79
Slovanski popotnik.
*   3. del (Formenlehre) velike vseslavenske slovnice Miklošičeve je prišel te dni (pred 2. zvezkom) na svetlo. Ni treba nam praviti, da je tudi ta del izversten, in da dela slavnemu pisatelju kakor pervi veliko čast in slavo. Prodaja se po 7 fi. kakor pervi.
*  V našem cesarstvu izhaja letos 37 sla venski h časnikov; česko-moravsko-slavenskih 16: Blahovest, Cvrill a Method, H las katol. Jednotv, Katol. No vin y, Moravskv Narodni List, Pražske No-viny, Slovenske Noviny, Časopis Musea česk., Živa, Pamatky archeologicke, Lumir, Skola a Život, Zlate Klasy9 V č e 1 k a, Hospodarske No-viny, Pri tel Zvirat; — horvaško-dalmatinskih 5: Katol. Zagreb. List., Narodne No vin e, Ne ven, Gospodarski list, Glasnik Dalmatinski; — slovenskih 3:   Novice, Slov. Prijatel,   Zgodnja Danica;
—  serbskih 3:   Srbsky Dnevnik,   Sveto vid, Ratar;
—  poljskih 6: Czas, Gazeta Lwowska, Przyjaciel domovv, G\viazda Cieszynska, Tygodnik, Roz-prawi c. k. g a L towar. gospodar.; — rusinskih 4: Vestni k, Semejnaja Biblioteka, Cerkovnaja Gazeta, Z o rja Galicka. — Velika večina je začela izhajati od leta 1848. Naj stareji slovanski časniki so: Gazeta Lwowska (izhaja že 46 let), Pražske No-viny, Časopis česk eno musea (izhajajo že 30 let), Narodne Novine v Zagrebu (22 let), Novice v Ljubljani (14 let.)                                                   (Slov. Nov.)
* Da je slavnirusovski car Peter Veliki tesarskega rokodelstva se učil, je občno znano; malo znano pa je staro pismo,   ki   ga  je v spričbo tega  tesarski   mojster Pool v Amsterdamu na   Holandskern  15. jan. 1698 mu spisal.    To v holandskern jeziku pisano svedočbo je holandsk časnik ne-davnej   razglasil;   glasi   se   takole:   „Jez   zdolej   podpisani Gerrit   Claesz. Pool. Mr.,   ladijni tesar  oktroirane izhodno-indiške kompanije v Amsterdamu poterjujem s tem pismom, da je Peter Mig- a j lov (pridružen poslanstvu  veliko-mo-škovitskemu, namreč  tistim osebam, ki so tukaj v Amsterdamu na izhodno-indiški ladjenici od 30. aug. 1697 do 15. jan. 1698 bivali in pod našim vodstvom tesarili) se ves čas svojega tukajšnega žlahnega   stanovanja   kot   priden  in izversten tesar obnašal v vsih delih, ki se spodobijo verlemu tesarju,   in   da je fregato „Peter in Paul" imenovano , čez 100 čevljev dolgo,   od  konca do kraja izdelovati   pomagal; tudi v ladijni stavbi   in risarstvu  je   popolnoma podučen   in sicer tako, da žlahni gospod   vse   to tako razume, kolikor je le mogoče. V spričbo resnice sem to pismo s svojo roko podpisal. — Tako dano v Amsterdamu  v našem  navadnem
stanovanji na izhodno-indiški ladjenici 15. jan. v letu našega Gospoda 1698.          Gerrit Claesz. Pool, ladijar. tesar s. r.
* ,,Slovanski   popotnik"   ni  tak   enostranec, da bi ne imel oči in ušes tudi za druge jezike in zadeve.   Radosten je   v   časniku   A. A.  Z.   bral   pisma   učenega jezikoslovca Wolfganga    Mencel-a    zastran    nemškega   pravopisa; naj poda tedaj kakošno  drobtinico iz teh pisem  tudi našim bravcem.    W. Mencel je nasprotnik tistih,   ki hočejo nemški pravopis spet ukleniti v vojnice pervotne preproste pisave, ki je pred znajdbo bukvotiskarstva navadna bila. Močno se poganja  za pisavo   dvojnih   samoglasnikov (Verdoppelung der Selbstlaute), ker pravi, da nemški iezik ima še mnogo postav,   ktere ne stoje še v nobeni   slovnici. Tu sem spada podvojanje samoglasnikov v  besedah , ki posebno zaznamujejo zapopadke velikega prostora, veličine in množine.    Zato — pravi — se piše Heer (armada) z dvema e,  ker veliko   množino pomeni,   Herr (gospod)  pa   le z enim,   Heerde tudi z dvema e,   Hirt pa le s   kratkim  i.    Piše   se   Statt,   Statte,   Stadt   z enim a, S ta a t (deržava) pa,   kot naj obširniši zapopadek, z dvema; leer se piše z dvema e, ker pomeni obširen prostor.    Kakor Francozi bi tudi mi mogli S ali pisati, pa pišemo S a al, zaznamovaje s tem veliko sobo.    Ako   nemška beseda Meer izvira od latinske m are, bi smeli pisati Mar, al duh nemškega jezika veleva pisati Meer, da se zaznamuje s tem velikost in množina vode. Zatega voljo  tudi pišemo Haar, VVaare, Beere, Schnee, See. Tam pa, kjer se ima samoglasnik   zategnjen  (lang)   izgovarjati,   pa beseda ne zaznamuje  gori   imenovane  veličine ali množine, se   mu   pristavi   h.     Ojstro   govori   Mencel   zoper   samo-oblastno   obnašanje   nekterih   šolnikov   o  zadevah pravopisa ter pravi: ne samo šolnikom gre, jezikoslovne  postave dajati temuč tudi pesnikom, govornikom, časnikarjem, advokatom, bukvarjem, sploh vsim tistim,   ki imajo z besedo in pisanjem vsak dan v javnem   življenji   opraviti.   —   Vse to nam pričuje,   da tudi v nemškem  jeziku še niso na koncu jezikoslovnih pravd.