ti SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) Lil (46) štev. (Na) 51 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 23 de didembre - 23. decembra 1993 Dr. Drnovšek pri papežu Helena Klemenc Slovenski premier dr. Janez Drnovšek je bil v petek, 17. decembra, na delovnem obisku v Vatikanu, kjer ga je najprej sprejel papež Janez Pavel II., po tem pa se je sestal še z državnim sekretarjem kardinalom Angelom Sodanom. Predsednik slovenske vlade je papeža ponovno povabil, naj obišče Slovenijo. Papež je vabilo sprejel, vendar bo do tega obiska prišlo v okviru njegove širše mirovne poti, ki bo vključevala tudi države, vpletene v vojno na Balkanu. Kot poročajo dopisniki iz Rima, sta papež Janez Pavel II. in dr. Janez Drnovšek poudarila, da med Vatikanom in Slovenijo ni več toliko odprtih vprašanj kot nekoč, dr. Drnovšek pa je poudaril, da se pri nas problemi v odnosu s Cerkvijo in državo uspešno rešujejo v okviru posebne krovne komisije. Slovenski premier je papeža označil za prijetnega sogovornika, obisk pa je potekal v prijateljskem vzdušju. V uradnem sporočilu je še zapisano, da se je „slovenski premier poklonil papežu in ga seznanil z dogajanjem v Sloveniji". Papeža je v pogovoru še posebej zanimalo mnenje Slovenije o krizi na Balkanu kot tudi o evropskih pobudah za njeno reševanje. Pogovor med papežem in dr. Drnovškom je trajal okoli 15 minut. Slovenska delegacija je poglavarju rimskokatoliške Cerkve podarila Valvazorjevo „Veliko gr-bovno knjigo" (gre za 162. izvod med 300 obstoječimi s certifikati), papež pa je slovenskemu premieru izročil angleško izdajo knjige „Vatikan in krščanski Rim". Marko Jensterle (foto do telefaksu) institucije ali pa nanjo gledajo tako kot v času socializma," je dejal Janša. Opozoril je tudi na vlogo Vatikana pri mednarodnem priznanju Slovenije in poudaril, da je bila njegova vloga pomembnejša, kot je splošno znano. Janša je tudi dejal, da se je osamosvojitev lepo posrečila, da pa se demokratizacija le počasi prebija, tako kot v nekaterih drugih vzhodno in srednjeevropskih, bivših komunistični državah. Tvorci represivne zakonodaje v komunističnem sistemu só danes pri nas varuhi človekovih pravic, ki branijo predvsem sebe in druge krivce za enopartijsko diktaturo, tvorci samoupravljanja pa lastniki podjetij, ki mečejo delavce na cesto, je poudaril Janša. Dodal je še, da so mnogi, ki so bili nekdaj siloviti zagovorniki družbene lastnine, slednjo sprivatizirali do neslutenih vsot. To je po njegovem mnenju danes najresnejši poblem Slovenije. Janša se boji, da je v vladi preveč blokad, da bi v to lahko učinkovito posegla. Za božični svet svobode Spet zibljejo božični se zvonovi že tretjikrat v svobodni domovini, Že tretjikrat po vseh celin tujini veselo misli romajo domov. Na poti tja postojmo pred votlino, kjer v jaslih Jezušček, naš Bog, počiva. V Njegovem Srcu sen svobode biva in ključ do ljudstev vrednih zgodovin. Vstopimo! Jožef z Detetovo Mamo nas bo vesel. Za nas zravnal bo slamo, četudi se ustavimo gredé... da v jasli dar hvaležnosti Mu damo: za svet svobode bije Mu Srcé, da ga ustvarimo — je dal življenje. VLADIMIR KOS Svobodna Slovenija želi vsem svojim sotrudnikom, raznašalcem, naročnikom, dobrotnikom in bralcem, tako v Argentini kot po svetu in v Sloveniji blagoslovljen božič ter sreče v letu 1994 Slovenija Pred božičnimi in novoletnimi prazniki so slovenski politiki in diplomati opravili še nekaj pomembnih obiskov v tujino. Prdsednik vlade dr. Janez Drnovšek je v sredo, 15. decembra, odpotoval na enodnevni uradni obisk v Avstrijo. Na Dunaju se je sestal z avstrijskim premierom Fran-zom Vranitzkyjem in predsednikom parlamenta Heinzom Fischerjem. Glavne teme vladnih pogovorov so bile zlasti cona svobodne trgovine z Efto (če pogajanja, ki se bodo pričela v prvi polovici januarja, ne bodo potekala dovolj hitro, je še vedno možno dvostransko urejanje te problematike), problem detaširanih delavcev v Avstriji in položaj slovenske manjšine na Koroškem. Pred odhodom na Dunaj se je premier sestal s predstavniki manjšine. Na željo slovenske strani je premiera Drnovška v petek, 17. decembra sprejel papež Janez Pavel II. Pred obiskom pri papežu se je predsednik v ponedeljek sestal s slovenskim metropolitom in ljubljanskim nadškofom dr. Alojzijem Šuštarjem. Zunanji minister Lojze Peterle je bil od 14. do 16. decembra na uradnem obisku v Španiji. Gre za prvi uradni obisk po vzpostavitvi diplomatskih odnosov s Španijo. Glavne teme pogovorov ministra Peterleta s španskim kolegom Javierom Solanom so bile možnosti za razvoj dvostranskega sodelovanja in španska podpora Sloveniji pri njenem približevanju Evropski uniji, Natii iì\ WEU. Peterleta je sprejel tudi 1 S. se utrjuje španski kralj Juan Carlos I. Državni sekratar Ignac Golob je v torek, 14. decembra potoval v Bruselj na prvi sestanek s tremi generalnimi sekretarji zunanjih ministrstev Belgije, Grčije in Nemčije, s čimer Slovenija začenja politični dialog z Evropsko unijo. Predsednik republike Milan Kučan je obiskal Albanijo, kjer je podpisal pogodbo o kulturnem sodelovanju in se pogovarjal o gospodarskem zbližanju. Slovenski poslanik v Parizu dr. Andrej Capuder je postal še konkurentni veleposlanik Republike Slovenije na Portugalskem. Janez Janša v Družini Slovenski obrambni minister Janez Janša je v pogovoru, ki ga objavlja Družina v božični številki, govoril o slovenski pomladi in njenih sadovih, o Cerkvi, o zakonu o obrambi in o praznovanju božiča. Po Janševih besedah je slovenska Cerkev v zadnjih odločilnih letih veliko pripomogla k uresničitvi ključnih nacionalnih interesov in to na način, ki ni predstavljal prevzemanje funkcij državnih institucij, kot so ji nekateri očitali. „Mnogi hočejo še danes Cerkev spraviti v položaj nadzorovane Občinske volitve v Trstu iJ«i Tone Mizerit 21. novembra in 5. decembra se je dobra tretjina italijanskih volilcev udeležila upravnih volitev. Tokrat je bilo treba v šestih velikih italijanskih mestih, in sicer v Rimu, Neaplju, Palermu, Genovi, Benetkah in v Trstu, pa še v celi vrsti manjših krajev izvoliti župane. Izidi so bili znani: večino županskih mest so pridobile liste, v katerih je bila bolj ali manj opazna prisotna Demokratična stranka levice PDS, večinske veja nekdanje KPI. Poudariti je še treba, da se je v Srednji in Južni Italiji močno uveljavilo neofašistično italijansko socialno gibanje MSI, v Severni Italiji pa je postala stranka relativne večine Severna liga. Sredinske stranke kot krščansko demokratska, socialistična, socialdemokratska, republikanska in liberalna, ki so vladale v državi vse povojno obdobje, so zaradi vpletenosti svojih liderjev v najrazličnejše afere izginile s političnega prizorišča. „Progresivna" zavezništva, zbrana okrog PDS, ki so se na italijanskem severu uspešno zoperstavila Severni ligi, v Srednji in Južni Italiji pa misovskemu gibanu, so postala sedaj prava hrbtenici v državi. Večinski volilni sistem je namreč v Srednji in Južni Italiji botroval nastanku dveh taborov: levega okrog PDS in nacifašistično-nostalgičnega okrog MSI, v Severni Italiji pa se je levemu taboru zoperstavila Severna liga. Precej je razširjeno mnenje, da so te volitve, ki so sicer bile le upravne in delne, spravile na površje nove ljudi. To je deloma res, vendar je po drugi strani tudi res, da ni mogoče imeti za „nove" tiste politike, ki se še vedno sklicujejo na blagodati fašizma oziroma komunizma. Na vsedržavni in tudi na mednarodni ravni je veljala posebna pozornost občinskim volitvam v Trstu. Po prvem krogu 21. novembra sta se v ožje volitve za mesto tržaškega župana, ki so bile 5. decembra, uvrstila dva kandidata: podjetnik Riccardo Illy in bivši pilot Giulio Staffieri. Illy je bil kandidat krščanskih demokratov, Demokratične stranke levice in Zavezništva za Trst (Alleanza per Trieste), v katerem je bila tudi stranka Slovenske skupnosti. Staffierija pa so podpirali krščanskodemokratski razkolniki, neofašisti pri MSI in nacionalisti iz Liste za Trst (Lista per Trieste). Zmagal je Illy s 53 odstotki glasov, 47 odstotokov pa je prejel njegov tekmec. Volilni boj je bil Nekatera občila se boje resnice Združenje za demokratizacijo javnih glasil in gibanje Združeni ob Lipi sprave sta včeraj sklicali časnikarsko konferenco. Povod zanjo je bil molk občil o okrogli mizi Narodna sprva - vedrejša prihodnost (bila je 20. oktobra v Cankarjevem domu). Stanislav Klep je pri tem dejal, da je molk občil opozoril na problem, da jih naša nerazčiščena polpreteklost ne zanima. Naša polpreteklost, kakor so jo na omenjeni okrogli mizi opisali zgodovinarji, je drugačna od tiste, ki je pol stoletja veljala za resnico. Po Klepovem mnenju je bila okrogla miza deležna medijskega molka zato, ker se nekateri resnice bojijo. Državnikom in politikom, ki upravičeno obsojajo grozodejstva v BiH, o zločinih, storjenih na slovenskih tleh pa molčijo, je Klep očital moralni primanjkljaj, ne glede na to, kateri položaj imajo na lestvici ugleda. Okrogla miza o narodni spravi je bila namenjena tudi poslancem državnega zbora. Ti bi morali sprejeti državni akt o narodni spravi, vendar le takšni, ki bi temeljila na resnici in njenega odkrivanje ne bi ovirala. Tiskovno konferenco so sklicali zato, da bi časnikarji spoznali, da sta klic po demokratizaciji javnih glas’1 umesten in kritika upravičena. Vinko Vodopivec, tajnik Združenja za demokratizacijo javnih glasil, je poudaril, da demokratizacijo ovira stara struktura (v sodstvu, upravi in gospodarstvu), tej pa primanjkuje moralnih vrednot. Prav zato nosijo veliko odgovornost javna občila, zlasti pa radio in televizija. Združenje bo tako spomladi 1941 pripravilo interdisciplinarni posvet o sociopatologiji časnikarstva in etiki javne besede. Menijo, da narodna sprava ni pozabljena, ampak soočenje z resnico, zato ni mogoča brez celovite presoje medvojnih in povojnih dejanj, brez obsodbe zločinov na vseh straneh in brez poprave storjenih krivic. Zgodovinarji so namreč že nedvoumno ugotovili, da je šlo v Ljubljanski pokrajini za revolucijo, Id jo je, da bi prevzelo oblast, organziralo vodstvo KP in jo vsililo ljudstvu. Ivo Žajdela Slovenec, 3. decembra IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI zelo oster. Nacionalisti in neofašisti so se posluževali tudi zelo nizkih udarcev, da bi diskvalificirali Illyja, obenem pa so ves čas strašili s slovensko in komunistično nevarnostjo. Vendar se njihov način volilnega boja tokrat po dolgih desetletjih ni obrestoval. Vsekakor pa poraza še niso preboleli in vneto iščejo, kako Illyjevo šibko točko, na primer kako njegovo podjetniško potezo, ki bi bila v nasprotju z zapleteno italijansko zakonodajo. Če bi se jim to posrečilo, bi lahko s kakim rekurzom na sodno oblast ogrozili njegovo županovanje. Kako so ti ljudje polni gneva, dokazuje droben dogodek. Ko so bili volilni rezultati dokončno znani, se je Illy po televiziji zahvalil svojim volilcem tudi s slovenskima besedama „hvala lepa". To je zadostovalo, da je njegov poražni tekmec Staffieri, ki je tukaj spregovoril po televiziji, ves razburjen hitel razlagat, da je bila storjena nezaslišana provokacija. Seveda se je o tem razpisal tukajšnji tisk in marsikateri pisec se je strinjal s Staffierijem. Neverjetno, a resnično! In to samo zaradi dveh slovenskih besed! Vsi Slovenci v tržaški občini, in sicer od tistih, ki so prisotni v Stranki komunistične obnove, do tistih, ki delujejo v Slovenski skupnosti in pri Zelenih so v balotaži podprli Illyja. V novem tržaškem občinskem svetu bodo Slovenci imeli štiri predstavnike, in sicer Petra Močnika in Andreja Bardona (oba Slovenska skupnost), Igorja Dolenca (Demokratična stranka levice) in Stojana Spetiča (Stranka komunistične obnove). Gre za velik uspeh, saj že dolgo let ni bilo toliko slovenskih izvoljenih predstavnikov v tem važnem občinskem svetu. Želeti je, da bi pustili že enkrat strankarske interese ob strani in koordinirano nastopali vsaj v primerih, ko bo šlo za vprašanja tukajšnje slovenske manjšine. To koordinirano delo in nastopanje, seveda če bo do njega sploh prišlo, bi bilo dobro razširiti tudi v bodoče, saj bodo prav kmalu na vrsti nove parlamentarne volitve, volitve v Evropski parlament, volitve v tržaški pokrajinski svet in tudi volitve v goriški občinski svet. Slovenska manjšina v Italiji ima namreč zaradi nove volilne zakonodaje možnosti za uspeh le s povezavo vseh sil. A. B., Trst (posebej za Svobodno Slovenijo) Mnogokrat se dogodi, da človeka sredi najlepših sanj klofuta potegne nazaj v kruto realnost. Tako se je ta teden pripetilo predsedniku Menemu: še ves v blišču sprejema pri papežu in vatikanskega odlikovanja in vzhičen nad skorajšnjo spremembo ustave in možno novo predsedniško dobo, se je nenadoma znašel pred požarom v provinci Santiago del Estero. Tega pač ni pričakoval. STRAŽNJI OGNJI Kot so ognji na višinah v daljnih časih napovedali nevarnost Turka, ki je prihajal, da bi ropal deželo, tako ti modemi stražni ognji napovedujejo nevarnost ljudskih izbruhov. V primem Santiago del Estero pa je to že več kot nevarnost. Kot Turki je razbesnela množica požigala in ropala. Nastop je bil nenaden, prav kot prihod divjih hord. In za njim je ostal le dim pogorišč. A vse bo trajalo le trenutek. Vendar dovolj dolgo in dovolj silno, da si ga je treba pobliže ogledati, kajti tudi v politiki se zgodovina ponavlja in današnja šola prav pride jutri. Najbolj zanimivo je, da je bilo kaj takega pričakovati. V zadnji števili smo omenjali nezadovoljstvo v notranjih provincah. La Rioja, rodna provinca predsednika, je že uprizorila ljudski odpor. Omenjali pa smo tudi Santiago del Estero, kjer je na zadnjih poslanskih volitvah zmagal radikalizem v tradicionalno pero-nistični provinci. Že ta podatek sam je bil dovolj močan, da bi vlada ne smela stati prekrižanih rok. Zanimivih podatkov je dovolj: Santiago del Estero je ena najbolj mirnih provinc; tamošnji prebivalci, v precejšnji meri še vedno indijanske krvi (dvojezičnost španščine-kečua je marsikje močna), spadajo med najbolj mirne, da, celo lene ljudi, je pa tudi eden izmed najbolj revnih predelov dežele. Nekoč pragozd je danes pretežno pušča, potem ko so Angleži iztrebili „quebracho", iz katerega so pridelovali tanin. Pretežno se preživljajo s kmetijstvom; industrije ni. Prevladuje pa revščina in brezposelnost se omiljuje z državnimi službami. Da, kar vsaki deseti prebivalec je državni uslužbenec. Te dni po požaru je krožilo dovolj številk, razlag in statistik. Glavno je to, da Santiago del Estero živi od zveznih prispevkov (le deset procentov proračuna krijejo z lastnimi dohodki) in uprava je postopala roparsko: visoke funkcije so bile plačevane naravnost razsipno (do 20.000 dolarjev mesečne plače), večina pa ni presegala 300 dolarjev v državi, kjer je dolar skoraj nevreden denar. In za nameček nekateri že štiri mesece niso dobivali plač. V takem položaju je zapisati dvoje dejstev: v peronistični provinci, a politično popolnoma v rokah „caudillizma", so zmagali radikali, izraz besnosti pa tudi upanja, da bi prišlo do neke spremembe. Nekaj tednov za tem pa se je zmagoviti narodni poslanec Zavalia rokoval z Mene-mom v znamenje sporazuma ustavne reforme. Zadnje upanje je splavalo po vodi. po skoraj šestdesetih letih socialnega miru je prišlo do splošne vstaje. POGLED V STRAN Dogodkov tega „konca" ne bomo podrobno opisovali, saj smo jih videli na TV zaslonih, poslušali in brali do naveličanosti. Zapišimo le, kako natančna je ljudska volja: v Santiago del Estero so požgali vladno palačo, kongresno stavbo in sodnijo. Torej vse tri izraze oblasti. Potem so se spravili še na domove (palače) glavnih santiaških politikov. Škoda je bila ogromna, žrtve številne. Koliko je bilo mrtvih seveda nikdar ne bomo dobro vedeli. Da je bilo vse to delo agitatorjev? Kje jih ni. A takega izbruha ne povzroči nekaj aktivistov vtihotapljenih v nejevoljno množico. Požigali so doslej mirni državni uslužbenci, siti lakote; ropali pa so prebivalci bednih naselij, ki so izrabili edini ugodni trenutek. Policija je odpovedala, ko ji je pošla zaloga solzilnih bomb in gumijastih krogel: preostalo je le še streljanje s svinčenkami. Tega ukaza, hvala Bogu, si nihče ni upal izdati, prišlo bi do mesarskega klanja. Konec koncev pa je vse to bolj kot sad krize, sad nepoštenosti, nemorale, korupcije. Sociološko bi bilo zanimivo raziskati, zakaj temu bolj zapadajo tradicionalno zaprte družbe kot so vodilni sloji po zakotnih provincah. Zato so vodilne plasti bogato živele in gledale stran ob splošni revščini in stradanju. Po bolnišnicah so otroci umirali od lakote; večina mladeži je hodila v šole le, ker so jim tam dajali jesti. Toda zadnje čase so oblasti odpravile še prehrano po šolah. A najvišjim funkcionarjem so astronomsko povišali plače. Najbolj nevarno ob vsem tem je, da bi zvezna vlada tudi še naprej gledala v drugo stran. Menem je v Vatikanu prejel odlikovanje, a papež mu je istočasno dejal, da mora biti trud sorazmerno porazdeljen za ureditev državnega gospodarstva. Škofje nenehno zahtevajo, naj breme potrebnih sprememb ne pada nenehoma le na rame revnega prebivalstva, medtem ko bogate korporacije vedno bolj bogatijo. Problem se ne bo rešil četudi stvari ostanejo kot doslej, ker so spremembe potrebne. Socialnih ali gospodarskih problemov se ne more rešiti z oboroženimi posegi žandarmerije ali vojske. Ob tem dogodku je nastala znova polemika. Radikali mečejo krivdo na vlado, vlada pa na aktiviste. Minister Cavallo je zatrdil, de je le njegov plan edini porok za socialni mir, a ne uvidi, da je ta plan polovičen. Vsaj v šestih provincah bo treba izvesti globoke kirurške posege: tisoče in tisoče državnih uslužbencev bo postavljenih na cesto: to je potrebno. A kam naj gredo, če se zapirajo tiste maloštevilne tovarne, kar jih je še v notranjosti države. Ko se sproži to vprašanje, tudi minister pogleda v stran. Desetletja že teče polemika o gospodarstvu. In se išče krivca. Državna struktura se izredno krči: to je pozitivno, ni pa sama sebi rešitev. Res je, da so gospodarji države vedno isti in vedno bolj bogati. Nekoč je bila to „finančna domovina", skupina kapitalistov, ki so špekulirali in se bogatili na račun inflacije. Potem „kontra-tijska domovina", ista skupina, ki se je bogatila na račun pogodb z državo. Sedaj je „privatizacijska domovina", isti ljudje, ki za majhen denar kupujejo povezani s tujim kapitalom, kar je državi ostalo. A ni reakti-vadje in obljubljeno zboljšanje se ne pokaže na obzorju. Sedaj prihaja poletje. Kar je višjih slojev in kar še ostane od argentinskega srednjega sloja bo (po milosti poceni dolarja) počitnikovala širom sveta. Na letalih ne bo prostora, in med ugotavljanjem, da v Argentini pač ni tako slabo kot nekateri trdijo, bo s še večjo silo kot lani razsajala kolera na severu. Da, tudi velik del družbe gleda v stran. Malo spomina bi vlada vendar morala imeti. Vsaj na to naj bi se spomnila, da je prišla na oblast in se tam še vedno hrani prav z glasovi zapostavljene večine. In da se vedno številnejši argentinski otroci jočejo na glas kot Jezušček v hlevu. A jim ni le mraz, tudi lakota jih tare. Seminar za voditeljice naših šol od 24. januarja do 12. febrarja v Sloveniji Državni sekretar Buenos Aires, 7. novembra 1993 prof. dr. Peter Vencelj Spoštovani prof. dr. Vencelj! Prejeli smo program seminarja za učiteljice in učitelje, ki bo januarja 1994. Kot sem sporočil, je želja učiteljskega zbora naših osnovnošolskih tečajev, da bi se seminarja udeležili v mesecu juliju 1994 in se v tem smislu organizira nabirka denarja za letalsko vožjo. V mesecih januar in februar so tu določena: počitniška kolonija od 27.12.1993 do 12.2.1994 v Cordobi in naslednji teden počitniški dnevi do konca februarja. Te vodijo naše učiteljice in učitelji. Več kot tridesetletna kolonija ima svojo tradicijo in počitniški dnevi svojo zakoreninjenost. Na vsak način bi bilo zelo učinkovito, če bi našli kak način, da bi povabili voditeljice (po eno iz vsakega osnovnošolskega tečaja), ki že dolga leta zastonjsko učijo slovenske otroke na ta prvi seminar. Tu ne premoremo sponzorstva za dve vožnji v enem letu po šolah. Seminar za mesec julij je zbudil navdušenje, zanimanje in bo lepo obiskan. Izredna gesta bi bila, če Republika Slovenija preko pristojnih organov povabi te, ki že toliko let nesebično vzgajajo živo zavest in materin jezik že v mladih dušah in srcih tretjega rodu. Priložnost bi bila tudi, da se seminar meseca julija oblikuje na podlagi dejanskega stanja in potreb med nami, pri tem bi lahko navzočnost naših voditeljic bila gotovo važna. Pomenil bi tudi velik korak v globalni politiki za Slovence po svetu! Imamo 12 tečajev. Voditeljicam in učiteljicam bi bilo tudi treba dati priznanje od pokojninskega zavoda za opravljeno delo. Iskrene pozdrave Vam in sodelavcem prof. Tine Vivod, predsednik Zedinjene Slovenije Republika Slovenija MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE Sektor za Slovence po svetu Ljubljana, 21. decembra 1993 Spoštovani prof. Tine Vivod ZEDINJENA SLOVENIJA Zadeva: Vabilo na seminar slovenskih učiteljev in učiteljic v Argentini Vljudno vabimo voditelje in voditeljice slovenskih tečajev v Argentini, da se udeležijo seminarja za slovenske učitelje, ki poučujejo v Argentini, ki ga organizira Ministrstvo za zunanje zadeve, Sektor za Slovence po svetu. Seminar se prične 24. januarja 1994 v Zdravilišču Dolenjske Toplice. Seminar se bo zaključil 12. 2.1994 v Ljubljani. Lep pozdrav Spoštovani Ljubljana, 21. decembra 1993 prof. Tine Vivod ZEDINJENA SLOVENIJA Zadeva: Seminar za slovenske učiteljice in učitelje iz Argentine Sektor za Slovence po svetu pri Ministrstvu za zunanje zadeve bo organiziral zgoraj navedeni seminar s pričetkom 24. januarja 1994 v Dolenjskih Toplicah. Program srečanja smo vam že poslali. Po informacijah, ki nam jih je posredovala Marjetka Dolinar, naša uslužbenka, ki je trenutno na dopustu v Argentini, in Boštjan Kocmur, predsednik izseljeniškega društva Slovenija v svetu iz Ljubljane, se bo seminarja udeležilo 12 učiteljic iz Argentine. Stroške seminarja (seminar, nastanitev, ekskurzijo po Sloveniji) bo v celoti kril Sektor za Slovence po svetu. Glede na to, da letos organiziramo seminar prvič, da je bilo relativno malo časa za zbiranje sredstev za letalske vozovnice za prihod v Slovenijo, bo letos izjemoma Sektor za Slovence po svetu kril tudi stroške povratne letalske vozovnice iz Argentine v Slovenijo. Prosimo Vas, da nam čimpreje sporočite imena udeležencev seminarja, prav tako pa tudi podatke o načinu potovanja, času prihoda v Slovenijo in ceni vozovnic. Vsem pa želimo mime in blagoslovljene božične praznike in srečno in veselo, zadovoljno in uspešno leto, ki prihaja. prof. dr. Peter Vencelj DRŽAVNI SEKRETAR Zaključek srednješolskega tečaja V soboto, 20. novembra je bilo v Slovenski hiši prav živahno. Srednješolski tečaj „Ravnatelj Marko Bajuk" je s proslavo zaključil svoje šolsko leto. Poleg profesorjev in dijakov so se slovesnosti ob končanem pouku udeležili tudi povabljeni gostje in starši naših dijakov. Razredniki so dijakom razdelili spričevala; nato smo se vsi navzoči udeležili sv. maše, ki jo je daroval prelat dr. Alojzij Starc v zahvalo za prejete milosti v preteklem šolskem letu. V nagovoru je dr. Starc spodbujal vse dijake, posebej še odhajajoče petošolce, naj vztrajajo in rastejo v verskem življenju in ostanejo živi udje naše slovenske verske skupnosti. Po končani maši so se povabljeni gostje, profesorski zbor, starši in dijaki zbrali v veliki dvorani. Oder je krasila slika ravnatelja Marka Bajuka, po katerem ima tečaj ime. Vsi navzoči so stoje sprejeli zastave ter zapeli argentinsko in slovensko himno. Marjan Loboda je pozdravil povabljene goste in vse navzoče. Ravnateljica Metka Mizerit se je v svojem govoru dotaknila uspehov preteklega leta. Poslovila se je od petošolcev z željo, da bi ostali zvesti slovenskemu rodu, ter podala spodbudne misli za delo v prihodnjem letu. Kot priznanje za svojo prizadevnost pri učenju so bili nagrajeni najboljši dijaki. Knjiga je res najlepše darilo mladostnikom, zato so naši odlikovanci - odlikovanke tudi letos prejeli knjižnji dar z razrednikovim posvetilom. Najboljša dijakinja 5. letnika pa še srebrnik, prihranjeni dar dr. Petra Urbanca. Letošnje nagrajenke so sledeče: 1. letnik Andreja Kovačič, 2. letnik Veronika Godec, 3. A. letnik Ana Marija Petelin in Pavla Grbec, 3. B. letnik Marjana Jelenc, 4. letnik Andreja Stariha, 5. letnik Sonja Avguštin in dopisna dijakinja 1. letnika Andrejka Zupanc. Lanski zastavonoše sta nato predali zastave letošnjim odliko-vankam, ki jih bodo nosile v letu 1994. Prišel je trenutek slovesa. Dijaki 5. letnika „RAST XXII" so končali svojo mladostno pot na tečaju. S stiskom roke sta se od njih poslovila ravnateljica Metka Mizerit in razrednik Frido Beznik. Ganjeni in veseli so dijaki sprejemali spričevala in diplome o opravljenem študiju. Letošnji absolventi Srednješolskega tečaja so naslednji: Mirta Albreht, Sonja Avguštin, Valerija Benegas, Olga Bohinc, Sonja Bregar, Erika Indihar, Vanika Jazbec, Nevenka Jelenc, Saši Jelenc, Lorena Klemenčič, Romina Marolt, Marjetka Mehle, Karel Panaino, Aleksander Skale, Martin Stanič, Neži Šte-fe, Danijel Urbančič, Pavle Verbič, Lučka Willenpart, Marcel Vodnik, Herman Ziherl, Monika Ziherl. Kot vsako leto so tudi letos dijaki 5. letnika pripravili ličen almanah z naslovom „Sonce bo večno sijalo..." Izdali so ga še pred odhodom v Slovenijo. Tam so ga podarili dobrotnikom svojega potovanja in sorodnikom. Po prireditvi so almanah dali tudi članom profesorskega zbora kot znak hvaležnosti. Odbor staršev je med letom zvesto spremljal tečaj in skrbel predvsem za telesne potrebe profesorjev in dijakov. V imenu odbora staršev je spregovorila Janika Jesenovec. Zahvalila se je profesorjem za njihovo delo in staršem za sodelovanje. Sledil je nastop 1. in 5. letnika. Prvošolci so pod spretnim Beznikovim vodstvom podali Aškerčevo romanco „Svatba v Logeh" in Balantičev sonet „Zaman". Petošol-d pa so se predstavili z redtacijo odlomkov iz „Antigone", kjer so dokazali, da so zmožni tudi zahtevnejših del. Občinstvo jih je nagradilo s ploskanjem. S tem je bil zaključen slovesni del programa, ker je bila naslednja točka humorističnega značaja. Po stari študentovski navadi so petošold predali „ključ učenosti" v varstvo četrtošolcem. Seveda to „važno" dejanje ni poteklo brez preizkušenih nasvetov, kako si priboriti potrebno učenost. Vanika Jazbec se je dobro znašla v vlogi skrbne svetovalke. Še bolj prepričljiv je bil Tone Vivod, ki je „ključ učenosti" sprejel, čeprav ga, kakor je on trdil, ne potrebujejo. Vseeno ga bodo skrbno hranili do prihodnjega leta. Od petošolcev se je poslovil tudi predsednik Zedinjene Slovenije prof. Tine Vivod. Povabil jih je, da bi skupaj z absolventi prejšnjih let obnovili SKAD in tako ostali člani slovenske organizirane skupnosti. V zadnjem delu je Marjan Loboda napovedal in razložil počitniško nalogo, kateri so predvsem odhajajoči petošold navdušeno ploskali. Starši petošolcev in odbor staršev so pripravili bogato zakusko. V prijetnem razgovoru in skrbni postrežbi je minil večer. Prvi seminar za učiteljice v slovenskih šolah v Argentini in Avstraliji Dobili smo okvirni program seminarja za učiteljice v slovenskih šolah v Argentini in Avstraliji. Vršil se bo od 24. januarja do 13. februarja 1994. Seminar organizira Ministrstvo za zunanje zadeve — Sektor za Slovence po svetu in Izseljensko društvo Slovenija v svetu. Razdeljen je v dva dela. To bosta pedagoško šolski seminar, ki bo potekal pet dni v Dolenjskih Toplicah (Zdravilišče) in ostale dni predstavitev Slovenije po pokrajinah: Dolenjska, Ljubljana, Štajerska, Koroška, Gorenjska in Primorska. Povabljene so voditeljice iz vseh slovenskih šol v Argentini: Slovenska hiša, Carapachay, Castelar, Ramos Mejia, San Justo, San Martin, Slovenska vas, Mendoza, Bariloče, San Luis, Tucuman in Slovenski srednješolski tečaj. V letu 1993 je bilo 470 slovensko govorečih učencev (228 deklic in 242 dečkov), špansko govorečih 46 učencev (22 deklic in 24 dečkov). Poučevalo je 93 učnih moči, od teh 71 v Argentini rojenih. Odlikovana za 40-letno neprekinjeno in zastonjsko delo pri učenju: Angelca Klanšek, Katica Kovač Dimnikova, Mija Markež in prelat dr. Alojzij Starc so prejeli odličja ob proslavi druge obletnice- osamosvojitve, ki sta jo priredila Zedinjena Slovenija in Medorganizadjski svet 26.6.1993. L. 1957 piše Martin Mizerit, prvi referent Mladinskega odseka Društva Slovencev, sedaj Zedinjena Slovenija, v Zborniku Svobodne Slovenije: „Če le kje, bo otrok v slovenskih tečajih dobil prvo sistematično usmerjeno narodno vzgojo, na osnovi katere naj bi gradile pozneje svoje delo naše organizacije te ali one vrste." Prišel je čas, ko osvobojena domovina pristopa k delu za slovensko šolstvo po svetu. Zedinjena Slovnija navdušeno pozdravlja prvi seminar za voditeljice naših šol, saj so sedaj tudi doma priznane in pripravljene ohranjevati slovensko skupnost v Argentini. Temu tečaju pa bodo v prihodnosti sledili še drugi. ZEDINJENA SLOVENIJA prof. Tine Vivod, predsednik GIOVANNI PAPINI ft AK GOSTILNIČAR Tudi če bi imel še kakšno sobo prazno, bi je ne dal temu paru. Sumljiva človeka! Pravita, da sta mož in žena, toda jaz nisem šele od včeraj in mene ne bo nihče vlekel za nos. On je prestar in ona premlada. Kakor je videti, je nosna... Najbrž je ta njen oče, ki jo je popeljal iz svojega mesta, da bi se izognil škandalu. Toda moje prenočišče je pošteno in tu nočem tajnih porodov. Po drugi strani pa se mi spet ne zdi, da bi ravnal z njo kot s hčerjo. Gleda jo, kot da bi bila sveta, skoraj s spoštovanjem.Verjetno je kakšen služabnik, ki so mu zaupali vso to čedno zadevo... Na vsak način ni njen mož. In ona ima tako čist in nedolžen pogled, kot da bi je ne moglo biti ničesar sram... Zdi se mi, da gre že zelo h koncu... Kaj je vse videz! Pa še zaupaj ženskam! Videti je kot najbolj nedolžna devičica, pa bo vsak čas mati! Dobro, da sta odšla! Kakor da bi to še ne bilo dosti, dišita tudi po mizeriji. V svojo hišo pa nočem ubožcev. Navsezadnje bi se zadržala tukaj lahko še ves mesec po porodu, potem pa bi mi še rekla, da nimata denarja za kvartir. Če bi prišla lepo oblečena in s polno bisago, bi se morebiti še našel kakšen kotiček. Hlapec bi se umaknil spat v hišo svojih sester za vseh štirideset noči... Če bi bil denar, bi se uredilo vse. Toda ona je oblečena tako, da bi me bilo sram, če bi takšna hodila moja žena; on pa nosi plašč, ki je gotovo starejši od njega. In poleg tega bi njeni porodni kriki in potem otrokovo jokanje vznemirjali moje goste. Lepo zadoščenje za to, če bi imel navsezadnje prazno prenočišče zavoljo takih skrivnostnih postopačev! Pravita, da sta Galilejca, toda vsi vemo, da iz Galileje ne pride nič dobrega. Prav sem storil, da sem ju odpodü. Bosta že našla kje kakšen kotiček, preden pade noč. GOSPODAR HLEVA Rekel sem jima res, da se lahko vselita, pa mi je skoraj žal. V gostilni ju niso hoteli, nista vedela, kam naj položita svoje kosti k počitku... Mehak sem in sta me pretentala. Posebno ona me je ganila, s svojim ponižnim obrazom, resda nekoliko bolno milim, pa z očmi deklice, ki je prišlo s svetlejšega sveta, kakor pa je naš. In zdi se, kot da bi stiskala k prsim veliko skrivnost na način, kakor druge stiskajo rože. Tako nedolžna, brezmadežna in čista, da se zdi nemogoče, da bo že vsak čas rodila... Nisem je mogel odgnati ponoči in v tem stanju. Morda sem storil slabo, toda zdaj je, kar je. Molče sta se vsedla v hlevu in kakor da molita brez besed ali pa pričakujeta čudež. Tudi stari se zdi pošten mož. Pazi na žensko, spoštljivo jo ogleduje, kakor da je ona kraljica in on gospodar, spremenjen v sužnja. Mi bosta napravila še težave! Romata po svetu sama, brez služabnika, brez žene, ki bi bila tej mladenki v pomoč, ko pride njen čas, ko le še malo manjka do poroda? Ne kaže pametnega moža to, da vodi po ulicah v tem mrzlem mesecu in v teh okoliščinah takšno ubogo stvarco. Kratkomalo: nisem imel moči, da bi jo odpodil. Hlev je star in umazan, vendar se bo že našel kakšen kotiček, kamor se bo dalo vleči. In živali v njem vedno dajo nekaj toplote. Čeprav sem se morda zmotil, sem storil to iz dobrega namena. Menda me Gospod zato ne bo kaznoval. Čutil sem, kakor da me je neki glas naravnost prisilil, da prenočim ta uboga izgubljenca. Daj Bog, da bi se izteklo vse dobro, za nju in zame! ZAOSTALI PASTIR Kakšna naglica je zajela moje tovariše, ko so govorili s temi mladimi neznanci! Jaz sem že starejši in ne morem teči tako hitro kakor oni, zato pa poznam svet boljše kot oni. Kdo so bili svetli mladci? Tu, v dej deželi jih takih še nisem videl. Rekel bi, da so potemtakem tujci, in tujcem ni dosti zaupati. Najprej jih je treba 'preizkusiti, potem vprašati. Ti pa, nič! Kar v dir, ti moji tovariši. Že po prvih besedah, ki so jih čuli od njih, so dvignili roke kot peruti in tako stekli, da so delali veter za sabo. Ti mladci, kar je res, tudi niso bili videti taki ljudje kot mi. Bili so osvetljeni v obraz in obleke, da ni bilo mogoče uganiti, odkod je prihajala ta svetloba. Niso imeli svetilk v rokah, pastirski ognji so že ugasnili in lune ni bilo. In venda se je zdelo, kot da stoje pred žerjavico nenavadno razžarjeni. Morda so bili duh Gospodov, morebiti tudi prikazni, ali lahko zli duhovi, ki tavajo ponoči... Pastirji pa so stali pred njimi z odprtimi usti, jih poslušali in kar požirali vase. In kaj so zvedeli? Da se je tam doli v tisti votlini in ta hip rodil Kralj! No, kolikor vem v teh svojih šestdesetih letih, se kralji rojevajo v palačah in v mestih in ne v jaslicah, sredi zasmrajenih živali! In kakor sem slišal, je ta novorojeni Kralj naravnost potomec Davida in je sin Boga! Toda naš Bog, kolikor vem, nima sinov. Je Edini, stvarnik neba in zemlje in ni drugih bogov kot On sam. Kolikor pa se tiče Davidove družine, bi sodil, da zdaj po tisočih letih ni ostala na zemlja niti senca njegovega rodu. Ti pa beže kakor norci, prepričani, da bodo videli čudež! Pa vendar, kljub vsemu, tudi jaz bom pošepal tja dol, ker... kdo ve... ZAPUŠČENE OVCE Prebudile smo se od svetlobe, ki ni bila ne sonce ne ogenj, in pastirji so začeli teči. Ne vemo, zakaj in ne, kam. Kaj bo, ko bo zvedel njih gospodar? Zakaj so zbežali od nas prav v tej uri in v tej temi? Če bi nas zapustili za dne, bi bilo manj slabo. Lahko bi šle v tisto žito tam doK in bi se okoristile s to njihovo kaprico. Toda za dne je tako, da vsakega, ki se približa žitu, zapode z vpitjem in palico. In zadovoljiti se moramo z redko zeljenjavo, ki se skriva med skalovjem. Zdaj pa, čeprav so pobegnili vsi pastirji, ne moremo na noben način iti iz našega ograda in ne moremo na prepovedno pašo. Moramo ostati tukaj, tresoč se malo od mraza in malo od strahu. Na nas pazijo, ko je sonce in ko ni nobenega blizu; zdaj pa, ko je tema in vse polno nevarnosti, so izginili naši varuhi. Toda prav noč je najbolj nevarna, tedaj ponavadi prihajajo volkovi, šakali in vse vrste naših sovražnikov. Joj, vsak hip nas lahko napadejo te zveri krvavih oči in bodo nas brez usmiljenja podavile! Lahko pridejo tudi tatovi, in bi pokradli nas in naše mladiče ter nas prodali bogvekam! In vse to zaradi teh preplašenih pastirjev, ki so stekli z vso naglico potem, ko so slišali one mladeniče. Lepi stražarji so to! Nas tepejo podnevi, ponoči pa nas puste brez zaščite! Ljudje se najprej domišljajo, da so bo-gvekaj, potem pa v hipu izgube glave. Me pa smo ubogljive, smo dobre, samo tihe, oni pa so nam hvaležni na ta način. Zdaj, ko smo zbujene, čutimo, da nam po črevah kruli — zvečer smo imele slabo pašo — in ga ni, ki bi nam obnovil spanje. BABICA Zakaj so me prišli klicat o pohod, če me pa ne potrebujejo? Pride stari, potrka na vrata, kakor da bi jih hotel razbiti, moleduje naj skočim s tople postelje, ter mi pripoveduje, da bo njegova žena vsak hip rodila in nima nikogar, da bi ji stal v pomoč. Jaz, neumnica, sem se dala pretentati in sem šla za njim. Mislila sem, da bo porod v hiši kakšne sorodnice ali vsaj v gostilnici, pa me pelje v majhen zapuščen hlevček, napol podrt izven mesta. Ustavi se in mi reče: „Tukaj!" Jaz nisem hotela vstopiti. Nisem navajena hoditi v tak stan. Vse moje klientke so gospe, plemenite betlehemske dame. Ta ženska pa se je spravila v ta hlev! Mora biti že uboga, nesrečna, begunska, morda celo grešnica, ki se skriva. Kljub temu sem se ojunačila in vstopila. Ko sem prišla že sem, naj pa še zaslužim kakšen denar, čeprav je stari bil videti vse kaj drugega kakor bogat. Toda — kaj vidijo moje oči? Mati, vsa mirna, in nasmejana, sedi na robu jaslic, kakor da se ni zgodilo nič. In tam gori v senu neki lep mladenič, ki me je gledal v oči in od katerega je svetel ves prostor. „Torej, kaj?" sem se vprašala. Kaj ta čudna presenečenja? Zakaj ste me vrgli iz postelje, kjer sem tako sladko spala, če je že vse prešlo? Onadva, mož in žena, se pogledata in mi ne odgovorita. Nato sem ugotovila, da je ta mladenka rodila brez bolečin, brez sile in sama, brez pomoči kogarkoli, medtem že, ko me je stari iskal. Nisem mogla premagati jeze in sem jima povedala, kar mi je prišlo na jezik. Emil Fanič (Gregorij Rožman) V božični noči Božič svoje svetle luči v vsaki hiši je prižigal, v rajsko-jasne visočine misli in srca je dvigal. Vse veselo in radostno pod božičnim je drevesom, iz hvaležnih src človeških hvala dviga se k nebesom. Le v predmestju starodavnem v slabih in zaduhlih sobah danes ni nobene luči, bilo ni jih v prejšnjih dobah. Sreče svetonočne sladke tam ubožci ne poznajo, tam skrbi in glad nemimi svetonočnice igrajo. A ne vejo ti ubožci, v betlehemskim da je hlevu jim Rešitelj se porodil, klical v angelskem jih spevu. I pri meni ni drevesa, luči svetle ni nobene, ali sreči moji tihi v celem svetu ni zamene. V srcu mojem angel božji mir nebeški mi razliva, v srcu mojem božje Dete s svojo milostjo prebiva. Daj še, Dete milostljivo, srečo mirno v sveti noči onim ubogim siromakom, ki ne najdejo pomoči. Toda žena je bila čudovita lepa z detetom in zdelo se mi je, da se mi dete smeje, kakor da bi me hotelo pomiriti. Stari mi je hotel stisniti nekaj kovancev v dlan, toda jaz jih nisem vzela in sem odšla ter zaloputnila vrata. To niso ljudje kakor mi in se nočem dotakniti niti njihovega denarja. Morda se motim, toda v vsem tem je nekaj čarovnije. Nikdar ni bilo slišati, da bi kakšna žena rodila na ta način brez bolečin in pomoči. In ta novorojenček: saj gleda kakor velik mož! In to, da so me zbudili v tej uri v tem mrzlem vetru, da pritečem, ko je že vse končano! Jutri na vse zgodaj bom to povedala na občini in naj ne bom to, kar sem, če ne uspem, da izženo iz vasi te nevedne vagabunde. Prevedel dr. Tine Debeljak zrno xi . - M A. JR S C ŠTEV .182 5 <■; i 3 psxwms. ima agiwJfsb!« »stytett p«fi Is titì»c?iv«iess sSos h5 c«i»l»<« »iti s« prunur» wt'sa. Vttm» temiti la si«,w». d» assmtjarii <><• »n y ime propi»» hentaiVM. N» miào ewit-'as: .‘.v c«»e!6o. £BAU3o, .| ia dir-bs tis po-lor coiefsvar la s»rtl& »1*» «s«« »as coaushvii'rtlfs- ; H s --c del agassjada. d«® io «r*rt*>i*i& à#«P«4» de la $s;a& no *M »dr» temp.-.u-ima S<*rfMUetìa.: da' la Issala »a Beila«», repiett la ošiša «eicms» y «1 w Na dan Vemih duš bomo obiskali grobove svojih oragih. v duhu p3 poromali v Slovenjo na pokopališča in k znanim m neznanim jamam, ki jih skrivaj naši gozdovi, kjer ležijo žr.ve komunistične revolucije, pobite med vojno m po njej Ob tem 2na menju pri Sv Ani na Ljubelju so pokopani štirje domobranci, ubiti 12. maja 1945 ob umiku na Kotoško. Trne iz Litije in Kresnic (pri Domžalah). četrti ima ploščo, na kateri je vklesano; Tu počiva IVAN MEŽNAR •z Goričice __ 1911 + 1945. Njegova Žena trije otroci ia z nami november JDUHOVNO ŽIVLJENJE LEtNK AVI U Vil:-!*, m-ICntiAl ;ui;j <«»» Ovitki so: od leve na desno in od zgoraj navzdol iz let: 1934 1935 1938 1943 1949 1961 1970 1993 DUHOVNO ŽIVLJENJE I.ETSIK XXXVII SKFIKIHHR 1970 Argentin Letos je poteklo že dolgih 60 let plodnega živahnega in koristnega delovanja slovenske revije v Argentini, ki se pravilno poimenuje Duhovno življenje. Ustanovljeno je bilo kot verska pomoč slovenskim izseljencem, polagoma pa je poseglo še na druga področja, predvsem kot družinska revija; posebno vlogo je tudi imela v pred- in med- vojnih letih, ko je povezovala Slovence po vsej Argentini, saj so se drugi časopisi, tedniki in mesečniki rojevali in izumirali drug za drugim; nobeden ni imel dolgega življenja, pač pa so bili polni političnega in idejnega prepira. DŽ pa je mimo nadaljevalo svoje poslanstvo, najprej kot priloga, pozneje kot samostojna revija. Novi, povojni politični begunci so v njej našli sebi primemo versko glasilo, tako da je pod novim vodstvom služilo tudi njim. V glavnem je politične in družbene novice ter povezovanje prevzel naš list Svobodna Slovenija, DŽ pa je le deloma posegalo vanj, vstopilo je tudi na prosvetno, kulturno polje s pisci črtic, pesmi, tudi prevodi romanov, kulturnimi obletnicami, pogledi na Argentino, Slovenijo in na svet, izdaja otroško prilogo Božje stezice, v zadnjih časih prinaša tudi bogato slikovno gradivo. Slej ko prej pa ostaja zvesta svojemu prvemu in glavnemu namenu — obravnavanju in pospeševanju duhovnega življenja med nami. Ta duhovni in narodni vidik (ki ga je praznovanje obletnice v Ljubljani prezrlo) je tisto, kar daje reviji svojo vrednost in tudi zagotovilo, da bo lahko še dolga leta ostala zvesta slovenskim izseljencem in ti njej. S ponosom se lahko spomnimo na prejšnje urednike in pisce, ki so že odšli v večnost z zavestjo o dobro opravljenem delu, prav tako pa se spomnimo na sedanje odgovorne pri reviji in jim pomagajmo, s pisanjem ali z branjem in naročanjem, saj tako koristimo končno le sebi kot osebi, kristjanu in Slovencu. Tine Debeljak DUHOVNO Ž1VLIEMJE ASO XI. — SCW 1S2 MARZO i 9 O m «»«» «*: Z-P>r»;n «liki »stia krt?» >p»»-.crti* KrW.u*» ; «.*. vii-.itii v Andih, n» na*vud> mtó ce*t*i v c.; - :>•. ra fit»« »sji. v oniijii jt «iCeti ; A>- „ ksc-K-. -l;r j« irto, imi luti »ni«; ton t tu«-' -••-ćnu.'rt »i-»>jäovi mjsi r. 3oie ìt>si->!sc . •«i -ile;?. »:>Vi y» nfcilftavsjR . f.' /cn aifcic «suj» v Bsflw«. J« in»? 1 ■«rji txjvfjßsfejA dspt er, ilsiss <» Csn'-ton» v rrccamsii;. p.t j» o CA;»* priSe! - Otte Ui tat pr»-i Uvexn piscf.lcn « Puftck*. V Scrissi um» h.» Riü'vm Af**wi im» scutr«. NJUas j» caj. Si r) veliti ssjrfeiv o!.;?k Raso prt essai mja-■ »rt s |C(iov oh « rt v<#rt!;«rt» y.-«-sJ*vlU • Scrissi! Krtkii- n» Avciisoedi Kot ilustracijo zunanjega videza Duhovnega življenja v njegovih 60. letih izhajanja priobčujemo ovitke iz nekaterih letnikov, ki so iz majhnega formata zrasli v velikega, nato se pomanjšali v žepnega, sedaj pa imajo revijalno obliko. iS------------------------------------4 Buenos Aires, 23. decembra 1993 SVOBODNA SLOVENIJA »Mi Blagoslovljene božične praznike in srečno ter miru polno leto 1994 vsem Slovencem po svetu želi Božičnega miru v dušah rojakov, blagoslova in uspehov polno leto 1994! Stavbno mizarstvo “LIRA” brata POTOČNIK Laprida 4772 - Tel. 653-7793/8234 Blagoslovljen božič in nade polno now leto 1994 vam vošči ■ aiCTRglAftlR^BIi FRANCI JAR? Av. Ader 3295 - Tel. & Faks 766-8947 / 756-5644 - Munro * * * * VESEL IN SREČEN BOŽIČ TER VELIKO DOBREGA V NOVEM LETU VAM ŽELI VAŠA POTOVALNA AGENCIJA, KI POPELJE NAJVEČ ROJAKOV V DOMOVINO. SPOROČAMO VSEM NAŠIM POTNIKOM IN SOROJAKOM, DA IMAMO OD 1. DECEMBRA NOV OPERACIJSKI SISTEM, V KATEREM JE PRIKLJUČENIH 720 LETALSKIH DRUŽB, 1500 HOTELOV, NAJEM AVTOMOBILOV V 136 DRŽAVAH. VSE TO NA PODLAGI ZAUPANJA, KI SE SAMO OBRESTUJE. POLEG TEGA SMO BILI Z DNE 13. SEPTEMBRA 1993 POOBLAŠČENI OD DRŽAVNEGA SEKRETARIATA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA TURIZEM, DA ZASTOPAMO SLOVENSKI TURIZEM V ARGENTINI. PRIHODNJE LETO PET SKUPIN V SLOVENIJO. INFORMACIJE V NAŠI POSLOVALNICI VSAK DAN OD 9. DO 19. OB SOBOTAH OD 9. DO 13. HIPOLITO YRIGOYEN 2742 - SAN JUSTO TELEFON 441-1264 - 441-1265 - TELEFAKS 54-1-441-1265. Blagoslovljen božič in srečno novo leto želi dr. Katica Cukjati advokatinja civilne, trgovske, delavske tožbe, pogodbe, zapuščinske in nepremičninske razprave Novi naslov: Boulogne sur Mer 362 - Tel. 652-5638 - La Tablada Ponedeljek, sreda in petek od 18.— 20. ure. Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi rojakom dr. Andrej Fink ODVETNIK IN URADNI PREVAJALEC ZA SLOVENSKI JEZIK Civilne, kazenske, trgovske zadeve. Delovna razmerja. Posvetovanja. Zapuščine Larrea 929 - PB "A" - Tel. 961-2163 - (1117) Capital Federal Ponedeljek, torek in četrtek od 16. do 20. me. BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO želi dr. Franc Knavs ODVETNIK Tucuman 1455 - 9. nadstropje, E in F, TeL: 476-4435 Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 1994 želi dr. Vital Ašič 1 " .VAv.v.v.v.v.v.v.nv.v.v.-.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.vavav.v.v.v.v/.v.v.^v.vv.v.XvXvw/X'WX^w/XvX^X-X^X-XwX'Xv.v.v.v.v.v.v.v.v.v. ... ODVETNIK Don Bosco 168 - (1642) San Isidro - Tel. 743-5985 Ponedeljek, sreda, petek od 18. do 20. ure. Bog živi ves slovenski svet! brate vse, kar nas je sinov slovenske matere... 'll 0©£1 V* Vesele praznike! Srečno novo leto želi TINTORERIA INDUSTRIAL RAMOS MEJIA S.A. Buenos Aires, 23. decembra 1993 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 9 jym LJUBLJANA — Ker je slovensko ele-trogospodarstvo plačalo delež pri avstrijski hidroelektrarni Golica, ji je podjetje Kelag, ki HE upravlja, poslalo prve kilovatne ure konične električne energije. CELJE — Mohorjeva družba je izdala knjigo slavista Janeza Gradišnika Slovensko ali angleško? V prvem delu govori o vdiranju tujega jezika v vsakdanjo in knjižno slovenščino, v drugem pa daje napotila za pravilno rabo besedi in pojmov po abecedi. Knjigo so predstavili v Ljubljani, kjer so se Gradišniku pridružile še razne osebnosti (dr. Dular, prof. Janko Moder) in se zavzemali, da bi slovenski parlament sprejel čim-prej zakon o zaščiti slovenščine. Mohorjeva družba pa bo ustanovila organ za organiziranje velikega zborovanja v Cankarjevem domu, h kateremu bodo povabili tudi razne interesne skupine in društva. PORTOROŽ — V zimskih mesecih preneha voziti Prince of Venice, kras in ponos slovenske potniške mornarice. S tem pa se začenja vprašanje, kako pridobivati sredstva za odplačevanje dolga. Če bi vse leto prevažal potnike med Portorožom in Benetkami, kot jih je v poletni sezoni, ne bi bilo nobenih problemov. Možen korak je prodaja katamarana, vendar se tega pri Kompasu otepajo, ker vedo, da bi takoj vskočil v promet kak tuj ladjar in se okoristil s progo. Zato iščejo drugih izhodov. GENOVA, Italija — Literarno nagrado Carlo Betocchi — citta di Piombino je žirija letos prisodila Cirilu Zlobcu za njegov opus prevodov iz italijanske literature. Prevodi obsegajo kar dvajset knjig raznih avtorjev. Zlobec je v Italiji dobil že več priznanj. LJUBLJANA — V Narodni in univerzitetni knjižnici je Mohorjeva družba predstavila prevod knjige Bartoloméja de las Casas Uničevanje Indijancev in evangelizacija. Za petstoletnico odkritja Amerike sta jo prevedla Barbara Pregelj in Tomaž Erzar. V knjigi so izvirne ilustracije perujskega Indijanca. LJUBLJANA — Najboljša slovenska atletinja Brigita Bukovec je podpisala dvoletno pogodbo z drugim naj večjim proizvajalcem športne opreme na svetu, Ree-bokom. Poleg opreme ji bo Reebok plačeval na leto 3.000 nemških mark, za vsak državni rekord 1.000 DEM, za zlato kolajno na tekmovanjih pa 2.700 DEM. Bukovčeva je edina slovenska atletinja s tako pogodbo. MURSKA SOBOTA — Kmetje so naročili pri tvrdki Pomurka seme sladke sorte paprike. Ko so paprike zrasle, so pa opazili, da so posejali pekočo papriko. Zaenkrat še ne vedo, kako je prišlo do zamenjave, vendar je Pomurka odkupila pridelek (30 ton), ga zmlela na Madžarskem in ga dala v prodajo. LJUBLJANA — Na pobudo Kristine, agencije za kvalitetno življenje, so se zbrale tajnice in ustanovile svoj klub. Dobivale naj bi se enkrat na mesec in si izmenjavale izkušnje ter se udeleževale strokovnih predavanj. LJUBLJANA — V čisto polni Hali Tivoli je nastopil italijanski pop pevec Eros Ra-mazzotti. Za ogled skrbno pripravljenega koncerta so morali poslušalci odšteti po 2.500 SIT. TOPOLŠČICA — V prenovljenem hotelu Metlika so odprli Center za multiplo sklerozo. V njem je 50 ležišč in je opremljen z vsemi potrebnimi pripomočki za bolnike, ki se težko gibajo. V Sloveniji naj bi bilo kakih dva tisoč bolnikov, katerim bo center nudil rehabilitacijo z raznimi vrstami terapij. KRANJ —Janko Skerlep (1894-1981) se je v času med obema svetovnima vojnama uveljavil kot vrhunski fotograf. Ob svoji smrti je ves svoj arhiv predal Kabinetu slovenske fotografije Gorenjskega muzeja. Arhiv sestavlja 665 velikih, za razstave izdelane fotografije in več kot 7.500 urejenih negativov in njihovih kontaktnih kopij. Nekaj iz te bogate zapuščine je bilo na ogled v kranjski Mestni hiši. IZLAKE — Ob tristoletnici smrti Janeza Vajkarda Valvasorja so odkrili spominsko ploščo na Medijskem dvoru pri Izlakah, po kateri naj bi bilo konec ugibanj, kje je Valvasor pokopan. Valvasor je umrl v Krškem, po takratni plemiški navadi pa naj bi bil pokopan zraven svoje prve žene. O tem je pisal že njegov sodobnik Dolničar, ki je zapisal tudi epitaf v latinščini in postavil temelje tej tradiciji. Po tristo letih pa seveda kakih materialnih dokazov ni več najti. KRANJ — V Prešernovem gledališču so krstno uprizorili satirično komedijo Igorja Torkarja (Umiranje na obroke) Revizor 93. Kot že naslov pove, je Torkar vzel strukturo Gogoljevega dela in ga nekako posdobil, vendar — po mnenju nekaterih — ni uspel vzbuditi pravega smeha s svojo prireditvijo. AJDOVŠČINA — Fructal, največji slovenski prozivajalec sadnih sokov, je v prvih devetih mesecih povečal za 15% prodajo na domačen trgu in za 25% na tujem. Eno tretjino proizvodnje gre v tujino, največ v Rusijo in Italijo, potem v Hrvaško in Makedonijo. MEDIAS NANCY želi svojim cenjenim odjemalcem blagoslovljen božič in obilo sreče v novem letu. ESPACE S.A. Fäbrica: Manuel de Sarratea 2673 - (1678) Caseros - Tel. 750-6634 Stanislav Zupančič Martillero Publico Nacional Želi vsem rojakom, posebno pa še svojim klijentom VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN OBILO SREČE V NOVEM LETU OPTIKA - FOTOGRAFIJA - URARNA LIPUŠČEK želi vse, rojakom srečen božič in novo leto 1994 Almafuerte 3559 - Tel. 651-3047 - San Justo Osebne novice Rojstva: 21. novembra je bil rojen v Mendozi Niko Damijan Nemanič, sin inž. Milana in prof. Rezke roj. Novak. V družini Nejka Štefeta in Milene roj. Svetlin se je 2. decembra rodil sinček Tomaž Andrej. 2. decembra se je v družini Pavla Pleška in ge. Janike roj. Rant rodila hčerka, ki jo bodo krstili za Viktorijo Andrejo. V družini Toneta Kostelca in Marije roj. Repovž se je 4. decembra rodil sin Tomaž. Srečnim staršem naše čestitke! Krsta: V soboto, 18. decembra je bila krščena v farni cerkvi Brezmadežnega Srca Marijinega (Loma Hermosa) Lorena Valerija Simčič, hčerka Norberta in Irene roj. Rupnik. Botra sta bila Marija Simčič in Jože Jerman. Krstil je dr. Jure Rode V nedeljo, 19. decembra pa je bil krščen v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Jože Ignacij Žerovnik, sin Marijana in Marte roj. Rezelj. Botra sta bila Lucija Kastelic roj. Marinček in Andrej Rezelj. Krstil je dr. Jure Rode Srečnima družinama iskreno čestitamo! Novi diplomanti: Na univerzi UADE je končal študije in postal „licenciado en economia maritima" Matjaž Markež. Na buenosaireški univerzi je 6. decembra zaključila študije ga. prof. Lučka Jereb Oblak. Postala je arhitektka. 15. decembra je dokončal študije na univerzi CAECE Peter Oblak in postal "Licenciado en sistemas". Na „Instituta de altos estudios empre-sariales" je dokončal študije in dobil naslov "master" Miha Skubic. Novim diplomantom čestitamo in želimo mnogo uspeha! Niku Jeločniku v slovo Spoznala sva se v begunskem taborišču Senigalia pri Anconi. Ti si bil ena od svetlih toč, ki so meni in mnogim drugim pomagale preživeti marsikatero preizkušnjo, v kateri smo se znašli. V tebi sem spoznal gorečega ljubitelja teatra in kulture nasploh. V to področje si usmerjal vse svoje življenjske sile... Danes pa se zavedam, da si bil ti eden izmed tistih, ki so pripomogli k izoblikovanju mojega ideološkega prepričanja. Spominjam se bolečega izraza na tvojem obrazu, ko si izvedel, da te prisilno premeščajo v drugo taborišče. Tvoja skoro obupana pisma iz tega obdobja še vedno hranim. Izražajo vsa tvoja občutja, bolečino in globoko trpljenje, ki si ga doživljal. S tvojim odhodom v Argentino sta se najini poti razšli, še vedno pa sem z vnemo sledil tvojemu ustvarjanju na področju kulture v Argentini. Slovence si prijetno presenetil s svojo prvo knjigo „Stalinistična revolucija v Sloveniji". Mnogo izvodov te knjige je bilo ilegalno prenesenih v Slovenijo v pomoč alternativnim silam in oporečnikom obstoječega režima. Malo pred smrtjo pa si nas ponovno presenetil z izdajo II. dela knjige „Stalinistična revolucija na Slovenskem". Slovenci v domovini in izven nje bomo vedno hvaležni za bogato dediščino, ki nam jo kot kulturnik in literat, predvsem pa kot zavedni Slovenec zapuščaš. Namesto cvetja na grob v tiskovni sklad Svobodne Slovenije poklanjam 50 U$S. Tvoje telo res počiva v argentinski zemlji, tvoj duh in tvoja dela pa ostajajo med nami; zapisan si v naših srcih, zapisan si v zgodovino slovenskega naroda. Vinko Levstik, Gorica Niko Jeločnik v restavraciji PALACE HOTELA v Gorici, 7. septembra 1987. Na fotografiji so: prvi z desne pokojni Jure Koce, pok. Niko Jeločnik, Levstik Vinko, urednik Katoliškega glasa dr. Kazimir Humar, prof. Zora Rebula-Tavčar, urednik Ameriške domovine dr. Rudolph Susel, pisatelj Lojze Rebula, Tone Zrnec -duhovnik v Kanadi in pok. Jože Jurak. Vesele božične praznike in srečno, uspehov polno novo leto želi R. ŠABEC - V. ZOREC Y CIA. S. C. FABRICA DE MOSAICOS Calle 133 Na 2665/87 - Villa Libertad - San Miguel - Tel. 750-6049 Ani Rode, Ivan Vombergar in Luka Debevec Mayer želijo vsem prijateljem, ki so jim pomagali pri njihovi glasbeni turneji tukaj in po svetu blagoslovljen božič in srečno novo leto. MALI OGLASI ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo - Tel.: 651-2500 / 651-2335 ANGLEŠČINA Grupalni/Individualni tečaji. Intenzivni za potovanja in odrasle začetnike. Priprave za izpite. Mila Hribar Tel.: 651-5354 - Fax: 627-4242 Gumbi in gumbnice - Mirko Vasle, Pje. Allende 386; Ramos Mejia; tel. 657-3288 še je čas za vložitev zahtevka za denacionalizacijo vaših nepremičin v Sloveniji! Ponujamo vam pomoč. Alejandra Iglič Šef. Glavarjeva 45. 61000 LJUBLJANA - Tel.: (38-61) 347-808, Fax: (38-61) 311-362 Proyectos de Informàtica S.A. - Avditorija pri kompjuterjih, programe 3419/91 D.G.I. - Franci Šturm - Emilio Mitre 435 - 13. nadstr. „D" - Capital - Tel.: 433-1713 NEVESTE - 15 LET: Izdelava šopkov in naglavkov iz svežih cvetov. Gabrijela Marolt - Tel. 664-1656. PSIHOANALIZA Psihoanalitični konzultorij; lic psih. Marko Mustar; Santa Fé 3228, 3° „M" — Capital —Tel: 83-7347 in 826-5005. ELEKTRONIKA Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader - Franci Jarc. Av. Ader 3295 - Munro; Tel.: 766-8947 / 762-1947 ZOBOZDRAVNIKI Viktor Leber - splošna odontologija, implantes óseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826 - 7. nadstr. „B" - San Martin - Tel.: 755-1353. TURIZEM Alas Tour Vam nudi po ugodnih cenah potovanja po Argentini, svetu in v domovino, tudi skupinska. Na uslugo Vam je Juan Kočar. Rivadavia 5283 - Loc. 34 - Tel.: 903-4006. Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in omorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta enk - Tel.: 762-2840. mn LEGAJO N® 3545-82 Počitnice, izleti in potovanja v domovino informacije, hotelske namestitve, avtobusni prevozi, posredovanje vizumov in menjalnica. H. Yrigoyen 2742 - San Justo - Tel.: 441-1264/1265 ARHITEKTI Arh. Aleksander Jure Mihelič - Načrti in vodstvo novih zidanj in prenovitve v Buenos Airesu, Miramaru in okolici. Tel.: 631-9600 in 0291-22977. ADVOKATI dr. Katica Cukjati — odvetnica - ponedeljek, sreda, petek od 17. do 20. ure - Roque Saenz Pena 3245 -(1752) Lomas del Mirador - Tel.: 652-1910. dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure. - Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 382-1148 dr. Vital Ašič — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 18 do 20 - Don Bosco 168 - San Isidro - Tel.: 743-5985. dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucumàn 1455 - 9. nadstr. „E" -Capital - Tel.: 476-4435; tel. in faks 46-7991. dr. Mariano Radonič, odvetnik, od ponedeljka do petka od 17 do 20 ure, Mar del Plata in okolica. Olavarria 2555, Mar del Plata (7600) Tel.: (023) 51-0180/0177 SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt - Avellaneda 216 - San Miguel - Tel.: 664-1656. ZA DOM REDECORA - Celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge - Bolivar 224 - Ramos Mejia - Tel.: 654-0352. Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Péguy 1035 - (1708) Morón. Garden Pools — konstrukcije bazenov - filtri -avtomatično zalivanje - Andrej Marolt - Pte. Illia (Ruta 8) N» 3113 - (1663) San Miguel - Tel.: 664-1656. GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 - 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127. Kreditna Zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Repüblica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 930 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12,- Slovenski dom v San Martinu prireja „SILVESTROVANJE" 31. decembra ob 22. uri. Za zabavo sodelujejo s krstno predstavo slovenski humoristi COLLEGIUM HUMORISTICUM in orkester „SANS SOUCI" V si lepo vabljeni! Za večerjo se prijavite v Domu LETOS ZA SILVESTROVANJE 31. DECEMBRA NA PRISTAVI NE BO NIČ ... (prejšnjim podobnega) Naš dom San Justo 31. decembra 1993 ob 21.30 uri SILVESTROVANJE Presenetila nas bosta s pesmijo solista Anica Rode in Luka Debevec ob spremljavi profesorja Ivana Vombergarja Sodeluje orkester ROCK & POLKA OBVESTILA PETEK, 24. decembra: Razstava božičnih jaslic in religioznih motivov v Slovenski hiši pred polnočnico. Polnočnica v Cerkvi Marije Pomagaj ob 23. uri. SOBOTA, 25. decembra: V Našem domu v San Justu spevoigra Slovenski božič. PETEK, 31. decembra: Silvestrovanje v San Martinu ob 22. Silvestrovanje v San Justu ob 2130. Silvestrovanje na Pristavi. NEDELJA 2. januarja 1994: Misijonska veletombola v Slovenski vasi. Otroška počitniška kolonija ZS bo odpotovala v ponedeljek, 27. decembra ob 20. uri z omnibusi izpred Slovenske hiše. Vsi udeleženci morajo biti zbrani ob 19. v Slovenski hiši. Odbora SDO in SFZ Slomškovega doma vabita vso ramoško mladino na božičnico, ki bo v soboto, 25. decembra ob 1930 uri ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redacdón y Administración: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telèfono: (54-1) 6364)841 Telefax: (54-1) 636-2421 Glavni urednik Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj Correo Argentino Sue. 7 FRANQUEO PAGADO Concesión N° 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N® 3824 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N® 85.462 Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 60; ZDA in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 100 USA dol.; obmejne države Argentine 90 USA dol.; Evropa 110 USA doL; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 75 USA dol. (Čeke na ime „ESLOVENIA LIBRE") Stavljenje in oblikovanje: MALIVILKO - Telefax: (54-1) 362-7215 TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. Estados Unidos 425 - Tel/Fax: 362-7215 (1101) Buenos Aires ZADNJA LETOŠNJA ŠTEVILKA SVOBODNE SLOVENIJE BO IZŠLA V ČETRTEK, 30. DECEMBRA S PRILOGO SPD „GORE" BOŽIČNA DVOJNA KRIŽANKA Najprej poišči odgovarjajoče besede v desni razpredelnici, nato prenesi posamezne črke na odgovarjajoče številke v zgornji križanki. Skušaj dopolniti to, nove črke lahko prenešeš nazaj v desno razpredelnico na odgovarjajoče mesto. Od pravilni rešitvi bodo začetne črke desne razpredelnice pokazale ime pisatelja in naslov dela, katerega odlomek lahko preberemo v zgornji križanki; besedilo je primerno božičnemu prazniku. A — 48 15 66 10 75 Slovensko moško ime B — 50 76 19 14 86 Ustrojena koža C — 30 94 88 2 70 Plačilo za prestopek Č- 11 46 39 9 53 Spokornik D — 20 80 63 17 64 Obča, vsem znana E — 27 65 21 32 72 Kraj v Palestini F — 43 89 7 52 6 Vdan, pošten G — 78 93 40 60 84 Učni pripomoček H— 34 25 90 36 13 Drzna I — 55 J - 26 3 16 91 44 69 87 Pojav na nebu 71 Prime, odnese K — 4 68 61 35 85 Odboj luči L — 56 47 83 59 22 Vzrejam živino M— 42 58 74 62 81 Odboj zvoka 49 33 28 67 1 O — 8 38 51 18 5 V tem trenutku P — 77 73 31 37 82 Svojilni zaimek R — 54 92 79 45 24 Osebni zaimek; dvojina S — 57 41 95 23 29 Del obraza