO USPEHOV V LETU 1985. Se priporočamo! Skrbite za ptice Zopet prihaja med nas zima, da nas bo pritisnila ob tople stene peči. Hkrati z zimo pa se k nam zatečejo mali ptički iz bližnjih gozdov, senožeti in pašnikov. Tej mali pernati živali, ki nas je spremljala čez vse poletje po poljih, dolinah, hribih in planinah, ki nam je koristila s svojim delom, moramo pomagati v zimski stiski in se z ljubeznijo oddolžiti za njihovo delo. Oddolžili se bomo s tem, da jim bomo nudili pestro hrano in to na varnem kraju, ki bo težje dosegljiv mačkam. Zato je priporočljivo, da postavite ptičje staje na prosto, da niso v kakšnem zavetju,odkoder bi imel maček uspeh z enim samim skokom. Poleg tega naj bi bilo krmišče dvignjeno od tal od enega do enegainpol metra visoko, kar je že druga ovira za mačka do lahkega plena. Krmišče naj bo pokrito in po možnosti dostopno z vseh štirih straneh. Naj navedem nekaj vrst krmil, ki pridejo v poštev za krmljenje. Gozdna gospodarstva so dolžna poskrbeti za oskrbovanje ptičjih krmišč. Ker pa so postala krmila zelo draga, jih zaradi tega gozdarji dostavljajo manj. Gozdna gospodarstva še oskrbujejo ona krmišča, ki so bližja gozdovom, ker ta krmišča v polni meri služijo svojemu namenu. Njihova krmila so sončnice, bučne peške in koruza, ki pa služi le s svojimi kalički, vse ostalo gre v nič. Poleg navedenih krmil lahko nudite še žitna zrna, ocvirke, loj, salo, razna črevca malih živali, dober je suh kruh in ostanki mesa. Nasvet: če bomo krmili naše ptice in jim dajali zimsko zaščito, toplino domačnosti, tedaj nas bodo še obiskovale in popestrile naše življenje, kajti v nasprotnem primeru se bodo odseljevale tja, kjer imajo boljše pogoje in bodo srečni drugi dobrotniki. Ivan DOBOVŠEK Smetišče ali športni park Po dirki motokrosistov na Močil-niku pri Dobu se je med krajani KS Dob na zboru občanov razvnela ostra polemika. Predvsem mlajši pa tudi starejši krajani odobravajo novo prido-britev, ki naj ne bi bila le enkratna. Del prostora, kjer so se tekmovalci pripravljali za tekmovanjaje sedaj že zasut z vsemogočimi odpadki. Negodovanje krajanov izvira predvsem iz ekološkega razloga, ker postaja v kraju vedno večja nečistoča, smrad pa tudi nevarnost okužbe in zastrupitve. Uporabnik smetišča Komunalno podjetje Domžale ne upošteva sprejetih sklepov s KS in tako se krajani upravičeno pritožujejo nad slabim zrakom in prahom, ki nastaja pri dovozu smeti. V novi dejavnosti so krajani sedaj praktično spoznali prednosti, ki jim lahko poleg večje afirmacije omogoči tudi boljši turistično-ekonomski položaj s pravilno nadaljnjo usmeritvijo. Poleg gradu Krumperk in konjeniškimi prireditvami ob njem, Jamarskega doma z Železno jamo, letnega gledališča ter novega Doma družbeno-kul-turnih organizacij in še s športnim parkom za motokros dejavnost bi bila to pomembna zaključena,celota in pridobitev kraja. Prva motokros prireditev na republiški ravni je kljub slabemu vremenu pokazala veliko zanimanje in s tem dala novo spodbudo za nadaljnji razvoj. Razgibanost prostora bi nam v prvotnem stanju, pred odlaganjem smeti, lahko služila za eno najlepših motokros stez v Evropi, za kar so bile dane vse naravne možnosti. Izreden ambient okoliških gozdov bi preprečil vso morebitno bojazen glede hrupa in prahu. Tudi v sedanjem stanju se lahko še marsikaj popravi, kar se je pokazalo na hitro pripravljeni in uspeli prireditvi. S pomanjkanjem prostorov za kvalitetna avto-moto tekmovanja v Sloveniji bi bila to zelo pomembna pridobitev ne samo v naši občini, ampak tudi za širše območje Ljubljane z okolico. Ali bomo prihodnje leto lahko že pozdravili in občudovali mojstrovine tekmovalcev zveznega razreda, kjer zavzemajo naši sam vrh? Možnosti za to so še vedno dane! Stane Benkovič »Hvala« Obrtnemu združenju Za pozornost, ki nam jo posvečajo na Obrtnem združenju, upokojenim obrtnikom, se zahvaljujemo, saj so nas pismeno povabili na brezplačni izlet. Dne 22.11. je odpeljal Kompasov avtobus izpred Obrtnega združenja na Viru. Pot je vodila preko Trojan, zgovorna Kompasova vodička Mojca nas je lepo pozdravila, predsednik združenja obrtnikov tov. Marjan Smolnikar pa nam je zaželel veselo potovanje. Prvo smo se ustavili na Vranskem v gostišču in se vsak po svoje okrepčali. Dan je bil doma še meglen, ko pa smo se približali Štajerski, se nam je pokazalo lepo sončno vreme, ki je držalo ves dan in nas prijetno ogrevalo, da je bilo res veselo razpoloženje. V Rogaški Slatini smo se zopet za kratek čas ustavili za sprehod po zdraviliškem parku. Nadaljevali smo vožnjo preko Atomskih Toplic v Podčetrtek ob Sotli do Kumrovca. Tam smo si ogledah rojstno hišo maršala Tita ter Spominski dom borcev, mladine. Ogledali pa smo si tudi kratek film o Titovem potovanju po raznih državah. Nadaljevali smo pot proti vasi Klanjec in si ogledali Avgustinčičevo galerijo z zanimivimi deli raznih naših slavnih mož. Posebno pa nas je navdušil skoraj trimetre visok konj z vitezom. Vrnili smo se proti Kumrovcu in okrog tretje ure šli proti Sveti Gori in v Gorski dom, kjer smo imeli dobro kosilo. Nato smo šli do vasice Trebče in si ogledali muzej v hiši Titove tete Ane, od tam preko Brežic do avtoceste in se ustavili v gostišču v Škocjanu na Dolenjskem. Tu smo malo popili in se zavrteli, saj smo imeli zelo dobrega harmonikarja (obrtnika) s seboj. Ta nas je celo pot zabaval, tako da smo se okrog 10. ure zvečer vrnili domov zelo zadovoljni. Še enkrat, velika hvala Obrtnemu združenju in vodstvu. Obenem jim žehmo zdravo in uspešno novo leto 1985. A.C. Nevarno parkiranje Dovolite, da kot pešec napišem nekaj kritičnih besed na račun avtomobilistov. Odkar je ukinjen parkirni prostor za tovornjake pred železniško postajo, parkirajo tovornjaki kjerkoli. Tako stojijo (že leta) težki tovornjaki z prikolico ali cisterno na križišču Kamniške in Ljubljanjske ceste pred poslovalnico „Integral". Z ogromnimi kolesi zavzemajo kar dva pločnika: za pešce in za bicikliste. Pešec se mora spustiti navzdol po pobočju na travo, ali pa hoditi po sredini ceste, kar je sila nevarno, saj je tako Kamniška kot Ljubljanska cesta vedno polna vozil. Sicer je pa izza ceste na dvorišču odrejen parkirni prostor z znakom za parkiranje. Tudi na nasprotni strani Ljubljanske ceste (pri bifeju 100!) ni reda. Avtomobili parkirajo na pločniku po dolgem in počez, da se jim pešec celo umika na zelenico, ki ji bolj pristajalo ime kamenica, saj je polna kamenja in peska. Pešci vijugajo med avtomobili kot jegulje. Težka betonska korita niso ovira, kajti avtomobili stojijo sredi njih. Pa še nekaj besed o prehodu čez ceste pri Rodici proti Grobljam. Čeprav so na cesti napisane z velikimi črkami „ŠOLA", in čeprav utripa nad prehodom luč, avtomobili niti za las ne zmanjšajo brzine. Cesto pa prečka truma šolarjev, ki hitijo v bližnjo šolo ali iz nje. Cesto prečkajo študentje, ki se pripeljejo iz Ljubljane z avtobusi in hitijo v Groblje na Biotehniško fakulteto. Cesto prečkajo tudi številni ljudje, ki hitijo po nakupih v edino trgovino daleč naokoli. Avtomobile bi lahko zaustavil edino semafor. Tega pa ni. Majda BAUER Domžale S Trojan se vozimo vsak dan na delo večinoma v Domžale in Ljubljano. Ker smo najbolj oddaljeni, so nam namenili le en lokalni avtobus, ki opravi pet voženj na relaciji Trojane-Domžale. Tudi za tiste, ki delajo v Litostroju, je organiziran prevoz. Kaj pa s tisto četrtino, ki dela v Ljubljani in je vezana na redne avtobusne zveze? Ti nimajo možnosti, da pridejo do 6. ure v Ljubljano, ker prvi jutranji avtobus pripelje iz Zagorja v Trojane šele okrog 5.25 in „pricinca" v Ljubljano krepko čez šesto uro. Torej vsak dan zamudijo najmanj pol ure. Zakaj je kar na lepem preminil avtobus iz Zagorja ob 4.55 na Trojanah? Tri in štiriletni otroci so imeli pred kratkim pregled zob s predavanjem. Vsi otroci s slabimi zobmi so bUi naročeni za popravilo. Zobozdravnik, je bilo rečeno, bo za te otroke prihajal vsako sredo v Blagovico. Vesela sem bila tega, saj otrok ne bo treba voziti v Domžale ali Lukovico. Ko pa sem drugič peljala otroka k zobozdravniku v Blagovico, sem prišla zastonj, ker ni bilo električne energije, hkrati pa sem izvedela, da zobozdravnik samo zaradi mojih otrok ne bo več prihajal v Blagovico. Starši svojih otrok sploh ne pripeljejo, čeprav so otroci naročeni. Ali se ne zavedajo, da je treba tudi mlečne zobe popravljati? Ah otroka rajši peljejo v Lukovico in naredijo 20 km več? Zdravstveni dom Domžale ah Lukovica je hotel narediti uslugo in približati zobozdravnika tudi otrokom iz KS Blagovica in Trojane, a kaže, da je to premalo in bo moral hoditi po domovih in se prej naročati pri malo osveščenih starših in jih poprositi, da otrokom popravi zobe. Na Trojanah imamo samopostrežno trgovino. V njej sta zaposleni dve delavki. Z delovnim časom smo kar zadovoljni, malo manj z založenostjo. Na Trojanah imamo kar nekaj izučenih trgovk, ki se vozijo na delo v Domžale ali Ljubljano. Tako se tudi trgovki v naši trgovini vozita na delo od drugod, ena celo iz druge občine. Ali Napredek res tako rad plačuje potne stroške? Ko se peljem iz Blagovice proti Trojanam, nas pred klancem opozori tabla, da smo prispeli v kraj Ožbolt. Cestno podjetje je našemu imenu kraja, kar odrezalo sprednji del. Ah nimajo tako dolge table, da bi napisali pravilno ime kraja Sentožbolt, ali jim je zmanjkalo črk? Kako samotna in otožna, od sonca obsijana, ampak sama, nekdaj živa, a sedaj žc dolga leta prazna, sama. Le kdo te bo prebudil in dal Življenje? (Rešitev uganke: nekdanja šola v Šent-ožboltu) Kdor je pripeljal, naj še odpelje Zopet se dogaja, da nekateri odlagajo smeti, opeko, pralne stroje in podobno v kamnolom na Podrečju. Vsi tisti, saj so doma tudi iz Vira dobro vedo, da Kulturno društvo „Franc Bukovec ureja tam letno gledališče. Veliko je bilo že vloženega truda, narejenih prostovoljnih ur, pa tudi sama Krajevna skupnost Vir je žt vložila precej denarja v to, za čiščenje in planiranje. Pa se najdejo krajani, kar je najbolj žalostno in pa občani, ki s takim ravnanjem i vzamejo i voljo tistim, ki bi okolje Krajevne skupnosti radi uredili in olepšali. Prosimo vse, ki so naštete predmete in vse ostalo pripeljali v omenjeni kamnolom, da to odpeljejo tja kamor spada in kjer je za to mesto. (Trenutno je odlagališče smeti na Gorjuši pri Dobu - če mogoče krajan, ki ima svojo hišo tik ob glavni cesti, to ne ve). V kolikor v enem tednu po izidu tega poročevalca to kršilci ne bodo odstranili,bomo njihova imena javno objavili v naslednjem izidu. Vsi kršilci so znani in bodo v nasprotnem primeru plačali stroške, ki bodo nastali s ponovnim čiščenjem- KULTURNO DRUŠTVO FRANC BUKOVEC Vir pri Domžalah /nThnnfln STANE OSENK 61230 Domžale Trdinova 7 tel. 721-584 SERVIS PLINSKIH ŠTEDILNIKOV. PLINSKIH INSTALACIJ IN OSTALIH PLINSKIH APARA TOV ŽELI SVOJIM STRANKAM SREČNO NOVO LETO IN PRIPOROČA SVOJE STORITVE. OBČINSKI POROČEVALEC STRAN 7 NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA RAZPIS NAGRAD ZA NOVOLETNO KRIŽANKO Za novoletno nagradno križanko razpisujemo 10 praktičnih nagrad, ki jih bodo prispevale znane tovarne v občini Domžale. \ Reševalce prosimo, da pošljejo rešitve d" 20. januarja 1985 na * Uredništvo Občinskega poročevalca, p.p. 20, Domžale - s pripisom % „Novoletna nagradna križanka".