JUTRA
Maribor, sobota 15. junija 1929
Izhaja razun nadalja in praznikov vsak dan ob 10. uri RaCtn pri poitaam Mm. v Ljubljani it 11.409 Valja m—8—. prajaman v uprarf ali po poiti 10 DHt, doaUvtjtn m dem pa 12 Din
Uredništvo in uprava: Maribor, Alekeandrova eeetaitIS
x	Oglaai	p*	Urifu
Oglaaa aprajama todl »fUanl eddalak .Juti*** v Ljubljani, Pr»lwaa*a «0M K. 4
T«l«fon: Uradn.440 Uprava 455
ti severno bergov. I psov, boga
IW1ft«i^rawr^38WTm*
Mnrtoorini
CSfia 1 Din
eesta Iti«
PRVI LETOŠNJI POSREČENI PRELET ATLANTSKEGA OCEANA. - FRANCOSKO LETALO »RUMENI PTIČ« PO »URNEM LETU SREČNO PRISTALO
NA ŠPANSKEM OZEMLJU.
PARIZ, 15. junija. Letalo »Olseau Jaune« (Rmeni ptič), s katerim sta francoska letalca Renee Lefevre in Jean Assolant odletela v četrtek Iz Old Orcharda v Zedinjenih državah proti Evropi, je snočl gladko pristalo ob španski obali pr) Comllocu, 65 km zapadno od Sv. Andreja. Po pristanku sta oba letalca izjavila, da sta mislila. da sta že na Francoskem.
Polet »Rmenega ptiča« iz Amerike v Evropo je že sedmi oceanski polet, ki predstavlja obenem rekord. Letalo je rabilo za prelet Atlantskega oceana le 29 ur in je s tem potolklo rekord Charlesa Levina. »Rmeni ptič« Je preletel 5300 km s povprečno hitrostjo 180 km na uro. Nad oceanom se Je borilo letalo s težkim! viharji, meglo in dežjem in se je moralo mestoma spustiti skoro tik do morske gladine, od
koder ga Je vihar pognal ponovno zopet v višino.
Ko sta bila oceanska letalca že približno 1000 km daleč od ameriške obale, sta nenadoma zapazila v zadnjem delu letala nekega 18letnega mladeniča, Schreiberja po imenu, ki se Je na vzletišču neopaženo vtihotapil v letalo, da prispe zastonj v Evropo. Pilota sta bila radi te preobremenitve letala prisiljena, da sta vrgla okrog 200 kg bencina v morje, kar se je kasneje močno maščevalo. Letalo Je moralo namreč potem v zadnjih etapah poleta zmanjšati svojo hitrost. Zastonjkar Schrelber, ki se mu je posrečila »črna vožnja«, ki bi lahko končala zanj tudi usodno, pa Ja seveda seda) poln navdu šenja in izven sebe.
»Rmeni ptič« Je imel s seboj 973 ga-lonov bencina In se je dvignil v Ameriki v četrtek ob 10. dopoldne.
Slovenska univerza
Ob zori svoje politične svobode smo tudi Slovenci dobili najvišji znanstveni zavod, svoje popolno vseučilišče v Ljubljani. Tako pozno in, rekli bi, nepričakovano nam je padlo v naročje, da si še vedno nismo osvestili, kaj pravzaprav znači za nas univerza. Vendar pa misel univerze v Ljubljani ni še le od danes in tudi ne iz 1. 1919. Njeni začetki segajo že v dobo spočetja slovenske književnosti. K ljubljanski gimnaziji, ustanovljeni 1. 1563., se je v teku stoletij pridružila vrsta visokošolskih institucij. Tu sta bili od leta 1596. modroslovna in bogoslovna fakulteta, ki sta podeljevali akademska dostojanstva, vštevši doktorat. Obstojali sta nepretrgoma skoraj 100 let, v dobi prosvetljenega absolutizma 1784 pa je dunajska vlada dirigirala ljubljanske filozofe v Gradec, teologe pa V Inomost. Tako so se Izjalovila prizadevanja kranjskih deželnih stanov, takratnega političnega predstavništva slovenskega jedra, da se omenjeni fakulteti preustrojita v popolno vseučilišče. Vendar deželni stanovi niso odnehali od svoje zahteve in so v tem cilju nabrali za tiste čase znatno vsoto 44.220 kron. Res je vlada obnovila 1788 filozofsko fakulteto, ki je potem trajala do zmage reakcije 1849. V tem razdobju se je pod francosko okupacijo 1810—1815 pojavilo kot svetel meteor prvo popolno vseučilišče v Ljubljani — čcoles cen-trales. Imelo je vseh pet današnjih fakultet (juridično, filozofsko, tehniško, medicinsko in teološko) ter je podeljevalo akademične naslove. Predava-
lo	se je sicer v francoskem in latinskem jeziku, toda najslavnejši profesorji tega vseučilišča so bili ravno Slovenci.
S francosko vlado je skopnelo tudi ljubljansko vseučilišče. Danes se nam zdi vse to kakor lepe sanje, ki jih je francoski narod dosanjal še le čez dobrih sto let Avstrijska vlada je sicer po francoski okupaciji pustila v Ljubljani še do L 1849. filozofski, teološki In medicinski študij, toda akademska dostojanstva se niso več podeljevala.
Vendar pa Je misel lastne univerze v slovenskem narodu ostala živa In v revolucionarnem letu 1848. so politiki uvrstili v »slovenski program* zahtevo slovenske univerze v Ljubljani.
V	dobi mladoslovenskega gibanja 70ih In 80ih let so slovenski »tabori« In tisočere slovenske občine tako odločno zahtevali slovensko univerzo, da tega klica ni mogla več preslišati avstrijska vlada. V parlamentu so se vršile srdite debate, ostalo pa je pri vladnih obljubah. Ko pa je kranjski de lelni odbor 1. 1898. votlral pol milijona kron za vseučilišče Ljubljani in poslal deputacijo k cesarju, je čakala njegova deputacija zaman na avdi-Jenco ... še le prevrat nam je prinesel, »a kar smo se borili stoletja zaman. Prva jugoslovenska vlada je z »tonom 23. Julija 1919 ustanovila po-.
marfnkoulč — naslednik Titulesca u Svetu DruStua narodou
BEOGRAD, 15. junija. Namestnik zunanjega ministra, dr. Kosta Kumanudi, je stoipl te dni v Madridu z vsemi tamkaj navzočimi zastopniki velesil v stike. Njegove konference z zastopniki zapadnih vlasti, so baje v zvezi z izvolitvijo naslednika Titulesca, ki je dosedaj zastopal Malo antanto v Svetu Društva narodov in čegar mandat poteče letos. Na jesen* skem zasedanju bo najbrž« izvoljen za njegovega naslednika jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič.
Noui albanski poslanik u Beogradu
BEOGRAD, 15. junija. Za albanskega poslanika v Beogradu je imenovan dosedanji tajnik albanskega zunanjega ministrstva v Tirani, Djafer Vila, ki prevzame svoje agende že te dni.
5ubskribcija agrarne banke
BEOGRAD, 15. junija. Jutri se sestanejo v Zagrebu zastopniki denarnih zavodov, da ustanove bančni sindikat v svrho udeležbe pri podpisovanju delnic Privilegirane agrarne banke. Banko bodo podpisale 60 milijonov na ta način, da bo vsaka banka podpisala 2 odstotka svojega akcijske ga kapitala.
polno vseučilišče v Ljubljani. Njegovo rojstvo je pozdravil ves kulturni svet, ko Je k njegovi ustanovitvi Čestitalo 112 univerz iz vseh delov sveta, še glasneje pa je odmeval ta dogodek v srcih nas Slovencev samih.
Ob njegovi desetletnici smemo biti ponosni, da se naše vseučilišče vkljub skromnim gmotnim sredstvom tako krepko razvija In prosperlra. Kajti tekom prvih 10 let svojega obstoja ni le poslalo v življenje 166 doktorjev In 745 promovlrancev. marveč Je s svo-. ji mi publikacijami (nad 100 znanstvt-
Dauses v audljenci
LONDON, 15. junija. Angleški kralj Jurij je sprejel danes novega angleškega poslanika generala Dawesa v navzočnosti zunanjega ministra Hen-dersona v slovesni avdljenci.
Rusija In mongolska
MOSKVA, 15. junija. Vesti iz Pekinga o dozdevnem pohodu sovjetskih čet ;ia mongolsko ozemlje, ki naj bi predstavljal represalijo radi preiskave na ruskih konzulatih na Kitajskem, sovjetska vlada odločno zanika kot popolnoma izmišljene.
Iskanje žrteu Hobllove ekspedicije
MILAN, 15. junija. Italijanska polarna ekspedicija, ki vrši poizvedbe za ponesrečeno Alessandrinijevo skupino Nobilovega poleta na Severni tečaj, je naletela ob severni obali Spitz-bergov na silno neugodne vremenske razmere. 2e v Adventskem zalivu so dobri poznavalci razmer odsvetovali nadaljno prodiranje, češ da obale Spitzbergov že 70 let niso bile obdane od tako močnih in strnenih ledenih plasti kakor letos. Italijani pa so kljub temu nadaljevali vožnjo In dospeli do Sedmih otokov. Dočim preiskuje del ekspedicije sedaj to otočjo skupino, pa namerava poveljnik Albertini s tremi spremljevalci na saneh preiska-
nih knjig in krog 1000 razprav v raznih jezikih), instituti in seminarji postalo pravi svetilnik, raz katerega se Slovenci razgledujemo po kulturnem svetu. Ves teden Že proslavlja akademska mladina s pomembnimi prireditvami v Ljubljani in drugod po Sloveniji ta Jubilej, široka javnost pa bo dostojno manifestirala za svojo unl verzo, ako se bo v velikem številu odzvala pozivu za »univerzitetni sklad«. Gradimo Iz sebe — zase.
C. S.
in vzhodno obrežje Spitz-Ekspedicija ima s seboj 18 zaloge živil in radlo-po Beverly-Sund se bo vrnila najkasneje v enem mesecu.
Zgodba kraljevskega stražarja
Pred Buckinghamsko palačo, rezidenco angleškega kralja, stoji večna straža. Oblečena je v rdečo suknjo, črne hlače in težko medvedjo kučmo. Kadar ji od dolgega stanja zamrejo noge, se zgane in koraka po predpisani poti. Tako je tudi mladi Anglež, ki je bil, kakor večina angleških vojakov, rojen na Škotskem, stražil svojega kralja. Kralj seveda ni stanoval v rezldenčni palači, temveč na svojem gradu v Windsorju. Mogoče se je mlademu stražarju zdelo neumno stražiti nekoga, ki ga ni, ali pa ga je napotilo nekaj drugega, da se je lepega dne odstranil s svojega mesta. Puško je naslonil v stražnici ob klop, medvedjo kučmo pa je položil poleg nje. Ves London, celo vsa Anglija se je razburjala radi njegovega predrznega kršenja vojaških služ benlh določil.
Mar je znorel, so se vpraševali prebivalci prestolnice, strahopetne gospe pa so v bližini kraljeve palače skrbneje kakor po navadi zaklepale duri in po večerih s strahom pogledbvale v spalnicah pod postelje. Anglija je mobilizirala civilno in vojaško policijo, ki Je dobila strog nalog, da za vsako ceno izsledi beguna. Zasledovanje pa je ostalo popolnoma brez uspeha, kajti mladi Anglež te ni skrival po mestih, temveč je odrinil peš na škotsko na svojo domačijo. Tisoče milj je prehodil po tujih neznanih krajih, kadar pa ni vedel nadaljevati poti, je popraševal pri Stražnikih in orožnikih, ki so v svojih službenih torbah hranili sliko in točen popis dezerterja. Ker so mu Šle oblasti in tudi obStertvo s točnimi podatki na njegovem begu na roko, je srečno prišel na Škotsko in se liki duhu pojavil v hiši svoje matere.
Mladi Škot n) znorel, pač pa se je naveličal dolgočasne in naporne službe te pobegnil k starišem. Da ga niso izsfodOJ na dolgi poti do rojstne hiše, ima zahvaliti predvsem dejstvu, da se je poshriHl najprimitivnejšega, toda najzanesljivejšega prometnega sredstva, svojih nog. Na škotskem se je zopet sam javil polictil, potem ko se je v objemu svojih ttarilev do dobra najedel in po utrudljivi poti zadostno spočil. Beguna so seveda take) zaprli v vojaško ječo, kjer čaka na ras-sodbo. Kazen najbrž ne bo težka, kajti njegov beg in ves postopek je bil tako nenavaden in zabaven, da se le danes smeje vsa Anglija.
Dva vloma v Roipaho.
Neznani storilci so pretekli teden opki-nili dve stanovanji viničarke Antonije Poštrag in viničarke Neže Marad v Rošpohu. Prvi so pokradli raznih oblek te perila v skupni vrednosti 800.-- Din, druga pa je tatove, ki so v pripravljeno vrečo zmetali' najrazličnejše blago in o* bleke, prepodila. Utegnili so odnesti le 73.— Din gotovine, dočim so v vred pripravljen plen pustili v stanovanja. Preiskava je ostala brezuspešna in manjka
o	vlomilcih sleherna sled.
Moderno raztniiUevan)e»
, »V prisilni delavnici je delo mnogo pri* jetneje, kakor pa zunaj na prostem.« »Kako to?«
»Tam vsaj človeku ne pretijo M0IP* stano, da bo odpuščen.«
Stran 2
Mariborski V EC P RV T K TuTra'
V Mariboru, 3ne 15. VI/ ^929
Maribor v zna
Ni mi na tem, da bi posmatrai športno življenje v Mariboru v retrospektivnem zmislu in tudi nimam namena, da bi delal brezplačno reklamo za kogarkoli, o-pozoriti bi hotel svoje someščane, športnike in nešportnike, na dogodivščine, ki so na vidiku najbrže še tekom tega meseca in kak nasvet bi morda rad podm prirediteljem teh dogodivščin.
Naš zaslužni ISSK Maribor doživlja letos svojo desetletnico. Ni ga med someščani, ki bi mu ne čestital na njegovih uspehih, ki so rastli iz neznatnih po-četkov do današnje impozantne višine. Proslava se bo vršila v raznih oblikah, tako n. pr. z izdajo posebne jubilarne ištevilke športnega lista, višek te prosla-’ Ive pa bo tvoril svečani športni obhod po mestu v doslej še nedoseženem sijaju. ,Vse drugo je tajno in zakrivajo te tajne tihi in debeli zidovi kapelice v »Grajski kleti«, kjer neumorno sejejo in zborujejo najrazličnejši odbori, odseki in podod-seki, kjer se varijo in kuhajo načrti, ki bodo presenečali. Sploh pa je tista kapelica poglavje zase in bodo zanamci s tihim spoštovanjem romali v tisti hram, iz katerega je izvirala živa reka skoroda vsega društvenega življenja v prvem desetletju svobodnega Maribora.
Športni obhod smo občudovali po naših ulicah že pred leti enkrat, toda bila je prireditev bolj skromnega obsega, saj Je bilo takratno športno življenje v Mariboru v primeri z današnostjo, precej šc v povojih. Danes je stvar precej drugačna in ga ni med nami, ki bi sq, kakor nek daj, sramoval javno sodelovati pri taki prireditvi in riarastlo je naše število v vseh športnih panogah in je tudi število panog narastlo, tako da širšemu občinstvu niti imena teh panog niso Še prav poznana.
Izza zadnjega športnega sprevoda so Mariborčanom znani nogometaši, haze-našice, tennis-igralci, atletiki, automobi-ijsti, motociklisti, kolesarji, smučarji, san kači, drsalci, planinci ip.morda, še drugi, ki se jih trenotno ne spominjam, a. bodo to verigo letos podaljšali Še drugi Členi. Predvsem lovci! Nič ne rečem, vsak jih ,pozna in ;iji težko predstavljati si njihovega nastopa v javnosti z njihovimi puškami, manj ali več žlahtnimi cucki, različno pristno in nepristno zverjadjo itd. Ravnotako lahko si napravimo sliko ribičev s svojimi palicami in koši. Mnogo prahu bo vzdignil pohod reprezentančne čete starih nogometašev, ki se jim bodo v svrho kontrasta pridružili najmanjši
Sijajen uspeh mariborske operete u Uaraždinu
Dne 10., 11. in 12. t. m. je pod vodstvom dirigenta g. Lojzeta Herzoga gostovala v Varaždinu naša opereta, krog 50 oseb, ter uprizorila »Jesenske manevre«, »Adieu Mimi« in »Grofico Marico«. To je bilo po dolgih letih prvo gostovanje slovenske operete na Hrvaškem, zato so bila pričakovanja zelo skeptična. Tudi v Varaždinu samem je bilo pred gostovanjem mnogo pomislekov, toda sijajen nastop našega ansambla je te pomisleke že takoj pri prvem nastopu razpršil. Prvotna rezerviranost je kmalu izginila in jo je naposled zamenjalo navdušenje, kakršnega naša opereta doslej še ni doživela niti doma v Mariboru, niti na svojih rednih gostovanjih v Celju in v EtUju.
• Posebno navdušeno je varaždinsko občinstvo sprejelo gdč. Pavlo Udovičevo ter g. Harastoviča, hvalilo je pa tudi o-Btale pevce in igralce ter posebno zbor in orkester. Ker je lani gostovala v Varaždinu tudi zagrebška opereta, je bilo ^animivo primerjati mnenje občinstva, Kakor tudi strokovnjakov, o kvaliteti o-beh zborov. To mnenje je govorilo odločno v korist Mariborčanov. Naglašalo se je vsesplošno, da je preciznost izvajanja naših pevcev in pevk, igralcev in godbenikov bila mnogo nad preciznostjo Zagrebčanov, ki menda na gostovanje v Va ražainu niso polagali tolike važnosti kakor Matiborčanl.
Uspeh, ki ga je tedaj v treh dneh in s tremi predstavami dosegla mariborska slovenska opereta, 'je zelo časten, tako v moralnem kakor tudi v gmotnem oziru. Največji uspeh gostovanja je pa bres
menlu športa
športniki, ki so tekmovali pretečeno nedeljo v parku.
Morda hudomušen in celo zloben informator mi je poročal tudi o drugih skupinah, n. pr. o kegljačih.
Da, kegljači! Da ne bo občinstvo s popolnim nerazumevanjem zrlo v te junake »lesenega« polja (kajti imamo tudi športnike zelenega polja, bele športnike itd.) treba že danes izpregovoriti par besed
o	njih. Ti »športniki« (?) so razdeljeni po različnih društvih, klubih, »klanih« (glej amer. Ku-Klux-Klan!) in se te skupine precej ločijo med seboj in sicer stanovsko, po načinu igranja, temperamentu, a je vsem skupno le eno — govori informator: igralski večeri so pretveza, da se enkrat, Če ne dvakrat na teden, smejo izgubiti z doma brez obligatnih boljših polovic in sicer na kegljišče ali pa — drugam. Pri tem pa jih pač nič ne moti dejstvo, da se eri tak klan imenuje klub »Neodvisnih«; res je vsekakor, da so za isti večer vsaj neodvisni, a se za druge večere to več ali manj o njih najbrže ne da trditi. Med neodvisne spadajo po večini ravnatelji in bankirji.in je njihovo število precej veliko. Drugo tako udru-ženje nosi dokaj čudno ime »Dol s hudičem!«. Svojčas sem mislil, da je to družba, ki se pridno ogiblje vsake kletvice, a sem se nekega večera prepričal, da temu ni tako, kajti »Fix in strela in zlodej in fr:..« so bile žlahtne cvetke iz ust teh športnikov, ako je n. pr. dama trdno stala in se ni udala ali ako se je desni ali levi kmet upiral poginu. Poučili so me, da so hudiči kegli, ki morajo »dol«. Tretja lesena bratovščina se imenuje »Pondelkar-ji« in se ti posebno odlikujejo po ameri-kanskem knjigovodstvu glede njihove igre, a so po svojem inštinktu in notranjem razpoloženju najmanj nevarni človeški družbi. Da jih bo občinstvo spozna lo, bodo nosili vs\ ti šporniki emblem: Kegel z dvema krogljama.
Višek vseh viškov bo pa vsekakor po obhodu se vršeča tekma v vztrajnem tekanju — pcnzijonistov. Ponavljam, da prepuščam odgovornost za to vest informatorju.'Pes je, če smejo tekmovati nebogljeni otročički, če se smejo meriti na zelfenem polju starejši gospodje, zakaj bi bilo zabranjeno tekati penzijonistpm? Šport ne izključuje nikogar! In vrše se baje neprestane seje in posvetovanja v Monte Carlu v parku in v Tomšičevem drevoredu. Najbrže nastopi še ena športna panoga, ki se doslej udejstvuje pod značko »Šport und Sonne«.
Bivši športnik.
— ■ _____________
dvoma, da so Varaždinc: izrazili željo, da bi naša opereta uvedla v prihodnji sezoni redna vsakomesečna gostovanja v njihovem gledališču. S tem bi se delokrog našega gledališča poleg Celja in Ptuja razširil tudi na Varaždin in bili bi mimo tega uspostavljeni tudi trajnejši stiki med slovenskim in hrvaškim Podravjem.
Poziv Javnosti.
Protituberkulozna liga v Mariboru je pred par dnevi začela pobirati članarino. Zaradi eminentno humanitarnega značaja te dobrodelne ustanove se najtopleje priporoča vsakomur, naj tudi s svoje strani prispeva k pospeševanju plemenitih ciljev, ki si jih je stavilo to društvo.
Prvi redni gasilski sestanek mariborske gasilske župe
priredita gasilno društvo delavnice drž. železnic v Mariboru in prostovolj no gasilno društvo v Studencih dne 16. t. m. z začetkom ob 10. uri v dvorani gostilne Senica v Studencih. Ob 14. popoldne gasilski napad obeh društev na delavnico državne železnice in nato skupen odhod na vrt Sokolskega doma v Studencih, na katerem ae bo vršila velika poletna veselica z raznovrstnimi zabavami. Za izvrstno kapljico in prigrizek poskrbljeno. Vaja se bo vrSila ob vsakem vremenu, dočim se veselica v slučaju slabega vremena preloži na prihodnjo nedeljo.
Primarij Dr. Hugon Robič
zoRet^rdiuIra Maribor, Kamniška ul. 2.
1384
Mariborski in
Prihod novega komandanta v Maribor.
Naslednik bivšega komandanta mesta, brigadnega generala g. Dimitrija Spasiča, bivši šef izveštajnega oddelka vojnega ministrstva, generalštabni brigadni
general g. Živko Stanisavljevič, je prišel sinoči iz Beograda v Maribor in je danes prevzel svoje funkcije.
Kralj za agrarno banko.
Naš kralj Aleksander je podpisal za dva milijona delnic novo ustanovljene Privilegirane agrarne banke in s tem najlepše dokumentiral svoje zanimanje za težnje našega pretežno kmečkega naroda. —
Današnji trg.
Vsak junijski tržni dan nas razveseljuje z novostmi. Tudi današnji je bil bogato založen. Novost so bile prve borovnice, liter po 4—6 Din. Med povrtjem je dominirala kolerabca po 25 par do 3 Din, lepo zraščen ohrovt 3 Din glava. Zgodnji domači krompir Din 1—2 kupček, laški 6 Din kilogram. Domači grah merica 3 Din, jagode 8—12 Din liter, kupček jurčkov 2 Din. Domače češnje 4—6 Din, debelomesnate 8 Din liter. — Na perutninarskem trgu se je dobil par piščancev po 35—50 Din, kokoši 40—60 Din komad. Par mladih golobov 15 Din, zajčki 10—15 Din komad. Tudi kanarčki so bili na prodaj in sicer po 60—100 Din komad. — Na špeharskem trgu radi vročine ni bilo dosti prodajalcev. Pripeljali so le 44 . zaklanih svinj. Najboljši po-vpraševalci sa bili mestni mesarji. — Tudi na senenem trgu je bila stagnacija. Vsega je prispelo na Trg svobode
11	vozov slame, sena in mrve. Zanimivo je, da je ostala letošnja krma kljub ponudbi po 80—90 Din neprodana oziroma ni bilo povpraševalcev. —
Ustanovitev »Rdečega križa« v Krčevini.
V	pondeljek, 17. t. m. ob 19. uri bo v posvetovalnici »Narodne šole« v Krčevini ustanovna skupščina krajevne organizacije »Rdečega križa« za Krčevino in sosedne občine. Vsi, ki se zanimajo za to važno patriotsko društvo, so dobrodošli. Prepričani smo, da bo tudi naše podeželsko ljudstvo pokazalo zanimanje za ciljs in človekoljubne smotre »Rdečega križa«. —
Popotnikov »rešpetlin« nad Mariborom.
Že sem tu pri Sv. Urbanu in »rešpetlin« pase svoje pazno oko nad Mariborom. Preljubi sveti Urban, ti dober naš mejaš, na hribčku tu stanuješ in v kras razgled imaš! Koliko jadnih duš se je že ob tebi vedrilo in se lečilo ob času div-ne slike »Jugoslovenskega Merana«, — Maribora! Po Gospej — Sveti — ihteča Drava boža z blestečim valom ljubko o-brežno mestno selo liki biserni venec, dražestno nevesto, ki zre z jasnim očesom v še srečnejšo bodočnost. Stari stolpi, ostanki zidnega obroča, — se prc-zentirajo v pestrem šopku mestnih mičnosti kakor temni kipi janičarjev iz doba turške groze. Ponosno se vzpenja veličastni novi most preko globoke dravske struge, ko da bi ljubčkal v sladki domovinski ljubezni z rodnimi brati v daljino tam preko. Nad »jezerom hiš« migata zdravi dih zelenega Pohorja. Donačka gora in Boč pošiljata sem čez Ptujsko polje svoje pozdrave! Na izhodu v krasoto previto gričevje Slovenskih goric! Kot mravljice ob mehko objemajočem solnčnem žaru se razlezejo do-bročutni Mariborčani ob prostem času v okoliško valovanje prirodne lepote, da si polnijo dušo in srce z blaženostjo božjega stvarstva. Le »Piramida« (Piramidni hrib) samuje, ko da žaluje po u-mrli slavi srednjeveških oblastnikov-grofov... Prvi mož: Zdaj sem jaz tebe poslušal, zdaj pa še tl nastavi uhoi Marsikaj je resnica, kar si rekel, pa vse tudi ni. Tudi o vaših koncertih malo preveč juhejaš. Veš, tudi življenje je treba gledati ...
Podmladek društva Rdečega križa dekliške osnovne šole v Studencih
priredi v nedeljo, dne 16. t. m. cvetlični dan na korist dekliške ferljalnc kolonije. Podprite dobrodelno akcijo agilnega Podmladka, da bo čim več slabotnih in bolehnih' deklic deležnih zdravilnih učinkov sinjega Jadrana in njegovega zlatega solnca'
dnevni drobiž
Križevci pri Ljutom:ru.
Poletje je tudi nas poživelo in že vse žari v delu zase in narod. Tu mislim posebno naše društveno življenje, zlasti napreduje tukajšnje Sokolsko društvo, ki se letos po dolgi dobi počivanja pridno pripravlja na svoj letni nastop, ki se bo vršil v nedeljo 14. julija na lepem travniku g. Primožiča v Križevcih. To bo lep praznik mladega društva. Posetijo nas tokrat vsi in gotovo boste zadovoljni lepega dne. Celo in Maribora in Celja prihite k nam. Zato prihitite prav vsi med nas v zeleno Pomurje. Zdravo! -ar,
Neroden »šofer«.
Kakor znano, so vozači motornih vozil mnogokrat — diletanti v pravem smislu besede. Nimajo šoferskega izpita in tudi ne vozilnega dovoljenja. Zato je toliko nesreč na dnevnem redu. — lSletni Hinko B. je na vogalu Ruške ceste in Smoletove ulice — videč, da se mu bliža mestni avtobus — okrenil v obcestno ograjo in se zaletel v brzojavni drog. Nalomil ga je, kakor otrok šibico. Do sedaj je preiskava ugotovila, da Hinko sploh ne sme voziti, ker še nima šoferskega izpita. Naj se v tej smoli potolaži, ker nj osamljen.	.	v
Nepoboljšljiva Lojzka.
Včeraj je mariborska policija zopet a-retirala 50-letno* Alojzijo R., ki je bila za več let izgnana iz Maribora, a se je kakor hitro je potekel izgonski rok, ponovno vrnila v mesto. France K. z Bizeljskega jo je osumil, da mu je v neki šupl na Pobrežju ukradla 60.— Din gotovine. Prišel je v mesto, ker je bil potreben zdravniške pomoči. Ker pa mu je primanjkovalo sredstev za prenočišče je go stoval v omenjeni šupi, kjer sta se nahajala že neki moški in neka ženska. Tujec je mirno legel in zaspal. V noči pa ga je prebudil sosed in ga opozoril, da je ženica, ki je spala poleg njega, sumljivo stikala po njegovih žepih. Potipal je v suknjič in ugotovil, da mu manjka 60 Din,
nakar je zadevo prijavil policiji, ki je a-retirala nepoboljšljivo Lojzko. Pri njej so našli še pet kovačev, ki so jih izročili oškodovancu, Lojzko pa sodišču.
Kolesarsko društvo »Poštela« v Radvanju
se iskreno zahvaljuje vsem prijateljem kolesarskega športa za obilen obisk pri dirki in veselici dne 9. junija t. 1. Posebno se še zahvaljuje za pomoč članom »Zveze kol. društev za mariborsko oblast«, društvom »Edelweiss«, »Perun« in Delavskim kol. ter mnogim darovalcem.
—	Odbor. —	143?
Igralca državne razredne loterije opo*
zarjamo, da so srečke za 18. kolo I. razreda že dospele. Žrebanje se bo vršilo dne 8. julija t. I. Segajte pridno po njih, dokler še traja zaloga. Srečke dobite v upravi »Jutra« in »Večernlka«, Maribor, Aleksandrova cesta 13.	U.
ADVOKAT
Dr. Ivan Winterhalfer
je otvoril svojo
pisarno v Marenbergu
(Hiša Kellenberger). 143$
Veliko vrtno veselico
priredi Podoficirsko podporno društvo podružnica Maribor na dan 7. julija pri
»Lovskem donm« nad Tremi ribniki. ____________
1445
Pri obledeli, slvorumenkastl barvi kože,
motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franc Jožefove grenčice«. V zdravniški praksi se »Franc Jožefova voda« radi tega posebno vporablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. Dobiva se v vseh drogerijah in špecerijskih trgovi-«iah. —	20SQ
V M a riBSrfi, dne TK. VT. Y53?P	WitH?CRKT	V*	?*	P	TJ	V	Tl?	TfiT??	Pffatt	j'
a
	Z3UTPA3 za
	i izktihavanje
	šchichtovo ! t
	TERPENTIN0V0 MILO
1 pa	nje gotovo / 1
Mariborska pokrajina v prazgodovini
HALLSTATTSKA KULTURA. PROTIKELTSKO GRADIŠČE POŠTELA IN NJEGOVE ZGODOVINSKE ZNAMENITOSTI.
Konec bronaste kulture je pri nas zvezan z novim podnebjem, ki je imelo znižano temperaturo in povečane padavine. Vsled poslabšanega podnebja se je prvotno alpino prebivalstvo v našem Podravju silno razredčilo, ker je bilo prisiljeno poiskati si toplejših in stem nižjih in. oddaljenejših bivališč. Ko se je po 200 letni dobi izboljšala temperatura in so se umerile padavine, tedaj so se vselili v naše kraje in globoko v Vzhodne Alpe ter tja do Pada z Balkana došli Iliri. V naših krajih so ilirski Noričani razvili že lezno hallstattsko kulturo, katere glavni predstavitelji so ravno Noričani, ki so ob alpski Dravi in Muri ustanovili rahlo organizirano politično edinico Norik. V nižini vzhodno od Alp pa se širi ozemlje ilirskih Panoncev, tako da je ozemlje današnjega Maribora spadalo k Noriku, o-zemije Ptuja pa že k Panoniji.
Hallstattsko kulturo predstavlja pri Ma riboru.jiajlepše Poštela; v manjši, meri pa tudi po svojem izvoru starejša grobišča pod Pohorjem od Radvanja do Rušj kamor pa še v železni dobi polagajo mrliče. Kljub temu, da so prišli Iliri z Balkana, predstavljajo dobo, ki stoii pod močnimi etrurskimi, torej italskimi vplivi. V bronasti dobi razvita vojaška plast se oborožuje, kot to razvidimo iz posavskih grobišč, s sulico, železnim tulcem, puščicami, batom, bojno sekiro in mečem. Okoli pasu so nosili širok usnjat pas, glavo pa je varovala čelada z ostrimi krajci in s hrbtiščem, ki je bilo okrašeno s palmsko ornamentiko. V ženskih grobovih so našli vse mogoče pod helenskimi vplivi narejene fibule; na prsih so nosile ženske s seboj v grob okrogle bronaste okraske s trikotnimi votivi s človeško glavo, na zapestju obročke, na vratu pa ovratnice, ki se končujejo na obeh koncih v krogli, ter bisere iz stekla, brona in jantarja. Zare so najbolj debele na dnu ter so pobarvane črno ali rdeče, z menandrskimi in sik-sakastimi slikami na vratu, kot jih lepo vidimo v mariborskem muzeju. V slikarstvu pa razvijejo Iliri na novo mnogobarvno ali po-likromo slikarstvo.
Poštela nas vodi iz hallstattske v mlaj šo železno, v latensko kulturo. Pod vplivom podnebnih in socijalnih razmer nastopi v sredini prvega tisočletja pred Kristom prvo zgodovinsko znano večje gibanje ljudskih mas v Evropi, katerega predstavljajo Kelti. Da se zavarujejo in zasigurajo pred keltskimi vpadi, so zgradili Noričani na pobočjih Pohorja utrjene postojanke, gradišča, ki so služila V podobne svrhe kot srednje- in novoveški tabori proti Turkom. Najbolj znano takšno protikeltsko gradišče je Poštela, ki je kot protikeltski tabor nastal okoli 500 pred Kristom. V najstarejši dobi je obstojal iz nasipa, ki je bil ojačen s paliso-do iz smrekovih, kostanjevih in hrastovih vej ter bil na vrhu sklenjeno pokrit s približno 30 krat 20 cm velikimi kamni. Keltski Tavriske, ki so zavladali nad Noričani in se naselili med njimi kot vojaška plast, so zasedli Poštelo šele po kimberskih vpadih okoli 1. 100 pr. Kr.
Kimbrski vpadi so namreč tavriško moč omajali, kar je imelo za posledico proti-tavriško osvobodilno gibanje Noričanov. Da to gibanje uklonijo, so Tavriski med drugim tudi zasedli Poštelo, ki pa je o-stala naseljena tja do četrtega stoletja po Kristu.
Pod vplivom konservativnih kmetskih Ilirov, ki sp gojili dolgo časa odpor proti tavriškim gospodarjem, niso mogli oni razviti mlajše železne kulture. Ko so pa noriško-tavriška nasprotstva polegla, takrat so številnejši Noričani Tavriske asimilirali, podobno kot pozneje na Balkanu Slovani Bolgare; vsled tega nosi podravska latenska kultura izrazito konservativni hallstattski vpliv.
Latensko dobo predstavlja ozemlje med Zrkovci in Pobrežjem, kjer so našli latenski meč, poleg tega pa vznožna pohorska gradišča Pekre, Limbuš, Presek pri Črešnjevcu,-katere vse je poleg tinj-skega in starotrškega raziskal W. Schmid. Važnejša kot ti latenski tabori je Poštela; ona nam nazorno prikaže razvoj tlorisa prazgodovinske hiše obenem z lego tramov in s streho ter materija!, iz katerega je Noričan in Tavrisk gradil svoje stanovanje.
V	razvoju prazgodovinskega tločrta hiše so podala W. Schmidova izkopavanja na Pošteli izredno jasno sliko. Pravega kota prvotno človek ne pozna. E-noprostorna podolžna stavba se razvije v dvoprostorno, ko sl priredi človek pred vhodom veže, ki pa je kot preddvor na straneh odprta in katera je samo zgoraj pokrita s slamo, vejevjem in podobnim. Polagoma pa se izpremeni trape-casti tločrt v pravokotnega. Iz odprte veže pa se razvije zaprta včasih bolj pravokotna, včasih zopet bolj kvadratasta soba, s čimer dobi hiša dva zaprta prostora. Prvi prostor je kuhinja z ognjiščem, ki je obenem tudi stanovanjska soba, pravtako kot dimnica ali današnja kobanska kuhinja; drugi prostor pa je delavnica. Temelj hiše so tvorili večji kamni na katerih so sloneli trami hori-contalno eden na drugem in tako tvorili približno 2 m visoko steno, ki je bila o-metana z ilovico. Slemenasta streha je b"a pokrita s slamo ali z bičjem, mogoče tudi s Škodljami. Od domačega orodja so izkopali železni greben za čiščenje volne, tkalski čolnič, tkalske uteži s svastiko in kozice.
Prvotno je kozica orodje, na katerem kuhajo in pečejo na ognjišču jedilo nad ognjem. Vse poštelske kozice so žgane iz gline ter so zbadaste ali pa stoje na nogah. Ene so okrašene z izklesanimi povprečnimi vdolbinami, katere delijo celo kozico v polja, kjer so izdelani prekrižani koleščki. Druge so predeljene z vijugastimi grebeni v brazde, katere so zopet dekorirane z zvezdami v kolesu ali pa s svastiko v rombu; nadalje so kozice umetniško izoblikovane po vzporednih žlebovih s koleščastiml zvezdami. Posebno tehnološko vrsto kozic predstavljajo one z kozlovo oziroma ovnovo in konjevo glavo, ki so iz prvega stoletja pred Kristom. Oči. ušesa in nos so izra-
ženi s kremenastimi ali škriljastimi kamenčki ali pa z vdolbino v glini; grivo pa tvorijo v glino izdelane zareze.
Ognjišče je središče življenja v hiši. ognjišče je oltar, ki postane sedež in personifikacija hišnega božanstva. Ker pa ima ogenj na ognjišču mnogo skupnosti s solncem, so stari Poštelani okrasili njegov simbol s solnčnimi simboličnimi znaki, s kolesom in svastiko. S totemistično pridobitvijo moči in hitrosti pa je PoŠte-lan hotel zavarovati sebe in svojo hišo pred hudobnimi duhovi, s čimer pa je postala kozica simbol zavetja, ki ga daje božanstvo celi hiši in pozneje celemu se-lišču. Največje na Pošteli odkrito poslopje predstavlja svetišče vaškemu božanstvu; poleg njega pa se je nahajala (o-boje severno od poti nad prvim povprečnim nasipom) največja hiša, dolga 16.6 metrov, široka 8.8 m, ki je bila dvopro-storni dom svečenika. Svečenik je slično galskim druidom vladal teokratsko po-štelsko naselbino, katero je živela živinoreja, predvsem ovčarstvo.
Danes imamo na Pošteli okop, dolg
1	km. ki se vleče v zaključeni obliki hruške; ta zunanji okop je v notranjosti prekrižan s tremi povprečnimi nasipi. Središče ovčarske vasi je bilo za prvim povprečnim nasipom, kjer je stalo svetišče. Do IV. stoletja po Kristu pa je bilo poseljeno še ozemlje za zadnjim povpreč nim nasipom, kjer so ugotovili v stavbarstvu uporabljanje opeke in odkrili primitivni stucco in pravtako primitivno kovačnico. Pod drugim nasipom pa vidimo še danes cisterno, ki je iliro-keltsko pohorsko vas zalagala z vodo, analogno današnjim slovenjegorišklm mlakam.
Poštela leži na severi pohorski poti, par korakov nad cepitvijo severne in južne poti nad Habakukom.
Job.
Henrika Heineja »Izbrane pesimi*'
(Prevel Alojzij Benkovič. Izdal in založil H. Sax v Mariboru.)
Med onimi pesniškimi imeni kulturnega človeštva, ki ne bodo nikoli pozablje-1 na, je brez dvoma tudi ime velikega nemškega romantika Henrika Heineja. Malokateri drugi pesnik si je osvojil tako širok krog občudovalcev najrazličnejših generacij kakor on, veliki strunar globokih in iskrenih občutij elementarnih doživetij. Kdorkoli je obvladal nemščino in je imel smisel za lepoto pesniškega izraza, je vzljubil Heineja in mu ostal zvest tudi tedaj, ko se je v njem že polegel »strasti vihar« in je njegova misel dozorela od mladostnega Čustva do zrele in klene refleksivnosti. Da ga Slovenci v svojem jeziku še nismo imeli, je pač znamenje naše poprejšnje tesne naslonjenosti na osnovni in vladajoči jezik države, h kateri smo do osvobojenje pripadali. Naša mlada inteligenca ga e čitala in uživala v nemškem origiir zato ni čutila nikakršne potrebe po i vodu. Danes pa, ko znanje nemščine j nas že pojema in bo vedno bolj pojemalo, je prav in umestno, da se je tega napornega in kočljivega dela lotil naš znani in priznani prevajalec Alojzij Benkovič.
Pred nami leži torej prvi, 78 strani obsegajoči zvezek slovenskega izbora
Heinejevih pesmi, ki ga je natisnil, izdal in založil naš mariborski tiskar Hinko Sax. Pesmi, ki jih obsega, so prevodi cikla »Lirični intermezzo«, ki pa žal ni popoln, kajti prevajalec je iz neznanega vzroka izpustil ravno 10 pesmi, med katerimi so nekatere, ki jih težko pogrešamo. Prevajati pesmi je najtežji literarni posel, prevajati pesmi velikih in tako poznanih pesnikov, kakor je čustveno globoki Heine, pa med najtežjimi najtežji. Razumljivo je tedaj, da tudi Benkovičev, sicer zelo dober prevod, ne dosega in ne more dosegati lepote in u-branosti originala. Le nekatere pesmi nam je prevajalec ponašil tako, da tudi iz njih veje heinejevski duh; druge so le več ali manj Heinejeve.
Kako globoko in resno se je prevajalec poglobil v svoje delo, nam pa priča posebno točnost in vernost prevodov, ki so po večini ohranili tako metrum kakor tudi izrazni red. Včasih, tako se nam zdi, je ta točnost celo na kvar a-branosti prevodov. Vidi se, da je Benkovič sestavljal, presnavljal in oblikoval z izredno ljubeznijo in pijeteto, zato smiselnih pogrešk, če izvzamemo ono v četrtem verzu prve kitice XXXVII. pesmi »Mladenič ljubi devojko...«, kjer bi se moralo glasiti »z njo« in ne »s prvo«, skoraj ni. Kako tesno se ti prevodi naslanjajo na izvirnik, naj služi za primer naslednja, poljubno izbrana kitica;
Wenn Zwei von einander scheiden, so geben sie sich die Hand’, und fangen an zu weinen, und seufzen ohne End.
Če gresta dva narazen, podasta si roke, vzdihujeta brez kraja in točita solze.
Le tu in tam bi bil prevajalec storil bolje, ko bi bil zamenjal kakšen nepesniški izraz z boljšim in bi bil namesto neizrazitih rim postavil močnejše, notranje važ nejše in Čistejše. V celoti pa, kakor rečeno, moramo Benkovičevo zbirko Heinejevih »Izbranih pesmi« le pozdraviti. Naj bi temu prvemu zvezku kmalu sledili še ostali in naj bi po njih segli vsi, ki imajo še dovzetna srca za čisto čuv-stveno liriko.	—r.
Duakrat umrl
Koncem preteklega leta je Visla naplavila moško truplo, v katerem je trgovec Rosbart iz Varšave spoznal svojega 20-letnega sina. Nesrečni oče je postavil pokojniku lep nagrobni spomenik. Toda kako prijetno presenečen je bil, ko se jo lepega dne mladi Rosbart vrnil živ In zdrav k svojim starišem. On namreč ni utonil, temveč je pobegnil k svojim znancem v Poznanj, ker se je bal slabega spričevala. Težko je opisati srečo in navdušenje starišev, ki se Jim je sin zopet vrnil. Toda sreča ni trajala dolgo. 2e čez nekaj mesecev je dobil mladi Ros-'iart vnetje slepiča in je sedaj res umrl. Zgodilo pa se je, da ga pogrebno društvo sedaj ni hotelo pokopati, Češ, da je že enkrat pokopan. Sele, ko je oče prinesel uradno potrdilo, da se je pokojnik poprej vrnil k starišem in da je sedaj v drugič umrl, so ga položili k večnem počitku. Koga so pravzaprav prvič pokopali, pa še vedno ni dognano in bo ostalo to najbrž« večna tajnost
Stran \
MarfteB VBCERNTK Jutra
Dnevi in noži groze
RAZDEJANJA IN UNIČENJA IZPROSNEGA VEZUVA. -
SPROŠČENEGA ELEMENTA. — ŽRTVE NE-NEZNATNOST SLABOTNEGA ČLOVEKA.
V minulih dneh je ves Neapelj kipel v razburjenju in strahu. Strašne vesti so begale meščane. Tisoči so hiteli k vznožju in na pobočja bližnjih gričev, da občudujejo pogubno bruhanje in prisluškujejo rjovenju ogjenega giganta. Nebo se je v temnih nočeh krvavo pobarvalo in razsvetljevalo okolico do kamor je seglo oko. Stebri črnega dima so se valili iz žrela, ki je bljuvalo uničenje in pogubo. Bližnja selišča so preživela tri dni nepopisne groze. Prebivalstvo je trepetalo v strahu za svoje imetje, ki je postajalo žrtev razbesnelega elementa. Nad sto rodbin je izgubilo streho in vse premoženje. Rodne vinske gorice in senčni gozdovi so zogljeneli v neizprosnem objemu žgoče lave. Škodo cenijo nad pet milijonov lir. Toda upanje se zopet po-lašča zbeganega prebivalstva, kajti pogubno žrelo se je zaprlo in domačini se zopet vračajo v svoje domove. Strme postajajo pred 15 metrov visokimi stenami, ki se strahotno in preteče dvigajo nad pogorišči in razvalinami.
V nedeljo 2. junija je pričel Vezuv bruhati ogromne količine uničujoče lave. Pritajeno bobnenje in rohnenje je spremljalo prve izbruhe. Zemlja se je stresala pod nevidno silo tajinstvenih moči. Dvesto metrov dolg in dvajset metrov visok ognjeni val se je pričel valiti po pobočju plešastega Vezuva. Lava se je zlila v dolino Pekla, toda ogromne količine so kmalu prestopile robove dolinice in pričele poplavljati okolico. Neusmiljeno so požirale plodna polja in vinograde pod sabo in oznanjale smrt in pogin. Pomožne akcije in reševalni oddelki so bili takoj na mestu. Dvesto tovornih avtomobilov in močni vojaški oddelki so hiteli na pomoč, da lajšajo gorje in spravijo prebivalstvo na varno. Bobnenje je postajalo vedno močnejše in goreče gro-made so se pogrezale vedno globlje. Rdeči zublji so pričeji objemati najvišje ležeče domove. Bljuvanje ni prenehalo, temveč so erupcije postajale vedno krepkejše. Uničujoče podzemeljske sile
so divjale neizprosno. Plameni so se dvigali kilometre visoko. Močni sunki so stresavali od časa do časa pokrajino. V širini dvesto metrov se je goreči veletok pomikal naprej. Prvi domovi so izginili z zemeljskega površja, v naslednjem trenotku pa je lava zakrila vas Pa-gani. Sledila so selišča kraja Avini. Otopele oči pregnanega prebivalstva so nemo zrle na koščke svoje domačije, ki je postajala plen strašne usode. Nemo so prenašali svojo bol, nemo romagali so-sedom, ki so skušali rešiti skromno imetje. Mirno so zrli v uničujoči tok lave, ki je pustošil to, kar so gradile generacije v potu svojega obraza.
Observatorij na Vezuvu je telefonično obveščal reševalce o vseh fazah nevarnosti, ki jih je bruhalo žrelo vulkana. Veliki žarometi pa so razsvetljevali v noči gigantsko sliko uničenja in razdejanja. Tri dni in tri noči so potekle v brezmejnem strahu in pričakovanju vedno večjega zla. Gozdovi so vzplamteli v žaru pošastnega ognja in končno je lava prodrla do vodnega rezervoarja. Para je puhnila visoko v oblake, v prihodnjem momentu pa je bila uničena dragocena naprava. Tudi kraj Terziano je moral neizprosnemu molohu doprinesti težke žrtve. Duhovniki pa so kljub nevarnosti zbirali vernike v veličastno procesijo, ki je nemo krenila proti pogoriščem. Slika Madone jih je vodila na poti. Vse se je zbralo na trgu pred malo cerkvijo sv. Antona in ga prosilo, naj prizanese revežem in naj jim izprosi milosti pri Vsemogočnem. In kakor bi se dogodil čudež. Vulkan je zadremal. Bobnenje je o-nemelo in lava je tik pred cerkvijo zaustavila svoj tok ter prizanesla večjemu delu malega mesteca.
Tisoči tujcev in turistov so prihiteli, da občudujejo nenavadni prizor, kajti slabotni človek si ni nikdar bolj svest svoje neznatnosti, kakor v trenutkih, ko gleda iz oči v oči elementarni sili prirode.
Ljubljansko gledališko pismo
IX.
Gostovanje gdč. Ante Kovačičeve.
Med najbolj uspele veseloigre, kar jih je šlo zadnjo leto čez naš oder, spada Johna H. Mannersa »Pepica mojega srca.« Doživela je ta ljubka igra, v kateti se prav po anglosaško sentimentalno izmenjavata smeh in jok, dolgo vrsto uprizoritev, v treh sezonah daleč nad dvajset. To je lahko umljivo: pisana je prav živahno, prisrčno in preprosto. Značaji so dosledno in premišljeno zgrajeni, zaplet dejanje je docela verjeten, poskrbljeno je pa v obili meri za smeh in kratek čas.
Pegico je predstavljala na ljubljanskem odru ga. Šaričeva, in sicer z vso, njej lastno živahnostjo in prikupnim, Iskrenim mladostnim ognjem, da ?e dosegla res lep uspeh. Zato je bilo treba vsaki drugi interpretinji za njo premagati velike ovire in podati tako svojsko in izdelano figuro, da se ji ni bilo treba bati sijajne predhodnice.
Prošlo nedeljo je v naslovni vlogi gostovala gdčna Anta Kovačičeva, večletna članica mariborskega gledališča. Nastopila je že lani v isti vlogi in dosegla tedaj priznanje občinstva in kritike. Soglasno so gledališki poročevalci ugotovili njen talent. Letos je svoj lanski uspeh morda še potencirala, če je to mogoče reči. Navzlic nevajenemu odru in ansamblu je brez vaj dosegla nadvse časten rezultat. Lik prirodnega irskega dekleta, ki ima poleg dolgega jezika in prav fantovske razposajenosti še dobro, toplo utripajoče srce, je izgradila res simpatično in brez pretiravanja. Lepo je izdelala prehod od napol odraslega otroka do ženske, ki se ji že oglašajo prva čustva ljubezni. V scenah z lordom Jerajem je bilo mnogo nežnega nastroje-
.nja, ki je pokazalo Peg v pravi luči___
kot kontrast razposajenke, ki je strah in trepet vsej gosposki hiši. Gdčna Kovačičeva je brez dvoma zelo talentiran^
igralka, ki dobro obvlada jezik (in to 3? danes še posebno pohvale vredna odlika), ima mnogo temperamenta, a ne pretirava ne v kretnjah, ne v mimiki. — Režija je bila v skrbnih rokah g. Skrbinška.
Poleg nje je g. Levar kot Jerry nosil poglavitno breme veseloigre in dal Pegici pravo oporo in ozadje. Dobra je bila Mrs. Chichester (ga. Medvedova) v sv3ji oholi pozi do brade zapete puritanke enako njen bebasti sinko Alarik (g. Železnik) in hčerka Etel (ga. Balatkova). Tudi ostali so se potrudili, da je igra dosegla tako navdušen sprejem pri občinstvu, ki je navzlic lepi nedelji, junijski soparici in velesejmu v častnem števiiu prihitelo v gledališče. Gdčna. Kovačičeva je bila deležna burnega aplavza do vsakem aktu, prejela je pa tudi več cvetličnih darov.
Simpatično mlado damo bi radi videli v večji serijozni vlogi na našem odru. Po poročilih v časopisju je v Mariboru kot Rona v Leskovčevih »Dveh bregovih«, v Shawovem »Pygmalionu« kot cvetličarka in v Wedekindovi »Glasbi« ter Dostojevskega »Idiotu« dosegla lepe uspehe. To bi bile vloge, kjer bi se tudi druge plati njenega karakterja mogle pokazati v pravi perspektivi. Kot Peg Je dokazala svojo nesporne uporabnost za slične naivne vloge, v katerih bi mogla mirne duše nastopiti tudi v velikih ansamblih. Želimo ji še mnogo tako častnih, lepih uspehov, kakor je bil zadnii prošlo nedeljo.	j).
Speri
Ravnatelj in operna pevka.
Tik pred pričetkom opere »Lohengrin* je planil gledališki tajnik k ravnatelju Gustavu Mahlerju in mu ves razburjen zaklical: »Gospa X... mi je pravkar sporočila, da ne more peti vlogo Elze...«
Gustav Mahler je mirno pogledal tajnika in odgovoril: »Ali je vendar enkrat to uvidela?...«
fDominialte te CMC
TENIŠKA ELITA JUGOSLAVIJE V MARIBORU.
Jutri ob 8. prične zaključni teniški turnir za prvenstvo klubov v coni A. v Ljudskem vrtu, na igriščih SK Rapida si nasprotujeta Hašk iz Zagreba in SK Ra-pid. Zmagovalec jutrišnjega turnirja je predvidoma tudi prvak države, kajti igrati bo moral samo še z Beogradom, ki pa nima resnih izgledov proti nobenemu od omenjenih rivalov.
Haškov team je sestavljen iz najboljših jugoslovanskih igralcev. Edina senčna stran so damske konkurence, katerih izid je nesiguren in bo točke bržčas moral prepustiti Rapidu.
Število dosegljivih točk je 9. Ako uspe »Rapidu« od šestih točk v moških konkurencah doseči le dve točki, ni izključeno, da izide iz sicer neenakega boja »Rapid« kot zmagovalec. Haškovci bodo morali vsekakor zastaviti vse svoje znanje, da si zasigurajo zmago in tudi državno prvenstvo. Jutrišnji turnir bo brez dvoma najtežja preizkušnja za odlični za grebški team v krogu tekmovanj za državno prvenstvo. V zmago Haška sicer verujemo, toda borba bo brez dvoma izredno napeta in zanimiva. »Rapid« ima v gg. Hitzel, Leyrer in dr. Blanke izkušene borce, v damah Hitzel in dr. Kraus pa celo zanesljive zmagovalke.
Jutrišnji turnir, najinteresantnejša in najlepša teniška prireditev, kar smo jih doslej sploh imeli v Mariboru, bo gotovo privabila v Ljudski vrt rekordno število gledalcev, ki bodo gotovo deležni napetih in užitka polnih tekmovanj. Ugodna presenečenja seveda tudi niso izključena. Vstopnice za odrasle Din 20.—, za vojake in dijake Din 10.—.
SK Rapid : ISSK Maribor.
Jutri popoldne bo na igrišču Rapida gostovalo moštvo ISSK Maribora v prijateljski tekmi. Oba kluba bosta preizkusila nove moči in bo prireditev gotovo zanimiva. Izgledov zaenkrat ni pripisati nobenemu izmed konkurentov. Sodil bo tekmo g. Mohorko ali g; Nemec.
Lahkoatletski meeting.
Ob 9. dop. prične na igrišču SK Rapida lahkoatletski meeting SK Železničarja. Nastopili bodo atleti ISSK Maribora, Rapida in Železničarja, razen tega pa je tudi SK Ptuj prijavil vrsto dobrih konkurentov. Ako prispejo tudi atleti Ljubljane, bo tekmovanje izredno zanimivo; ni izključeno, da bodo doseženi tudi verificirani slovenski rekordi.
Službeno iz sodniške sekcije.
Namestnik za tekmo Maribor—Rapid je^g. Nemec. Rezervno prvenstveno tekmo predpoldne sodi mesto g. Fischerji g. Bizjak. Stranska sodnika pri popoldanski glavni tekmi sta gg. Fašing in Vivat. Old boy tekmo sodi mesto gosp. Frankla g. Ermenc. — Tajnik.
\
la
KURO ČEVI.JI
najniZje cene MARIBOR
1* KOROŠKA CESTA 1»
/
Sokolstvo
3auna telouačba
sokolskega društva v Mariboru se bo vršila v nedeljo 30. junija na letnem telovadišču v Ljudskem vrtu. Telovadno življenje v društvu se je letos posebno razmahnilo; letošnji nastop bo dokazal, da se vrši telesna vzgoja v društvu vsestransko in da upošteva vse nove pridobitve na tem polju. Na sporedu so točke, ki jih pri nas še nismo videli. Posebno zanimanje in občudovanje bo vsekakor vzbudila »Jugoslo venska epopeja«, velika telovadna skladba dr. Murnika, s katero je z velikim uspehom tekmovala naša sokolska olimpijska vrsta v prostih vajah na olimpijadi v Amsterdamu. Pa so se lotili mariborski telovadci te težke skladbe, ki predstavlja višek naših prostih vaj, kaže na njihovo veliko izvežbanost in vztrajnost. Na nastopu sodeluje tudi vojska, o kateri smo že javili, da vežba pod vodstvom sokolskih voditeljev. Ker se vršijo 30. junija zjutraj v Mariboru tudi župne tekme članov in članic, opozarjamo na društveni nastop tudi vsa bližnja in daljna sokolska društva.
Predavanje.
Povodom bližnjih velikih dogodkov na slovanskem severu, poljskega vsesokol-skega zleta v Poznanju, kamor pohiti z jugoslovensko ekspedicijo tudi več mariborskih Sokolov,. priredi sokolsko društvo v Mariboru v četrtek, 20. junija ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma predavanje. Govori br. dr. Ljudevit Pivko o »Poljski in Poljakih«. Da se seznanimo bližje z velikim slovanskim bratom, vabi odbor k predavanju vse članstvo in tudi drugo občinstvo. Vstopnine ni.
Na zlet Koroškega sok. okrožja!
Jutri ima Kor. sok. okrožje svoj veliki dan — okrožni zlet v Črni. Ne le, da so to v zgodovini našega osvobojenia historična tla, ne le lepa narava romantične mežiške doline, še drugi so razlogi. Iz katerih vabimo čim več Sokolstvu naklonjenih Jugoslovenov v ta divni kot našega župnega ozemlja: še vedno je tu
—	zlasti v Črni — precej »koroške« men talitete, ki jo je treba pomagati razbijati; pokrajina je zanimiva radi tehničnih naprav, sovisečih s svinčenimi rudniki; a tudi delo Sokolstva iz Kor. okrožja zasluži priznanje. Zato jutri v čim večjem številu v .Črno! Za prevoz iz Prevalj do £rne je preskrbljeno. Za polovično vožnjo na železnici se dobe legitimacije danes od 18. do 19. ure v društveni pisarni v Narodnem domu in jutri zjutraj neposredno pred odhodom vlaka v vestibulu Glavn. kolodvora. Vozne listke opremite z mokrim postajnim žigom! — Zdravo! Starešinstvo Marib. sok. župe.
Orel napadel kopajoča se dekleta
V	Schwarzodtu so doživela pred neka) dnevi dekleta med kopanjem zelo neprijeten dogodek in je pripisati samo slučaju, da se jim ni pripetilo nič hudega. Napadel jih je namreč močen in velik orel, ki je poprej dolgo krožil nad njimi, nakar se je nenadoma spustil nanje. Med orlom in mladenkami se je razvil srdit boj, ker je orel udarjal s svojimi perut! in okljuval s kljunom vsakogar, ki mu ,te mogel priti do živega. Končno se je dekletom le posrečilo orla pregnati, nakar so pobegnile domov. Med tem se je pojavil v bližini čuvar kopališča s puško, čim ga je orel opazil, se je dvignil visoko pod oblake, kamor ga ni mogel doseči strel. Čuvar je zaman čakal več ur na orla na odstrel, nakar se je oddaljil. Kmalu nato jep rišlo mimo več moških, ki jih je orel takoj napadel. Zadel pa je slabo. S palicami oboroženi možje so nasilno ptico kmalu pobili na tla in ubili. Ubiti orel je meril z razpetimi krili 2.60 m. Izročili so ga ptičjemu muzeju v Kovnu.
Pristopajte k stavbni zadrugi »Ribniška koča« kot zadružni člani! Deleži & Din 100, pristopnina Din 20. Pojasnila daje zadruga »Ribniške koče« r» z. z o.
Z. V Alarlhnr«
Marlb'6tškl V E C ERN T K JaW
B——IIII ll IIHIIIIB"!«! IIIIJl
semcKugi
Mihael Zevaco
Beneška ljubimca
Zgadsvlnsk! roman lz starih Benetk
93
To vprašanje, ki je razodevalo popolno in nepreklicno podvrženje Aretinovo, je privabilo na Rolandove ustnice bled smehljaj.
»Foskari se moti,« je dejal. »Benetke morajo ostati Benetke. Zgrajene zunaj Italije, samo nekako zasidrane ob vhodu našega sveta, naj ostanejo morsko mesto. Na morju se jim obeta slava; proti morju, ne pa proti kopnini, naj se tudi obračajo.«
»Kako to gospod?« je vzkliknil Aretino. »Lekcija visoke politike, ki pride, iz vaših ust, mora biti ravno tako zanimiva, kakor balada iz mojega peresa,« je dodal s tistim videzom naivnega ponosa, pod katerim je običajno skrival svoja prava čuvstva.
»Ni visoke politike,« je oporekal Roland, »in ni nižje politike; samo to je, da se nahajajo na eni strani možje gospodstva, ki se trgajo med seboj za oblast, to je, za pravice, zatirati druge brez kazni in brez nevarnosti; na drugi pa množice, ki jih drže višji v nevednosti, in ki bodo žrtvovane v bitkah svojih samodržcev, dokler ne bodo razumele širokega in živega smisla besede, v'kateri se začenja in končava ves razvoj človeštva: svoboda.«
»Svoboda!« je ponovil Aretino. V njegovih besedah se je družilo začudenje s spoštovanjem.
»Benetke,« je nadaljeval Roland, »so Atene Italije; njihova usoda jih vodi v bodočnost umetnosti, poezije in vedre znanosti; Benečani so narod lahkega in skeptičnega duha. a za svobodo so zmožni velikih reči. Atene so. podlegle tisti dan, ko so hotele zasužnjiti Grško. Benetke bodo zapadle poginu, kadar prenehajo biti
mesto, morja, umno, naklonjeno umetnostim in stremeče za takim načinom družbe, ob katerem bodo vsi državljani živeli isto življenje, posvečeno docela trgovini in umetnostim. Da, Benetke lahko, dado svetu velik' zgled* Lahko mu .pokažejo, kako naj se narod reši trinogov, zavojevalcev, strupenih kač, ki se plazijo med visoko travo človeške omike, in nepotrebnih mesarjev, ki si pišejo svojo slavo s človeško krvjo. Kadar dopoveš kakemu narodu, da slava poedinca ni v gospodstvu nad njemu sličnimi, nego v tem, da jim koristi, in da slava naroda ni v zasužnjevanju sosedov, nego v tem, da jim daje zgled srečnega in svobodnega življenja, takrat je dovršeno veliko in posvečeno delo. In takšne sanje sanjam jaz o Benetkah, mojster Aretino.«
Vstal je in jel nemirno hoditi semtertja.
»Tisti dan,« je dodal, »ne bo več ječ, ker ne bo nihče imel povoda, storiti kaj zlega; nič več Sveta Deseto-rice, nič več inkvizicije, ker ne bo imela koga udariti; nič več samodržcev in trinogov, ker bodo narodi čuvali svobodo kakor najdragocenejšega izmed svojih zakladov; nič več nesrečnikov, obsojenih na smrt v temnicah pod zemljo; nič več duhovnikov, ki zapeljavajo ljudstvo v laž, ker bo edina vera, ki bo takrat še mogoča — češčenje človeka v človeku, to je, negovanje, razumno negovanje njegove dobrote, njegovega srca .in njegovega duha... Ah, ali ne razumete...«
»Mojster . Aretino; jaz sam hočem opraviti poslanstvo, ki je namenjeno vam do Ivana de Medičis. Vi se dotlej skrijte v svoji palači, in ko se vrnem, vam sporočim, kaj odgovarja Veliki Vrag beneškemu dožu Fos-kariju.«
Ganjen iri kakor oslepljen od reči, ki jih je slišal in slutil,, se je Aretino globoko naklonil pred Rolandom. Zazdelo se mu je, da je spoznal vso skrivnost, in da jo je razumel.
Roland pa je z bridkim srcem mislil na to, da teh sanj, vzniklih v noči ječ in v žrelu trpljenja ne bo. imel časa izvršiti — da je njegovo življenje posvečeno drugim sanjam, temnim in strašnim — sanjnm o maščevanju!
Prepričan, da je odslej lahko gotov Aretinove pokorščine, je odšel ter se vrnil v tisto staro hišo ob pristanišču, kjer je svoje dni prebivala Juana, in kjer je umrla njegova mati!
Semkaj je zdaj prihajal, kadarkoli je čutil, da mu srce omahuje, da se mu srce greni, in da mu valovi bridkega obupa zalivajo možgane.
Nič se ni bilo izpremenilo v tistih dveh sobicah. Postelja, na kateri je umrla dogaresa Silvija,'je bila vedno tam. Nikdar ni nihče spal na njej. Na neki mizici bilo v najlepšem redu razloženih tistih par siromašnih potrebščin, ki se jih je Silvija posluževala. Med njimi je bil’vzlasti preprost kozarec, iz katerega je Roland pogostoma pil, misleč pri tem na ubogo starko, ki fe umrla od misli, da njega, sina, ni več med živimi:
Dospevši semkaj, je sedel, in ker je bil lačen in žejen, je pojedel grižljaj kruha ter pil požirek; Vode :t, zgodovinskega kozarca.
Prišlo mu je na um, da bo kmalu čas, oditi na otok Olivolski; v vrečici ga je že čakala kupna cena, deset tisoč srebnjakov v zlatu. Roland je bil sklenil, ostati čez noč v Dandolovi hiši. Z vročično nestrpnostjo je čakal te strašne preizkušnje. Zamrmral je:
»Bembo je kaznovan; Imperija je kaznovana; Foskari, Altieri in Dartdolo bodo spoznali kmalu, kakšna roka bo padla nanje v trenotku, ko se imajo za najboij silne in mogočne; toda ona!... O Leonora, zaradi tebe trpim najhuje! Ti si največ kriva, kajti nate sem bil zgradil vse svoje življenje, vso svojo --ero!...«,	.
In zopet je odvrnil od duha nujnost, da se odloči.
MaHagtaal, klaki&jovpoar*. dovalna in asaijalna nimiM •bčimtva: r»*k« beteda 30 p. ■ajmanjS »Mak Dl« 8*—
ŽMftra, dopfcavaa]« in o*U-ai trgovakoga aU r«Uamn*fa zaatsja: *aah» be*»da SO p* MjmanjB utMek Pia tO'—.
Dame ia gospode,
ki uživajo dober glas med svojimi znanci, sprejmemo za posredovanje in nabiranje malih zelo ugodnih življea-skih zavarovanj. — Veliki zaslužek. — Ponudbe: »Vardar« deln. zavar. družba, podr. v Mariboru.	1415
.Vajenec za veletrgovino se išče takoj.
Ponudbe s prepisanimi spričevali in dosedanjim življenskim popisom na u-pravo lista pod »F. K. L. 1929«.	1416
Tesarski odpadki
s#prodajajo pri tvrdki A. Peklar, Tomšičev drevored, Maribor.	1419
Potnik,
kateri hoče potovati z menoj z avtom po vsej Sloveniji, naj se oglasi v uprav ništvu pod »Ugodnost«.	•	1417
Halo! Kdor se hoče v nedeljo veseliti,^
ta mora pri meni rujno vince piti. Če pojdeš malo na sprehod, pridi gor črez Racerdvor. Vabi na vinotoč Anton Wernik.	141S
Hiša s trgovino mešanega blaga,
obširno stanovanje, električno razsvetljavo in vrtom, na periferiji Maribora ugodno na prodaj. Ponudbe pod »Lepa bodočnost« na upravo lista. 1420
Prodam takoj litografski $troi
(z enim kamnom) primeren za pevska društva. Ponudbe na upravo pod »Litografski stroj«.	1425
Dober glasovir
se po zelo ugodni ceni takoj proda. Ponudbe na upravo pod »Glasovir«.
1424
Lepo solnčno sobo
popolnoma opremljeno, oddam v Slovenski ulici št. 12, I. nadstr., hrana v hiši.	1423
Ključavničarskega vajenca
sprejme. Vprašati Aleksandrova cesta St. 49, dvorišče.	1427
Prvovrsten uglaševalec glasovirjev se priporoča. Uspeh zasiguran. Ponudbe na upravo pod »Akordator«.
1426
Loterija »Dom ubogih«!
Prodajo srečk (tudi na obroke) je prevzela kreditna stavbna zadruga »Moj-mir«, Maribor, Koroška cesta 10. Pod-pisi izdajateljev srečk so tudi nadalje veljavni.	1429
Učenko za Šivanje belega perila
sprejmem takoj. AteljS za perilo: Rup-nik Maribor, Slovenska ulica 20! ____________________________________  1422
Trajne kodre
velike trajnosti, izdeluje osebno strokovnjak v lasnih delih. Samo: Brivski salon Mally, Aleksandrova cesta 22. Vhod pri vežnih vratih.	1421
S 1. julijem oddam prazno sobo
pri parku. Vrazova ul. 9, III.
1432
Oddam takoj mebiirano sobico
s prostim vhodom in električno razsvetljavo. Tržaška cesta št. 20, I, vrata 4.	;	1436
Nove spalne in jedilne sobe,
politirane, izdelane po najnovejšem vzorcu, kakor tudi drugo pohištvo prodam. Trgovina pohištva in mizarstvo Rudolf Kompara, Aleksandrova cesta št. 48. '	143-1
Stelaže, omare, jy§jte,
mize 4Xl” in drugo že rabljeno pohi-štvo prodam. Aleksandrova c. 48. 1434
Mizarske učence sprejmem.
Mizarstvo Aleksandrova c. 48.
1433
Oglas:
Glasom sodnega edikta se vrši.dne 18. junija dopoldne ob 8. uri v Guštanju št. 24 prodaja 112 litrov ruma v sodu,
1	tehtnice, 2 dežnikov in razne konfekcije ter manufakturnega blaga, na kar se opozarja interesente. 144,3
Oddam takoj ali s 1. julijem
sobo s posebnim vhodom, električno razsvetljavo, nasproti Glavnega kolodvora eni ali dvoma osebama ali tudi zakonskem paru. Naslov v upravi lista. .	•	•	;	'	1444
Bolnemu ali zdravemu
se priporoča hlgijenično čiščenje posteljnega perja v pari 120° C vročine. Čisti se v navzočnosti stranke, pač pa mora stranka dan prej to javiti. Cena od kilograma Din 10.—. Higijenični zavod in tapetniška delavnica, B. Jago-. dič, Maribor, Rotovški trg 4.	1110
Mlado, pošteno dekle išče poznanstva
z boljšim delavcem od 28 do 40 let. Neanonimne dopise pod * Junij 29« ria upravo »Večernika«.	1442
V	najem oddam gostilno in trgovino
z mešanim blagom. Stanovanje v hiši. Naslov pove uprava lista. 1438
Kuharica išče službe kot gospodinja
k samostojnemu gospodu. Ponudbe pod »pridna in varčna« na upr. lista.
1447
Led na drobno se oddaja
dnevno od 6—8 ure. Volkmajerjeva ul. 5.	  1446
Delavnico v centru mesta,
v bližini Glavnega trga, pripravno za slaščičarno obrt, prevzamem takoj. Pogoj: električni tok. Naslov pove u« prava lista.__________________________ 1398
Zavese, mrežaste In klekljane čipke, posteljna pregrinjala, damsko perilo, senčnike, vezenine, monograme naročite najceneje pri Olgi KosSr, dril-Metodova 12, desno.	-183
Delikatesno trgovino
v Gosposki ulici 5 prodam. Informacije v trgovini.	139!S
Vse potrebščine za dom,
kakor posteljno in ostalo periio, senčnike, čajne pupe, blazine za divane, gobeline, zavese, pregrinjala, ročne torbice itd., vse krasno Izdelano in poceni dobite samo pri L. Kiittner, Maribor, Vojašniški trg 3.	52
Električne inštalacije,
popravila, svetilke, likalnike,1 motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16.	117
Mizarstvo pohištva Ciril Razhoršetc,
Taborska ulica 22. Prvovrstno izdelovanje vseh vrst pohištva. Kenoviranje antikvaričhega In’ ostalega’ pohištva. Cene najnižje.	297
Velika zaloga kuhinjske posode,
hišne In kuhinjske potrebščine vseh vrst. Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Her* kules« iz tovarne SpWnx. Ia. aluminijevo in litoželezno postekleno posodo. Nadalje mline za meso, orehe, kavo, mak in poper. Tehnice za kuhinjo in meropreizkusne za trgovce z uteži. Ribeže ravne, okrogle, polokro-gle in oglate. Lopatice za oglje, pepel in smeti. Sita, deske za testo in valjarje. Likalnike. Razne oblike za vsakovrstno pecivo. Kutije za špecerijo Jn dišave. Kotličke in Šibe za sneg. Kotličke za polento iz kotkmne. Solnike, mlečne vrčke, cedila za juho, čaj, testo in salato. Vedrice, umivalnike in vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke in krompir. Samovare »Phf5-bus« in druge, vrste. Škafe okrogle in ovalne. Lonce za kuhanje perila in perilnice. Jedilno orodje vseh vrst. Jedilne servise iz porcelana. Krožnike iz porcelana In kamenine. Umlval-ne garniture In vse vrste steklene robe. Potne pletene košare in cekarje. Postrežba točna in solidna! Cene konkurenčne! Albert Vlcel, Maribor, Glavni trg št. S.	334
Kavarna »Park«
vsako soboto, nedeljo in sredo koncert.	1397
Popravilo ur
hitra, ceno in z 1—5 letno garancijo. Po stenske iyre se pride na dom. A Stoječ* 'Jurčičeva ul. 8.	680
D&lte avtomobile,
f. motorje in kolesa strokovnjaku v popravilo. Vozili bodete potem sigurno in brez defektov. Popravila se Izvršujejo točno in po brezkonkurenčnih cenah. Brata. Komel, mehanična delavnica, Aleksandrova c. 169.	848
Popravila gramofonov
najhitreje, najboljše, najcenejše izvr«* šuje M. Jlger-}ev sin, Gosposka ul. 15.	  921
Sandale vseh velikosti,
šivane kakor tudi damske, modernei sandale najboljše kupite aU naročite po meri v Mehanični delavnici; čevljev in sandalov, Vrtna ul. 8, Maribor.
1020
Škatlje
v vsaki velikosti in kakovosti izdeluje najbolje, najhitreje in najceneje Foto-Kompanija, Maribor, Gregorčičeva ul št. 12.	•	1086	1
Strojepisna soba H. Kovač
Maribor, Krekova ulica 6. Strojepisje, razmnoževanje, prestave. Pouk za posameznike v trgovinskih predmetih’. Najnižje cene. Prijave za pouk dnevno.
1339
Učenec
s primerno šolsko Izobrazbo se takej sprejme v modno trgovino. Naslov v upravi.	1378
Stanovanje
obstoječe iz treh sob (ali dve veliki!^ kabineta, kuhinje in pritiklin išče pri«« čenši z julijem ali avgustom tričlanska rodbina. Cenjene ponudbe sodniku Kolšek-u, Brežice ob Savi. ■ 1376
Sobo-in črkosHkanje
izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	2231'
Nagrade za sladoledno tekmo
sem izložil v Gosposki ulici . štev. 321 Oglejte si in segajte pO srečkah1 Ivan Hrast, Prva mariborska sladoledarna, Maribor.	1399
Več dobrih n težakov
se sprejme.
Zglasiti seje pri gradbenem vodstvu na Felberjevem uro otoku.
iniaite se CII
Najnovejši modeli
motociklov po 200, 300 in 500 ccrti so prispeli v zalogo. Ugodni plačilni pogoji. — Glavno zastopstvo za SHS:
K.
I
>OPŠTI TRG. IND. KONTOAR«, Beograd, Raičeva ul. 12.
Zahtevajte prospekte »M-O-T-O«!
0.
K. I
V	M a i* Ib'8 ra, 'dne 15. VI. 1929
KLOBUKE
najnovejših modernih oblik v veliki izbiri po ugodnih cenaK pri
JAKOB-U LAH-U, MARIBOR
GLAVNI TBO 2
Cenjene odjemalce si dovoljujemo obvestiti, da smo se s 15. junijem 1929 preselili na
TRG SVOBODE 1, GRAD
FIRESTONE
zastopstvo in zalog^ avtopnevmatik
B. & I. GRADIS, MARIBOR
Poštni predal 16.	H31_PoStnt	predal	16.
Naznanilo preselitve I
Naznanjam svojim cenj. odjemalcem, da sem
svojo tobakarno
prenesla iz Vetrinjske ulice v novo zgrajeni kiosk na Glavnem trgu pred gostilno »Domovina«.
Zagotavljajoč najskrbnejšo postrežbo, se priporoča svojim starim odjemalcem 1405	JELICA	KUKOVEC.
Razpis!
Tujsko prometna Zveza za Mariborsko oblast v Mariboru razpisuje
mesto uradnika
za svojo pisarno in biljetarnico »PUTNIKA«. Zahteva se vsaj srednješolska izobrazba oziroma dovršena trgovska akademija in znanje strojepisja. Prednost imajo prosilci, ki lahko izkažejo primerno prakso v tej stroki in obvladajo več jezikov. Nastop službe in plača po dogovoru. Pismene prošnje naj se naslove na imenovano Zvezo v Mariboru, Aleksandrova cesta 35, najkasneje do 1. julija 1929.
Advokat
Dr. MlloS Vauhnik
le otvorll advokatsko pisarno ter Jo pridruill pisarni
Dr. Frana Hoinika
advokata v Mariboru
Aleksandrova 22
1441
»JDEAL«
motorji, belgijska znamka, krasna in precizna izdelava, garantirano dobri in zelo Merljivi. Porabijo najmanj bencina in olja od vseh drugih znamk.
Cene zelo ugodne! hoj
Justin Gustinčič
mehanična delavnica MARIBOR, Tattenbachova 14.
V nedeljo, dne 16. junija priredi gostilna LEŠNIK v Novi vasi veliko poletno veselico. Poleg raznovrstnih jedil se bo nudila gostom pečenka na ražnju in pečeni piščanci. — Za izvrstno pivo in dobro kapljico je zadostno preskrbljeno.
Za mnogobrojni obisk prosita rwr
Ivan in Angela Leinlk
mo«	v	Novi vasi.
V slučaju slabega' vremena se vrši veselica prihodnjo nedeljo!
Učenca
z najmanj 3 razredi srednje šole sprejme tvrdka
Franc Hastek
Glavni trg 16.	1*3»
Parna pralnica in kem. čistilnica
Centrala: Frankopanov« 9 Podružnica: Vetrinjska 7 Pride in dostavi se na dom
Darujte za spomenik KRALJU PETRU
Elite-klub v Rogaški Slatini.
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem prevzel
restavracijo, kavarno in bar
Elite-kluba v Rogaški Slatini.
Otvoritev 15. junija t. I.
Dunajska in dijetetična kuhinja. — Prvovrstna tu in inozemska vina. — Strokovna postrežba pod osebnim vodstvom.	1406
JOSIP MAJDIČ, restavrater
Elite-Kluba v Rogaški Slatini in Grajske kleti v Mariboru.
Spomnite se CMDI
OBVESTILO!
P. n. občinstvu javljamo, da se je umetniško tiskarski zavod fyA2be“ premestil v
Gregorčičevo ul. 6
(pri drž. realki) ter prešel v roke nove družbe, ki je dala podjetju ime »Podravska tiskarna",
d. S O. Z. preje „Albe“, Maribor. Priporočamo se za vsa tiskarska dela najtopleje ter beležimo
z odličnim spoštovanjem
PODRAVSKA TISKARNA d. z o. z.
PREJE „AŽBE“
Maribor, Gregorčičeva ul. 6. pri dri. realki.
TELEFON INTERURB. SOM.
1440
TELEFON INTERURB. 30M.
VELIKI KONCERT
RUSKE BALALAJKE In g. tenorist BALIN
danes od 23. ure do 1 po polno« v Grajski kleti
Za obilen obisk vabi
1407	Josip	Maidii,	restavrater
NIKDO NAJ NE POZABI, DA SE VRSI
REKLAMNA PRODAJA PERILA
po izredno znlianlh cenah samo še do 13. junija
Vsakdo si mora v svojo lastno korist ogledati naše reklamne cene In zalogo
Tvorniika zaloga perila
J. Karnllnlk, Maribor, Glevnl tre 11
» 133«
kolesa ir tovarne, kakor original dirkalna krmila Peugeot, Pirelli tubolari, difkahie alu&t&jaste stfckKSlfce in celi najmodernejši pribor za dirkače vedno v zalogi
Justin OustlnlK. Maribor
Tattenbachova ulica it. 14
bdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani:	predstavnik
izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Maribora. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko Detela v Mariboru
Preselitev trgovine!
Svojim cenj. odjemalcem vljudno naznanjamo, da smo se preselili s papirnico tvrdke MARIJA NOWAK iz Glavnega trga štev. 14 v lastno hišo Gosposka ulica 9
kjer združimo papirnico s tamkajšno novo renovi-rano trgovino in jo vodimo dalje pod firmo
FELIKS NOWAK
Potrudili se bomo, da z dobro urejeno zalogo in najsolidnejšlml cenami zadovoljimo cenjene odjemalce in prosimo, da nam dosedanje zaupanje izkažejo tudi v naprej.	1408
FELIKS IN MARIJA NOWAK
MARIBOR, aOSPOSKA ULICA B.