Poštnina ptetata f gotovtftl. Leto XVL, št« 262 LJubljana, torek 12« novembra 1935 Cena t Din o^ittvuiatvos ljudi jana, Knafljeva Ulica & — Telefon tt. 8122, »123, 312«, 812&, B120. Uiseratzu jdcteiem LJubljana, Selen* burgova OL ft. — Tet 8492, 2492. podružnica Maribor: Gosposka ulica tt.ll. — Telefon SC 2450. podružnica Celje: Kocenova ulica SC. 3. — Telefon 8t 19a Kačunl pri poŠt ček. zavodih: LJubljana St. 11-842, Praga člslo 78 080, CVIort M Wft.241 Naročnina znate mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva unča felefon 8122. 3123. 8124. 3125, 8126 Maribor, Gosposka ulica 11 Teletoo St 2440. Celje, StrossmayerJeva ulica Stev. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Madžarski poset v Varšavi Madžarski prosvetni minister je bil na posetu v Varšavi, kjer ga je med drugim sprejel tudii g. Mošcicki, predsednik republike. Varšavska univerza, ki nosi trne po maršalu Jožefu Pilsuds-kem, .je madžarskemu gostu v slovesni seji podel i'a častni doktorat. Trotovo v teh dogodkih m ničesar na sebi posebnega in podobni odnošaji spadajo tako rekoč k vsakdanjemu inventarju kulturnih stikov med posameznimi narodi. Tudi smo že vajeni tega, da se slične prireditve zlasti med Poljaki in Madžari v zadnjih letih jako rade in pogosto vprizarjajo. Toda kar meče posebno luč na aranžman, to je dejstvo, da se madžarski poset in z njim zvezane ceremonije prirejajo domala v istem času, ko so poljsko-češkoslovaški stiki doživeli tako žalosten intermezzo, da je odjeknil po vsem svetu. To daje varšavskim prireditvam neko posebno obeležje In nekak demonstrativen značaj,, naperjen v prvi vrsti proti Češkoslovaški, posredno pa tudi proti celi Mali antanti. Ravno zaradi tega je zbudil madžarski po«et s polno pravico večjo pozornost, kakor bi jo bil brez teh okoliščin. Ne moremo se otresti vtisa, da sta bila čas m oblika namenoma izbrana tako, da je poset dobil tudi važen političen poudarek. Prav poseben interes dobi ta akt, ako ga postavimo ob bok nekemu drugemu dogodku, o katerem moramo zaenkrat samo reci, da se je sprožil, ne da bi bilo že mogoče količkaj presoditi, do kakih rezultatov bo dovede!. Mislimo s tem ono poslanico, ki so jo poslali pred nekaj dnevi rektorji vseh češkoslovaških visokih šol na predstavnike poljskih visokih šol v zadevi spora, ki se je razvnel okrog tešinskih Poljakov. Čehoslo-vaki .so v svoji poslanici pohvali predstavnike poljske znanosti, da se skupno 7. njimi lotijo poskusa, eksaktno in objektivno preiskati konflikt radi tešinskih dogodkov. V ta namen so jim obljubili, da jim oskrbi jo gradivo^, tičoče se spora, pa jih slovesno pozvali, da se s svojimi češkoslovaškimi kolegi vred podvržejo rezultatom preiskave. Ona jrran, o kateri se izkaže, da je pri njej krivda, naj voliva s svojimi močmi, da se spor likvidira. Češkoslovaška javnost je sprejela z velikim odobravanjem pobudo visokih šol. Njena važnost se je primerjala celo 7. onim zgodovinsko važnim proglasom čeških književnikov ob času protiav-strijske politike med svetovno vojno, proglasom, ki je dal vsei češki politiki radikalnejšo smer in jo končno dovede! do popolnega soglasia z emigrantsko propagando. Vsi prijatelji obeh slovanskih držav želimo od srca, da bi akcija imela popoln usoeh, kakor ga. po svoji moralni vrednosti zasluži . Ali da sc r>rav v tej pomembni dobi aranžira madžarski poset v Varšavo in da se mu da prav taka oblika, kakršno je imel, to so vsekakor deistva, ki ne morejo ostati neona žena. Bilo bi seveda napak, ako bi pretiravali z njihovo presojo, toda nič manjša ne bi bi1a po?re-ška, ako bi jih omalovaževali. Z1 as ti se, ker se v ozadju kaže čim dalje večji kompleks nasprotstev, ki o njih ne more biti dvoma, da izhajajo iz istega skupnega vira, od iste pobude. Madžarska je ostala v zadnjem časti skoro povsem izolirana. Odkar je Italija sklenila sporazum s Francijo, .je postajalo tudi Madžarom čim dalje bolj jasno. da jim od te strani ni mogoče pričakovati učinkovite pomoči za njihove revizionistične načrte. Razočaranje se .ie lotilo Budimpešte, ki se je po pravici prestrašila, da so s tem mednarodno političnim pokretom pokopane njene nade za dolgo dobo. Tem bolj, ker Nemčija , ni kazala nič kaj razpoloženja, da bi prevzela vlogo nadomestka, zakaj v Berlinu so se bavili z mnogo bolj realnimi računi in nikakor se niso nagibali k razpoloženju, da bi si zapirali vrata od članic Male antante. V tej in taki situaciji pa je nepričakovano Poljska zelo milostno pogledala na Madžarsko m pričela z njo gojiti pred vsem jako tesne kulturne odno-šaje. V glavnem sicerr stvar ni bila nova, zakaj že vso povojno dobo se ponavljajo manifestacije v tem smislu, le da so bile poprej v manjšem stilu in manj demonstrativne. Odkar pa je Češkoslovaška sklenila sporazum in pakt s Sovjetsko Rusijo, se je med Varšavo in Pešto razdalja zelo zmanjšala. Ton, v katerem piše del poljskega časopisja, zares ni več na višini, ki bi se morala ■varovati tudi v časih velike napetosti. Da se daje poudarek kulturnemu pod-ročju, je končno jako dobro v skladu r. dejanskimi možnostmi. Zakaj mirno lahko danes rečemo, da za revizionistič-no politiko tudi v zapleteni sodobni situaciji ni videti nikakih ugodnih pogojev. Evropa ima druge, brez primere hujše skrbi in že dolgo ni revizionizem tako malo pomenil v politični terminologiji kakor v sodobnosti Kdor pa bi računal z drugačnimi sredstvi in na drugačne cilje, bi se s tem podajal v nevarnosti, ki jim kraja in meje ni do-gledati. V taki situaciji je res najbliže, TAJINSTVENA MISIJA BARONA ALOISIJA V MONAKOVEM Mussolinijevi napori, da bi Nemčija v sporu med Italijo in Anglijo stopila na stran Italije — živahna protiakcija angleške diplomacije Pariz. 11. novembra, r. Dofiin jc pozornost vse javnosti usmerjena na dogodke v vzhodni Afriki, se odigravajo za kulisami evropske diplomacije važni dogodki. Glavni b«j evropskih diplomatov ?e bije za naklonjenost Nemčije, ki hi jo na eni strani rada pridobila Italija, da l»i s tem okrepila svoje stališče in se otresla železnega obroča, ki ga gradi okrog nje Anglija, na drugi strani pa Francija in Anglija, ki se bojita, da bi sporazum med Berlinom in Rimom mogel povzročiti Se hujše zaplet-lja,ie na evropski celini. Ta borba se je vršila doslej r strogi tajnosti in je sedaj le slučajno prišla na dan. Izdal jo je nenadni prihoil italijanskega ženevskega zastopnika barona Aloisija v Mo-nakovo, kjer je imel tajni sestanek s Hitlerjevimi zastopniki. Baron Aloisi se je pripeljal v Monakovo v petek zvečer. Ker so se baš te dni vršile tamkaj velike hitler-jevske svečanosti, je upal, da b» ostal njegov prihod neopazen, kar pa se ni zgodilo. Skrivnostnega sestanka z Aloisijem, ki mu je prisostvoval tudi italijanski poslanik v Berlinu Atfolico. sta se z nemške strani udeležila Hitlerjev namestnik in minister Hess in nemški poslanik v Rimu Hassen. Dočim skušajo v Rimu Aloisijev« potovanje v Monakovo prikriti, pa se z nemške strani poroča, da jc imel baron Aloisi na- logo sporočiti zanpRikom Hitlerja važne Mussolinijevc predlog«, ki se nanašajo na tesnejše sodelovanje med Italijo In Nemčijo. Po teli vesteh predla?« Mussolini sklenitev vojaške zveze med ItaliJo in Nemčijo za primer vojnih zapletljajev v Evropi, če pa Nemčija ne hi hotela iti tako daleč, naj bi se sklenil med 'talijo in Nemčijo nenapa-dalni pakt za dob« ID let. Mussolini bi bil tudi pripravljen žrtvovati Avstrijo, ako stopi Nemčija v sedanjem boju med Italjo in Anglijo na stran Italije in podpre njeno akcijo. Nemčija naj bi odločno odklonila vsako sodelovanje pri sankcijah proti Italiji tpr zavrnila tudi vsa vabila za povratek v Pruštvo narodov. Ker namerava tud« • talija izstopiti iz Društva narodov in je v to svrho že sklican za soboto 16. t. in. veliki fašistični svet. hi Nemčija s tem njeno stališče zelo podprla. Ako Nemčija pristane na te predloge Mnssolinija, se Italija obvezuje, da bo v teku treh me^erer izprejne-n'la režim t Avstriji in do »edin na olilast narodne socialiste. Avstrija naj hi postala skupno interesno področje Nemčije in Italije na način, ki bi omogočal najtesnejše sodelovanje mod obema državama. Kakor zatrjujejo poučeni nemški krogi, so Hitlerjevi zaupniki vzeli Mussolinijeve predloge na znanje ter je bil dogovorjen I za prihodnji teden nov sestanek, ki se bo vršil v Gornji Italiji. Na drugi strani vzbuja veliko pozornost vseh diplomatskih krogov poset Hitlerjevega posebnega zaupnika itibbentropa v Parizu in Londonu. Rihbeutrop bi imel še ta teden posetiti London in se na povratku ustaviti v Parizu. V Nemčiji zatrjujejo, da 9e bodo vršili ti poseti na pobudo Anglije, ki se v zadnjem času zelo prizadeva vzpostaviti tesnejše odnošaje z Nemčijo. Angliji je predvsem na tem, da prepreči zbližanje Nemčije in Italije, ker se zaveda, da bo imela v primeru vojnih zapletljajev z Italijo lahek posel, če bo Italija ostala osamljena. Prav tako pa je tudi Frauciji mnogo ležeče na tem, da koučno uredi svoje odnošaje i Nemčijo, ki je sedaj rešena vseh obveznosti pakta Društva narodov in ki je že ■ dejanji pokazala, da se ne briga mnogo za mednarodne pogodbe, ki omejujejo ujen razvoj zlasti na vojaškem polju. Kakor se zatrjuje, delata sedaj Pari« in London na to, da bi priklenila Nemčijo na zapadne velesile in sta pripravljena pristati na dalekosežne koncesije, ako se Nemčija obveže, da ne bo podpirala Italije ter da bo uredila svoje oboroževanje v sporazumu s Francijo in Anglijo. O priliki poseta Ribben-tropa bodo sestavili podrobnejše predloge. Z angleške strani forsirajo sklenitev četvorne- ga pakta med Anglijo. Francijo, Nemčijo in Belgijo. Ta pakt naj bi vseboval klavzulo o nenapadauju ter določil razmerje oborožitve na kopnem, v zraku in na morju. Vrhu tega fo zlasti v Londonu pripravljeni pristati na reformo Društva narodov, tako da bi ustrezala žeijam Nemčije in da bi se na ta način omogočil povratek Nemčije v Društvo narodov. V zvezi s tem komentirajo tudi nenadni prihod francoskega berlinskega poslanika Ponceta v Pariz- Poncet jc prišel v soboto na izrecen poziv Lavala. Oficiozni »Petit Parisien« im >Excelsior« potrjujeta, da so razgovori med Poncetom in La-valom v neposredni zvezi z ureditvijo odnošajev med Francijo in Nemčijo. LavaJu gre predvsem za to. da eventualni spora, zum z Nemčijo ne bi bil v na sprotju z od. noša ji, ki jih ima Francija do Italije, in Sovjetske Rusije. Tudi bi Laval želel uveljaviti načelo kolektivne varnosti. V Berlinu zasledujejo vse te diplomatske akcije z največjo pozornostjo, a zaen. krat še dokaj rezervirano. Ni sicer nobena tajnost, da bi Nemčija kaj rada vstopila v koncem zapadnih velesil, vendar pa se nikakor noče prenagliti. V Berlinu se namreč zavedajo, da je' Nemčija sedaj postala jeziček na evropski tehtnici in si bo. do prizadevali, da i zvleče jo iz tega za Nemčijo kar največje koristi. Malo verjetno je, da bi se Nemčija enostransko veza. Ia na Italijo, dasiravno ji prihaja ponudba Italije v tem trenutku kakor nalašč, ker bo to zelo močan adut pri pogajanjih % Londonom in Parizom. O povratku Nemči. je v Društvo narodov pa bo mogoče govo. rit| Sede takrat, ko bo dosežen s Francijo in Anglijo načelen sporazum o vseh dni. gih glavnih vprašanjih. ¥elik italijanski uspeh na somalski fronti čete generala Grazianija so zasedle mesto Sasabano, važno križišče karavanskih cest v Ogadenu Asmara, 11. novembra, d. Kakor objav. Ijajo v italijanskem glavnem stanu, so čete južne vojske generala Grazianija za. sedle kraj Sasabano, ki je važno križišče karavanskih cest v Ogadenu. Italijanska vojska ni naletela nikjer na organiziran odpor in nadaljuje svoj pohod proti 200 km oddaljeni I>židžigi, kjer se križajo ceste, ki vodijo v Berbero v Britanski Somaliji ter Addis Abebo. Sasabana leži v aolini reko Fatan, približno 170 km severno od Goraheje, ki so jo osvojili Itali. jam pred par dnevi. V vojaških krogih označujejo energičen sunek italijanske južne armade na ozemlje med Džidžigo in Hararjem kot posle, dico velikega dovoza modernega angleškega vojnega materijala iz pristanišč Lerbe. re in Zeile v Britanski Somaliji za abesin-sko vojsko. Italijani bi radi samo po sebi umevno čim hitreje onemogočili dovoz orožja Abesincem na razmeroma tudi za tovorne avtomobile dobrih tovornih cestah. Prekrižani abesinski načrti Rim, 11. novembra, o. General Grazia-ni je s svojim ofenzivnim predorom prekrižal vse abesinske načrte. Abesinski cesar je gojil največje upe v južno fronto, misleč, da bo mogel zavrniti Italijane vse do morja in s tem uspehom dvigniti moralo umikajočih se Abesincev na severni fronti. Zgodilo pa se je nasprotno, da so Matija ni prvi prešli v ofenzivo in vrgli Abesince daleč nazaj. Inozemski poročevalci soglasno izražajo mnenje, da bo pri nadaljnjem prodiranju Italijanov v sedan.fi meri v kratkem vzpostavljena zveza med severno in južno italijansko fronto in si. cer ob železniški progi. Italijanske čete napredujejo sicer oprezno .vendar pa dokaj naglo. Ker se vrše sedaj operacije ob meji francoske in angleške Somalije, se morajo .Skrbno izogibati vsakih incidentov. Po zadnjih vesteh se Abesinci naglo umi. kajo proti Hararjn, kjer nameravajo zavzeti nove postojanke. Danakilske kolone so na naglem pohodu, da bi mogle čim prej doseči zvezo z oddelki sultana Ause, ki je prestopil na Italijansko stran. S po. močjo teh čet upajo Italijani naglo prodreti do železniške proge, s čemer bi bili Abesinci odrezani od zmanjega sveta in bi jim bil onemo^rn tudi dovoz orožja in municije. Prodiranje proti Bžisižigi Pariz, 11. novembra, o. Potrjujejo se vesti, da so Italijani zavzeli mesto Sasaba. no, 170 km severno od Goraheje. Italijani upajo, da bodo čete generala Graziana po tem uspehu na južnem bojišču zastavile vse sile, aa čim prej zasedejo mesto Džidžigo. če se jim bo to posrečilo, morata pasti tudi Harar in Diredava. Na ta način bi Italijani presekali železniško progo Džibuti—Addis Abeba, obenem pa tudi karavansko pot, po kateri so Abesinci doslej dobivali orožje in municijo preko Berbere. Italijanski vojni načrti prihajajo vedno bolj jasno na dan. Levo krito severne fronte je utrdilo svoje postojanke za Ma. kalo. desno krilo generala Maravigne pa je prestopfl o reko Takaz© in prodira proti Tanskemu jezeru. Vse kaže, da skušajo Italijani obkoliti abesinsko armado, ki je utrjena pri Hararju. Abesinci bi bili prisi. ljeni izprazniti Harar, s čemer bi bila ita. lijan sitim četam odprta pot proti A^dis Abebi. Italijanska puščavska konjenica prodira naglo ob meji Francoske Somalije in pričakujejo, da bo v rtajikrajšem času vzpostavljena zveza med desnim kri. lom generala Grazianii- jn lovim krilom generala de Bona. Ras Nasibu ubit? Rim, 11. novembra. Večerni listi so objavili senzacionalno vest, da je bil vrhovni abesinski poveljnik na južni fronti ras Nasibu ubit. V njegovem glavnem stanu je prišlo baje do upora. K® je hotel pomiriti zaradi umikanja razjarjene vojake, se ga napadli z bodali in vsega razsekali. Uradno ta vest še ni potrjena. Fariz, 11 novembra, r. Dopisnik »United Press« potrjuje, da je ras Nasibu ubit Do upora je prišlo zaradi katastrofalnih vesti z bojišč, predvsem pa zaradi padca Gorv heje in Sasabane. Mussolinijeva borba proti sankcijam Rim, 11. novembra, o. V tukajšnjih krogih zatrjujejo, da je Mussolini prepričan, da se bo italijansko - abesinska vojna končala z uspehom za Italijo. Mnogo več skrbi kakor vojaške operacije v vzhodni Afriki mu povzročajo gospodarske sankcije, ki izzivajo gospodarsko vojno. Nevtralni opazovalci zatrjujejo, da bi sankcijski ukrepi povzročili Italiji mnogo večjo škodo kakor pa vojaški poraz v vzhodni Afriki in vse njegove posledice. Mussolini skuša z vsemi sredstvi zatreti naraščajoče nezadovoljstvo, ki sc pojavlja zaradi sankcij v vseh slojih naroda. Najstrožje nastopajo proti onim, ki povišujejo cene. Nemčija gradi podmornice Berlin, 11. novembra. A A. Nemške ladje-delnice so zaposlene v polni meri. Po po. ročilih iz uradnega vira dokončujejo sedaj 27 podmornic. da se načne poglavje o kulturnem zbliževanju. Na Poljakih je sedaj, da dajo komentar k zadnjim dogodkom in označijo svoje stališče napram madžarskim računom. Opozorili smo že parkrat, da velik del poljske javnosti ne odobrava protislovanske politike, ki se vodi iz Varšave. Slovanski svet bo zato z napetostjo pričakoval, ali in kako se bodo predstavniki poljskega znanstvenega življenja odzvali na pobudo s češkoslovaške strani. Varšavska univerza se je s podelitvijo častnega doktorata madžarskemu ministru zelo angažirala za madžarsko-poljsko kulturno sodelovanje. S tem pa se je brez dvoma moralno obvezala, da se bo tudi na drugo stran, torej napram češkoslovaški, s svojo avtoriteto zavzela za pomirjenje in za do-znanje resnice. 2elimo in upamo, da v tem pogledu ne bo razočarala. a Prodiranje na severu Armada generala de Bona je po padcu Makale zasedla tudi že Antal, ne da bi kfe zadela na abesinski odpor Asmara, 11. novembra, d. Italijanske čete nadaljujejo svoje prodiranje južno od Makale. Oddelki askarov so že zasedli gori Šafto in Bolbalo, kakor tudi Šelikot ob karavanski cesti proti Addis Abebi. To se smatra kot pričetek pričakovanega velikega pohoda Italijanov. Dosedanje zasilno leta. lišče v Makali »o povsem izpopolnili. Italijanska letala so pni poslednjih izvidndških poletih opazila, da sc zbirajo močni oddelki abesinske vojske v območju Ambe Alagi, zlasti pa pri Sv. Mihaelu. Letalci so dobili vtis, da se v resnici tam pripravljajo na obrambo. Tudi na drugih strateških točkah so opazili večje oddelke abesinske vojske. Novinarji, ki so se danes vrnili z bojišča in ki so spremljali italijanske čete do Makale, izjavljajo, da so poročila o krvavih bojih okrog Makale docela izmišljena. Med prodiranjem proti Makaii so bile samo manjše borbe. Edina večja borba je bila južno od Hausiena. kjer sta padia dva itali janska podčastnika in 30 vojakov. Pred samim zavzetjem Makale so padli trije vojaki. Posadka v Makek se je vdala brez vsakega odpora. Komunike št. 42 Rim, 11. novembra. AA. Ministrstvo za tisk in propagando objavlja naslednji 42. uradni komunike; Naše čete so zavzele vse višave južno od Makale in obvlaaujejo tako dolino še. likota. Čete dragega armadnega zbora na. daljujejo prodiranje med Aksumom >n reko Takazo. Na somatakem bojišča prodi r a j© čete generala Grazianija severno od Goraheje. Neki oddelek je v dolini reke Fafana pri. zadel sovražnika velike izgube in zaplenil dva topa, ter precej drugega vojnega ma. terijala. Ujel je tudi mnogo Abesincev. Med ujetniki je tuai fitaorari Geleta. Eden izmed poglavarjev te pokrajine, Abdcl reri Mohamed, se je predal našim četam. Letala vrše redno izvidniško službo. Zasedba Antala Addis Abeba, 11. novembra. w. Iz neuradnega vira se doznava, da so Abesinci na severu in na jugu pričeli z umikom. Italijani so zasedli Antal, južno od Makala. Italijanski mobilizirani oddelki so severno od Dagapura dosegli Sasabano ter prodirajo dalje proti Džidžigi. London, 11. novembra, o. ReuteT poroča. da so Italijani zasedli Antal, južno od Makale, prodrli ie 30 km severozapad-no od Sasabane in naglo napredujejo proti Džidžigi. Koncentracija Abesincev v Tembienu Addis Ab©ba, 11. novembra. AA. Po zadnjih vesteh s severnega bojišča pripravljajo italijanske čete novo ofenzivo reke Takaae. Italijanska tetaLa neprestano krožijo na*i pokrnjamo Temubien, kjer je obrano (Veliko število aibes-mskih čet, ki pa so razdeljene na manjše skupine, Aa bi j'h ne moepin-ski voditelji v Tembienu so dedžes Mara, fiilaorari Masfini itn fitaorari Gabru, ki eo neposredmo podrejeni rasoi Sejumu. Razpoloženje abeKnskih čet je odlično, čete «o twh izvrstno preskrbljene, ker so tamkajšnji krajii bogati. Abesinci se zbirajo v gorah Addis Abeba, 11. novembra, o. Danes je bil izdan službeni komunike, po katerem so čete rasa Kase, ki ima 100.000 dobro oboroženih mož, zasedle dobro utrjene postojanke južno od Makale. Ras Kasa se bo t« uprl italijanskemu prodiranju, obenem pa bo podprl četniško vojsko rasa Sejuma. Komunike končno zagotavlja, da se zbira glavna abesinska vojska na ozemlju v bližini Makale in sicer v težko dostopnih hribih. kamor Italijani doslej niso mogli prodreti. Politični spopadi v Franciji Pariz, 11. novembra. w. Ob obletnici za-ključitve premirja je prišlo danes prvič po vojni do političnih spopadov, ki pričajo o znatni notranji politični napetosti v Franciji. Pristaši organizacije »Ljudska fronta«« so napadli popoldne voditelja organizacije »Solidarite« Renauta in 20 njegovih pristašev. Napadenci so pobegnili v kavarno, kamor so jim sledili napadalci in kjer so pobili več šip. V Lvonu je neki sociaslist napadel in oklofutal nacionalnega poslanca Frota, ki j« bil iz časa februarskih nemirov notranji minister. Prijatelji Frota so prijeli napadalca ter ga izročili policiji. V predmestju Pariza je prišlo med pristaši levice in policijo do spopada. Množica je kljub prepovedi policije hotela z rdečo zastavo vdreti na pokopališče. V Arrasu je levičarsko usmerjena zveza bojevnikov prinesla k svečanosti, ki so jo priredile oblasti pred spomenikom v vojni padlih vojakov. rdečo zastavo. Zastopniki nacionalnih udruženj so protestirali proti navzočnosti marksističnega zastavonoše ter so odklonili udeležbo pri svečanosti v mestni hiši. Samo s težavo so preprečili spopade. Sličen incident se je dogodil na pariškem pokopališču Mont Parnass, kjer so levičar- sko usmerjeni bojevniki položili venec t rdečimi trakovi in z napisom: »Fašizem hoče vojmo, ljudska fronta pa mir.« Prihodnje zasedanje DN izven ženeve? Pariz, 11. novembra, d. Ker nova paiač«. I>ruštva narodov do prihodnjega zasedanja še ne bo povsem dogotovljena, se ba. vijo z mislijo, da. bi se prihodnje zaseda, nje sklicalo izven ženeve. V francoskih političnih krogih spravljajo sobotni razgo. vor ministrskega predsednika Lavala s portugalskim poslanikom v zvezo s tem vprašanjem ter menijo, da bi kot kraj prihodnjega zasedanja Društva narodov pri. šla v poštev tudi Lizbon Atentat na Dumtrova. Oslo, 11. novembra, d. švedski in norveški listi poročajo iz Leningrada, da je bil na komunističnega voditelja Dimitrova, ki je znan iz procesa zaradi požiga nemškega parlamenta, izvršen atenta-t. Baje ga je obstreiil neki oficir sovjetsike voj-sike, po drugi verziji pa je izvršil atentat nanj neki narodni socialist, a Je ostal Dimi tro v nepoškodovan, Lavalovo laviranje Vedno večje težkoče francoske vlade — Scile ln Karibde v zunanji in domači politiki — Nehvaležna vloga večnega posredovalca med nasprotujočimi si strujami Pariz, 9. novembra Francoski ministrski predsednik je na-glo prekinil svoj dopust, ki ga je preživljal na svojem posestvu v južni Franciji, ter pohitel nazaj v Pariz- še pred njego. vim po vrat kom so se raznesle vesti, da namerava podati ostavko vlade, kar pa je g. Laval po agenciji Havas svečano de. man tiral in izjavil, da na demisije niti od dalei ne misli. Vendar bo treba vse njegove politične spretnosti, da z nova utrdi krhajočo se vladno večino, sestavljeno iz tako nasprotnih si elementov, kakor so na na eni strani desničarji s tendencami politike močne roke ali celo fašizma, na drugi strani pa radikali z gesli o reševanju demokracije in republike. Prava umetnost je, držati skupaj tako heterogeno družbo v času, ko razburjajo tudi Francijo odmevi abesinsike vojne in ko mora vlada posegati v zaščito državnih financ tuda po zelo nepopularnih finančnih ukrepih. Laval je brezdvomo velik diplomat in velik umetnik v utrudljivem plesu na gladkih deskah francoskega parlamenta. Vsa njegova dosedanja kariera kaže neverjetno okretnost in elastičnost, saj s« je razvil od marksističnega poslanca do šefa desničarske vlade in sedaj do šefa koalicije, ki živi zopet od levičarske večine. Toda politika kompromisov in manevriranja, ki mu je doslej vedno prinašala uspehe, danes očividno ne zadostuje več in ne žanje priznanja ne na desnici, ne na levici. Nobena tajnost ni. da so na radi-kalskem kongresu imeli že pripravljeno lisbD nove vlade s Herriotom kot zunanjim ministrom in kakim levičarskim po. litikom kot predsednikom. Verjetno je. da bi bili radikali tudi že vrgli vlado, če se ne bd bali, da pojdejo desničarske borbene organizacije na ulico. Zato je tudi ra-di-kalski kongres s tako silovitostjo zahte. val razpust desničarskih lig, ker vidi v tem razpustu prvi pogoj za možnost odločno levičarske vlade. Razumljivo je tudi, da Je zelo težko stališče današnje francoske vlade, ki mora izbirati med spoštovanjem podpisanih po. godb in angleškim prijateljstvom na eni ter novim italijanskim zavezništvom in italijansko pomočjo v srednji Evropi na drugi strani. Bilo bi seveda najadealnejše, če bi se dal doseči med obema sporazum in bi bilo mogoče najti zlato srednjo pot. Toda kompromis se zdi nemogoč, koleba. nje med obema nasprotnikoma pa je naredilo Lavala sumljivega na obeh straneh. V Angliji mu očitajo italofilstvo, češ da daje njegov neodločni nastop Italiji po. gum k odporu, v Rimu pa tudi ne cenij® Lavalove podpore, ker razločujejo, vsaj v javnosti, le med sankcionisti in protisank. cionisti; ker je Lavalova vlada pristala na sankcije, štejejo v Italiji tudi Francijo v prvo akupino. Toda ne samo v pogledu na angleško-italijanske oEcho de Pariš« Herriota zaradi tega govora ostro napada, mu očita, da podpira s svojo moskifilsko politiko komunizem v Franciji, in ga zato naravnost proglaša za »sovražnika države«. Celo Laval je smatraj za koristno, da zajame ta veter v svoja jadra; v neki izjavi o morebitnem padcu svoje vlade, je dejal, da ga za tak primer skrbi le to, da ne bi prišel v zunanji urad kak »prijatelj sovjetov«. Mislil je pri tem seveda na svojega kolego v vladi, g. Herriota; in javnost ga je tudi tako razumela. Znano je, da igra v Franciji zunanja politika le redkokdaj odločilno vlogo pri vladnih krizah. Zlasti pa se Francozi malo zmenijo za to. ali so njihovi ministri ino. zemstvu všeč ali ne. Zato bi vse navedene in še druge čeri mednarodnega značaja g. Lavadu najbrž ne belile glave, če ne bi bilo tudi velikih domaiih težav Pred vsem gre še vedno za borbo med onimi, ki zahtevajo razvrednotenje franka, in onimi, ki odobravajo politiko vlade, da je treba za vsako ceno držati dosedanjo vrednost francoske valute. Pristaši razvrednotenja so močno zastopani tudi v parlamentu in senatu, v parlamentarnem finančnem odboru pa imajo celo večino. Nasprotniki da.lje Lavalu očitajo, da njegovi gospodarski ukrepi ne le niso utrdili zaupanja množic v državno finančno politiko, marveč ga še omajali- Vrh tega napovedujejo, da bo francosko gospodarstvo utrpelo nepopravljivo škodo, ako res pride do izvajanja sankcij napram Italiji. Italijanski trg je za Francijo zelo važen in vsa zadnja leta je bila trgovinska bilanca med obema državama aktivna za Francijo. Lami n. pr. je francoski presežek znašal 63 milijonov, letos pa že v pr. vih 9 mesecih 150 milijonov frankov. Gospodarski krogi se sedaj boje. da ne bi sankcijski ukrepi za vedno zapravili Franciji italijanskega trga, kamor se bodo usedli Nemci, Avstrijci in Madžari. Fran. cija, pravijo, je velika samostojna država in ne bi smela igrati vloge vazala Društva narodov. Ogrožen po razkolu med levico in desnico, podtalno miniran od Anglije, gledan z nezaupanjem od Italije, napadan zaradi svoje finančne politike, poskuša Laval še vedno vlogo posredovalca med močnimi toki. ki so zagrabili današnjo Francijo. Nevarnost je le. da bo tudi posredovalca La-vala zadela usoda drugih velikih posredovalcev pred njim- Izrabili so se v posre. dovanju med levico in desnico in bili na koncu za desničarje preveč rdeči, za levičarje pa preveč črni. Tako da.nes tudi La. valu že od vseh strani prerokujejo, da se njegova vlada ne bo mogla držati preko sedanjih parlamentarnih počitn^ ki poteče jO s koncem tega meseca. Proslava premirja Obletnico zaključitve premirja po svetovni vojni so proslavili v vseh zavezniških državah z velikimi svečanostmi Redno parlamentarno zasedanje se je začelo Otvorjeno Je bilo včeraj s prečitanjem nkaza kraljevih namestnikov v Narodni skupščini in senatu 3eograd, 11. novembra, p. Jugoslovanska prestolnica je danes skromno, a dostojno proslavila obletnico prtmirja, sklenjenega po svetovni vojni 11. novembra 1918. Zon-ska sekcija mednarodne organizacije bivših bojevnikov je organizirala pietetno počastitev spomina padlih borcev. Najprej je bila spominska svečanost pred spomenikom braniteljev Beograda, nato pa na vojaških grobovih jugoslovanskih, italijanskih, ruskih in francoskih vojakov, ki so padli v svetovni vojni in počivajo na beograjskem pokopališču. Svečanosti so prisostvovali poleg številnega občinstva zastopnik Nj. Vel. kralja polkovnik Naumovič, zastopniki vlade, senata in Narodne skupščine, delegacije vojske, vsi vojni atašeji beograjskih poslaništev ter predstavniki raznih patriotskih in kulturnih organizacij. V Angliji London, 11. novembra. AA. Danes ob 11. ®e je na mah ustavil y ogromni britanski prestolnici ves promet. Milijoni Londonča-nov so vsak na kraju, kjer so takrat bili. z dvominutnim molkom iizkaza.li čast v vojni padlim vojakom. Glavne svečanosti so bile v Wh.rteha.llu, kjer so uradne delegacije položile vence na spomenik v vojni padlim vojakom Zaradi slabega vremena kralj Jurij po nasvetu zdravnikov ni mogel oditi z dvora m ga je pri svečanostih pred spomenikom padilim junakom zastopa! vojvoda Vorški, kraljica pa je gledala svečanost z balkona notranjega ministrstva. Svečanosti je prisostvovala veiikansk-a množica ljudi. Vsi so imeli zataknjen že tradicionalni >flandrijski cvet-; Vojne vrlo ve in sirote so nosile odlikovanja 6vojili padlih mož in očetov. Po položitvi vencev pred spomenik padlim junakom so defilirali člani britanske legije (zveze bivših bojevnikov) in drugih nacionalnih organizacij. V vvestminstrski katedrali se je vrSila svečama zadnšnica za padlimi. V Franciji Pariz, 11. novembra. AA. V Parizu iu v drugih francoskih mestih se je vršila proslava obletnice dneva premirja v največjem miru in dostojanstvu. V mnogih mestih, kakor v Rouenu, Ha-vru in drugod so sodelovali pri proslavi tudi zastopniki bivših bojevnikov iz Anglije, Belgije in italije. V Belgiji Bruselj, 11. novembra. AA. Tradicionalna proslava zaključitve premirja je. bila na Kongresnem trgu pred 6 pomen i kom Neznanega junaka. Kralj Leopold in vojvoda Flandrijski sta na spomenik položila venec Nato je za eno minuto vse utihnilo Kraij je potem pregledal zbrano vojsko V sprevodu so bili tudi zastopniki združenja bivših bojevnikov v Belgiji in drugih zavezniških državah ter predstavniki patriotskih društev. Drnrea svečanost čisto francoskega obeležja je bila v Laeknu pred spomenikom francoskega Neznanega junaka. Slovesnosti so prisostvovali francoski poslainik in za^t^pniki društva bivših bojevnikov iz Francije, Belgija in drugih ""v^/niSkili drž ar- Poljsk" iiarodni praznik Varšava, 11. novembra. A A. Ob proslavi praznika narodne neodvisnosti je bila danes v navzočnosti predsednika republike Moscickega. članov vlade, diplomatskega zbora in velikanske množice ljudi revija vojske, pri kateri je nastopalo okoli 20.000 vojakov. Revija se je vršila na Mokotov-skem polju pred generalnim inšpektorjem poljske vojske generalom Ridz Smig-lim. Beograd, 11. novembra, p. Jugoslovensko-poljska liga v Beogradu je priredila danes v proslavo poljskega narodnega praznika svečano akademijo, ki je zelo dobro uspela, Dopoldne ie bil sprejem na poljskem poslaništvu. Katastrofa angleškega parniks Manila, 11. novembra. A A. Britanski tovorni parnik »Silverhaser«, na katerem je bilo 55 potnikov, je zadel ob čeri na skrajnem jugu otoka Lusona in se razsklal na dvoje. Ker je parnik o pravem času klL cal na pomoč, so z vsen strani prihiteli drugi parniki da pomagajo ponesrečencem- Enemu se je posrečilo zbrati na manj. ših otokih v neposredni soseščini nesreče okoli 30 ljudi, ostali potniki in posadka pa se nahajajo na sprednjem delu ponesrečene ladje, ki še moli iz morja. I Beležke Občni zbor ljubljanske sreske organizacije JNS Sreska organizacija JNS za mesto Ljubljano je imela v soboto svoj redni občni zbor v mali dvorani Kazine. Od 180 delegatov, ki so imeli pravico prisostvovati občnemu zboru, se jih je zbralo 155, ostali pa so se opravičili. Kmalu po 20. uri je zborovanje otvoril poslvodeči podpredsednik sreskega odbora g. dr. Cepuder, ki je nato po pozdravu delegatov podal pred-sedstveno poročilo o delu sreske organizacije JNS v času po zadnjem občnem zboru. Tajniško poročilo je podal g. Cimer-man, blagajniško g. Parcer, za nadzorstvo pa je poročal g. Rudolf Žitnik. Soglasno so bila sprejeta vsa poročila in je bil odboru podeljen absolutorij. Pri volitvah je bil z vzklikom in z velikim aplavzom izvoljen za predsednika sreske organizacije dr. Albert Kramer. Nato je g. Cimerman prečita! listo ostalega odbora, kakor jo je kot predlog za občni zbor pripravil poseben kandidatski odsek. G. dr. Cepuder je izjavil, da ne more sprejeti izvolitve na tej listi, in ie svoj sklep utemeljil s političnimi in osebnimi razlogi. Lista je bila nato sprejeta z vsemi proti šestim glasovom. Odbor se bo naknadno konstruiral. Ko je bilo dano odboru pooblastilo, da po potrebi kooptira še druge člane in da sam določi delegate za kongres stranke, je bil dnevni red občnega zbora izčrpan. Ob veliki pozornosti vseh navzočih je nato dr. Kramer podal pregledno politično poročilo. Opolnoči je bil občni zbor zaključen. Posl. Benko in organiziranje JRZ v Prekmurju Tednik »Murska Krajina« je glasilo ner. posl. g. Benka, ki je kot star radikal takoj vstopil v poslanski klub JRZ. V svoji zadnji številki poroča list o ustanovitvi organizacije JRZ v Murski Soboti. Poročilo začenja z naslednjimi stavki: »V kolikor smo informirani, so se dne 31. oktobra 1935. sestali v gostilni Banfi v Mur- Pri neredni stoli«, napihnjenosti črevesja zaradi zagatenja, odvaja naravna FRANZ - JOSEFOVA grenčica zaostanke prebave, nakupičene v črevesju. — V zdravniški praksi se uporablja FRANZ-JOSEFOVA naravna grenčica s popolnim uspehom pri moških, ženah in takisto pri otrocih. ski soboti spodaj navedeni gospodje in ustanovili organizacijo JRZ. Organiziranje JRZ se vrši pri nas nekam tajno. Saj ni bil pri sestanku nihče drug navzoč razen onih, ki so bili izvoljeni- Čuden je ta postopek in ni v skladu z demokracijo, ki »e jo tako rado naglasa. Obnovitev radičevske prosvetne organizacije Nedavno je banska uprava v Zagrebu dovolila obnovo delovanja »Seljačk/i slogi«, zvezi hrvatskih kmečkih, kulturnih in dobrodelnih društev. V nedeljo dopoldne je imela zveza svoj občni zbor, na katerem je razpravljala o obnovi prosvetnega dela v duhu radičevske ideologije. Za predsednika je bil izvoljen bivša poslanec HSS Rudolf Herzeg. V nedeljo popoldne je bila v prostorih zagrebškega velesejma akademija kmečkih pevskih zborov- Nastopilo je okrog 2000 pevcev, prireditvi pa je prisostvoval tudi dr. Maček, ki je bil pri prihodu in odhodu viharno pozdravljen. Shod združene opozicije v Bana tu V nedeljo je bil v Petrovgradu, bivšem Velikem Bečkereku, zbor združene opozicije za severni Banat. Kakor je znano, so se okrog zbora pletle velike polemike, ker so se raznašale vesti, da je sklical shod na lastno pest dr. Dra-goljub Jovanovič in da nočeta glavna voditelja srbijanske opozicije, Ljuba Da-vidovič in Joca Jovanovič, imeti s shodom nikakega opravka. Zadnje dni preteklega tedna so se razširjali celo letaki enake vsebine. Kljub temu je prispel na shod tudi g. Joca Jovanovič, dočim se je g. Davidovič opravičil, da je bolan. Razen obeh Jovanovičev so na shodu »ovorLli še Milan Pribičevič in nekateri drugi Velika vojaškr parada v Rimu Rim, 11. novembra, o. V pro6lavo rojstnega dne italijanskega kralja je bila danes v RLm,u velika parada rimske posadke, fašističnih borbenih organizacij in članov fa šistične stranke, parada je imela predvsem namen, pokazati, da vlada med redn0 vojsko in miličniki popolna solidarnost. Pr* paradi je sodelovalo okrog 30.000 vojakov, 150 topov, 150 tankov ter razni tehnični oddelki. Čete so dafiiirale pred Mussolini-jem, ki je odšel nato v palačo Venezio, prej katero se je zbrala ogromna množica naroda, kii mu je prirejala neprestane ova-cije. OpoCdne je stopil Mussolini na balkon in imel na množico kratek nagovor, v kaierem je med drugim dejal: To, kar 6te videli danes, je le neznaten del oborožene sšiLe. s katero razpolaga Italija ob »ačetku 14. leta fašistične dobe. Vsa oborožena sila Italije je pripravljena braniti do zadnje kaplje krvi interese Italije v Afriki in v Evropi ter se boriti zanje z največjim elanom in z vso požrtvovalnostjo. V enem mesecu smo likvidirali dva računa, vse drugo pa bo sledilo v najkrajšem času. Rim, 11. novembra o. Po nalogu .Musso-linija je bila z današnjim dnem povišana Podpora, ki jo dobivajo otroci mobiliziranih vojakov, in sicer od 1 na 1.50 lire Beograd, 11. novembra, p. S čita-njem ukaza kraljevih namestnikov v Narodni skupščini in senatu je bilo danes otvorjeno redno zasedanje Narodnega predstavništva. Seja Narodne skupščine je bila napovedana za 9. uro, začela pa se je z enourno zakasnitvijo, ker je poprej bila konferenca predstavnikov vseh parlamentarnih klubov. Seja senata je bila ob 11. uri. Čeprav je bila današnja seja v obeh zbornicah le formalnega značaja in volitev skupščinskih odborov, ki jo politična javnost pričakuje z veliko napetostjo, še ni bila na dnevnem redu, je bila udeležba poslancev in senatorjev skoro polnoštevilna. Tudi novinarski loži sta bili polni, dočim so bile galerije za občinstvo le normalno zasedene. Sejama senata in Narodne skupščine so prisostvovali vsi člani vlade s predsednikom dr. Stojadinovičem na čelu. Ob 10.15 je otvoril sejo Narodne skupščine njen predsednik čirič. Ko je bil odobren zapisnik zadnje seje, .je ministrski predsednik dr. Stojadinovič prečrtal ukaz kraljevega namestništva o otvoritvi rednega zasedanja. Narodni poslanci in vsi drugi navzoči so posesali ukaz stoje ter so ob koncu priredili Nj. Vel. kralju velike ovacije. Predsednik je nato še sporočil, da bo v sporazumu z vlado prihodnja seja v sredo ob 9. dopoldne, in da bo na dnevnem redu izvolitev stalnih skupščinskih otfborov. S tem je bila seja zaključena, in člani vlade so se odpeljali na sejo senata. Sličen je bil potek seje senata, ki jo je predsednik dr. Tomašič otvoril ob 10.35. V svojem otvoritvenem govoru se je s toplimi besedami spominjali senatorja dr. Miče Mičiča, ki je 28. oktobra umrl v Dubrovniku. Senatorji spomin svojega pokojnega tovariš?, počastili s trikratnim klicem: »Slava!« Stoje so nato poslušali, ko je predsednik vlade dr. Stojadinovič čital ukaz kraljevega namestništva o otvoritvi rednega zasedanja. Po ovacijah Nj. Vel. kralju je predsednik sporočil, da bo prihodnja seja jutri ob 4. popoldne in da je slavna točka dnevnega reda izvolitev stalnih senatskih odborov. Po dve Usti pri volitvah stalnih odborov Beograd, 11. novembra, p. Danes popoldne »o imeli skoraj vsi parlamentarni klubi seje ali konference. V ospredju vsega zanimanja so volitve stalnih odborov v Narodni skupščini m v senatu. Na inicijativo iz vladnih krogov je skupščinski predsednik čirič dopoldne pred skupščinsko sejo sklical konferenco predstavnikov vseh parlamentarnih kluibov. Navzoči so bili zastopniki vseh klubov. Jugoslovenski neodvisni klub je zastopal predsednik Milan Božič, Jevtičev klub gg. Jevtič, Velja Popovid in Ilija Mihajlovič. Narodni delovni klub dr. Lovrenčič in dr. Kostič, klub vladne večine pa minister Gju-ra Jankovič in klubov predsednik Dnagcsa Cvetkovič. V imenu vlade je prisostvoval razgovoru predsednik dr. Stojadinovič. VentiliTala se je možnost predhodnega sporazuma glede volitev v stalne odbore, tako da bi bila za vse odbore vložena le po ena kandidatna lista Do sporazuma ni prišlo, pač pa 90 se zastopniki opozicijskih klubov dogovorili, da bodo nastopili c skupnimi listami. Pri volitvah v odbore bosta torej vloženi po dve listi, ena od kluba skupščinske večine, druga od opozicijskih klubov. Klub senatorjev JNS Beograd, lL novembra, p. KJab senatorjev JNS je imed danes aejo, na kateri Je razpravljal o kandidaturah, za jutrišnje volitve v stane odbore senata. Ako bodo vložene samo kluibove kandidatne liste bodo na njih kandidirani t-u»di nekateri senatorji. ki niso člani kluiba. V primera pa, da bos-ta vl0žeinj po dve listi, bo kiuib na svoje liste sprejel le svoje član e. Dai^e je klub redigiral interpelacijo, ki jo bodo podpisali vsi člani in ki bo vk<že>na aa eni prihodnjih sej senata. Komunike o seji kluba vladne večine Beograd. 11. novembra, a 0 denašnjS sefll kluba skupšoiruake večine je bik) izdano naslednje službeno poročilo: Poslanska klub skupščinske večine je Hnerf danes od 17. do 19. ure sejo, skupaj s poslanskim klubom JRZ. Seji eo prieostvtovaili rasen poslancev tudri člani vlade s predsednikov d-r. Stojadinovioem m čelu. Predsedoval je predsednik poslanskega klirba JRZ Dracriša Cvetkovič. Na dnevnem redu je biik določitev kandidatov za stalne skupščinske odbore. Po kratki debati so izvolili kandikla-cijski odbor devetih oseb. po enega člana iz vsake banovine; ta odbor ima nalogo sestaviti definitivno listo za skupščinske odbore. Na koncu seje so po sp^akn kfoa® prisotne člane in ugotovili, da je seji prisostvovalo 156 članov, 15 s« jih je pa opravičilo, ker s« bili zadržani. Programatične smernice Nar. delovnega kluba Beograd, 11. novembra- p. Danes je trne' pod predsedstvom poslanca dr. Lovrenčšča sejo Narodni delovni klub. Sklenjeno je bilo, da ostane na čelu kluba tuda še v bodoče' tročlanski direktorij, ki ga tvorijo nar. posl- dr. Lovrenčič. dr. Kosič in dr. Pinterrr vič. Ti trije bodo izmenoma vršili predsed niske posle, sedaj najprej dr Lovrenčič. Izvoljeni so biLi tudi drugi funkcionarji Iduba Komunike, ki je bil izdan o današnji sei-i, vsebuje začasni politični program kluba. Za prvo nalogo smatra klub. omogočiti Narodni skupščini zakonodajno delo ter pozitivno sodelovati pri ureditvi gospodarskih in socialnih razmer in normalizaciji političnega življenja. Programatičao stoji klub na načelu narodnega in državnega edinstva. priznava pa upravičenost zahtevi po najširši samoupravi ter po vpoštevanju vseh delov države in naroda pri izvajani-u državne administracije. Člani kluba bodo na teh osnovah podrobno izdelali svoj politični program. Izredni odpis starih davčnih dolgov Beograd. 11. novembra. AA. Na podlagi «L 63. finančnega zakona je ministrski svet na predlog finančnega ministra izdal uredbo o izrednem odpisu sorazmernega dela še ne-zapadlega davčnega dolga konec leta 1932. Davčnim obvezancem. k.i od dneva te uredbe do konca febrnarja 1936 prostovoljno plačajlo ves dolg ali pa del tega dolga, za katerega jim je dovoljeno obročno odpteče-vanje po Čl. 28 davčne novele od 18. februarja 1934 i>n čl. 49. zpkona o proračunskih dvanaistinah za 1. 1935/36. se odp;še *iel da-včne?a ^olga po nasledniih od^to^kih: Letni obrok do konca leta 1932.. dolžnega davka placl j&v v leta 1936. se lahko plaža do konca februarja z 89%, obrok plačljiv ▼ letu 1937. z 80'Vo. obrok plačljiv leta 1938. % 71%, itd., taiko da se zadnji obrok, plačljiv leta 1948. laihko plača do konca februarja prihodnjega leta le s 23%. ttm datljSi j* torej rok, tem večji je popust. Izjemno od določb zakona o nepopredmift davkih se imajo vplačila davka, izvršena do konca februarja 1936. na izrečno zahtevri davčnega obvezanca prvenstveno zaračunavati po določbah prejšnjega Sena za njegov še nezapadli davčni dolg do leda 1932. hvvi cestni odbor za litijski srez Ban dravske banovine je razen dveh razrešil vse člane dosedanjega sreskega cestnega odbora za litijski srez. Na svojih položajih sta ostala le litijski župan Franc Lajovic, ki je po zakonu načelnik sreskega cestnega odbora, in njegov prvi namestnik jože Erjavec. Na novo so imenovani za podnačelnika Ignac Pevec posestnik in župan v St. Vidu, ter Emil Koprivnikar, posestnik v Litiji, za odbornike pa Josip Mastnak, posestnik v Stični, Tit Strmljan, posestnik na Mač-kovcu pri Vačah, Franc Kokalj, posestnik v Hribu, Anton Prosenc. posestnik v Toplicah pri Zagorju, Franc Strubelj, posestnik na Peči pri Višnji gori, Jakob Kimo-vec, posestnik v Slivni nad Vačami. Jože Štepic, posestnik v Višnji gori. Josip Gale, posestnik in predsednik občine Tre-beljevo, Jože Martinčič, posestnik v Hoho-vici. Anton Tori, kovač in posestnik v Spodnjih Tepah pri Polšniku, Jože Škufca, posestnik na Vel. vrhu pri Krki, Anton Am-brožič, posestnik v Malih dolih v Temenski dolini, in Emest DrčaT, posestnik v - nart-nem pri Obsodbe zaradi izgredov pri Slav, Brodil Beograd, 11. novembra. AA. Pred državnim sodiščem za zaščito države se je 8. novembra končala razprava o znanih dogodkih v Sibinju in drugih krajih sreza Slavonski Brod. Državno sodišče za zaščito države je 11. t m. izreklo obtožencem naslednjo razsodbo: 1) Avgust Krunič je obsojen na leto dni strogega zapora; 2) Filip Ju-retič na tri leta robije in tri leta regufoe častnih pravic; Karlo Krajačič na leto dni zapora; 4) Marko Biažekovič na osem mesecev strogega zapora. Kazenski predmet proti Mihovilu Praski-ču, Djuri Šiloviču, Ivanu Hulji in Man d« Vukoviču, ki so bili takisto prijavljeni, je sodišče odstopilo rednemu pristojnemu sodišču v postopek. Milijonske poneverbe pri zagrebškem magistratu Zagreb, 11. novembra, o. Jutri se bo pričel pred okrožnim sodiščem v Zagrebu proces proti bivšemu mestnemu uradniku Ivanu Soštariču, ki je obtožen, da je v teku 10 let poneveril na škodo mestne občine 2.7 milijonov, na škodo gasilskega društva I pa 370.000 Din. Za razpravo vlada v za-| grebški javnosti ogromno zanimanje. Zopet uspeh BSK Dunquerque, 11. novembra p. Danes je gostoval BSK proti tukajšnjemu prvaku ter je zmagal s 4 : 2 (1 : 1). Vremensko sianje dne 11. t. m.: Visok pritisk nad Evropo, ciklon na severozapa-du, slaba depresija nad Sredozemskim morjem z dežjem v južnem območju Alp. Jutranje megle v srednji in jugovzhodni Evropi. V Jugoslaviji je deževalo kakor tu-ti v Primorju. Temperatura Skoplje 1, Split 19. Novosadska vremenska napoved za torek: Oblačno, dež v Primorju in na severo-zapadu. Temperatura se bo še dvignila. Danajska vremenska napoved ra torek: Milo vreme bo trajalo dalje, večinoma oblačno. Maši kraji Proslava Jenkove stoletnice in ljudje Končana stavka Škofja Lok«, 11. novembra. Delavstvo ▼ tovarni »Sešir« se je včeraj dopoldne ob 9. sestalo in zaključek sestanka je bil konec stavke, ki je trajala že peti te>dcn ter ▼ marsičem škodovala tovarni, delavstvu in tudi vsemu gospodarstvu Škofje Loke. Davi »o se delavci in delavke spet vrnili na delo in v prostorih tovarne »Šešir« je zavladalo običajno vrvenje. Delavstvo je pokazalo za sporazum vse razumevanje ter na vsej črti obvarovalo moralno moč svoje organizacije. Kakor znano, so se pogajali zaradi treh točk V prvi točkd. da se proti delavstvu ne bo izvajalo nobenih kon-sekvenc, in v drugi, da se izvede kategorizacija v smislu delavskih teženj, je bilo ugodeno, pač pa se ni ugodilo tretji točki po izenačenju plač glede na važnost dela in bodo zaradi tega prejemki delavstva ostali isti. Sporazum je bil v ▼sej javnosti sprejet * velikim zadovoljstvom- Dolgotrajna stavka je povzročila resne sJcrbi, sedaj pa se ie 160 delavcev in delavk v tovarni spet posvetilo normalnemu obratovanju. Poročilo e proslavi lOOletnice rojstva skladatelja Davorina Jenka v ponedelj-skem »Jutru« spopolnjujemo s slikama odkritja spominskega stebra pred hišo T Ljubljani v Kolodvorski ulici štev. 11, ▼ kateri je zaslužni skladatelj umrl 25. novembra 1914. Zgoraj vidimo prizor ob odkritju stebra. Otroški zbor Glasbene Matice je pri tej priliki pod vodstvom prof. Sonca zapel Jenkovo »Tiho luno«. Ob strani je spominski steber sam, s katerim je sedaj na viden in lep način označena hiša skladateljeve smrti. Tudi Naši pevci v Pragi v Pragi je dosegel Slovenski vokalni kvintet velike uspehe Praga, 7, novembra. V prijaznem Turnovu. ki ne dosega še r 100 prebivalcev, so mim danes dopoldne razkazovali njegove zanimivosti. Ogledali r.iTio si državno strokovno šolo za brušenje dragega kamenja, edino te vrste v državi. V lepem poslopju je poleg učilnic zbirka krasnih izdelkov. V spodnjih prostorih pa so delavnice, kjer so nam profesorji šole na primerih pokazali veliko umetnost brušenja dragega kamenja, katerega je polna okolica Turnova, /.lasti mnogo pa ga ima gora Kozakov. Peljali so n.as tudi v mu/ej, ki je s ino bogat na izkopaninah grobišč starih Slovanov, poleg mineraloških, etnoloških in folklornih zbirk ter galerije slik. Vodil nas ie po muzeju, ki se šele urejuje, pan Čerin, ki je s svojimi 05 leti s ponosom zatrjeval, da je bil njegov stari oče — Slovenec, in da mu je žal, ker sam ne obvlada več slovenskega jezika- Mimogrede naj povem pri tej priliki, da se še sedaj nismo privadili češoini, ker najdemo v vsakem mestu kakšnega Slovenca, ali pa vsaj človeka, ki obvlada srbohrvaščino. Iz Prage nam je prišel nasproti redaktor r,Narodni h listov« g. J. K Strakatv kot odposlanec Češkoslovaško-j-ugoslovenske lige v Pragi. Tudi ta ljubeznivi gospod obvlada slovenščino. Prinesel nam je že prve kritike čeških listov jz Brna- »Lidove novinv« od 6. novembra pišejo o našem nastopu: »Slov. vok. kvintet je imel zelo prisrčen in po pravici zaslužen uspeh- Glasovna kvaliteta članov kvinteta je krasna, morda ne popolnoma istorodna, ki pa se pri petju spajajo v enotno celoto, ki se javlja v znameniti in-tonačni čistoti, pazljivo izdelani tehniki, v plastični deklamaciji in barvitosti, nad vse pa v prisrčni neposrednosti in čivstveni oživljenosti prednašanja. Na programu sicer ni bilo z malo izjemo tipičnih kemornih del zborovskih temveč se je zadovoljil z bežno slovensko zborovsko literaturo, pripravljeno le v nekaterih primerih za kornor-ro sestavo. V izbiri programa je preobvla-dal starejši duh, naravno melodični., vobče neproblematične zborovske literature, za katere poznejše faze je bilo tako važno delovanje češkega glasbenega emigranta A. Foersterja. Izdatni del sporeda je zavzemala lepa. zelo hvaležni ljudska pesem- Poleg svojih v resnici zanimivih vrednosti stvarnega značaja je prispeval koncert gotovo tudi v izdatni meri k srčnemu povdarku kulturne skupnosti.« Z motornim vlakom smo se popoldne odpeljali v Prago G Strakatv nam je razkazoval kraje, po katerih je bTzel in nas precej premetaval motorni vlak, mi pa smo le kar bolj molčali ker smo se le predobro za. vedali, kolikega pomena je za nas večerni koncert. Tudi Praga nas je lepo spreje'a. V čakalnici I. razreda nas je pozdravil honorarni generalni konzul C Roko Bradano-vič z več:m.i odborniki — med drugimi tudi gen. konzul dr. Beneš — v imenu Č. J- Lige od občine p« prof. Navratil Kvintet je na pozdrave odgovoril s pesmijo: Zdravo, zdravo zdravo! To bratski je glas, svečani ta čas, ko si v desnice segamo. Svoboda in sloga združi, spajaj nas! Zdravo, zdravo, zdravo! Pri sprejemu je bilo navzočih tudi mnogo naših dijakov, z ravnateljem Aleksandrovega kolegija g. dr. Pretnerjem, več članov pevskega zbora »Smetana« in osobje poslaništva. V avtomobilih smo oddrseli po silno živahnih praških ulicah na privatna stanovanja, dva k gospej Knospovi, dva k gospej Lorencovi, naši ožji rojakinji, dva pa k redaktorju g. Strakatvju, vsak na drugi konec Prage- V veliki dvorani osrednje knjižnjice glavnega mesta Prage se zbira občinstvo, da posluša našo pesem. Poleg poslanika dr. Vasilija Protiča, ki je šele pred nekaj dnevi nastopil v Pragi svojo službo, z vsem osobjem jugoslovenskega poslaništva, zastopnikov tiska, mesta in mnogoštevilnega našega tukajšnjega diiaštva se je udeležilo koncerta mnogo tudi drugega občinstva. Kvintet je živahno aklamiran otvoril koncert z češkoslovaško in jugo6lovensko himno. Takoj v začetku so si naši pevci s pesmijo osvojili občinstvo, ki je hotelo, da vsako pesem ponavljajo. Ker je bilo občinstvo zelo različno, so vse pesmi žele veliko odobravanja, ker je nekdo našel največ lepote v Prelovčevih, drugi zopet v Adamičevih ali Jerebovih skladbah. Narodne, srbska in štajerska rukovet so močno užgale. Pevci pa so se nocoj res nadvse potrudili in so peli z oduševljenjem. Akustika dvorane pa je bila tudi brezhibna Med odmori so prihajali k pevcem Slovenci, Srbohrvati in pevci praških zborov, stiskali so jim roke ter jim govorili: »Divno!« »Kakor zvonovi orgle!« »Škrjančki!« »Kaj takega tudi tu ne čuje_ oro!« — Pa pustimo kritiko poklicnem! Upam. da jih bomo jutri že čitali. Zastopniki pevskega zbora »Smetane« so po prvem odmoru poklonili kvintetu dragoceno vazo iz brušenega stekla, češkosl- jugosl. liga pa ogromen venec s trakovi. Navdušenje je raslo, čim bolj se je bližal konec koncerta Skoraj z demonstracijo je ohoinstvo zahtevalo še dodatka. Slovenska petka, svesta si popolnp zmage v zlati Pragi, je rada ustregla. saj bo sedaj predvidoma nekaj dni oddiha za grla. V restavraciji Narodne kavarne se je po koncertu zbrala številna jugoslovenska praška kolonija na družabni prijateljski večer, ki so se ga udeležili tudi poslanik minister dr. V. Protič s soprogo in svojim osobjem, gen. konzul ing. Sevčik s soprogo gospa Rogozova in slovenski akademiki. Tudi tu je še donela naša pesem, katero so v popolnem miru občudovali vsi prisotni. Kljub vabljivim zapeljivostim so šli pevci pravočasno spat, ker se jim obetajo v Pragi še nastopi v radio, v Masar.vkovem domu za onemogle in na našem poslaništvu- Vse ka-žo, da se bo naša petka malo — popra žila. Še nekaj o ponare jalcu tisočakov Juršimoi, 11, novembra. Poročali smo že, da so orožniki v Juršimcih aretirali žela rja V. iz Slavščine zaradi suma ponarejanja tisočakov in stolakov. Kakor je preiskava dognala, je osumljenec dalje časa živel v Rusiji kot voj.ni ujetnik in se je že tam bavil z Hografijo. Ko se je vrnil iz ujetništva, je nastopil službo pri nekem Hto-gnaifskem zavodu v Zagrebu, v katerem so 6e ponarejali bankovci. Ko so aavod zaprli, se je V. vrnil domov Žilica pa mu ni "lala miru. da bi tudii sam ne poskusili delatri denarja Dosmamo je tudi. da je imel V. pomočnike, ki bodo gotovo kmalu razkrinkani A>re-tirnama V. je bal že eskortiran v mariborske sodne zapore. KINO UNION — Tel. 22-21 — Razprodaja vstopnic od 11—12.30 in od 15. ure dalje. Danes ob 16., 19.15, 21.15. — Čudovito, nepozabno, ne-nadkrlljivo, toda zadnjič TAKO JE KONČALA LJUBEZEN. — Paula Wessely, Gustav Griindgens, Willy Forst. — Jutri: Igra * ognjem: Paul Horbiger, Trude Marlen. Seja celjskega mestnega sveta Celje, 9. novembra. V petek zvečer je imel celjskri mestni svet redmo sejo. Žujran je zaprisegel novo imenovanega mestnega 6vetnika g. Risch-merja, nato pa sporočil, d-a je železniški uradmik g. Andrej Koželj zaradi premestitve v Ljubljano odložil članstvo mestnega sveta. Na osebno intervencijo je g. ban obljubil mestni občini banovimsko podporo za pomožno akcijo. Banovimska itn državna podpora za pomožno akcijo naj bi znašali vsaj 500.000 Din. Pri komisijskem ogledu na Hribu sv. Jožefa je bilo sklenjeno, da izvrši občina tam vodovod in kanalizacijo-Potrebna so tudi popravila oeste. stopnic in ograje ter preureditev Kalvarije. Tehnični oddelek bo 10. decembra oskrbel za to načrte in proračun. St-noski m otvoritev Oblakove ulice bi mašali 65.000 Dim. Ker je zdaj na razpolago samo 10.000 Dim, bo občina n.ijprei uredila pešpot, dnu.eo leto pa ulioo. Odboru 7» odkritje spomenika bivšim slovenskim vojakom v Judenbuirffu je mestni svet naklonil 500 Din. Poseben odbor bo do 1. decembra ponovno ocenil nepremičnine mestne občine. Občina namerava zgraditi delavski azil in bo prosila borzo dela v Ljubi jami Ta posojilo 1.200.000 Din proti 25 letni amortizaciji. Stavbiišče bo dala občina brezplačno na razpolago. Gradnja azila bi se začela pomladi. Stnanfoaim v mestnih hišah, kli plačujejo mesečno nad 200 Dim, Pri k maščobi nagnjenim učinkovito podraži stalna, uporaba naravne FRANZ • JOSEFOVE grenčice — delovanja črevesja. se zniža najeromina za 5 odstotkov, strankami, ki plačujejo manj kakor 200 Dim, pa za 10 odstotkov. Občina bo pozvala vse hišne posestnike, da bi sledili njenemu zgledu. Občina bo prispevala k stroškom za proslavo rojstnega dne Nj. Vel- kralja Petira IT. 1000 Din. Vsi stroški znašajo 24S5 Din. Utemeljeni predlog S- Koša, naj prevzame Gradnja vodovoda na Hrib sv. Jožefa bo letos izvedena v okviru proračunskega kritja. Osrttalo. delo pa bo izvršeno prihodnje i©to. Stroški bodo znašali okrog 150.000 Din, na razpolago pa je 76.000 Dim. Prebivalci na Hribu sv. Jožefa bodo plačevali za kubični meter vode 1 Din več kakor prebivalci v bivši okoliški občimi, ki plačujejo 1 Din več kakor meščani. Finančno ministrstvo je odobrilo občimi najetje posojila pri Celjski mestni hranilnici za nakup biv-šes« Rebekovesra posestva. Mestni svet je zaradli zaposlitve brezposelnih določil naslednja javna dela: regulacijo Ložnice od izliva v Savinjo do Jo-štovega mlina v Medlogu, nadaljevanje regulacije Sn srnice od Ostrožnega do občinske meje, regulacijo Koprivnice na Dobrovi ra v Lokrovcu, razširjenje ceste na Starem gradu in preureditev ceste, gradnjo vodovoda in kanalizacijo na Hribu sv. Jožefa. Vprašanje pi je, ali bo iimela občina dovolj denarnih sred-stev z«a ta dela. Iz državnega sklada za javna dela bodo zgradili v Celiu samo most čez Ložnico na državni ceafci- Mestni vodovod je pri Vitanju im na progi do Vojnika potreben raznih popravil. Mesto Celje porabi dnevno okrog 1400 kubičnih metrov vode iz vodovod«, ne progi od Vitanja do Vojnika pa izteka iz pokvarjenih cevi dnevno okrog 400 kubičnih metrov vode. Med potjo iz ječe je vlomil v cerkev Lilija, 11. novembra. V soboto je v naši cerkvi sv. Nikolaja vlomil neki potnik v cerkveni nabiralnik. Mladenič je prišel v cerkev ,ko ni bilo nikogar v njej. Opazni pa ga je cerkovnik g. Kajtma. Ker je bil neznanec ves strgam im se je sumljivo obnašal, je velel svojemu vajencu Vinku Kastelicu. naj se neopaženo splazi cerkev im naj popazi na neznanca. Kastelic je prišel v cerkev prav v trenutku, ko je t^jec že z mofinim železjem trgal puščico z zidu. Kastelic je takoj poklical cerkovnika in oba sta se postavila vlomilcu po robu. Tujec pa je planil iz cerkve im zbežal po mostu proti Gradcu Zasledovalca sta hitela za njim. Ko je begun skušal uiti čez železniški tir proti h osti v Gradcu ga ie zadržal službujoči železničar Kratko zatem dospe.'i orožniki in ga aretirali . ZliToovec je doma is Stare Loke na Gorenjskem. Piše se Ravnihar Ernes- Za seboj ima kai pisano življenje, fte nedavno je bil gost sodnih zaporov v Pet rim jd v savski banovini. kjer je zaradii tatvine sedel pol leta. Izpustili so ga 3. t m. Mladenič se je moral zaradii pomanjkanja denarja napotiti domov, kakor je izpovedal. V Litoji, kjer je ogledoval Bafovo trgovino s čevlji, ei je zaželel novih čevljev. Brž se je odločil, da si poišče denar v litijski cerkvi. S pomoč|o železja, ki ga je imel s sebo(j, je izkušal odtrgati nabiralno puščico, e so ga zasučii. ViLom pa bi mu nič ne koristil, ker ie bilo r puščici le 75 par. Mladega pokvarjenca so oddali v litijske sodme zapore. Oblasm bodo poizvedela, ali ni Ravni har m»d potjo od Petirimje pre'i Litija že kje drugje zagrešil kakšnega delikta. Po strašni smrti mladega cigana škofja Loka, 11. novembra "Včeraj ob 16. so v škofji Loki položili v gTob 27-letnega cigana Lenarta Rajn-ha.rda, ki je umrl pod udarci mestnega stražnika. V pogrebni sprevod se je uvrstilo toliko ljudi, kolikor jih že dolgo nt bilo videti pri takih priložnostih v škofji Loki. Prihiteli so ljudje tudi iz okoliških vasj in iz obeh dolin in je bil pogreb pač najzgovornejši dokaz, da je v našem ljudstvu globoko ukoreninjen čut pravičnosti In poštenosti Pogrebne molitve je opravil mestni kapeJan g. Demšar, za križem pa so stopali cigani, ki so prispeli lz vseh krajev dravske banovine ter svirali pretresljive žalostinke na goslih, kitarah im tamburicah. Pred šolo in na pokopališču pa so nesrečnemu mladeniču zapeli žalostinke škofjeloški perve; Uvedena je najstrožja preiskav*. Stražnika, ki ga obsoja vsa javnost, so nameravali odvesti v zapore okrožnega sodtišta že z vlakom ob 15., pa so to opustiii, da NE DOVOLITE, da bi Vam do 48% dragega goriva ušlo skozi okno! Zahtevajte naše brezplačne prospekte Jug. pat. pusteno-kovinsko brtvilo za okna in vrata A. Hrlič, Zagreb, Gajeva 20 Zrnec Franjo — Ljubljana KOPITARJEVA ULICA 1. n« bi ljudstvo dalo nepostavnega duška, svojemu ogorčenju. Dva orožnika sta ga uMenjenega po ovinku preko Puštala in Suhe odvedla na kolodvor k šestemu vlaku. Obdukcijo trupla nesrečnega mladeniča so izvršili že v soboto na loškem pokopališču. Kakor smo že poročali, je bi.l Lenart na srcu bolan, katastrofo pa so izzvali mnogoštevilni okrutni udarci. Ugotovilo se je tudi. da na glavi ni bil poškodovan in da mu brbeftnica ni bila zlomljena, kakor so nekateri domnevali. Na pokopališča v Judenburgu Spominske svečanosti v Judenburgu, o katerih je že poročalo ponedeljsko cJutro«. so bile prisrčen izraz dobrega slovesa, ki so si ga bili pridobili slovenski vojaki v starem Judenburgu. Prijateljsko in iskrer.o so bili obnovljeni spomini na leta skupnega vojaškega življenja in trpljenja. Spominska kapelica ima v ozadju lepo sliko umirajočega vojaka na bojišču. Slika je delo judenburškega umetnika Thome. Pod sliko je podstavek, ki ima spredaj vklesana imena umrlih vojakov. l>a bi se še posebej poudarila vzajemnost nekdanjih vojnih žrtev, so b£B položeni na grob tudi venci avstrijskih vojaških deputacij, tako od 27. peš polka, nekdanjega 9. lovskega bataljona in 3. strelskega polka. Cvetje so položili na vojaške grobove tudi predstavniki vojnih invalidov in šolske mladine. Kapelico je zgradila tvrdka FelicettL Okrog kapele stojijo večinoma udeleženci slovja iz Jugoslavije, velika množica domačinov pa je skrita v ozadju. Za zvezo borcev in prostovoljcev Tri koncepcije, ena resolucija — Izredni občni zbori bodo odločili LJubljana. 11. novembra. Ponedeljeko »Jutro« je že poročalo o trboveljski konferenci naših borcev, legio-narjev in dobrovoljcev, katere uspeh sicer mi izpolnil vseh pričakovanj, ki so jih prireditelji stavili vanjo, a je ven-dar dodobra razčistila pojme i® hkratni pokazala, katere ovire bo še treba premagati, da pride d« enotne, uspešnega dela sposobne zveze borcev in brov0ljeev. Resolucija, ka je bila po dolgotrajni, vsestranski debati naposled spgtestno sprejeta, ugotavlja samo pripravljenost Združenja vojnih dobrovolj-cev za osvobojenje severnih krajev iz Zagreba, Zveze Maistrovih borcev iz Maribora in Legije koroških borcev i® Trbovelj in Ljubljane, da sOvorijo Združenje vojnih dobrovodjcev—borcev za osvobojenje severnih krajev Jugoslavije s sedežem v Zagrebu, že obstoječa zagrebška organizacija pa naj izpremeni svoja pravila tako, da odreja deilo v sekcijah. Do konca tega leta bodo morale vse tri organizacije sklricati izredne občne zbore, na katerih bo članstvo Spregovorilo zadnjo besedo o tem, kako naj se združitev izvede, lz posameznih referatov im iz debate na konferenci je bilo raizvidmo, da obstoje v splošnem tri koncepcije, kako naj b*>rci im dobrovoljci dobe svojo skupno organizacijo. Najkaepkeje so znali zagovarjati svojo tezo paič predstavniki za-gi-ebškega sniuuiženja, ki je najmlajša med vsemi, saj deluje komaj nekaj tednov. Odločitev, da dobi Zagreb 6edež nove zveze, je biLa itzven debate, delegacija tamošnje-ga združenja pa je obenem z vso si;o vztrajala na predlogu naj se trboveljska im mariborska zveza razpustita, naši koroški le-gionarji in Maistrovi borci naj kor" PoraJtivno prestopijo k njihovemu združenju. Ta zamisel je med zastopniki obeh slovenskih organizacij naletela na precejšen odpor. Saj šteje Zveza Maistrovih borcev nad 800 članov, njeno gibanje pa je vzdržema v tolikšnem razmahu, da bo ta številka po vsej priliki v kratkem zrasla na 1.000. Prav uspešno delavnost razvija zadni čas tudi Legija koroških borcev, ki je vkljuib temu, da posJuje njen glavni odbor v Trbovljah, torej rtaiieč od naših nacionalnih, kulturnih ki političnih središč, organiziral doslej že 31 poverjemištev po najrazličnejših krajih dravske banovine, nekaj članov pa si je pridobilo celo v oddaljenih krajih države (v Kastni, v Sarajevu, v Beogradu in drugod). Razumlji- vo Je torej, da so predstavniki teh dveh organizacij poudarjali, da. na konferenci ne sme hiti govora o likvidaciji dosedanjih edinic, temveč gre samo za to, da se povežejo v skupno zvezo, ki bo lahko delu garantirala čim večji uspeh. Mirno preddoga, ki je bil na kcmcu sprejet v ronolucajo, da se mariborska im trlx> KINO SLOGA Ljubljanski Dvor Telef. 2730 Danes nepreklicno zadnjikrat ob 16., 19.15 in 21.15 OSREČI ME! Opereta in revija z najboljšimi igralci Jutri! Jutri! CONRAD VEIDT v monumentalnem velefilmu AHASVER ali VEČNI ŽID BaMMegllnBTOlM^ veljaka organizacija pridružita zagrebški tako, dia bosta tvorili vsaka svojo sekcijo v nji, so se nekateri govorniki odločno zavzemali za predilog, naj vse tri organizacije ostanejo, kakor so delova.ie dos*o državo na 6. mednarodnem odvetniškem kongresu v Belgiji, je izjavil, da so se tudi advokati iz drugih držav pritoževali zaradi slabega gmotnega položaja, ki je posledica splošne gospodarske krize. Največ pritožb je bilo iz Madžarske in Avstrije, v vseh državah pa 60 odvetniški zaslužki stalnejši, ker je popolnoma onemogočeno de'o zakotnih pisaTjev. O slabem gmotnem položaju naših odvetnikov pričajo najzgovornejše računi odvetniških pokojninskih fondov Vsi odvetniki morajo biti člani odvetniških zbornic, ni pa treba, da bi bili člani pokojninskih fondov in zato ni tam strarejših premožnih odvetnikov in tudi ne mlajših, ki ne morejo pla. čafci visoke članarine. Tako ima penzijski fond odvetnikov na področju apelacij6kega sodišča v Beogradu, kamor spadajo odvetniške zbornice v Beogradu, Skoplju in na Cetinju, samo 4,300.000 Din kapitala, ker je na tem področju od 900 odvetnikov samo ena tretjina včlanjena v pokojninskem fondu. V Beogradu je okrog 300 odvetnikov, a je med njimi samo okrog 40 takih, ki imajo lastne hiše in dobro zavarovano eksistenco. Veliko število mladih odvetnikov pa k^maj životari Najslabše je s pokojninskim fon-dcm v Zagrebu, ki ima 720 članov, a jih članarino plačuje samo 212. Nad 400 članov dolguje fondu preko 5 milijonov. DR. ŠAVNIK zopet retisto ordinira ♦ Zborovanje profesorjev fcz savske banovine. v nedeljo se je v Zagrebu vršila skupščina profesorskega društva, sekcija savske banovine, ki je bila dobro obiskana a je potekla v znamenju razdora med starimi in mladimi. Pri volitvah predsednika in odbora so zmagali stari, propadli pa so mladi, ker niso bili organizirani. Predstavniki mlajše struje so odločno nasprotovali dosedanji praksi, po kateri si organizacija profesorjev za svoje predsednike vedno volijo ravnatelje. Za predsednika sekcije je bil izvoljen dr. Grdenič. Po zborovanju so se profesorji podali na Mirogoj, kjer so na grob bivšega predsednika sekcije in zaslužnega tovariša Pavla Serdnrja položili lep venec. * Zveza nesamostojnih zobotehnikov Jugoslavije poziva vse zobotehnike na kongres, ki se bo vršil 17. t, m. v Zagrebu, v dvorani Novinarskega doma. \Vilsonov trg 4., na katerem bodo zahtevali revizijo zako_ na. Na očitke zobozdravnikov, da bi z osamosvojitvijo trpelo narodno zdravje, citira zveza izjavo predsednika čehoslovaške komore prof. dr. A. Jiraska. ki pravi: »Na. no zdravje ni v nevarnosti, če bo izvedena revizija zakona o zobozdravnikih in zobotehnikih, ampak more biti le zdravniški stan gmotno oškodovan .. DR. GUZELJ OD 14. NOVEMBRA DALJE ZOPET REDNO ORDINIRA. * Rastoča elektrifikacija našega podeželja. Kranjske deželne elektrarne v živahnem tempu nadaljujejo elektrifikacijo celjske okolice. Trnovlje, Ljubečno in bližnje vasi^ bodo v kratkem dobile električno luč. Družba si je že priskrbela obrtno in stavbeno dovoljenje za napravo omrežja, Je-zernikovo podjetje iz Celja pa je pričelo graditi transformatorje. Elektrifikacija tesja okoliša bo veljala okrog 300.000 Din, omrežje pa bo obsegalo 1000 žarnic in več motorjev. Pravkar gradi družba tudi omrežje^ za priključek krajev bivše občine Mavčiče na Gorenjskem, ki bo v kratkem dovršeno. Prav tako je v gradnji lokalno omrežje za okolico Vidma in Dobrepolj pri Grosuplju. V kratkem bo dobila priključek tudi Hotederšica pri Logatcu. * Predavanje »Narodne knjižnice in čitalnice« v Zagrebu. Kraljice Marije ul. 3. V sredo 13. t. m. ob 201/2 predava g. univ. prof. dr. Ljudmil Hauptmann o temi - Ko-lonijalna politika Italije. Vstop prost. * Nad očetom se je spozabil. Posestnik K. F. iz Bukovcev se je te dni spri pred hišo s svojim 85 let starim očetom Jože-*on,:„ki ie imel na preužitku, zaradi dediščine. Sina je prepir tako razgrel, da je vrgel pred očetove noge motiko, ki ga je hudo ranila po oteh nogah To sinu še ni bilo dovolj, pograbil je še pest pepela in ,ga vrgel očetu v oči, nato pa ga je zgrabil za vrat in ga pričel daviti. Na pomoč mu je prihitela njegova hči, ki ga je rešila iz sinovih rok. Zato na se je brat spozabil še nad svojo lastno sestro, jo prijel za vrat, pritisnil k tlom in jo začel daviti. Sin dejanje delno priznava, pravi pa, da je bil napaden od očeta. Zadeva se bo obravnavala pred sodiščem. * K vesti o reki Zrmanji z dne 29. oktobra v »Jutru« sm0 prejeli: >Krao'a, skozi katera preneha reka Zrmanja teči v juli-L?u, avgustu in septembru, sta Ervemik in žegar (ne pa Crvenik in žvegar). * Francoščina za samouke, sestavil prof-dr. Pavel Brežnik. Ta knjiga namenjena začetnikom, samoukom, je sestavljena na izredno zanimiv način, na popolnoma moderni podlagi pinLu/čitjve jezika predznanja ni potrebno nikakega. Pouk s« vrši potom novic in člankov, vzetih iz pariških časopisov, ter se polagoma stopnjuje od najlažjega do težjega, tako da se učenec samouk prav iigraje pri.uči francoščini. Vsakdanje življenje, dinevne in politične vesti, humoreske in zanimivi dogodki se pestro vrstijo, tako da samouk ne občrati dolgo- časnosti Slovnice, kakor pri drugih metodah. Izvirne francoske slike krase to knjigo, ki je sedaj, ko so ee začeli dolgi večeri, najlepši poklon za vsakega inteli-genta, predvsem one na deželi, ki jim je težko priti do francoskega pouka, posebno pa jo priporočamo kot darilo dijakom. Knjiga se dobi v upravi »Jutra« v knjigarni Tiskovne Zadruge (Ljubljana, Selen-burgova uil., kakor tudi v vseh drugih knjigarnah. Cena trdo vez. 30 Din. * SEQUOIA je oznaka za tisočletne, ogromne gozdove v Kalifornijski Sierri. Sequoia je naslov romana v slikah, ki je začel izhajati v novi številki ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče, film in modo »NAŠ VAL«. Poleg tega romana slikah izhaja v Našem valiu če znameniti roman Borisa Lavrenjeva »Edeninštiride-seti«, katerega dejanje je posneto iz dobe državljanske vojne v Srednji Aziji. Ti dve deli in klasična Goldonijeva komedija »Krčmarica Mirandolina«, ki izhaja v Našem valu v prilogi za ljudske odre, izhajajo počenši z novo številko do novega leta. Iz ostale bogate vsebine te pestro ilustrirane revije navajamo le nekaj važnejših člankov tako članek o ljubljanski Filharmoniji, zanimiv prispevek o Chopinu v zgodbicah in anekdotah, Ribičičevo humorističmo-sarkastično črtico »Prvega v mesecu«, razmišljanja o gledališču in radiu, pomisleke k jezikovnim tečajem v našem radiu in humoristično-nagajiv »Mi-krofočnik«, ki prerešeta mnenja naročnikov o sporedu naše oddajne postaje. Bogata izbera slik iz radijskega, gledališkega, filmskega sveta in iz kraljestva mode zaključujejo redakcijski del lista, kateremu je priložena 32 strani obsegajo priloga s članki o radijski tehniiiki in s popolnimi sporedi vseh evropskih oddajnih postaj. »NAŠ VAL« izhaja vsako soboto v Ljubljani in stane mesečno komaj 12 dinarjev. Pišite še danes na upravo radijske revije »NAŠ VAL«, Ljub: lana, naj Vam pošlje brezplačno in brezobvezno na ogled eno številko. * Dobra knjiga je najboljši človekov prijatelj. Slovenci uživamo sloves, da mnogo beremo in da imajo pri nas tudi preprosti ljudje svoje domače knjižnice. Vsak ljubitelj knjig pa mora imeti v svoji knjižnici vsaj najzanimivejše in najboljše knjige, ki so izšle v slovenščini. V vsaki knjižnici, ki se hoče imenovati knjižnica, mora torej biti tudi roman Richarda Vossa »Dva človeka«, ki je izšel pred meseci v izvrstnem prevodu in okusni moderni vezavi. »Dva floveka« sta bila v času, ko sta izšla v nemškem originalu, najbolj čitan nemški roman, kar ni čudno, saj je Voss nedosegljiv v opisovanju tragike dveh ljubečih se src, ki ju je ločila krutost usode. Tudi podajanje krajev, kjer se odigrava ta roman, je mojstrsko. Roman »Dva človeka« je zato najlepši Miklavžev ali božični dar med odraslimi. V platno vezan in na finem papirju tiskan stane 50 Din. enako vezan, na cenejšem papirju tiskan 34 Din, a broširan 24 Din. Naročila sprejema iz prijaznosti uredništvo »Domovine«. LJubljana, Knafljeva ulica 5. Pišite dopisnico, da^se vam pošlje položnica. Ko prejme založba denar, se knjiga takoj odpošlje. Kdor dobi pet naročnikov in pošlje denar, dobi en izvod zastonj. * Eno srce — ena radenska! * Ob!ede!e obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane n— Pol stoletja dela in uspehov ima za (oeboj naša najzaslužnejša narodno-obram-bna organizacija. Ciril-Metodova družba. Ob tej priliki pripravlja njena Akademska podružnica spominsko slavje tega zlatega jubileja, večer svečanega veselja, ki ne bo v slogu običajnih zabav, ampak bo imel svojemu značaju primerno dostojanstveno lice. Odlični koncertni spored, pri katerem sodelujejo med drugim,i g Gjungienae-Ga-vella ter ravn. g- .T. Betetto. bo uvodni del tega večera, ki se bo nadaljeval s »Slavnostnim akademsk:m plesom« in obenem spominskim družabnim večerom naših narodnih borcev, prijateljev in članov CMD, ki bodo ob prazničnem, prijateljskem razpoloženju obujali spomine na čase težkih bojev za narodno prosveto in svobodo ter si bodoče delo dali novih spodbud. Pod visokim okriljem Nj. Vis kraljeviča Andreja in častnim predsedstvom naših najodlič. neiši.h prestavnikov prične v soboto 16. t. m. ob pol 31. na Ta bom ta velika letošn ja družabna prireditev Kdor pemotoma ni prejel vabila- naj reklamira na pisarno CMD. Beethovnova 2. Tel- 30.37. u— Vojni dobrovoljci! Danes 12. t. m. f bo mesečni sestanek ob 20 v restavraciji »Zvezdi.« Tov. dr. Ernest Turk bo predaval o naših borbah pred 19 leti v Dobru-dži. Na razpolago je tudi krasna kniiga o Dobrudži z opisom vseh bitk. katerih izgube so znašale prav 50°/n borcev. Samo v bitki pri Kokardži je bilo 3730 žrtev, med katerimi je všteto tudi 120 oficirjev. 18510 mož je štela naša prva iugoslovenska edi-»ica. Tov. dr. Valentin Meršol bo poročal o delegatskem zboru borcev in osvoboditeljev naše severne meje, ki se je vršil v nedelio v Trbovljah. Tov. tajnik bo poiasnil vprašanje naših neborcev, ki so vložili ponovne prošnje v smislu n^.še okrožnice. Tov. blagajnik pa bo pobi ril qbl jubl jene prispevke za naš prapor. Prinesite s seboj tudi spisane črtice in zgodovinske podatke večje važnosti za našo knjigo. V slogi je moč! u— Jadranaši. Otvoritveno predavanje v zimskem semestru in obenem prvo v okviru novinskega tečaja, se bo vršilo v sredo 13. t. m. ob 20. uri. Predava tov. Uršič o »Nacionalni ideji.« Pozivamo vse člane društva, zlasti pa novince, da se ga zanesljivo udeleže! Odbor. t**1 £7 A', MATICA ....................................... TELEFON 21 - 24 ;a!WWCI1HWMr!ll[HtWIWIII!HIIIIIIHIIIIWWII!llfi«HB!!l^liltl! PREMIERNI KINO Ljubljana govori, Ljubljana je navdušena, Ljubljana posluša samo VESELOIGRO LISZTOVE RAPSODIJE VSE RADI MUZIKE Smeh, šala, božanska godba in ljubezen. — Paul Horbiger, Karin Hardtova, Ida VViistova, — Sodeluje berlinski filhar-monični orkester. — Predstave danes ob 7% in 9^4 uri. Po dolgih l©tih službe v pokoj- Novembra je stopil v zasluženi poikoj 1. 1872. na Ljubnem ob Savinji rojeni sodni pod-uraidnik g. Martin Kopušar, ki je bil o« 1. 19-23 nameščen pri ljubljanskem sreske™ sodišču in je vršil tudi funkcijo sodnega izvršilnega organa. G. Kopušar si je z vestnim poslovanjem t službi pridobil simpatije svojih nadrejenih im stanovskih tovarišev. Pa tudi med strankami je užival zaradi svo^je ustresljivosti priljubljenost G. Kopušar je L 1S&6. dovršil osnovno šolo na Ljubnem in naJto je šel v svet. Ko je odslužil vojake, je stopil kot orožnik v službo k takratnem« orožniškemu zboru za Bosno in Hercegovino. Služboval je v Banji Luki od 1. 1898. do 1908. Nato je prestopil v sodno službo. Bil je uradni sluga v škof ji Loki, nato v Radovljici in pozneje v Ribnici. Od 30. julija 1914. do 10. novembra 1918. je pri vojnem »rožništvu služboval kot orožniški črnovojnik narednik. ^ 1919. je 6topil v službo pri deželnem sodišču v Ljubljani ter je napravil izpit za sodnega pod uradnika. G. Kopu-šarju želimo, da bi v mim in zadovoljstvu užival pokoj. ZVOČNI KINO SOKOLSK1 DOM V ŠIŠKI _TELEFON 33-87_ Vesela Oskar Straussova opereta ŽENA, KI VE KAJ HOČE Lil Dagover, A. WohIbrOek, Marta Belling v gL vlogah V dopolnilo Foxov zvočni tednik Film predvajamo ▼ torek, sredo ta četrtek ob 7. in 9. uri V petek ob 20. uri za ceno Din 3— film 20.000 let Sing Sing. V soboto: BARKAROLA Popis okoliškega prebivalstva. Zaradi združitve okoliških občin z mestom je bilo treba izvršiti popis prebivalstva. Umevno bi bilo, da bi se ta popis izvršil na vsem združenem mestnem ozemlju, torej tudi ▼ mestu samem. Tak popis pa bi zahteval velikanske izdatke, za katere ni mogoče najti kritja v mestnem proračunu, zato je bilo naposled odrejeno, da domovinski urad izvede popis samo v združenih okoliških občinah in krajih. Poleg domovinskega urada pa je statistični urad prevzel popis hiš. posestev. gospodarskih poslopij, industrijskih in obrtniških obratov, trgovin in poslovnih lokalov. Popis vrše že 14 dni posebne komisije. Tri komisije vrše oopis v nekdanjih občinah Zgornja Šiška. Vič m Moste- Četrta konvoja. ki posluje na magistratu^ pa nopis za Stenanjo vas. .Težioo in Sfožice. Kom-isira je doslei izvršila že ogromno delo. Zlasti' »o velike težave T*ri podrobnih podatkih o premožen isk^ fn (trupih rarme-rah posameznega nrebivalca. Popisani bodo tudi vsi brezposelni v okolici Cenilo, da bo popisanih okol-i 20.000 oseb. Končni rezultat prmisa bodo znani še le proti koncu novembra. Kakor so v letn mogočni nltravioletni fcarki povzročili opeklino, vnetje kože Hca, pege, maroge, tako je tndf hud mraz. megla, oster veter, strun tu obraz in povzroči brro H^afe, hramavo kožo. l>nevna masaža r URAN KTturvro dela naravnost čudež na takšni koži. TIRAN KRFTVTA je Mncodeinl balzam za vsak IIšrt. razookano In hrarvavo kožo. Sedaj se dobi tudi snha FRAN K VRV A rn osebe, katere Ima'o mastno kožo, rdePflo nosa, 11 ca In rok. u— Selenburfova ufica. to strogo središče našega mesta, bo -pole^ pravkar do<*otovlie-nih adaptacij pri tvrdk; B.at*i In pri lekarnarju g. Ustarhi bogoteiša še z" neka« moderniziranih objektov Na Številki 4.. ki ie l"Pravljica< za čelo in klavir, 3) Lalo: Koncert v d— molu« za čelo in klavir. 4) Suk: »,Ba:lada< in »Serenada-: za čelo in klavir. Pri klavirju bo prof. Pavel givic. Vstopnice t Matični knjigarni: sedeži po 10, stojišča po 5 Din. n— L ljubljanska moška ClrH Metodova podružnica v Ljubljani ima svoj občni zbor v sredo 13. t. m, ob R. arvečer v družbeni pisarni, Beethovnova usl. 2, pritličje. n— Pevsko društvo Ljubljanski Zvon namerava prirediti dne 9. dccembra v dvorani Filharmonične družbe svoj redni letni koncert s sporedom slovenskih narodnih pesmi v najnovejših priredbah prvovrstnih skladateljev. Opozarjamo že sedaj na ta koncert u— Vani Marku, slavni baritonist, to pel y filmu >Brez družine« krasni (>opevki »Ma Lola« in »Kurjači.« Film je bil prav zaradi lepega petja deležen povsod, kjer se je predvajal, izrednega zanimanja. n— Lisztove rapsodije - Vse zaradi mn-zike je gotovo izmed najboljših glasbenih filmov, kar so jih doslej predvajali v Ljubljani. Prav učinkoviti so komični nastopi Paula Horbigerja. Oglejte si ta film v Elitnem kinu Matici. n— Velik orgelski koncert se bo vršil 18. t m. ob 20. v stolni cerkvi sv. Nikolaja. Igrali bodo g. Blaž Araič in člani opernega orkestra, pela pa bo gdč. Rudolfova. Brez vstopnine. u_ Priprave za veliko modno revijo, ki se bo vršila v okvirju Osriniškega tedna v prvih dneh decembra v dvoiani Trgovskega doma, so že v polnem teku. Revije se udeleže vsi vodilni damski ln moški saloni, tako da nam bo dana izredna prilika videti prvič v Ljubljani tudi moške maneke-ne. Izrecno poudarjamo, da priredi modno revijo edino le Obrtniško društvo v Ljubljani ter da nima nič skupnega z modno revijo, ki jo pripravlja gospodična Šarceva. n_ Senzacionalna iznajdba. Mlad mehanik v Konigovi tvornici avtomobilov ima neomejeno besedo. Takšna izprememba v velepodjetju zbuja veliko začudenje in tudi posmeh. Podjetje je namreč bilo pred polomom zaradi nesposobnosti vodilnih oseb, a mlad mehanik ni obupal Pomagal je podjetju s svojim izumom, ki odstranja vsak šum motorja. Za to iznajdbo ponuja Amerika ogromno vsoto — 250000 dolarjev. S tem izumom in zneskom je bilo podjetje rešeno in mladi izumitelj je postal vodilnj direktor. Mlademu izumitelju je zdaj tudi omogočeno, poročiti se z izvoljenko. Vsa zgodba je prepletena s humorjem. Vse podjetje se smeje in smeje se tudi sam Viktor de Kowa. ki igra vlogo izumitelja. Kako se je vse odigralo, nam pokaže ZKD v filmu >Ljubezen mladega izumitelja.« Nekaj izrednega za Vaa bo velefilm BREZ DRUŽINE u— Majski hrošč, ki je zašel r sredo novembra. Po dolgih ,mraliih in deževnih tednih smo v nedeljo in ponedeljek dobili dva lepa, topla, sončna dneva im čez doline ki -vrhove so zavele prijazne sapice, kakor da je poletje še enkrat prišlo po slovo. V naravi je sonce vzbudilo toliko življenja, da je neka dama, ki je sla včeraj popoldne proti Tivoliju na sprehod .našla ob poti pravega. resničnega majskega hrošča im nam ga v uredništvo poslala kot živ dioikaz, da smo pred pričetkom zime vendarle deležni še milih jesenskih dni. Martin velja pni vremenarjiih za važnega svetnika. Imamo o njem več pregovorov. Prvi pravi: »Če je na Martina jasen in sončen dam. kmalu bosta pobeljena hrib in plan.« Drugi pa: »Če je Martinov plašč v meglo zavit, bto vsak od nas še zime sit.« K§ Zvočni kino Ideal 0 PREMIERNI KINO Danes ob 7. in 9.15 ur' senzacija: FRENCHOT TONE — iz filma >Bengali« v kriminalni komediji SOBA ŠT. 309 Senzacija Senzacija Vstopnina 4.50, 6.»o in 1U i>iu. n_ Dvoje nesreč na ljubljanskem tramvaju. Na članek, ki smo ga bili 9. t m. objavili pod tem naslovom, smo prejeli naknadno še naslednje pojasnilo od Strokovnega društva uslužbencev električne cestne železnice v Ljubljani: Val članek hote ali nehote očita uslužbencem EC2 neko brezbrižnost v službi, posebno o voznikih bi utegnil kdo misliti, da 8e ne zavedajo svoje odgovornosti. Vsem, ki se stalno vozijo s tramvajem, pa je znano, koliko težkoč in neprdik prizadene tramvajskim voznikom neuvidevno in nedisciplinirano občinstvo. Povsem brez podlage je govoriti o kakšnem kadru starejših in mlajših uslužbencev. Izraz stari in mladi smo mi že davno opustili in prosimo, da se tudi javno ne uporablja več. Uslužbenci EOD se med seboj v ničemer ne razlikujemo. Štiri leta je že, odkar je fcilo razširjeno omrežje ljubljanskega tramvaja, in vsi vozniki in sprevodniki, ki danes vršijo službo, so najkasneje takrat nastopili svoje mesto. Javnost je lahko povsem brez skrbi, da bi uprava za vsakogar, ki ne bi pokazal absolutne zanesljivosti, že zdavnaj poiskala kakšen drug posel in ga ne bi pustila ▼ tako odgovorni službi, kakor je služba voznika. Ur— Ver»nal Je plU V nedeljski Siovaibi smo Pod tem naslovom poročali, da je miad in mian Ljuibljančam F. T. v samomor tlm em namenu izpil steklem ičaoo vero-nala. Kakor smo bito naknadno obveščeni, ni šlo za poskus samomori, marveč aa UfSodmo zamenjavo pri zavzemanju airavU, Dotični je že iziven nevarnosti in bo že te dni ■zapojistal bolinoco. Oče, ki je za svojega novorojenca po neveri I voziček In krst. Policija, je te dmi aretirala 43-letmega vojnega, inrvaikla Jožefa Candika, ki je mož nenavadaio bridke usode. V vojni je izgubiti nogo, da se ad)aj s protezo vlači okrog, a ko se je vrnil domov, ga je sapustaSa še žena. Od takrat ee potika po svetu s trebuhom za kruhom, da sam bog ve kako. A čepra»v je ostal brez nog«, brez dtela, brez doma, se miti je kdaj pa kdaj vendar vsaj maio nasmehnila sreča. Pred leti se mm je pridružila neka par left mlajša ženska din potem sta skupaj vagabumdirala dalje. Skarpiio življenje pa ni ostalo brez blagoslova — ka&or bi piljunil, se jima je narodik) pet otrok ta potem je cela številna družina romala od b»:&e do hiše. Pred štirimi leti jima je nekje v Selški dolini prišel mali Framoelj na svet- Da bi lažje dobila spodobnega botra, ki bi vsaj kaj malega o*iri-nil, sta dala malega zapisati t krstne bukve kot zakonskega, pozneje pa s>ta nekje na Gorenjskem uiknadUa še star, obrabljen vozičeik zanj. Ta diva greha sta biia dovolj, da sta razbffia vso družino. Narjiprej so zaprli mater in očeta zaradi tega, ker »ta pri kristal utajila, da je Franoelj neaakon-staL, ®diaj pa so aretirali še enkrat CanA-ka samega, da odsedi kazen za voziček. VSI GOVORNIKI odvetniki, profesorji, učitelji, duhovniki m pevci nujno potrebujejo Mr. Babovčeve „SMREKA" bonbone Izdelam »o te smrekovega ekstrakta in mentola. Radi tega vzdržujejo svežost glasu, ublažujejo kašelj in hripavos» Nadalje desinficirajo usta ta grlo, preganjajo žejo, razbistrijo glavo. So pa tudi prijeten pripomoček pri omejitvi prekomerne kaje. Zavitki po Din 3.— in 5.— v lekarnah ln drogerijah. Apoteka Mr. L Bahovec Ljubljana Kongresni trg štev. 12. a— Tatinski obiski v Dravljah. Kriminalni odidelek policijske uprave dobiva aadmji čas ia Dravelj zmerom številnejše prijave o tatvinah, ki jih izvršujejo im poizkušajo največkrat razni popotni pro&ja-ki in priložnostni uzmoviči Tako je zadnjič nezmam tat ukraxiel šoferju Ivanu Be-čanu na Celovški cesti 117 iz nezaklenjene spalnice dva zslata poročna prstana, k1 nosilta vigravirami imeni Ivam im Mici, ter ženski zdat prstan z majhnim kamenčkom še večjo škodo pa je utrpela zaeeb-nica Marija Ogrinčeva Iz Drajvelj, ki ji je nekdo sredi belega dne odmesel iz stanovanja dve aLati uri, vredni 5.000 Din, en o moško znamke Giashiitte im žensko z dvojnim pokrovom. Te tatvine je bil osumljen neki mehanik brez posla, ki 6tanuje v soseščini Meditem ko so se ongami kriminalnega odfdelka mudili pri njem, da opravijo hišno preiskavo, so prišli neki ljudje in povedali i, da je » okna v stranišču njegovega stanovanja nekdo pravkar vrgel na dvorišče troje velikih, dragocenih posteljnih pregrinjal zelene barve, da bi jih tako skrili pred policijo. Detektivi ukradenih ur sicer niso našli, pač pa so zaplenili pregrinjala, ki brez dvoma izvirajo iz kakšne tatvine. Kakor je prt preiskavi zatrjeval, jilh je bil kropil od nekega nesna-nega moškega. A če ne bo mogel navesti trdnejših dokazov, da si je pregrinjala pridobil na posten načm, bo moral v sodne iapore. n— V četrtek ob 20. redna piesaa vaja JNAD »Jadrana« ▼ veliki dvorani Kazine. u— Najboljše kranjske klobase v delika-tesl V. A. Janeš, Aleksandrova c. pri operi, telefon 34—55. Smo š ko—tehnični odbor JZSS bo priredij tndd letos predavanja za sodniške kandidate. Predavanja se začnejo v torek 12. t. m. ob 20. v savezni pisarni, Tjrrševa cesta 1/IV. Vabijo e® vsi interesenti, ki hočejo Polagati izpil za sodnike v skokih. UVODNI KONCERT in SLAVNOSTNI AKADEMSKI PLES OB PRILIKI SO LETNICE CIRIL - METODOVE DRUŽBE 16. XI. OB pol 21. TABOR, Trpljenje In borbe koroških Slovencev Surov napad nemškutarjev na slovensko dekle iz onemogle feze nad lepo slovensko prireditvijo Pišejo nam: Šele te dni je prispela v Ljubljano vest o dogodku ki nad vse zgovorno kaže. Kako zelo se motijo oni. ki mislijo, da se smejo člam naše manjšine na Koroškem vsaj svobodno kretati. Dne 20. oktobra je bil v društvenem do. mu v Dobrli vasi velik nastop slovenskih pevskih zborov iz Podjune. vzhodnega dela slovenske Koroške. Nad 5CKJ naših rojakov je prihitelo v Dobrio vas in napolnilo dvorano do zadnjega kotička, več sto ljudi pa je moralo zaradi pomanjkanja prostora oditi. Ker so slovenske prireditve vedno dobro obiskane, so nestrpnim Nemcem in nemškutorjem že doigo trn v peti Zato jih skušajo motiti pn vsaki priliki enkrat z gnilimi jajci, drugič z oglušujočim tru-ščem. če pa vse skupaj ne zaleže, si izberejo direktne žrtve tned prireditelji ali med občinstvom. Tako se je zgodilo tudi v Dobrli vasi- Po končanem koncertu je sedela večja slovenska družba v bližnji gostilni. V sosedno sobo se je natepla družba nemškutarjev ki so neprestano izzival: Ker naši rojaki na izzivanja niso reagirali, jih je to še bolj razkačilo. Ko je hotela Minka Hartmanova. slovensko dekle ;z pliberške okolice iti skozi omenjeno sobo na prosto, je nekdo izmed izzivačev pograbil stek'enico za pivo. ji jo zalučal v glavo in jo tik ob očesu nevarno ranil. V splošni zmedi ki je tedaj nastala, je strahopetni napadalec pobegnil. Šele čez nekaj dnj se je slučajno neki Slo. venec spoznal v Celovcu in izposlova' njega identifikacijo Radovedni smo. aH bo sedaj vsaj sodišče z nepristransko preiskavo in s primernim kaznovanjem krivca storilo svojo dolžnost in dalo vsaj nekoliko zadoščenj« poškodovanki katere oko še vedno ni izven nevarnosti Ne daj Bog. da bi morali tudi glede sodne ob'asti zadobiti prepričanje. da ščiti sarno pripadnike večine! Enako ilustrativen za miselnost vladajočih koroških krogov je drugi dogodek, ki se je pravtako odigral v Dobrli vasi, sa. mo teden dni navrh- Na zborovanju demo. vinske fronte, organizacije, katera naj bi po intencijah usanoviteljev družila vse konstruktivne sile bre2 ozira na narodnost in mišljenje, v kateri pa vedno bolj narašča vpliv nam sovražne Heimwehr, je govoril tudi — in sicer v navzočnosti številnih Slovencev — dobrlovaški. seveda od deželne vlade imenovani župan Taurer, ki je ves svoj govor posvetil vprašanju koroških Slovencev Po starem receptu je označil zavedne Slovence za izdajalce, s katerimi da je Nemcem in »domovini zvestim« Slovencem nemogoče sodelovati v okviru domovinske fronte Slovenski narodni delavci da niso vredni nemškega zaupanja ker tajno rovarijo naprej Ti spadajo, je dejal, prej v taborišče v Wollersdorfu. Obregnil se je kajpada tudi ob prireditev na Poljani pri Prevaljah. ob Malgajev spomenik( kakor da bi bili v Avstriji živeč- koroški Slovenci pri tem kaj udeleženi!) prav pr>6ebno pa je ožigosal pevski nastop dne 20 oktobra v Dobrli vasi kot izzivalen za Nemce. — Glede šolskega vprašanja pa je izjavil, dobesedno: »Vlada se na par tisoč koroških Slovencev ne more ozirati. V slučaiu r>a. da bi ugodila šolskim zahtevam koroških Slovencev, bomo nastopili s silo in jih onemogočili s šolskim štrajkcm.« Ali je treba k vsemu temu še kakega kcmentarji? Radi bi videli le to kaj pravi k temu oni del Slovencev tu in onstran meje, ki še vedno upa. da bo Nemce prešinil čut pravičnosti. Enako zanimivo pa bi bilo vedeti, kaj poreče k temu avstrijski voditelj, ki je letos svečano zatrjeval, da bo manjšinsko vprašanje na Koroškem »vorbild. Kch gelost«. Iz Celja e— Redni članski sestanek JNS za Celje in okolico bo jutri ob 20. v Celjskem do. mu. Članstvo je vabljeno, da se udeležuje teh rednih tedenskih sestankov v čimveč-jem številu. e— Uprava celjskega strelskega okrožja Be je odiločMa dt bo razvila svojo okrožno zastave z željlo. da bi jugoslovanska troboj-niea vedno opominjala strelce vseh zveznih strelskih družin na veliko geslo: 2>Z vero * Boga aa kralja in domovino« Storili smo že korake da se s patriot i črt-mi prireditvami vseh stretekh družin ustvari materialna podlaga v dosego tega smotra. V ta namen priredr eelisko sitretako okrožje » -odkovanjem celjske zvezne družine 11. januarja strelsko zabavo v vel;k; dvorani Martinega doma v Celju. Prispe vik- na i 'e rv'š:'Ha ?o Celjski posojilnici d. d v Celju, za fond za riahavo zastave (ček. rac 10591) Prosimo društva in korporaoije. da ta dan oe orire-ajo pikake zabave ter s ter pripomorejo k čim večjemu uspehu te narodne r»rred^tve. a— »Novinarji.« Mariborska policija je včeraj aretirala tri mlajše moške iz južnih delov naše države, ki 90 pobirali pri raznih mariborskih tvrdkah oglase za neki »stručni list« in se izdajali pri tem za »novinarje.« Ker pa se niso mogli legitimirati, jih bo policiin odpremila tja, od koder so prišli. a— Martinovanfe revnim kritvinskim otrokom je priredil preteklo soboto zvečer v Beraničevih prostorih krčevinski Rdeči križ. Pri tej prireditvi, ki sta jo organizirala nesebična g. šolski upravitelj Fran Cvetko io ga. Terezija Svarčeva. je spregovoril g. Cvetko in so sodelovali Luna-ši z ubranim petjem pod vodstvom svojega zborovodje g. Laha a— Ogromno ljudi aa sodištu. Včeraj dopoldne se je v natrpani polni razpravni dvorani okrožnega sod-išča št 84 nadaljevala razprava zaradi tožbe 25 železničarjev proti gg. Tumpeju. Prevolšku in Tušku. Obravnava se je ponovno preložila v svrho zaslišanja komisije železniške direkcije. a— Delavca so izropalj brezobzirni vlomilci v Bistrici. Vdrli 90 v stanovanje delavca Janeza Volerja in mu odnesli vso obleko in perilo ter druge potrebščine v vrednosti 4000 dinarjev- a— Streli v okno. V noči na soboto Je nekdo streljaj v okno stanovanja mogi-etratne uradnice Klementine Kotnikov© v Popovičevi ulici in raabid Sipe. Policija vrši preiskave a— Krvavo kožuhanje- Pri nekem posestniku pri Sv Jerneju nad Muto 90 ko-žukali Med fanti je prišlo do prepira in krvavega obračuna. Obležale so v krvi 4 žrtve. 29 letni Franc Svečnik, zaboden v obraz in poškodovan na glavi, 19 letni Viljem Pelko s tremi zabodljaji v uho. levo rame in levo roko. 22 letni Vinko Maier s poškodban. po rokah ter 24 letni Gabrijel Pelko s poškodbami na glavi. a— Zaradi uboja se je zagovarjal pred malim kazenskim senatom 50 letni Framc Jurjevič iz Kolanjška. Obsojen je bil na 4 leta in 10 mesecev strogega zapora ter 4 letno izgubo častnih državljanskih pravic. a— Krvavi *durek.c V Slivnici pri Mariboru so pri nekem posestniku vrgli »dure-ka.« Igra je trajala pozno ▼ noč in je igralska strast, četudi niso igrali za denar, okoli polnoči prikipela do viška, ko je zaboden v hrbet obležal 20-letni Janko Kristan, ki so ga bili povabili k igri in ki se v mariborski bolnišnici bori s smrtjo. a— Bitka na Dravskem polju. V obširnem lovskem revirju Rečje-Prepole je 11 divjih lovcev napadlo lovskega paznike Franca Kirbiša iz Prepol, ki je dobil v noge več šiber in obležal, nakar »o napadalci pobegnili- Orožniki že imajo pravo sled in se bo zadeva tudi radi občutne škode, ki jo trpi zakupnik, končala pred sodniki. Iz Ptuja j— Kino bo predvajal v sredo in četrtek, obakrat ob 20.. film »Valček zate«. Predigra Paramountov tednik. PRIMARIJ dr PAVEL PEHANI špeciialist za ženske bolezni in porodništvo, ORDINIRA od 1. — 3. ure pop. V CELJU — JENKOVA ULICA 11 a (za bolnico). e— Tovorni avtomobil se je vnel. V noči na nedeljo okrog pol 1. je pripeljal šofer Emil Reitter z novim tovornim avtomobilom premogokopne družbp Bela-Mot-nik premog iz Motnika v Celje. Zaradi pozne ure je postavil avtomobil na prostor za avtomobilsko delavnico g. Ožka v Levstikovi ulici in šel domov v Zavodno. Okrog 4. zjutraj pa se je avto nenadno vnel. Avto ima motor, ki se poganja z bencinom, gonijo pa ga plini ki jib proizvaja oglje Najbrže so se zaradi tlečega oglja nabrali plini Ker je bil verti! zaprt, so plini razgnali rezervoar in tako se je vnel bencin. V trenutku je bil ves sprednji del avtomobila v plamenih. Na pomoč so ooklicali celjske gasilce, ki so prihiteli z malo brizgalno in v 20 minutah pogasili ogenj. Avto ni bil zavarovan, ker ga je premogokopna družba šele pred kratkim kupila. e— Novi grobovi. V Aškerčevi ulici je umrla v soboto v starosti 25 let poročniko-va soproga ga. Katarina Pesičeva. rojena Perličeva V bolnišnici so umrli: 69-!etn1 preužitkar Jože Gobenšek od Sv. Vida pn Planini. 44-1etni delavec Jurij Mali od Sv. Križa pri Petrovčah. 77-letna Marija Smo-lova iz St. Jurija ob južni železnici, vdova uradnika zemljiške knjige, m 72-letni Miha l^olenc občinski ubožec brez stalnega bivališča. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 komedija »Gospod brez stanovanja« in zvočni tednik. Iz Maribora a— Priznanje zaslužnemu planincu. V soboto popoldne so prispeh na Pohorje k Mariborski koči hrvatski planinci iz Zagreba Ob tej priliki so izročit dip'omo častnega članstva zaslužnemu organizatorju planin, skega pokreta v mariborskem področju In častnemu članu predsedmku mariborske podružnice SPD g dr Davorinu Senjoriu Iskrene čestitke ie izrazi1 v imenu maribor. ske podružnice SPD -nž Jelenec. pridružila sta se s toplimi 'n iskrenimi besedami gg. dr. Bergoč in L Zorzut. a— M. Pnrjan fe okreval. Od sobotne nezgode na Aleksandrovi cesti, ko je g. M Furjan prišel pod avtobus, se je nJegovo stanje že toliko popravilo, da je lahko zapustil bolnišnico a— 15 akademski ples priredi Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru dne 4. ianuaria 1936 Prosimo ostala društva, da to upošteva io — Odbor. a— Tezenska erožniška postaja se je včeraj preselila iz dosedanjih prostorov v prostore tezenske šole. fii o s p o d a r s t v o Moiiopolizaclja produkcije aluminija Uredba o ugodnostih za Tvornico aluminija d. d. Bavksitova ruda, iz katere se proizvaja aluminij, je po vojni v naši državi zavzeia važno mesto v rudarski produkciji in je naša država v pogiedu bavksitove rude na vidnem mestu v statistiki svetovne rudarske produkcije, enako kakor glede bakrene in svinčene rude. Žal pa bavksitove rude v naši državi ne predelujemo V letih krize je produkcija te rude sacer nazadovala, vendar se je v zadnjih dveh letih zopet podvojila. Medtem ko bakreno in svinčeno rudo pri nas predelujemo, doslej še nismo dobili tvornice aluminija, ki bi iz bavksita pridobivala aluminij, čeprav imamo na raz* polago, zlasti v Dalmaciji v bližini velikih ležišč bavksita, ceneno električno silo tamoš-njih vodnih central in čeprav je naš dalmatinski bavksit prvovrstne kakovosti in vsebuje 55% aluminija Francoska družba La Dalmatienne. ki ima kot naslednica družbe »Sufid« v ekspoataciji vodne sile Krke in Cetine ter velike tvornice dušikovih gnojil, bi morala po pogodbi z državo iz leta 1929 zgraditi tudi tvornico aluminija, tega pa doslej ni storila- Sedaj obiavljajo »Službene Novine« od 9. novembra uredbo o ugodnostih za Tvornico aluminija d d- v Beogradu, ki jo je izdal na predlog trgovinskega nrrnistrstva ministrski svet. S to uredbo se daje Tvornici aluminija d. d. v Beogradu razne ugodnosti za dobo 15 let. družba pa se obveže, da bo uredile produkcijo aluminija in bavksitne rude, produkcijo postranskih proizvodov, ki se pri tem pridobivajo, produkcijo aluminijevih legur. predelavo surovega aluminija ter predelavo proizvodov, ki se dobivajo pri proizvodnji aluminija in njegovih legur Podjetje je dolžno v treh letih zgraditi potrebne naprave za produkcijo aluminija iz bavksitove rude v obsegu 1000 ton letno in za produkcijo vzporednih proizvodov, v štirih letih pa naprave za produkcijo aluminijevih legur. V roku dveh let je družba dolžna urediti produkcijo aluminija. Družba dobi izključno pravico za produkcijo aluminija in legur za domače potrebe v Jugoslaviji. Po petih letih obravnavanja lahko nadzorstveno oblastvo odredi rok. v katerem je družba dolžna pribaviti si tehnične možnosti za produkcijo specialnih alumi. nijevih legur in družbi odrediti, da izvrši potrebne investicije- Ako bi potreba potrošnje narasla preko 1000 ton aluminija letno, mora družba produkcijo sorazmerno povečati. Družba je dolžna v treh mesecih po uveljavljenju fredbe Izvesti protokolaci-jo firme Delniške glavnice 10 milijonov Din se mora vplačati v naimanj treh letih štiri leta od dneva uveljavljenja uredbe se ne smejo v smislu obrtnega zakona izdajati dovoljenja za produkcijo aluminija, po štirih letih pa se lahko izdajo taka dovoljenja. vendar le za one vrste aluminijevih proizvodov ki jih tvornica aluminija v Beogradu ne uo proizvajala v dovoljni količini. Te omejitve pa ne veljajo za tvrdke. ki »o si že doslej pridobile pravico proizvodnje aluminija in vzporednih proizvodov. Tvornica aluminija d .d v Beogradu ne more niti v celoti niti deloma prenesti svoje pravice na izključno proizvodnjo aluminija na kako drugo osebo ali tvrdko. Družba ima pri javnih nabavkah prvenstveno pravico, kadar pri enaki kakovosti njene cene ne presegajo 15% najnižje ponudbe inozemskega ponudnika. Od dneva uveljavljenja te uredbe se družba oprošča skozi 15 let zemljarine in zgia-darine za vsa tvornična zemljišča io tvor. nične zgradbe, vseh taks in ostalih državnih m samoupravnih dajatev, ki so v zvezi z ustanovitvijo družbe z nakupom nepremič" nin in zgiadb, dopolnilne prenosne takse in takse za gradbena dovoljenja. Prav tako se družba oprošča carin, državnih in samoupravnih trošarin in dajatev kakršnekoli vrste pri uvozu strojev, aparatov, nadomestnih delov in potrošnega materiala, če se ne proizvajajo v državi in kolikor služijo v svrho produkcije aluminija, nadalje izvoznih carin in trošarin na aluminij in alu. minijeve proizvode, izvzetnši bavksitni cement. Nadalje se družba oprošča državnih in samoupravnih trošarin in dajatev na električni tok in trošarin odnosno dajatev na sirovine in potrošni material, nabavljen v državi, ki služi za produkcijo aluminija. kakor tudi vseh samoupravnih dajatev na proizvedene poifabnkate in gotove izdelke. Končno se družba oprošča vseh bodočih novih ali povišanih sedanjih državnih in samoupravnih davkov odnosno doklad na promet in luksuz V prvih šestih letih od uveljavljenja te uredbe se družba oproš£a družbenega davka, dopolnilnega in minimalnega davka ter posebnega davčnega dodatka z vsemi samoupravnimi dokledami. V 7. letu se od odmerjenega davka odpiše 90%, v 8 letu 80% itd-, tako da se v poslednjem 15 letu odpiše 10%. Ce v dobi od 7. do 15. leta ne bi bilo davč-čne osnove, plača družba po zakonu predpisani minimalni davek. Ako se družba s samoupravnimi telesi drugače ne sporazume. tedaj v dobi od 7. do 15. leta banovina ne more na osnovni družbeni davek pobrati večjo doklado nego 10%. občina pa ne večjo nego 20%. Ne drvidende in gratis delnice pa se plača dividendni davek. Le glede proizvodnje bavkšitnega cementa in fabrikatov. ki se v smislu uredbe ne smatrajo kot proizvodi aluminija, je določeno, da mora družba od dobička, ki izvira iz te panoge produkcije plačati v celoti davek. Družba izgubi pravico do ugodnosti ako v predpisanih rokih ne izpolni svoje obveznosti iz te uredbe- V roku treh mesecev mora družba položiti kavcijo 1 milijon Din. ki zapade državi ako družba ne izpolni obveznosti glede zgraditve produkcijskih naprav V šestih mesecih po zgraditvi tvornice za aluminij iin aluminijeve legure se kavcija povrne. Državne finance Finančno ministrstvo objavlja običajni mesečni pregled o gibanju državnih financ in sicer za mesec september m za prvo polovico proračunskega leta 1935-36. Dohodki državne administracije so znašali v septembru 574-4 milijona Din (lani v ^ntembru 612.8) izdatki p« 579-1 milijona Din (565.5) odnosno skupai z neplačanimi obveznostmi 6137 milijona Din Dohodki od splošnih neposrednih davkov, ki so že prejšnje mesece nekoliko zaostajali za ustreza; jočimi dohodki lanskega teta. so ▼ sep- tembru znašali le 111,3 milijona Din t. j. za 30.3 milijona Din manj nego lani v septembru in za 37.2 milijona Din manj nego predlanskim Posebni neposredni davki (poslovni davek) in izredni neposredni davki pa so dali donos 60.4 milijona Din * j. skoro prav toliko kakoT lani Tudi pri taksah vidimo da je donos nekoliko manjši >n je bilo v septembru pobrano na taksah 89.7 milijona Din t. j. 2.8 mlijona Din manj nego lani. Večji pa je bil donos trošarin, ki je znašal 78.9 milijona Din t- j. za 34 mi- — Veš. ofte Je fcnpll novo žarnico — ta sveti rečem Ti... — Kakšna žarnica pa je to? — To je Tungsram žarnica z nitko v dvojni vijač-nici; da več svetlobe, pri tem pa ne porabi več toka. — štima to? — Da. to je potrdil tudi učitelj . — Res? — Zares f lijonov več Dohodki od carin so pri 61J2 milijonih Din za malenkost zaostajali za lanskim letom, monopolski dohodki pa so bih pri 139.1 milijona Din za 4 milijone ve J ji. V prvih šestih mesecih tekočega proračunskega leta je znašal donos splošnih neposrednih davkov, posebnih neposrednih davkov ter izrednih neposrednih davkov 981.5 milijona Din, t. j. za 68 milijonov Din manj nego v istem razdobju lanskega leta. Donos taks je znašal 402.8 milijona Din, t-j. za 22.1 milijona Din manj. Povečal pa se je donos trošarin nasproti lanskemu letu za 20.4 na 405-7 milijona Din, donos carin za 12.9 na 346.6 milijona Din in donos viška monopola za 46.9 na 819-9 milijona Din. Ob koncu septembra so v državni administraciji znašale neizplačan« obveznosti iz tekočega proračuna 138 6 mirlijona Din. Državna podjetja. Pri dohodkih državnih podjetij vidimo, da so bili v septembru manjši dohodki železnic v primeri z lanskim septembrom, in sicer za 15.9 milijona Din ter so znašali 167-6 milijona Din. Nadalje so se zmanjšali nasproti lanskemu letu dohodki gozdov za 25 do 5.4 milijona Din, povečali pa so se dohodki pošte, telegrafa in telefona za 6-4 na 39.4 milijona Din in dohodki rudnikov za 1.4 na 19.1 milijona Din. V prvih šestih mesecih proračunskega leta so znašali dohodki državnih železnic 972.4 milijona Din (— 21.9 nasproti lanske, mu letu), dohodki pošte, telegrafa in telefona 210.2 milijona Din (— 2.6). dohodki rudnikov 90.2 milijona Din (— 11.7). dohodki gozdov 45-0 milijona Din (-1- 0.2) in dohodki rečne plovbe 28.6 milijona Din (- 4.3). Gospodarske vesti — Poslovanje Kranjske industrijske družbe. Kakor je »Jutro« že poročalo, je Kranjska industrijska družba na občnem zboru ▼ nedeljo sklenila povišanje delniške glavnice od 45 na 90 milijonov Din. To povišanje je bilo potrebno zaradi zmanjšanja visečega dolga pri bančnih zavodih, ki je narasel v zadnjih letih v zvezi i večjimi investicijama in preureditvami v tvorniških napravah. Pripomniti je treba, da j« to ponovno povečanje glavnice po štirih letih, odkar je bila delniška glavnica povišana od 13.5 na 45 milijonov. Letno poročilo navaja, da je izboljšanje v poslovanju družbe trajalo naprej tudi v poslovnem letu 1934. Zal pa bo. leha podjetje še vedno na tem. da se zmogljivost naprav niti zdaleka ne izkorišča ▼ polnem obsegu. Zaradi trajno nepovoljnih uspehov tvornice za elektrode bo družba morala letos to tovarno zapreti in njene naprave porabiti za proizvodn jo drugačnih izdelkov. Družba je izpopolnila dosedanje pocinkovalne naprave ter jih v zvezi z valjamo za tanko pločevino preuredila tudi za izdelovanje pocinkane železne pločevine-Ker se del obdavčenih rezerv družbe porabi za povečanje delniške glavnice in se delnice nove emisije ponudijo starim delničarjem po nižji ceni, je družba letos opustila izplačilo dividende. Iz čistega dobička v višini 5.6 milijona Din in prenosa dobička iz prejšnjega leta v višini 22 milijo. Din se dodeli skladu za investicije 5 milijonov. Vrhu tega se dodeli skladu za starostno preskrbo delavcev in nameščencev U milijonov Din. V bilanci so družbine rezerve izkazane v višini 13 milijonov Din, !a_ tentne rezerve v višini 7.3 milijona Din in sklad za investicije v višini 15 milijonov Din, ki se poviša v letošnjo dotacijo na 20 milijonov Din. Upniki so v bilanci vneseni z vsoto 101.8 milijona Din, dolžniki pa z zneskom 46.9 milijona Din- Bilančna vrednost vseh investicij znaša 97 milijonov, vrednost sirovin in zalog pa 43 milijonov = Poravnalno postopanje je uvedemo o imovini nedoletnih Marjana, Davorina »n Ljubice Bručan. trgovcev na Slov. Javor-niku, zastopam ih po varuhu Janez« Ror-manu, trgovcu v Ljubljani. Ramenskega udici št 10 (poravnalni upravnik dr. Aleš Stanovndk, odvetndk na Jesenicah, prijava terjatev do 29. novembra na sodišče t Kranjski gori. poravnalni narok 5. decembra b 11, ponudbe 40*«). = Obrtniški propagandni adresar. Najcenejša in najuspešnejša reklama današnje dobe bo vsekakor obrtniški propagandni adresar, ki ga bo izdalo naše obrtništvo t. decembra ob priliki letošnjega obrtniškega tedna. Adresar bo tiskan v 60.000 izvodih, kar bo nedvomno največja naklada te vrste v Sloveniji. Posebnost njegova pa bo še ta, da se bo delil docela brezplačno po vseh krajih Slovenije. Izdaja tega adresarja bo najuspešnejše sredstvo za propagando domačega blaga, kar je eden glavnih namenov obrtniškega tedna. Adresar bo vseboval kratke poučne članke iz vseh važnejših obrtnih panog, v njem pa bodo inserirali obrtniki in trgovci, kakor tudi ostala podjetja iz vseh krajev Slovenije, zlasti ona, ki imajo poslovne zveze z obrtništvom Podjetja, ki želijo kakršnihkoli informacij, naj se obrnejo na glavni odbor za obrtniški teden v Ljubljani, Beethovnova ulica 10 Borze 11. novembra .Na ljubljanski borzi je deviza NewJ'ork danes nekoliko popustila, sicer pa so ofi-cielnl tečaji ostali v glavnem nespremenjeni. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi 8£0 - 8.70. Y zagrebškem prisot- nem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.6150, ▼ angleških funtih po 244.47, v grških tonih po 31.11 in ▼ španskih pezetah po 5.95. Italijanske kompenzacijske lire notirajo v Ljubljani 293.80 -296.2(>, v Zagrebu je bil promet po 297, ▼ Beogradu pa se je nudil denar po 298.80. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v vojni škodi mirna ter le bil zabeležen tečaj 352 - 954 brez zakljuSca. (v Beogradu je bil promet po 354). Zaključki pa so bili zabeleženi v 7V« Blairo-vem posojilu po 67. Devize Ljubljana. Amsterdam 2974.®2 - 2968.88, Berlin 1756.08 - 1769.95, Bruselj 739.90 -744.96, Curih 1424.22 - 1431.29, London 21C.19 - 217.25, Newyork 4343.94 - 4380.25, Pariz 288.50 - 289.94, Praga 181.05 - 182.16, Trst 355.03 - 358.11. Curih. Beograd 7, Pariz 20.2560, London 15.15, Newyork 307.50, Bruselj 51.9750, Milan 24.96." Madrid 41.9750, Amsterdam 208.85, Berlin 123.70, Dunaj 56.60, Stock-holm 78.10, Kobenhavn 67.60, Praga 12.7L, Varšava 57.87o0, Atene 2 90, Bukarešta 2.501 Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 352 - 354, 7°/. invest 74.50 - 76.50, 7% Blair 68 - 69, 8% Blair 78 - 78.50. 6»/. begluške 60.50 - 61.50; delnice: PAB 227 den.. Trboveljska 95 den., Šečerana Osijek 128 bL Beograd. Vojna škoda 354-50 - 355 (354), za dec. 354.25 - 355 (354), 7° • invest 78 -79.25, 7% stabiliz. 79 bi., 4»'. agrarne 45 . 46, 6®/o begluške 64.25 - 64.50 (64.50), 1% Blair 69 - 70. Narodna banka 5800 den.» PAB 229 - 230 (22850 - 230). Blagovna tržišča ŽITO Novoeadska blagovna borza (11. t m J baška in sremska »Og« in »Ogg« 235 — 255; »2« 215 — 235, »5« 195 — 215, »6« 175 — 195; »7* 155 —165; »8« 105 — 110; Otrobi: baški sremski in banatski 83 — 86; Fižol: 4- Ljubljanska borza (11, t m-) Tendenca stalna Nudijo se (vse franko nakl. postaja): pšenica: baška, 79.80 kg 163.50 — 168.50; koruza baška 108 — 113, banatska 103 — 105.50, baška nova 86 — 87; moka: baška in banatska »Og« 260 — 270; »2« 240 — 245; »5« 220 — 235; otrobi: baški 110 — 115; krompir štajerski 60—65. VINO. '+ Vln»ka trgovina v dravski banovini (9. t_m.). Čeprav je večina. letošnjeSa vina že toflifko dozorela in se toliko očistila, da je mogoča, zanesljiva pokušn bflo 188 riicets. Potujoči turnir Napeta borba dveh tekmecev, za šahovski prestol v bodočnosti J3> ffl^A^ Skoro Po vseh ho! a nilskih mestih so ta čas razstavljene ogromne šahovnice, na katerih prestavljajo posebni funkcijonarji figure tako, kakor jih vlečeta oba šahovska niatadorja. Stotine gledalcev sedijo in stojijo pred temi stenskimi šahovnicami in nato čakajo, da se oglasi telefon, ki sporoča naslednjo potezo. Daleč v noč sledijo tito-či dramatičnemu, spremenljivemu boju. do-čirn sedita Aljehin in Eu\ve na pravem bojišču ločena od publike, kakor v stekleni sobi. To je turnir, potuje od mesta do mesta. Večino partij sta nasprotnika odigrala doslej v Amsterdamu, borila pa sla se tudi v Haagu, Kotterdamu. Utrechtu, Delitu, Goudi in Groningenu. Povsod v največjih in najrazkošnejših dvoranah, a vedno ločena od tisočev gledalcev. V starem vseučili-šketn mestu Utrechtu se Je znanost poklonila šahovski umetnosti, v Delftu ?e je pričel boj ob zanimivih ceremonijah stare študentovske korporacije. Najzanimivejša je bila nemara partija v dekliškem lieeju, kjer deluje dr. Eu\ve kot profesor. Sto mladih, zaiih deklet ie stalo razburjeno v veliki dvorani in gledalo v sosedni prostor, kjer se je gospod profesor kosal s kraljem šahovske igre za visoki naslov. Partije tralajo večinoma po dva dneva, to j*, če se začeta partija ne konča v petih urah — pri čemer je moral vsak tekmec Nove nemške zastave v tem času napraviti 40 potez — potem se borba prekine. Igralec, ki ima potezo, odda to potezo v pisemski ovoj, ki ga voditelj toja zapečati in odpre šele naslednji večer pred nadaljevanjem igre. Kadar se partija konča, sedeta borca ponovno k šahovski deski in analizirata to partijo v sodelovanju z drugimi navzočimi velikimi mojstri. Le prečesto morata ugotoviti, da sta zamudila tako na tej kakor na drugi strani možnosti za zmago, ki so se ponujale same od sebe Marsikdaj mora premaganec ugotoviti, da bi partijo moral prav za prav dobiti. Dobro oko imata za takšne zamujene možnosti posebno upokojeni stari šahovski kralj dr Lasker in po vsej priliki bodoči kralj Flohr. Velike napake delata oba moJstra. toda posebno čudna je stvar z dr. Aljelihiom. Začel je tako, da ie bilo videti, da bo svojega nasprotnika kar pogazil, še mnouo bolj temeljito neszo so pričakovali. Vsi smo videli sicer že doi2o prej. da Aljehin ni v najboljši formi. Na zadnjih turnirjih je popuščal. Toda ta njegova slaba forma se je pokazala v pravi luči in v podobi prave depresije šele čez nekoliko partij, ko je bi- lo že gotovo, da ima mojster veliko zmago z veliko razliko napram nasprotniku že v rokah. Mahoma je začel izgubljati partijo za partijo ali pa vsaj ni dosegel kaj boljšega nego remi s, mahoma so bile šause za oba borra zopet izenačene in šele pri zadnji partiji, ko so nekateri že napovedovali, da jo bo spet izgubil, je dosegel točko več. Kako bo dalje, ni znano. Videti je, da hoče zbrati še enkrat vse sile, in čas bi seveda že bil. saj se turnir že odločno nagiba proti koncu. Zdi se, da bo tudi svojo taktiko spremenil. Njegova taktika je bila namreč doslej ta, da je nalašč zanemarjal teoretična pravila in skušal presenetiti nasprotnika z novimi potezami, celo takšnimi, ki vodijo po teoriji v izgubo partije. In s to taktiko je Emveja spočetka res zmedel, da je partije izgubljal ta, namestu Aljehina, potem pa se je llolandec znašel in mu ni šel več na lim. Nato so prišli Alieliinovi porazi. Neki velikan v kraljestvu Kajsije, boginje šaha. je dejal ob tej priliki: »Tudi svetovni mojster ne sme poskušati, da bi prekucnil večne zakone šahovske umetnosti.« Videti je bilo, da ima prav. Tragedija letalca Kiit&slorda »mltlia Treščil Je v morje nad Bengalskim zalivom / o«adja nova zastava nemške vojske. V ospredja zastava vojnega letalstva Na svorem poletu čez Bengalski ? • je konec minulega tedma izginil svetovno-anani letalec Kingsford Smith, eden izmed rekorderjev med sodobnimi kralji viša v. še v petek zvečer se je pripeljal v AlZarat«str&<. Bila je oskrbnica Nnetaaohe jevega arhiva v TVeiimiaiiirjn. Drve leti mtajš* od svojega brata, je dosegla starost :0oščino m jaivuo dobrodelnost Umri jc končno, kakor rt*"c-no, i\r hiralnici. ANEKDOTA žena Marka Tivaima biia o sumna, 6e je videla, dia njen mož v 6rayAA opazuje kakšno dJiigo žensko. Nekoč rrm je očitala: XJim zagledaš ka.k?tio lepo žensko, pohabiš, da ei poročen!« j-Nas.protno<, je odvrnil veliki humorist, »prav tedBj moram na to misliti. _ VSAK DAN ENA hv»ia bogu., dennes pa nisem bil vreči pisma v nabiralnik!« (>Bvery.bodys -week2y«5 '.. ..i .[»11.11.««»..». Na levi: Italijanska stražna delta gasi žejo ob vodi — N«r desni; Skupina askarov, ki so zavzeli Ambo Au^iert na oddihu > Kulturni pregledi Dve mladi operni pevki Pri prvi letošnji predstavi >Fausta« in pri nadalnjih njegovih vprizoritvah je uprava poverila partije Margarete in Siebela gospodičnama Fratnikovi in Iglieevi ter Jima tako dala priliko in možnost, da preverita pred široko javnostjo svoje v rigorozni naši glasbeni šoli pridobljeno znanje. Kritiki pa Je dala priliko, da pove, kaj sodi o njunih silah. Že ob priliki javnih produkcij operne šole sta se obe pevki odlikovali in zdi se mi, da sem takrat opozarjal na njuno uspešno bodoče nastopanje v naši operi. Fratnikova se je do sedanjega uveljavljenja kot Margareta morala boriti z naJresnob-nejšimi zaprekami. V neki naši gledališki ustanovi jo kar niso pustili do besede ter SO' jo celo nagnali z besedo 2-antitalent«. Pri vseh opernih produkcijah, zlasti pa kot Margareta, je z lahkoto zavrnila prenagljeni očitek. Pomisliti je treba, da je Fratnikova mlada začetnica, ki se nikakor ne more še svobodno razmahniti niti pevski, niti igralski. toda najtehtnejši pogoii za nagel in širok vsestranski razvoj so ji dani po naravi in po temeljitem šolanju. Zunanje je prikupna, nastopa sigurno, giblje se smiselno, lahkotno, z nekakim prirojenim odrskim instinktom. njen glas ima v srednji legi prijetno zasenčenost, v višini je metalično zmagovit, izvrstno šolan, močno gibljiv ter spominja nekoliko na glasovni timbr ge. Gjungjenčeve. Vse, kar je pela, je dokazovalo, da je direktno nasprotje »antitalen- Mariborsko kulturno pisma i. Po Cirilu Debevcu v »Bratih Kainamazo-■vih-j smio imeli v mariborskem gledališču v gosteh Emila Kralja, ki je mariborski tea-terski publiki predstavil svojo podobo sTar-tuffa«. Ob tej njegovi tvorbi je bilo mogoče razbrati nekakšno korekturno kreacijo k Furijanovemu iTartuffu«. Furijan je svojega Tartuffa izdelal v nekoliko pregrobih potezah ter v precejšnji odmaknjenosti od tradicionalne francoske družabne izgLaijenosti n elegance. Emil Kralj, ki je v vrsti prvakov ljubljanske drame, pa je opremil tega svojega Tartuffa z vsem primernim, finim, izlfjkanim dostojanstvom, ki je v nedosežnem mežikanju in mižainju dobivalo tisti' čudoviti prizvok prikrivane in zatajevane resničnosti. V navzočnem občinstvu je E. Kralj utrdil prepričanje, dia je velik umetnik- Želeti b: bilo le. da bi šepe talec v bodoče ne imel toliko posla, ker na p rablja nepopolno obvladovanje besedila malce mučen vtis in bi bil uspeh v tem primeru nedvomno še večji. Ime odličnega gosta v Mariboru vleče. To je bilo spoznati tudi ob prav dobri zasedbi gledališča. II. V nedeljo 3. novembra emo imeli prvo letošnjo glasbeno premiero. U prizori. Ja se je znana J. Straussova opereta »Beneška noč« Dirigent Lojze Herzog je dal muziikalni iz-v, bi pravilno smer. Zasnutek libreta se jdje >v običajnih tirih operetnega stila. Prav >ri tej opereti je potrebna vsa bujna raz--.ošnost inscenacije iin odrske priredbe. Le žal, da ni v današnjih časih in zlasti v mariborskih prilikah za to potrebnih penezov... Radi tega tudi ni mogel g. Povhe kot režiser — gost prinesti nikakšnih odkritij aLi razodetij. Stil celotne uprizoritv je bil tradicionalno opereien. režija solidna, smotrna, običajna. Vsi sodelujoči so si vidno prizadevali, da bi občinstvo zadovoljili s čim uspelej-šo predstavo- baucuiov vojvoda Uirbinski je bil uravnovešen odrsKi pojav. Lnaiiomemust v odu-ko vanju zvokuv iu glasu, oistoca liutonaoije, poiuosi ziuio^a tej druga momenti so primerno posvoievaiu poediue njegove solistične speve »rozdiravijena ti krasna Vemecija«, >z,ves>ii bran« 1U1.J Pripomniti je, ua je ta vioga vojvode U;rt>kiWega precej naporna. ->a spuieoim višini je 'Oua v zvoiikcoi aopmji-slceui spevu m razgibam dramatiki Aanma 1'avie tuoviceve. ^uioietia i^lze liaroičeve „e vnemaua s lopioio ljuoKe preprostosti in lahkotnosti, s Kameno nasKa.Kuje ta mlada igralka svoje vloge. i>aroi.ceva je bogonaoair-jtino odrsKo deie in je le oozaiovau, da ne zuiore njeui cnioer izsoiani in thiigodoneui sopran lauainejse jačine in krep^ejšega za-uiaua. OD njena strami se je s piudoiu uveljavi jad P. JMmcev kunar makaronov papaco-da. i,. Verdoniku so namenim vlogo Onvca CarameLia. Nedvomno Uu; v nj&m precej oilirske ki'vi un razvneiosti. Žal pa je njegov tenor še zamolklo šibak m ga oitkester tudii v raniejših prenoduh preglasuje. L vztrajnim iii^aiijem in vežbanjem tudi pni njem usipeh ne bo mogel izosnawi. Barbara Branke Rasbergerjeve j« biLa prepričevalna od«siva podoba. D,udznost merodajnih je, oa nudijo novo angažiranim mladim močem e pritegnitvijo k vodilnejcšim nalogam uio*j1ioši primernega uveljavljenja. Prava »hu4a žena« je bila jezikava Agrioola S. UorfSškove, Posrečena stilna enotnost in uiwana razporejenost oe je odražala v treh senatorjih, ki so jih predstavljali fiasberger kot Dolaqu'a, Harasto.ič kot Barbuccio in Košič kot Te-staccio- Sredi te raz gnane »Beneške noči« ler neštetih gondoljerjev, kavalarjev, mornarjev in slug cso prispevali po svojih močeh m v okviru pielosti vlog tudi ostali sodelujoči, tako n. pr. Starčeva v vlogi Coustiantie, Sa-vinova kot paž CentmrLo, Blaž kot Rselli, Gorinšek kot sluga Baiibd, Košuta kot glasnik in Mailček Mohor kot Peppino. Predstava je bila v splošnem dobra, četudi so motile od časa do časa nekatere nepotrebne pajacade in je bilo mestoma opažati rahle motnje v kontaktu med orkestrom in zborom. Plese je strpno naštudn.ral A. Ha-rastovič. Obisk je bi prav dober, predstava pa bi bila lahko boljša ,ker smo na mariborskem odru videli še precej slabše operete v sprejemljivejši organizacij im oživo-tvoriivi. III. 0 filozofskih in socialnih osnovah fašizma je predaval v ponedeljek 4. t. m. v mariborski Ljudski univerzi prof. L. Bizjak. V skrbno pripravljenem referatu je najprej označil tiste filozofske struje, na ka+erih nazoru temelji fašizem v svoji življenjski ;n akcijski praksi. Filozofska utemel jiitelia fašizma sta Benedetto Crocce in idejni usmerjevalec fašističnega gibanja Gentile. Iz iz-viiirkov Groccejeve, Heglove, Fichtejeve filozofije je privrel Gentilov historični idealizem kot filozofska antiteza historičnemu materia-lizmu. Rezultat tega zamisleka je nekakšna filozofija »del' atto«, ki se označuje kot Gentilov aktualizem- Osnovno počelo tega filozof- ta«. V ariji o draguljih ie tako močno vžgala, da se spontan aplavz, ki je kakor strel udaril iz občinstva po zadnjem tonu, dolgo ni polegel. Želim ji krepkega zdravja, energične volje, vztrajnosti, neprestanega avtokntičnega nadzorstva nad svojim igranjem in petjem, nenehajočega šolanja, pa se todo izpolnila njene in naše želje. Brez naraščaja in njemu na stežaj odprte poti ni bodočnosti našega gledališča. Enako prijetno zadovoljivo je nastopila v mali, ljubki partiji Siebela Jelka Igličeva. Naposled je vendar Igličeva Siebelovemu interesu in njegovi cvetlični ariji pripomogla do glasbene veljave. Dasi je pevska vloga za Igličevo neznatna, vendar se resnični talent more uveljaviti tudi v nji. in tako je bilo. Obema. Fratnikovi in Igličevi želim čimdalje |>omeiiibnejših uspehov. V vlogi Fausta se je moral to pot predstaviti Banovec. S pevske strani mu ni ničesar očitati: pač pa bi morala odločilna gledališka instanca vedeti, da k tej Margareti in takemu gromadnemu Mefistu ne sodi mala, lutkasto nežna oblika g. Banovca. Tega disonantnega nasprotja ni moglo prikriti tudi najlepše petje. Prav tako tudi najživahnejši in najumetnejši ples baleta ni mogel odvrniti pozornosti od nekaterih preobilno bohotnih oblik plesalk. Morda l.i tu kaj zalege' Bahovčev čaj. Pri men ni! V ostalem se je predstava razvijala v isti smeri kot lani. —č skega nazora, to je avtonomija človeškega uma v vsem svojem snovanju, je v svojih teoretičnih posledkih h storičn.o idealističnega monizma ter aktualizma in praktičnem prenosu v področja politične, socialne un gospodarske akcije primakni! človeka božanstvu. Tako se je v živcu te fašistične filozofske miselnost znašel človek-bog. V svetu socialnih elementov pa ima fašizem svoje osnove v hierarhiji socialnih vrednot, nekem etičnem imperializmu in korporativni državi, ki je urejena na prncipu stanovstva. Fašistična zamisel države ni od danes. V Dantejevi »De monarchia« ima svoj mrvi vzor, v Machiavellijevem >11 principe«? je našel svojo drugo predpodo. tip Savonarole je tretji predhodnik, pojav Napoleona je le fina izmed številnih emanacij <',n sprostitev latinskega genija ter predstavlja četrto obliko tega državnega zasnutka. Fašizem ie šele pet' vzorec. Podrobne analize »>cialnib osnov fašizma se predavatelj radi preobširn^sti gradiva ni lotil. —c. Zapi§Ui Jenkova akademija. Dodatno reportažnemu poročilu o Jenkovi akademiji v po-nedeljskem ?Jutru« prinašamo še referat našega strokovnega poročevalca: Kot izvajalci so nastopili tenorist Josip Gostič. mladinski zbor Glasbene Matice pod vodstvom prof. Viktorja Sonca, moški in mešani zbor Glasbene Matice pod taktirko opernega ravnatelja Mirka Poliča in Orkestralno društvo Glasbene Matice v zvezi z orkestrom drž. konservatorija z dirigentom prof. L. M. Škerjancem. Pri klavirju sta spremljala nastope prof. Marjan Lipovšek in gdč. Manica Mahkotova. Značaj Jenkovih skladb je bil s tem pregledom del izčrpno podan. Že uvodna »Molitev« za moški zbor Je odgovarjala temeljnemu uastrojenju Jenkovih del: mehka, neproblematska, nekoliko otožna lirika zelo značilne invencije in — upoštevati moramo takratno stanje naše glasbe — presenetljiva spretnost v glasbenem stavu. Odličen je bil nastop mladinskega zbora s pesmimi »Lipa«, >Tiha luna« in »Na tujih tleh«. Operni pevec Josip Gostič je s svojim mehkim tenorjem zadel pravo struno Jenkovega izražanja v pesmih »Strunam«, »Za slovo«, «Dve utvi« in posebno udarno v dramatični »Kam?«. Pevski zbor Glasbene Matice je z vaJeno sigurnostjo podal dva moška »Na moru% »Valilo« (in dva mešana zbora) »Bogu in rodu« ter :Bože pravde«), potem pa še kot zaključek zbor ciganov iz spevoigre »Vra-čara« in »Naprej zastava Slave«, čigar moderno orkestracijo je zelo uspešno oskrbel ravn. Mirko Polič. Orkestru samemu je bilo dodeljeno izvajanje dveh uvertur, »Po-tera« in »SrbkinJa«, od katerih se zlasti druga odlikuje po svežini invencije in za-nositem vzgonu. Vzlic priprosti instrumentalni koncepciji obeh skladb je zvenel orkester v številčno in kvalitativno izborni zasedbi vseskozi polno in sočno. — Tako naš koncertni kritik. Naj ponedeljsko poročilo izpopolnimo še v toiiko, da sta na petkovi slavnostni akademiji izpregovorila le univ. prof. dr. Radojčič v imenu kr. srbske akademije in dr. Tomandl v imenu pravoslavne cerkvene občine v Pančevu. Slednji je ob tej priliki izročil Glasbeni Matici diplomo častnega članstva pančevske-ga pevskega društva. Spominska knjižica Davorina Jenka. V redakciji Karla Mahkote je izdala Glasbena Matica kot komisijska založnica lično, 16 strani obsegajočo spominsko knjižico o skladatelju Davorinu Jenku v spomin lfjO-letnice rojstva. Knjižica obstoji iz dveh delov: kratkega življenjepisa izpod peresa Manice Mahkotove in bibliografije tiskanih in rokopisnih skladb Jenkovih, katero je sestavil bibliotekar Glasbene Matice, Slavko Koželj. Knjižico krasi 24 slik, ki se nanašajo na življenje, delovanje in tvornost skladateljevo in ki mnogo pripomorejo k opremi pietetnega posvetila. (Pri seznamu slik je na poslednji strani nekaj pomot, ki kvarijo smisel.) Za vsakogar, ki se zanima za delo tega našega prvega jugoslovenske-ga skladatelja slovenske krvi, l>o knjižica zanimiva, pomembna pa tudi kot vir za bodočo našo glasbeno zgodovino in bibliografijo. L.M.Š. Predavanje o rasah v Jugoslaviji. V soboto je priredilo Prirodoslovno društvo v predavalnici Mineraloškega instituta predavanje priv. doc. dr. B. Škerlja o rasah in pokrajinah Jugoslavije. Številen obisk je pričeval o živem zanimanju za te probleme. Predavatelj je razpravljal o rezultatih svojih antropoloških raziskovanj ob priliki ljubljanskega sokolskega zleta. Jugoslavijo deli v zvezi s površinsko geografijo na ^-—4 rasne cone: obmorsko, centralno, alpsko, nižinsko. Alpska cona je najbolj mešana in kaže skoraj za vse rase. ki so zastopane v naši zemlji, do malega enako visoke odstotke. V primorski coni s priključitvijo var-darske kotline prevladuje atlantidna rasa, I •• ■ =;•. • ■■ -:t-ke ln i . st iciutiii pasu &i deiua pivo mesto dinaridni in alpoar-menski tip, močna sta pa tudi savidni in alpski tip. V centralnem pasu odločno prevladuje dinarska rasa, nji pa sledi po razširjenosti alpoarmenoidni tip. V Jugoslaviji so zastopaui tile rasni tipi: nordidni, bal-tidni, noridni. savidni, alpski, armenski, dinarski, atlantidni iu mediteranski tip. predavatelj je z ilustracijami razložil značilnosti posameznih tii>ov in njih geografsko razširjenost. Poleg teh se pojavljajo še se-mitski, uegroidni in polinezoidni tip. Značilno je, da je največ nordidnih ljudi v Sloveniji in — Makedoniji. Izvajanjem doc. dr. škerlja so sledili poslušalci z očitno pozornostjo. Za stike med slovanskimi znanostmi je značilno, da je predavatelj večkrat citiral oolJske vire. gj-^auajuij DRAMA Začetek ob 20. Torek 12.: Zaprto Sreda 13.: Kako zabogatiS. A Četrtek 14.: Direktor Campa. Red Četrtek Petek 15.: Bratomor na Metavi. Gostovanje v Celju. Izven. V soboto lfi. t. m., ho v drami nova premiera :>Otroka« od Hermana Bahra. Rezi-ra Bratko Kreft. OPERA Začetek ob 20. Torek 12.: Aida. Nova uprizoritev. C. Sreda 13.: Mamzelle Nitouche. Red Sreda. Četrtek 11.: Madame Butterf!y. B Petek 15.: Zaprlo Na novo nsstudirana. inscenirana in po večini na novo zasedena Verdieva opera »Aida« se Poje prvič v letošnji sezoni v torek 12. t.m. Največje in obenem najpopularnejše operno delo nesmrtnega mojstra je brez dvoma ena najbolj privlačnih točk vsakega opernega repertoarja. Letošnja uprizoritev tega dela je v vsakem pogledu nova. saj imamo tudi nov prevod, ki ga je napravil prof. dr. Pregelj. Zasedba posameznih vlog je naslednja: naslovno vlogo Aide poje gdčna Oljdekopova, nova dramatična pevka naše opere Gospa Ko-gejeva nastop: tokrat v veliki partiji Am-neris. Radamos je g, Marčec, Amonastro— g. Primožič, Ramfis — g. Betetto, kralj— g. Zupan. Sel je g. J. Rus Prof. šestova režija je skrbela tudi za dostojne velike ansambelske nastope. Prepričani smo. da bo letošnja uprizoritev »Ai.de« v vsakem pogledu odiična. Muzikalno vodstvo ima kaPelnik dr. švara Prihodnja operna premiera bo Wagner-Regenyjeva opera »Kraljičin ljubljenec*. Pripravljata jo ravnatelj Polič in režiser Debevec. Premiera bo prihodnji teden. — Opereta pa pripravlja novo delo *Kjer ljubezen cvete«, v režiji prof. gesta. Mariborsko gledališče Torek, 12. novembra ob 20. uri: »Beneška noč.« Red B. Sreda, 13. novembra: Zaprto. Četrtek, 14. novembra ob 20. uri: »Medvedji ples.« Red A. Izvleček iz programov Torek 12. novembra Ljubljana 11: šolska ura: Spominska proslava Davorina Jenka (izvaja šola lz Cerkelj, vodi g. Jos. Lapajne). — 12: Slovenski skladatelji (plošče). — 12.4-^: Vreme, poročila. _ 13: čas, spored, obvestila. — 13.15: Slavni tenoristi na ploščah. — 14: Vreme, borza. — 18: Ronny jazz igra za ples. — 18.40: Filozofsko predavanje: Kitajska morala: Zlata sredina (Fr Terseglav). — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — l'J.30: Na«, ura. — 20: Prenos opere iz Zagreba. V 1. odimo-ru: glrasbeno predavanje (g. Vilko Ukmar)> v II. odmoru: poročila, spored. Sreda 13. novembra Ljubljana 12: Iz zvočnih filmov (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Ča6, spored, obvestila. — 13.15: Koračnice velikih mojstrov (plošče). — 14: Vreme, borza. — 18: Otroška ura: I. Naredil si bom smuči (g. Janko Ziherl). U. Storžek: Deklfica z modrimi lasmi reši Storžka. — 18.40: Po" govor s poslušalci. — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Rasni sestav Jugoslovanov, (dr. B. Zamik iz Zagreba). — 20: Koncert pevskega dništva »Ljubljanski Zvon«. — 21: Za zabavo in za smeh. Igra Cimerma-nov trio, vmes poje kuplete g. Bajde. — 22: čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Narodne pesmi iz raznih dežel (radio orkester). Beograd 16.30: Koncert slepcev. — 20: Prenos iz Ljubljane. — 20.50: Narodne z orkestrom. — 22.30: Kvintet. — Zagreb 12.10: Plošče. — 17.15: Otroška ura. — 20: Prenos iz v.jnbijan©. — 22.15: Plesna muzika. — Praga 19.25: Zvočna igra. — 20.05: Koncert češke filharmonije. . 22.15' Plošče. — Varšava 20: Mešan glasben: program. — 21: Chopinove skladbe. — 22.0G: Poljska glasba. __ Dunaj 12: Plošče — Ki.05: Orkester ln solisti.' — 19.30: Prenos simfoničnega koncerta. — 22.10" Lathka godba. — 23.05: Nadaljevanje koncerta. — 24: Dunajska glasba. — Berlin 20.45: Večne besede in melodije. — 22.30: Lahka go-dba in ples. — MUnchen 19.10: Zborovsko pet,je. — 20.45: Stara in moderna baletna glasba. — 23: Plesni orkester. — Stuttgart 19: Koračnice. — 20.45: Simfoničen koncert — 22.30: Lahka godba. — 24: Pesmi in klavirske skladbe. — Rim 17: Salonski kvintet. — 20.50: Veseloigre in plesna muzika. BITI NA VIŠKU HIGIENE SE PRAVI uporabljati le ^RIVIERA« medicinalna mila, M so bila ponovno odlikovana na najpomembnejših svetovnih razstavah. — Na izbero so povsod: RIVIERA KARBOL, GT.ICERIN KARBOL, KATRAN, SUMPOROV, LYSOL, LYSOFORM in BORAKS MILO. Poudarjamo, da so na višku le „R I V I E R A44 MEDICINALNA MILA zato zahtevajte povsod izrecno le »RIVIERA« toaletna in medicinalna mila Sokolstvo Velika n?rodna manifestacija v češkem Tješinu Na iniciativo moravskošleziiske in tješin-ske sokolske župe je letos prebivalstvo tje-šinske deželice, ležeče lik ob poljski meji izredno slovesno praznovalo dan osvoboditve 28. oktober Hotelo se je pri tem dati primernega poudarka .pripadnosti tješiuske deželice k čsl republiki, ker se je v zadnjem času zelo mnogo stvari dogodilo, ki so grozde skaliti dobre odnošaje med obema slovanskima narodoma, med Poljaki in Čehoslovaki. Na dan proslave narodnega praznika se je zbralo v Češkem Tješinu nad 35.000 ljudi, ki so v največjem dežju manifestirali zvestobo češkoslovaški republiki in demokraciji. Sokolstva je bilo v kroju okrog 2000 oseb. skoraj 1000 gasilcev, izredno mnogo legionarjev, članstva Delavskih telovadnih enot. Narodne garde, skupno nad (i,00 uniformiranih državljanov. Na tem veličastnem zboru so govorili bngadni general Sergej Inger, načelnik COS dr. Klinger in predstavnik Slovakov dr. Milan Ivanica iz Bratislave. Poslani so bili pozdravni telegrami prežidentu Masaryku, starosti COS dr. Bukovskemu in ministru za narodno obrambo Mahniku. Rusko Sokolstvo v Latviji Rusi, ki so zapustili po prevratu v Rusiji domovino, so v krajih, kjer se jih je zbralo več skupaj, ustanovili sokolska društva. V Latviji sta dva ruska sokolska centra: Riga in Dvinsk (Davgavpilg). Dvinsko sokolsko društvo je bilo osnovano aprila 1928. |K) sedmih članih, danes ima že nad 100 delujočih članov, Rusov in mnogo Poljakov. Delovanje dvinskega Sokola obsega skoraj vso Latvijo ter se je tekom let ustanovilo še nekoliko čet, ki štejejo prav lepo število članstva. Tako imajo n. pr. četa v Rježicah nad 160 članov, v Ljucinu 80, v Siostoku 3o in v letos osnovani četi Jakob-štat 25 članov. Slostoška četa je izrecno kmečka in je. kljub temu pokazala kar na.r lepše uspehe svojega dela. To je najbrž prva ruska sclska četa sploh- V splošnem se opaža veliko zanimanje za sokolsko stvar po ruskih vaseh v Latviji in pripravljajo že marsikje ustanovitev čet po slo-stoškem vzorcu. Zanimanje za Sokolstvo tudi v Rusiji? V eni izmed zadnjih številk Sokolskega Glasnika smo poročali o obisku ruskih sovjetskih novinarjev v Pragi v Tyrševem domu. Gostje so si tedaj ogledali ves veliki centralni ustroj češkoslovaškega Sokoistva in niso pri tem štedili s pohvalo. Kakor poroča zadnji :Sokolsky Vjestnik«, glasilo COS, so bili sovjetski novinarji obdarovani tudi z mnogimi sokolskimi publikacijami. Telovadce, ki se pripravljajo za olimpiado, je med obiskom pozdravil g. Fadjejev, ki je s ponosom izjavil, da ie tudi sokolski odgo-jenec bivšega telovadnega učitelja-Sokola v Rusiji, brata Mojžiša. ki pretiva sedaj v Moravski Ostravi. Pri slovesu je izjavil vodja sovjetskih novinarjev g. Kolcov, da bodo po povratku v domovino objavili vse, kar so videli v sokolskem središču, v Pragi ter si bodo tudi prizadevali, da bi sokolska misel ponovno vzklila tudi v sedanji Rusiji. Vsekakor je Sokolstvo tako resna telesno-vzgojna organizacija, da prav lahko vzbudi zanimanje tudi v sedanji Rusiji in gotovo je, da si bo pridobila tudi med tamkajšnjim prebivalstvom privržence. Iz slovanskega Sokoistva V zletnem letu 1938., ko bo češkoslovaška republika slavila 201etnico obstanka ter ho Sokolstvo priredilo X. jubilejni vsesokolski zlet v Pragi, bodo slavila nekatera češkoslovaška zamejna sokolska društva jubileje. Med drugimi bo proslavil Sokol v Berlinu 45let-nico, v Gortinu 351etuico, v Hlomku 301etni-co, dalje 25 letnico društvo v Kvasilovu, 10-letnico v Devoti, Sanz Peni, Rosariju, Santa Fe in pa Zdolbunovu ter končno 51etnico društva Cipar. Salomines in Vinterslag. Tedaj bo priredila Zagranična župa COS v Pragi razstavo, ki bo vsekakor izredno zanimiva. ■ •. OCletnica staroste dr Bogomira Šavrde v Moravski Ostravi je prišla kar nenadoma. Ta brat, ki se je pred 40 leti posvetil ves so-kolskemu delu na vročih ostravskih tleh, je še danes aktivno delaven ne samo v svojem društvu Moravska Ostrava I, temveč tudi v celokupnem sokolskem življenju Moravsko-šlezijskc župe. Rodom iz Češke, se je takoj po priselitvi na Ostravsko posvetil sokol-skemu delu z vso vnemo, bil ie vaditelj, prosvetar, starosta, tajnik, vse. Plodovi njegovega dela so danes vsepovsod vidui, splošni napredek Sokoistva na Ostravskem je v mnogocem njegovo delo. toioocmc VENDAR KvnuiiTn v ROTBflRT • Drobiž iz našega Sokoistva Belokrajinsko prosvetno okrožje. V nedeljo je bil v Sokolskem domu v Črnomlju zbor prosvetarjev belo krajinskega okrožja. Zbor je vodil okrožni prosvetar br. Georgij Kostjukovskij, ki je t uvodu pozdravil delegata župe br. prof. Bla&koviča, starešino okrožja br. Vrankoviča, okrožno načelnico sestro Pantičevo in delegate. Razpravljalo se je o vseh za Sokolstvo aktualnih vprašanjih. Sprejet je bil t«di sklep glede na izstope iz društev v zveš i z nekaterimi dogodki zadnjega časa. S zadovoljstvom je bilo ugotovljeno, da. je bilo v našem okrožju prav malo izstoplv-ših in njihov izstop ne more prizadejali Sokolstvu škode. Na zboru se je vodila stvarna dlebata, v kateri se je pokazala enotnost v pogledih sokolskih delavcev Ua različna vprašanja v našem sokolskem življenju. Točno statistiko o delovanja okrožja bo izdelal okrožni tajnik br. Branko Pantoč. Besede žwpskega delegat« •• bile od narzočnih toplo sprejete. Šport Sankcije in šport Sankcije, ki jiih je Društvo uarodov afcle nilo izairadi italijansko—abesdnskega konflikta proti Italiji, imajo tudi že posledice v mednarodnih športnih odinošajih. Italijanski nacionalni komate za šport je na svoji izredni 6eji v Rimu sprejel nastiedmji sklep: »Atleti, nogometaši, kolesarji in drogi športniki ne smejo sodelovati na športnih manifestaciji ali drugi športni prireditvi v državah, ki so pristale na gospodarske sankcije proti Italiji zaradi vojske a Ahe-sinijo«. S tem prekinja Italija vse športne odnošaje z vsemu evropskimi in ameriškimi državami, razen z Avstaijo, Nemičijo. Madžarsko, Albanijo in Brazilijo, ki s« se izrekle proti uporabi sankcaj aapram Italiji. Prekinitev ©dnošajev velja od preteklega petka, ko se je vršila seja komiteja. Ta sklep se nanaša torej tudi na Jugoslavijo, ki je, kakor znano, pristala na sankcije. Komite pa je tudi sklenil, da smejo inozemski trenerji, ki delujejo v Italiji še da. lje ostati v svojem poslu. Vprašanje trenerjev se bo rešilo obenem z vprašanjem inozemskih delavcev v »ItaiijL V zvezi 6 to odločitvijo nacionalnega komiteja za šport je tajnik fašistične stranke Starace takoj prepovedal nastop italijanskih atletov na evropskem tekmovanju v dviganju uteži, ki se je v nedeljo in ponedeljek vršilo v Parizu. Italijanski atleti so bili že na Potn v Pariz, pa »o jih brzojavno poklicali nazaj. Službene objave LNP (Nadaljevanje 9. seje a. o. 8- novem. 1935) Vzorne se na znanje referat predsednika o tožbi upravnih odbornikov LNiP dr. Kost-la, Kureta, Kralja, Jugovca in Novaka proti Antonu Mehletu zaradi klevete. Na razpravi pred sreskim sodiščem v Laškem je Anton Mehle v svrho poravnave dne 29. oktobra t. 1. podpisal naslednjo izjavo: Mehle 'Anton obžaluje dne 10. II. 1935 na predavanju Kureta Marjana v Trbovljah iznešeni medklic »z ukradenim denarjem«, izjavlja, da zasebnim tožilcem kot odbornikom LNP in tudi sicer ni hotel očitati ni-kakega nespoštovanja v korist LNP v škodo Ilirije, zlasti pa ne tatvine, preklicuje svojo kleveto, izjavlja, da vsebina ni resnična, in prosi zasebne tožilce za odpuščenjc- Zaveže se plačati stroške. Odobri se poravnava na gornji podlagi. Ustavi se postopanje proti Amaterju v zadevi sodniškega troškovnika Mrdjenu. Ustavi se postopanje proti predsedniku in tajniku Zagorja ter se jima suspenz ukine. Poziva se predsednik prejšnje Svobode-Maribor, da takoj sporočil podsavezu. kako je z obstojem kluba. Glavno skladišče za Jugosl.: Hinko Mayer in drug, parf. odio, ZagTeb Razpis cross—country teka SK Ilirije za smučarje. SK Ilirija priredi v nedeljo 17. t. m. propagandni cross—country tek, pri katerem je dovoljen start verificiranim in ne ver if ie i ran im smiu<6arjtean in lahkoatfle-tom, članom J2SS in JLAS- Start je ob 10.30. po'e>g drsališčne garderobe Ilirije ob Celovški cesti. Cilj je istotam. Proga je d^lga 7 km za eeniorje, 3 km t&a juniorje od 16. do 18. leta in 2 km za juniorje od 14. do 16. leita. Prijave ee sprejemajo na naslov sekcije v kavarni Evropa najkasneje do sobote 16. t. m. ob 18. V prijavah jp treba točno navesti starost tekmovalca. prijaivnine ni. Zmagovalci v poedinib kategorijah bodo nagrajeni. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 15- naprej strogo obvezen trening za lioino moštvo. SK Ilirija (hokej sekcija) Jutri v sredo ob 18. se vrši po odredbi načelnika, članski sestanek, ki je važen za naslednje igrače: Var. šek. Kačič, Kos. Gogala, Pavletič, Gregorič. Žitnik, Lambar, Pogačnik, Grinta!, Zorman in Rihar. Sestanek ne vrši v gostilni Kačič, Trrševa cesta. Ostali vabljeni. mr.Thorsten hoče boj! > Prazne čenče!« Amster je zaničljm> skomignil z rameni. »Prazne čenče in laži!« »In telefonski razgovor, ki ga je poskišal Mr Buzz in me takoj obvestil o njem?« Heintze se je nejevoljno zasmejal- »S tem je vendar hudo obremenil Mies Garronovo — m če mu je bila za. veznica — in sploh, saj bd bil moral biti po tem takem sam tisti neznanec pri telefonu! Ne, ta reč se je ujema, Mr. Amster!« Detektiv je nagrbančil četo. «Morda» je bila to samo nova, pre-vejana ukana, ki še ne poznamo njenega pomena!» je dejal, a njegov glas je pričal, da že nekoliko omahuje. Komi=ar je jezno zmajal z glavo. «Preveč zamotano, da bi moglo biti verjetino!» <;Prosimo, se je zdaj oglasil poročevalec in segel v prani žep. ♦Morebiti vas prepriča tole! Moja poročevalska izkaznica od «New-yorškega Stara* in moj potni list.> «Prav>, je pokimal Američan ki izginil v sosednjo sobo- Čez nekaj trenutkov, ki so jih ostali molče prebili, se je vrnili- V roki je dižail zložen papir. «Tako, zdaj bomo precej vse videli! Tole je pismo mojega neznanega nasprotnika, ki mi je prišlo v New>*o Fabricius se je strme ozrf po vseh navzočnih. Nato je mahoma buhnil v vreščeč grohot. In ta grohot je rmefcai njegovo šibko telo sem ter tja, dokler ni izgubil ravnotežja in omahnil v najbližji naslanjač, ne da bi se nehal grohotatL Solze so mu tekle po zariplem obrazu. Ko je nazadnje vendar že prišel do sape. je rekel, še vedno •se boreč s krčevitimi napadi smeha: «D& — prav — prav imate. — Jaz — sem to pisal — jaz-* Doktor Fabricius — vi?* Thorsten je s širokte o"fertrrm očmi obstal pred njim in za strmel v moža, ki mu je bal smeh mahoma izginil z obraza- dfia, »čem k Svem <*etw.m. Prednost z znanjem š..-va,nj-i. Trafika BJazinčer, V«tot« HI., P0'-0? Kri" šank. »»4-1 Žagarja ki j« vajso žage ver.eri-janke, takoj sprejmem. A. Škarja, Kleče 2, p. Dol Ljubljani. 33031-1 j beseda 50 par: davek Oio, « dajanje našima 5 Din, natuianjši ene.sek 12 Din. Uradnik ae k>t star io neovenj*n, v.-raimm v Tseii pisarniških p.>sliiih. vešč skTve-nske, sr-bo-hrvat-ske m deloma tudi nemške korespondence, per-fekten knjigovodja in blaga in-ii, e; poenaval«-,; firiavne administracije, dobrih kvalifikacij, išče m-re-s-pojidenta ali t-enra sl-M-no. Ponudbe na ogl. odd. Jutra (»d »Zanesljiv in točen«. 3503S-2 Perfektna kuharica vešča nemšči»e, ki bi opravljala tudi druga hišna dela, želi mesta t« ali izven Ljubljane. Ponudbe n«. wrl. odd. Jutra pod »Varč-m<. Sftlgg-2 Krojaški pomočnik 21 let star, dobro verziran ra vo možnosti tr,xinp zaposlitve. H«d«Ia, Dob 0(3 Domžale.. 250207-2 Gospodična r nerfektnim znanjem -mjle-šfine, iSfe službo kot do- njača učiteljica. 1'ončnje tudi klavi«- in violino. Po-irudbe pod »Amprikan ka< na ogl. odd. Jutra. iver-a Izar,jena šivilja šivat, na d.wn. Ore tod: na dežftlo. Naslov v poslovalnicah Jutra. Zaslužek Beseda 1 Din. davek 3 Din. za Šifro ali dajanje -aslova S Jio. Najmanjši inesek 1? Din. 5^ashižek nnddam v r«y«-m. Satlor v ve»>G poslovalnioalj Jutra. 35017-117 G. Th« Rotman: Živlf enje Jakca Takca Dvanajst let je minilo. Stroga vzgoja je obrodila krasen sad. Jakec je zdaj vrl, priden in spodoben mlad človek, k! ne daje nikomur več prilike, da bi se spotikal nad njim. Konec t n r* Beseda I Din. davek 1 Din. za »ifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjii tnesek 17 01«. Hubertus nepremo^ljn, moški lo deinsld 350.- Din. otrožkl i kapuco 145. Dio. (rencb-coaih. impregnuraja. auno 420. Din. ou m j-a.ro« od Din 48. naprej, dobite on PRFSKKRJU, Sv Pe tra eeeta 14. S« 24 stolov norih, rudeč« barvaiiih, po. oeni proda-m. Naslov v veeh poslovainiC/ai Jutra. 35062-9 Pisarniška oprema v«led selitve pooeni naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jnt^a pod »Nora«. 35018-6 Strune za glasbila ln 06tall pribor morete najceneje kupiti pri D. D. za Izdelovanje črev Subottca. Zahtevajte novi cenik. 24797-6 Naprodaj je 1 steklena omara, 2 veliki ogledali, t lepa. velika drnYw»nica So rasni drugi predmeti. Naslov v vseh posloval ni e-ah Jutra. 34759 ro ncv in 30 prvovrstnih plo«8. Vodnikova e. 1S/I. Dri stari Šišenski cerkvi. 24666-6 Marmelado pod ceno l)in 'SO kSogrrum in pra-ine pUbiHee od bonbonov, razprodaja v torek vn sredo. Vidovdarn»ka ce«sta 1, n»-sf>Ti>ti kavami« Stritar. Beseda 1 Oia. iavefc S D 'n, ta IfTro al) dajanje naslova S Dla. Najmanjši tnfsek n oia. Hrastove prage T5«h dnednsij kupimo. Dajemo predujem do Din 30.-za normalen prag. Ponudbe pod »Pragovi« na Propaganda d. d. Zagreb. Je-laftičev trg 6. Sclie gobe kupuj« po najviSji oeol ia vsako množina fcvrdka A. Nachbar, Badei« pri 7.id. inostu. 33anC-3S Malo Lutzovo peč aJi Zaphirko kupitn. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 350111-7 2 električna števca ž« rabljena, ksjpioi. Ponudbe na A. S. DaJma-tinova ofl. 330=50-7 Otroški voziček moderen, drrhro ohranjen, kupim. Ponudbe pod »Voai-eetkc aa ogl. odd. Jutra. 26(01-7 Borove planke 50 mrlmeitrov debele, prvo-klaene, potrebujem takoj ia poaneje. Vagonske pošiljke a najnižjo ceno po-nnditJ na: Anton Mn«si, Zagreb, Samobor«tka e. 8. 24879-7 Dragocenosti Vsakovrstno zlato kspvj« D« najvišjih eenak Cernc — jnvelir Ljubljana, WoUova nI i ca 3 Beseda l Oin. davek 1 D ta šifro al) dajanje oaslova S Din. NajmanjSl toesck 17 In. Stružnico za železo m«njšo, moderno, vrtalni stroj in »parat za a^vtoge-načno varenje kupiimo. Ponudbe x vsemi podatki in ceno na tovarno Vidmar, Ljubljana, pošt. preda! -3P5. ajOii-39 Šivalni stroj po^resljorv, t okroglim M-ftvčkom, kateri tudi Stika, poceni na,[vrodaj. Nova trgovina, Tyreeva 36. 260«-® Pisalni stroj znamk« Torpedo, portabel, poceni iwiprod«j. Dvorakova ulica 3/1, de»no. S5045-® JLfiHiHJ Beseda 1 Din, davek 3 Din. ta iifro aH dajanje oaslova 3 Din. Najmanjši loesek 17 Dla. Vložne knjižice Ljubljanske kreditne banke ali Prre hrvatske štedionioe zamenjam za Spodnješta-j-»r«ko v Marilx>ru. Nuelov v vseh poekrvafoiiicoJi Jutra. 8604,-^:6 5.000 Din posojila rabam za dokocoainj« študija: tmajn dobro porožtvo in plafnim dobre (jbrest,!. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Absolviraoi medic-i-nec«. 2B«)30-:6 Posojilo Din 20.000 ieče-m za Aobroidoro obrt. Dam polovico čistega dobička za obresti. Ponudbe n« podružnico Jirtra na Jesenicah pod »Gotovina«. 3SB9-1S Knjižico Mesto« hiauHnice Radovljica, v zne«ku Din 35.000, prodaan za 65% gotovine, ker nujno rabina denatf. Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod »-Radovljica 26«. 35038-U6 Družabnika SSem takoj ca trgovino, i 30.000 Din, sa ooznejši prevzem trgovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Protivrednost 60.00C Din«, 2*750-36 Sobo odda Beseda 1 Din, davek 3 Dla, u Šifro al) dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo poceni oddam u dve »M eno osebo. Sušter, Celovška 84. 31906-28 2 mali sobici oddam. Jesenkova št. <4. 35016-28 ruj. Beseda I Din. davek } Din. ta • :•:• 'VV—'' \V ;■••• tkivo ter napenja ohlapne mišice , lica, dokler »pit«. Zjutraj Pa rremite kremo Tekalon, bele barve (ni mastna), ki beli, redi in razsteza kožo. Na U način postane vsako lice, pa bilo še tako pokvarjeno od .prepogostega kanja", »pet privlačno in lepo. Skladišče za Jugosl.: Jugofarmacija d. d., Zagreb, odd.: Kozmetika ■''..' •-1"; ''-'.'J . . .'T. . LICITACIJA INSTALACIJSKIH DEL ZA NOVO POSLOPJE OKROŽNEGA URADA V NIŠU. Osrednji urad za zavarovanje delavcev bo vršil pri okrožnem uradu v Nišu na dan 14. decembra 19351* licitacijo instalacijskih del za novo poslopje, ki se bo zgradila za potrebe urada v Nišu. Vse pobližje pogoje lahko dobite pri Osrednjem uradu v Zagrebu ali Gradjevni upravi v Nišu. r I v. VESELO SPOROČILO ZA VSE BLONDINKE Priljubljeno sredstvo za negovanje las »SORELA« prinaša zdaj spe-cijalno izdelavo za blondinke. S »SORELA-BLOND« zadobe Vaši las.je lepo blond barvo in jim daje diven zlat blesk. Zahtevajte samo še »SORELA-BLOND« ! ZA DOMAČI KOTIČEK JE EDINO DVOROVNA REKORD PEČ Dobiva se povsod. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNI OEJVIK ! Zephir d. d. Tvornica peči, SUBOTICA Samoprodaje: Ljubljana: JOS. ZALTA EV CO. Celje: D. RAKUSCH Maribor: ŽELEZNINA LOTZ. Ptuj: ANTON BRENC1C. Brez posebnega obvestila i V globoki žalosti naznanjamo pretnžno vest, da je naša predobra tašča in stara mama, gospa MARIJA SMOLA dne 10. t. m. ob pol 6. nri zvečer po kratki bolezni, previdena s tolažili svete vere, ▼ starosti 78. let mirno preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v torek 12. t. m. ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Sv. Juriju ob južni železnici. SV. JURIJ OB JUŽNI ŽELEZNICI, dne 10. novembra 1935. ŽALUJOČI: WELHELMINE — snaha; HILDA in FELIKS — vnuka in OSTALO SORODSTVO. Urejaj« Davorin Ravljen. Izdaja ca konzorcij »Jutra« Adob Ubnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakaraarja Frane Jezeršek. — Za inseratnJ del je odgovoren AJoja Novak. »Ms L^nbljani