LETO m, ŠTEV. 292 UUBUm, SOBOTI, 17. DECEMBRI 1959 Cena 10 din SLOVENSKI Izdaja in tiska časopisno-zaJožmško podjetje Slov. poroOevaJec Direktor: Rudi Janhuba — Glavna in odgovorni urednik: Sergej VoSnJak — Za tisk odgovarja Franc Plevel — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5. telefon 23-522 do 23-126 — Uprava Ljubljana. Tomšičeva 5/IL, telefon 23>522 do 23-526 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20 463. za zunanje 21-832 — Poštni predal 29 — Tek. r. 60 KB-5-Z-367 — Mesečna naročnina 200 dinarjev v Etiopske so pokazale čast predsednika Tita oborožene svojo moč In znanje sile KONEC ZASEDANJA DONAVSKE KOMISIJE Od stalnega dopisnika »Politike« In »Slovenskega poročevalca« ADIS ABABA, 16. dec. (P o radiu). Danes so etiopsko oborožene sile pokazale predsedniku Titu svojo moč In izvež-banost. To je bila še ena po častitev, ponoven znak . azor-nosti in nov pozdrav, ki ga je Etiopija poslala šefu prijateljske Jugoslavije. Parada je napravila na vse prisotne močan vtis. Enote etiopske vojske so korakale v odličnem redu. Predsednik Tito in cesar Etiopije Haile Selassie sta bila burno pozdravljena, ko sta p risia na tribuno, ki je bila okrašena z jugoslovanskimi in eti opskiml zastavami ter emblemi. Na velikem transparentu je bilo napisano: »Dobrodošel Tito!« Najprej je stopil pred tribuno »tar vojščak plemena Gala in prisegel zvestobo domovini. S tem se je začel svečani defile. Prva je prišla konjenica — vojaki v živopisanih uniformah, za njo pa je stopal odred etiopskega vojnega letalstva. Nad slavnostno tribuno so krožila letala, ki so oblikovala ime »Tito«. Za letalci so prišle pehote. Iz daljave so se zaslišali prvi akordi gardne godbe, ki je korakala na čelu enot cesarjeve garde, oblečenih v tropske uniforme, s tropskimi šlemi na glavi, ki so bili okrašeni z levjimi grivami. Nato je sledila konjenica s kopji v desnici, na katerih so Med svojimi Predsednik republike med člani jugoslovanske kolonije v 3dis üb chi Adis Ababa, 16. dec. (Po radiu). Ko je bila končana slavnostna vojaška parada, smo odšli na jugoslovansko veleposlaništvo, kjer so bili že zbrani člani jugoslovanske kolonije v Adis Ababi, ki so nestrpno pričakovali prihoda maršala Tita. Predsednik Tito si je vzel čas za sprejem naših ljudi, ki že nekaj let žive v prijateljski afriški državi, oddaljeni od Jugoslavije okoli 5000 km. Od prihoda v Etiopijo je bil maršal Tito neprestano zavzet z uradnimi in slavnostnimi sprejemi ter obiski in je pripadal kot drag gost vsemu etiopskemu ljudstvu. Tu. v poslopju in parku veleposlaništva, pa je nekaj ur pripadal samo našim ljudem, k: so že mesece in mesece čakal: njegovega prihoda. Pričakovali so ga tovariši iz našega podjetja »Jugo - Etiopija«, ki so prišli sem med prvimi in prvi prenašali težave podnebja in življenja v mestu na višini 2500 m. Oni so pričeli prvi vzpostavljati vsakodnevne trgovske stike z Etiopci. Tu so bili tudi tovariši našega industrijskega podjetja »Jugodrvo«, od katerih so prišli nekateri z žage, ki je oddaljena 320 km od Adis Ababe. Tu so bili tudi zdravniki iz bolnišnice St. Paul, člani veleposlaništva in vsi ostali Jugoslovani, ki zaradi tega ali onega posla prebivajo v etiopski prestolnici. Najlepšo sliko tega pravega spomladanskega jutra so nudili malt otroci, ks so sami nabirali cvetje za predsednika Tita. Ko je maršal prispel, je zadonelo burno ploskanje in vzkiiki: »Tito! Tito!« Predsednik Tito Šahovski polfinale Kdo remijev Dvanajsto kolo polfinalnega šahovskega turnirja za državno prvenstvo v Ljubljani je dalo te-le izide: Marič : Nikoilovski prekinjeno, Milenkovič : Stanovnik prekinjeno, Damjanovič : Dimc remi, Gojak : Krivec remi, Luki : Pirc remi, Bajec : Gabrovšek remi, Martinovski : Tra j kovic prekinjeno, Šegi : Tot remi. — Kozomara je bil prost. Nedokončane partije iz 11. kola: Dabrovšek : Lukič remi, Dimc : Milenkovič 0:1, Nikolov-ski : Kozomara in Krivec : Damjanovič vnovič prekinjeni. Stanje: Tot 8(+), Pirc 7.5, Marič 7(1, +). Trajkovič 6.5(1, + ), Milenkovič 6 (1, +), Lukič 6 in tako dalje. Elektrogospodarska skupnost Slovenije Elektrogospodarska skupnost Poročilo o stanju dotoka na rekah in indeks proizvodnje za IS. december 1955. Srednji dnevni dotok v kubičnih metrih na sekundo: Drava — Dravograd 137 (tani 269), Sava — Moste 10.4 (lani 21). Sava — Medvode 42.1 (lani SS.S), Boča — Dottar 151.7 (lani 123). Indeks proizvodnje v primerjavi s 1954. letom 72. VREME Napoved za soboto: Sončno vreme z menjajočo se oblačnostjo. — EJutraJ v kotlinah megla. Temperatura ponoč: med —5 in 0, pomeri e in 10 stopanj C. se je smehljal otrokom, ki niso mogli ostati na mestu, ampak so stekli proti njemu. Krasen šopek raznobarvnega cvetja iz okolice Adis Ababe je izročila predsedniku Titu plavolasa petletna deklica Zorana Jakše. Nato je predsednika republike pozdravil v imenu Jugoslovanskega kluba v Etiomjj dr. Sava Nedeljkovi?, zdravnik v bolnišnici St. Paul in eden od dveh Jugoslovanov, ki sta se lani povzpela na najvišji vrb Afrike Kilimandžaro. Predsednik republike je nato stopil v poslopje veleposlaništva, kjer je sprejel člane jugoslovanske kolonije v Adis Abebi. Ob tej priložnosti je imel krajši pozdravni govor. Fotoreporterji in filmski snemalci so bili zadovoljni, ker so ujeli nekaj krasnih trenutkov, med drugimi tudi tistega, ko je maršal vzel v naročje Bojano Kveder, ki še ni dopolnila enega leta. Pri odhodu so člani jugoslovanske kolonije predsednika Tita navdušeno pozdravljali s ploskanjem in vzklikanjem: »Tito — Tito! Tito je naš — mi smo Titovi!« DJuka Julius vihrale etiopske zastave. Pred tribuno so vojaki povesili kopja v znak pozdrava to vzklikali nam nerazumljive besede, ki so izražale zvestobo cesarju in Titu. Za njo so privozili motociklisti cesarjeve garde, nato pa tanki. Med tem, ko so pred tribuno vozili vojaški avtomobili, so etiopska vojna letala znova krožila nad tribuno in oblikovala petokrako zvezdo ter nacionalni emblem Etiopije. Mimohod motoriziranih enot je ljudstvo burno pozdravilo. Kolona motoriziranih vozil je nosila tudi transparente. Brali smo napise: »Živel Tito! Dobrodošel vodja jugoslovanskih narodov! Tito — narodni heroj!« itd. Za kolono motoriziranih vozil je nastopilo topništvo in nato transportne enote etiopske vojske. Parada je trajala nad eno uro. Na vse navzoče je napravila močan vtis. Pokazala je, da je etiopska vojska močna m dobro izvežbana in da je sposobna braniti nacionalne meje svoje države, neodvisnost in svobodo. Sinovi zmagovalcev v bitki pri Adui, borci etiopskih planot in pragozdov so danes pokazali svojo moč in odločnost, da vztrajajo na poti utrjevanja svoje obrambne sposobnosti, ki pomeni pogoj za nadaljnji neodvisni razvoj Etiopije. * Danes smo videli dve Etiopiji: ono staro, z vsemi težavami, ki so jih povzročila leta med obema svetovnima vojnama, to novo Etiopijo, ki se je pokazala na slavnostnem d etile ju. Novo Etiopijo, ki se otresa fevdalnih ostankov. Ta druga Etiopija, ki so jo predstavljali tanki in topovi, odlično izvežbana pehota in cesarjeva garda, je zgrajena na tradicijah stare Etiopije. Vsi navzoči smo dobili vtis. da ima Etiopija sodobno opremljeno ta dobro izvežbano vojsko, ki sicer številčno ni velika, ki pa stal- Budlmpešta, 16. dec. (Tanjug). Včeraj se je končalo 13. redno zasedanje Donavske komisije, na katerem so sprejeli delovni načrt in proračun za leto 1956. Sprejet je bil predlog jugoslovanskega delegata Ilije Topa-lovskega, naj bj v delovni načrt vključili sodelovanje z drugimi sorodnimi mednarodnimi organizacijami, s katerimi bi izmenjali gradivo in podatke. no napreduje in se krepi. In^ prihodnjem zasedanju Do- tatala, ki so na nebu izpisala ime jugoslovanskega predsednika in ki so izginila v smeri spomenika žrtvam fašizma (delo jugoslovanskega kiparja Avguštinčiča), so manifestirala prijateljstvo, ki veže Jugoslavijo in Etiopijo, prijateljstvo, ki je zapečateno s skupnimi ideali privrženosti miru, neodvisnosti in enakopravnem mednarodnem sodelovanju. navske komisije, ki bo 7. junija 1956 v Budimpešti, bodo razpravljali o enem izmed najvažnejših vprašanj — splošnemu načrtu za velika dela na Donavi. Jugoslovanska delegacija je glede na to že dala Donavski komisiji izčrpne podatke o velikih delih na jugoslovanskem delu Donave v povojnem času. Tudi druge delegacije so obljubile, da bodo v kratkem poslale podrobne podatke o de- TISKOVM KONFERENCI V DRŽ. SEKRETARIATU ZA ZUNANJE ZADEVE Obsodba partizanov v Vidmu je v nasprotju s prizadevanji za nadaljnji razvoj odnosov med Jugoslavijo in Italijo Beograd, 16. dec. V zvezi * včerajšnjo obsodbo na procesu proti beneškim partizanom v Vidmu je danes predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve Branko Draškovič izjavil sledeče: »Za obsodbo v Vidmu smo zvedeli iz današnjih časopisov. Izgleda, da dobiva ta obsodba značaj političnega akta, ki je v nasprotju s prizadevanji obeh vlad — jugoslovanske in italijanske — dä nadalje razvijata medsebojne odnose in sodelovanje.« Na današnji tiskovni konferenci za domače in tuje novinarje je Draškovič dalje odgovoril na vprašanje v zvezi s pisanjem nekaterih grških listov, češ, da uradni krogi v Makedoniji tolerirajo aktivnost za formiranje avtonomne Makedonije. »Trditve teh grških listov« — predsednikom prijateljsko razgo- je poudaril — „»so neutemeljene «11 jiro' , . . m popolnoma izmišljene. Takšno Beograd. Olani romunske akade- ..... , '' mije znanosti, ki so s še neka- Plsajuje škoduje dokazanemu ju-terimi romunskimi strokovnjaki goslovansko-grškemu prijatelj-sodelovaii na konferenci balkan- stvu prav zato, ker je popolnoma Delegacije in obiski New Delhi. Jugoslovanski veleposlanik v Indiji Bogdan Crnobr-nja je d>anes obiska] predsednika indijske vlade Nehruja. Veleposlanik Cmobmja se je z indijskim skih držav o borbi proti malariji, so danes obiskali Srbsko akademijo znanosti. V daljšem razgovoru s predsednikom akademije dr. Aleksandrom Beličem so se romunski akademik: zanimali za delo te ustanove in njeno sodelovanje z romunskimi znanstvenimi ustanovami. Kairo. Egiptovska strelska federacija je priredilo sinoči v klubu slavnostni sprejem na čast jugoslovanskim strelcem. Jugoslovane je pozdravil minister za prosveto Kamledim Husein im jim želel uspehov. Tekmovanje med moštvi Srbije in Egipta se bo začelo jutri. Poveljnik narodne garde je priredi. 1 danes popoldne v oficir- Posebna predstava etiopskih narodnih pesmi in plesov j etno doživetje, posebno nepo- Adis Ababa, 16. dec. (Tanjug). Posebna predstava etiopskih narodnih pesmi in plesov, ki so jo sinoči priredili na čast predsedniku republike Josipu Brozu-Titu v pred kratkem odprtem gledališču cesarja Haile Selassi-ja, je bila nova manifestacija jugoslovansko-etiopskega prijateljstva in pravo umetniško doživetje. Umetniška folklorna skupina je na čast visokemu gostu maršalu Titu zapela in odplesala dve točki z več scenami. Sledil je program o Haile Se-lassčju ter o zgodovinskih dogodkih in tradicijah etiopskega naroda. Na koncu je skupina izvajala ljubavne, satirične to druge pesmi. Predsednik Tito je gledal predstavo iz cesarjeve lože, v kateri sta bila tudi cesar in cesarica. Izvajalcem je poslal velik šopek, za kar se mu je ansambel zahvalil na odprtem odru. K prireditvi so prišli člana spremstva predsednika republike, člani etiopske cesarske rodbine in najuglednejše etiopske osebnosti ter člani jugoslovanske kolonije v prestolnici. Predstavaj e bila velik uspeh za izvajalce, za gledalce pa pri- neskladno s prizadevanji obeh vlad za razvoj politike medsebojnega prijateljstva in popolnega razumevanja ter je naperjeno proti bistvenim interesom grškega in jugoslovanskih narodov. Prepričan sem,« je zaključil, »da je to tudi mnenje grških .uradnih krogov, grške javnosti in ostalih grških časopisov.« Na vprašanje, če Jugoslavija predvideva obnovo gospodarskih pogajanj z Madžarsko, je tovariš Draškovič odgovoril, da je ma-skem klubu sprejem na čast strel- Užarska vlada odgovorila na ju- goslovansko noto in da je s tem odgovorom dana podlaga za nadaljevanje razgovorov. Dejstvo, da smatra Jugoslavija madžarski odgovor na svojo noto kot podlago za nadaljevanje razgovorov pa pomeni, da je madžarska vlada upoštevala izrecne jugoslovanske zahteve. Zastopnik Drž. sekretariata ni zaben dogodek pa za Jugoslo- hotel odgovoriti nič podrobnega vane, ki so se udeležili te slo- na vprašanje, na kakšnem teme-vesnosti. lju sloni zadnja ponudba zahod- no-nemške vlade glede naših terjatev. Dejal je samo, da se bodo razgovori o terjatvah do Zahodne Nemčije nadaljevali v prvih dneh prihodnjega leta ta da ne želi komentirati nemške ponudbe, da ne bi prejudiciral poteka pogajanj. Odklonil je odgovor na vprašanje, če je zahodno-nemška vlada zahtevala od naše vlade, naj ne prizna v-lade Vzhodne Nemčije. Na vprašanje, če lahko komentira vest iz Vzhodne Nemčije, da bo Jugoslavija vzposta- vila diplomatske odnose s to državo, pa je odgovoril sledeče: »V tem vprašanju ni nič novega in naše znano stališče v zvezi s priznanjem Vzhodne Nemčije se ni spremenilo.« Zastopnik državnega sekretariata za zunanje zadeve je na današnji konferenci dalje sporočil, da so se danes v Londonu začela jugosiovansko-britanska pogajanja o naših dolgovih napram Veliki Britaniji. Vodja naše delegacije na teh pogajanjih je naš veleposlanik v Londonu dr. Velebit. Na koncu konference je sporočil, da je Jugoslavija določila kot svojega predstavnika v mednarodni komisiji za volitve v Sudanu dr. Zvonka Peršiča, opolnomočenega ministra in svetnika v našem veleposlaništvu v Rimu. M. P. KONČANO JE ZASEDANJE GLAVNEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE oem Srbije. V četrtek 15. decembra zvečer se je končalo zasedanje glavnega odbora Socialistične zveze Slovenije. Kakor smo poročali, je bila razprava zelo obširna. Zaradi njene pomembnosti objavljamo v današnji številki skoraj celoti govore večine diskutantov (na 4., 5., 6. in 7. strani). Pred zaključkom zasedanja je v imenu komisije za sklepe France Kimovec dal takle predlog: Nismo napisali neke resolucije, ker smatramo, da je po posvetovanju, ki je bilo pri predsedniku Titu letos 28. septembra in po seji IV. plenuma Socialistične zveze Jugoslavije in resoluciji, ki so jo na tem Nobenega zavlačevanja več Ker po 34. glasovanju niti Jugoslavija niti Filipini nista dobili zadostne večine, se glasovanje nadaljuje brez odmora do izvolitve NEW YORK, 16. dec. (AP). Generalna skupščina OZN se je „ . danes popoldne vnovič zbrala, da bi končno izvolila tretjega nekaj sporočil. Nobene nestalnega člana Varnostnega sveta. Na dosedanjih petih sejah, dru«e P« je znašal indeks cen na drobno septembra 130, novembra pa 151. Tajpeh, iß. dec. (AP). Kuomin-fcanško letalstvo je sporočilo, da so kuomintanška letala ob kitajski obal poškodovala kitajski plovni objekt za izkrcavanje ter več manjših lesenih čolnev. Patrolna letala so bombardirala in obstreljevala kitajske ladje kakih 70 milj severno od otočka Macu. Tokio, iß. dec. (AP). Japonski parlament je ratificiral pogodbo z ZDA o sodelovanju v uporabi jedrske energije v miroljubne namene. Združene države Amerike bodo dobavljale Japonski obogateni uran za raziskovalne namene. Johannesburg, 16. dec. (AFP). V Bloemfonteina je bilo letno zasedanje afriškega kongresa, glavne organizac je južnoafriških domorodcev. Na dnevnem redu je med drugim resolucija upravnega odbora iransvalske organizacije, naj bi spet začel! z gibanjem »državljanske neposlušnosti« iz protesta proti rasnemu zatiranju Južnoafriške vlade. I^ondon, IG. dec. (AP). Predsednik pakistanske vlade Mohamed Ali je privolil, da bo na povabilo kitajske vlade spomladi obiskal Kitajsko. New York, 16. dec. (AP). Generalna skupščina OZN Je sinoči sprejela resolucijo o priključitvi Surinama in nizozemskih Antifl Nizozemski. To področje je bilo Aortej pod skrbništvom. Razprava o sirijski pritožbi zaradi izraelskega napada pred Varnostnim svetom — Nov spopad in zanikanje — Britanija bo podprla Sirijo NOVICE V SLIK! NEW YORK, 16. dec. (AFP). Varnostni svet > danes obravnaval sirijsko pritožbo proti izraelskemu napadu na utrdbe ob Galilejskem jezeru 11. In 12. decembra. Sirij siki vojaški predstavnik je povedal, da »o se danes zjutraj spopadle sirijske patrulje in izraelske enote, ki so skušaj le vdreti čez sirijsko mejo. Borba je trajala pol ure. Zastopnik izraelske vojske pa je odločno zanikal, da bi bilo prišlo do novega napada v bikini Ga- nedelje, ko Je neka izraelska patrulja napadla sirijske položaje, na tem področju ni bilo spopada. Zastopnik britanskega zunanjega ministrstva je izjavil, da po sodbi britanske vlade niso umestni obojestranski napadi iz maščevanja. Ko je omenil pismo blejskega jezera in dejal, da od egiptovskega predsednika Na- PüUJÄBOVI SKVÄDRISTI RAMILI BNŠEGR MENDESOVEGA MINISTRA Pariz, 16. dec. (Tanjug). Bivši minister za notranje zadeve v vladi Mendèsa-Francea Francois Mittérand je bil na nekem zborovanju demokratske unije odpora resno poškodovan, ko so hoteli pristaši desničarskega Poujadovega gibanja preprečiti zborovanje. Pristaši demokratske unije in »pužadisti« so se stepli tudi sinoči v središču Pariza. To je bil hkrati najhujši prepir v dosedanji predvolilni kampanji, ki poteka sicer v redu in miru. Časopisi vsak dan poročajo le o manjših pretepih, ki jih povzroče dešničarski pristaši Poujada. Vodstvo tega gibanja je obja- Ä1 Madžali - jordanski premier Amari, 16. decembra. (AFP). — Jordanski kralj je sinoči potrdil novo vilado s predsednikom Al Madicdijem. Predsednik vlade je hkrati rudi minister za zunanje zadeve in minUster kmetijstvu. Al Madžali je izjavil sinoči, da vilo, da namerava svojim pristašem dati »posebne uniforme«. Tri državne liste kandidatov Poujadovega gibanja so se povezale s skupino desetih znanih francoskih politikov iz dobe okupacije. Gre za notorične ko-laboriste, ki so bili svojčas obsojeni na izgubo vseh državljanskih pravic. Mija generalnemu tajniku OZN Hammarskjöldu, da bo Egipt v primeru ponovnega izraelskega napada uporabil vse svoje site. je zastopnik Foreign Offices pripomnil, da povračilni ukrepi ne morejo rešiti spora med arabskimi državami in Izraelom. Velika Britanija bo podprla pritožbo Sirije na današnji seji Varnostnega sveta In Je že obvestila izraelsko veleposlaništvo v Londonu o svoji nameri. Poučeni krogi v Washingtonu trdijo, da vlada ZDA za sedaj ne bo odgovorila na zahtevo Izraela, naj bi mu poslali ameriško orožje in tudi ne bo zavzela stališča do sirijsko-lzralskega spopada, dokler opazovalci OZN v Palestini ne bodo poročali o dogodku in dokler Varnostni svet ne bo proučil položaja na Srednjem vzhodu. Na obmejnem področju pri Gazi so se danes egiptovski vojaki spopadli z izraelsko patruljo. Zastopnik izraelske voj- sk« Je dejal, da so z egiptovskega položaja streljali na izraelsko patruljo. Na izraelski strani niso imeli žrtev. Potsdamski sporazum Se velja... Borm, 16. doc. (Reuter). Tn zahodne sile so danes iponrdile, da Sovjetsko zvezo po njihovi sodbi še vedno vežejo sporazum: o četvernem statutu Berlina in Nemčije. V kratkih sporočilih svojim veleposlaništvom v Bonnu so tri veteslSe omenile aedaivno pismo sovjetskega veleposlanika ▼ Vzh. Nemčiji Puškina, v katerem je izjavil, da je postal Vzhodni Berlin glavno mesto Vzhodne Nemčije. Ameriško veleposlaništvo je objavilo sporočilo, da so zahodne šile v notah 3. oktobra jasno povedale sovjetski vladi, da zanjo še vedno veljajo obveznosti po četvernih sporazumih o Nemčiji, vštevši Berlin. Podrobni sporočili sta objavila tudli francosko in britansko veleposlaništvo. J i - Sudan-neodvisna država Parlament v Kartumu bo v ponedeljek razglasil samostojnost Sudana _______Velika Britanija »ni bila obveščena...«! Kartum, 16. dec. (Reuter). Sudanski predsednik vlade Azhari je povedal danes, da bo parlament v ponedeljek razglasil neodvisnost Sudana. Izrazil je upanje, da se bodo do tega dne stranke sporazumele glede neodvisnosti Sudana. Parlament bo moral isti dan potrditi ustanovitev sudanskega sveta, ki bo prevzel pooblastila od dosedanjega sudanskega guvernerja Knoxa Helma. Iz Londona poročajo, da. Velika Britanija ni bila obveščena o nameni sudanske vlade, da bo pn-hadnji ponedeljek razglasila repu-looiitika ne bo donela »na bilko. fako je sinoči povedal za- lepili besedah, ki ne bodo varo- . stepntk -------— . ... , vaile jordanskih prebivalcev«, sai ^ »britanske vlade nikoli Foreign Of ficea, ki te še je taika politika privedla državo v katastrofo. Pozval je prebivalce. naj naženejo agitatorje, ki pozivajo k neslogi. Maindialija imajo za pristaša britanskega predloga, naj bi se Jordan pridružil bagdadskemu paktu, čigar članice so Turčija, Irak, Perzija, Pakistan in Velika Britanija. niso vprašali za mnenje glede tega«. Vlada se bo z egiptovsko vlado posvetovala o tem, kaj bi bilo treba storiti spričo omenjenega sklepa. — Izjava britanskega zastopnika naj bi bila odgovor na sporočilo predsednika sudanske vlade Azharija glede proklamacije »popolnoma neodvisne republike Sudan«. Egiptovski zastopnik je izjavil zastopnikom tiska, da je predsednik Naser povedal veleposlaniku Velike Britanije, kakšno je mnenje egiptovske Vlade glede odstopa generalnega guvernerja Sudana. Zastopnik je dodal, da Egipt nima nič proti temu, da guverner Knox nadaljuje svoje posle do prihodnje pomladi, ko naj bi bil plebiscit. Če pa guverner vztraja pri odstopu, je Egipt pripravljen ustreči želi; Sudancev in izročiti pooblastila, ki pripadajo generalnemu guvernerju, sudanskemu or- ganu, k: bi med plebiscitom skrbel za ozračje nevtralnosti. Danes je zastopnik egiptovske vlade povedal, da vlada ni bila uradno obveščena o nameri sudanske vlade. Opozoril je na to, da je bil sedanji status Sudana predmet sporazuma med Egiptom in Veliko Britanijo. j'rettsednik sovjetSKe vlade maršal Bulganin in prvi sekretar CK KP Nikita Hroščev sta imela danes uradne razgovore s predsednikom afganistanske vlade Mohamedom Daudom. Pri razgovorih so bili navzoči namestnik sovjetskega ministra za zunanje zadeve Gmuv:kp. n - - -s » !~ministra za zunanjo trgovino Ku- mikin in sovjetski veleposlanik v Afganistanu, v Moskvi pripisujejo poseben pomen bivanju so vjeSikih državnikov v Afganista. nn. Tuji opazovalci menijo, da bo tudi z Afganistanom okrepljeno gospodarsko sodelovanje, kakor se je to že zgodilo v Indiji in Bur« mi med obiskom Bulganina in Hruščeva. Moskovski krogi poudarjajo tudi politični pomen te ga obiska z ozirom na sedanji mednarodni položaj Afganistana in njegovo stališče proti blokom. Na sliki: Buäganin in Hroščev na delhijskem letališču pred odhodom v Afganistan z uradnega obi ska v Indiji. ninska vlada demonstrira v znak nezadovoljstva nad Gronchijevim postopkom okrog italijanskega ustavnega sodišča — Segni je nalašč zamudil ceremonijo RIM, 16. dec. (Tanjug). Ko je priseglo novo italijansko ustavno sodišče, je prišlo do nevšečnosti, ki je bila posledica nasprotnih koncepcij o vlogi pred- ICdo krši sporazum o repatriaciji civilistov med ZCÄ in LR Kitajsko? Pritožbe iz Pekinga Peking, 16. dec. (Nova Kitaj- rike take podatka, vendar pa je sita). Zastopnik kitajskega mini- spričo odklonilnega stališča ZDA strstva za zunanje zadeve je izja- storila ustrezne ukrepe in o teci obvestila britansko veleposlaništvo, ki mora po sporazumu pomagati pri repatriaciji ameriških vil sinoči, da so brez sleherne podlage trditve ameriškega ministra za zunanje zadeve DsaBcsa in drugih ameriških uradnih predstav- državi Janov na Kitajskem. n-ikov, da se Kitaj tiku rte dr h sporazuma o repatriaciji civilistov, sklenjenega med kitajsko-ameriškimi razgovori v Ženevi. Kitajska vlada poziva nasprotno ZDA, naj nehajo kršiti ta sporazum. Po izjavi kitajskega predstavnika ZDA doslej niso poslale indijskemu veleposlaništvu v ZDA, bili zaprti zaradi protizakonitega ki mora po sporazumu skrbeti za delovanja. Obtožil je rudi ZDA, rcoatniaciijo kitajskih državljanov, da otežkočajo Kitajcem vrnitev nikakih podatkov. Obvestile so m da so pred kratkim odredile, ga, da mu glede tega ne morejo da morajo kitajski studenci, ki pomagači in da sme veieposlani- žive v ZDA, zahtevati od formo-štvo navezal stike z njimi le, če ške vlade vstopne vizume, čeprav bi to sami zahtevali. Kitajska via- so kitajske oblasti doslej izdale vizume vsem Američanom, ki so Kitajski predstavnik je dalje dejal, da ZDA doslej niso obvestile njegove vlade o položaju Kitajcev, ki so v ameriških rokah. Kitajske oblasti pa so od 1. avgusta, se pravi od začetka kitaj-sko-ameriških razgovorov, izpustile 26 ameriških jetnikov, ki so da pa je v nasprotju s tem poslala Združenim državam Arne- ža to zaprosili. »Pravzaprav nimam nič proti, so sed, če prestaviš plot, samo tele veje morajo segati na mojo stran!« (Karikatura: B. Kos) sednika republike In drugih zakonodajnih ustanov. Po nalogu predsednika republike je ustavno sodišče priseglo samo ob navzočnosti šefa države in predsednikov obeh parlamentarnih domov, predsednika vlade in drugih izvršnih organov pa niso povabili k tej ceremoniji. Predsednik vlade Segni je iz protesta zamudil na slovesnosti in pri tem odkrito povedal, da se ne strinja z odločitvijo predsednika republike, po kateri bi bili zakon oda jid organi nad izvršnimi in bi imeli v razmerju do izvršnih organov določeno nadzorstveno vlogo. Dogodek je povzročil v političnih krogiih velico zanimanje, ker ga ocenjujejo kot izraz nasprotij med organi šefa države in Izvršnimi vladnimi organi, odkar je bil za predsednika republike izvoljen Gronchi. Le-ta je večkrat jasno pokazal, da pripisuje funkciji predsednika Joxe iz Moskve v Bonn Pariz, 16, dec. (Reuter). Francosko ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da Je dosedanji francoski veleposlanik v Moskvi Louis Joxe imenovan za veleposlanika v Bonnu. Za novega francoskega veleposlanika v Moskvi je imenovan Maurice Déjean, francoski visoki komisar v Južnem Vietnamu in bivši veleposlanik v Tokiu. republike stimulativno in nadzorno vlogo nad vladnimi izvršnimi organi. Zastopniki vladnih strank in ministrskega sveta so skušali v raznih polemikah pobiti to Groncbijevo koncepcijo. Nasprotja se posebno kažejd pri zakonodajnem izvajanju ustave na področju socialno ekonomske zakonodaje. Italijanska ustava določa več reform socialnih in gospodarskih odnosov v državi, ki pa doslej spričo odklanjanja vlade niso bile izvedene. Gronchi je v okviru svojih nalog kot poglavarja države večkrat izrazil, da bo od vlad« in izvršnih organov zahteval čimprejšnje izvajanje ustave glede socialnih ifs ekonomskih ukrepov, kar pa ima vlada za vmešavanje v delo izvršnih organov. Tudi v Iraku težave zaradi pakta Bagdad, 16. dec. (AFP). H dobro poučenih krogov se j« zvedelo, da je Nuri Said ponudil ostavko na položaj predsednika vlade. Isti krogi menijo, da bi utegnil dobiti mandat za sestavo nove iraške vlade spet Nuri Said. Pravijo, da so se tako dogovorili na sestanku iraškega kralja, predsednika Nuri Saida in še petih bivših predsednikov vlade, ki so ga imeli prejšnji teden v Bagdadu in na katerem so razpravljali tudi 4 notranji in zunanji politiki. PISMO IZ PEKINGA lltafska vas ob konca leta Peking, 9. decembra. Letos je Fortuna iztresla svoj rog na kitajsko vas, čeprav še zmeraj v zelo skromnem merilu skromnega kitajskega človeka. Po dveh letih poplav in suše so imeli letos skoraj po vsej Kitajski rekordno žetev. Deset milijonov ton žita in 300.000 ton bombaža več kot lani, 15 milijonov ton žita več kot v bogatem letu 1952. Stotine milijonov kitajskih kmetov bodo pričakale novo leto bolj zadovoljne in veselejše kot do zdaj, z več pisanih papirnatih plakatov in okraskov, z več pokalic in raznobarvnih raket. Prelete! sem to ogromno deželo z juga na sever, od subtropskega rodročša pri Kantonu, pa do Pekinga. Vilidel sem gole obronke in planine juga an nepregledne ravnine osrednje in severne Kitajske. Vsaka ped zemlje je obdelana. Toda polja so kvadrati ali ozki trakovi, ne le zaradi ptičje perspektive, temveč zaradi skrajne razdrobljenosti posestev. Siromašna in prenaseljena kitajska vas prenaša na svojih plečih največie breme pospešene industrializacije. Prehraniti mora ne samo svoje neštevjlne prebivalce, temveč tudfi večji del meščanov (danes jih je okrog ICO milijonov). Od žetve, pridelka žitaric, bombaža in drugih industrijskih kultur je v dobri men odvisen tempo uresničenja prvega petletnega plana, tempo socialistične preobrazbe države, v kafer: živi četrtina človeštva. Toda to leto je bilo srečno. Kitajoi s ponosom poudarjajo, da je bila tako dobra žetev pospravljena v času, ko se na kitajski vasi odigravajo velike družbeno gospodarske spremembe. Dobro žetev ne pripisujejo samo ugodnim vremenskim pogojem, temveč sodijo, da je vsaj deklina posledica zadružnega gibanja, ki se razvija z naglico prerijskega ognja. Sredi tega leta je bilo že 6500.000 kmetijskih del. zadrug. Mao Ce-Tung trdi, da se je v 80 odstotkih teh zadrug donos kmetijskih kuirur v primerjavi z individualnimi gospodarstvi povečal, predsednik planske komisije Li Fu-čun .pa precizira, da zadruge že leto ali dve po ustanovitvi dosegajo dvig proizvodnje za 10 do 20 odstotkov. Videti je, da je v kitajskih pogojiih z zadružnim obdelovanjem zemlje celo brez osnovnih tehničnih sredstev mogoče doseči zelo zadovoljive uspehe, zato je to dejstvo glavni razlog nenavadno naglega razvoja kmetijskega zadružništva. Tempo je prekosili pričakovanje kitaijskega vodstva in povzročil večkratno revizijo planskih številk. Ko je KP Kitajske popeljala kmete v revolucijo, jiim je obetala zemljo. Brez odlašanjp in sistematično je bila po osvoboditvi izvedena agrarna reforma. Praktično je končana v celi Kitajski, ra.zen v nekaterih oddaljenih goratih področjih. Toda zgolj z agra,mo reformo se položaj kmetov ni mogel bistveno spremeniti. Več kat 300 milijonov kmetov brez zeml je ali z zelo malo zemlje je dobilo skupaj okrog 46 milijonov hektarov. Povprečno znaša to manj kot šesrino hektara na agrarnega interesenta. Toda več zemlje nii bilo mogoče razdeliti, ker je ni. V južnih provincah pride na prebivalca povprečno samo 0,06 hektara obdelovalne zemlje. »Čeprav se je po agrarni reformi življenje širokih množic kmetov nekoliko izboljšalo, ali pa celo znatno v primerjavi s preteklostjo, je vendarle ostalo težko, vsekakor ->a ne donosno za velik de! kmetov. Premožnejši kmetje so sorazmerno redki,« je priznal Mao Ce-tung v svojem govoru na posvetovanju partijskih sekretarjev julija 'etos. Po njegovi oceni tvorijo vaški reveži in revni srednje kmetje tudi po agrarni reformi okrog 60 do 70 odstotkov vseh kmetov. (Kadai govorimo o teh kategorijah je treba upoštevati kitajske razmere: večina kitajskih srednjih kmetov bi veljala v Evropi za reveže v polnem smislu te besede). Veliko število kitajskih kmetov še zmeraj obdeluje zemljo z motiko in nima sredstev niti za najmanjše investicije. Pod takimi pogoji je lahko najti gospodarsko opravičilo za združevanje v zadruge, čeprav začasno brez kakršne koli mehanizacije. Toda kmerje bodo skupaj vendarle lahko kupili nekaj živine in gnojil, lahko bodo veliko bolj racionalno obdelovali; večje površine. Zadružništvo je potrebno tudi kot zavora krepitvi kapitalističnih elementov k večji diferenciaciji, do katere je prišlo po reformi: »Dandanes je na vasi kapitalistična lastnina kulakov in kot ocean neizmerna individualna posest kmetov.« (Mao Ce-tung). Se med vojno in za časa revolucionarnih bojev so se na osvobojenih ozemljih pojavljale tako imenovane skupine za vzajemno pomoč. Kmetje so se združevali v skupine da hi laže opravljali svoja dela, setev in žetev. Te skupine so polagoma začele dobivati trdnejše organizacijske oblike, iz katerih so se razvile različne oblike zadružništva. Postopno: najprej skupno delo, nato skupna uporaba določenega inventarja, potem nujno skupno planiranje dela in na koncu odstranitev mejnikov. Zemlja je postala prispevek v zadrugi prav tako kot delo ali živina. Zadružno so začeli organizirati tudi razne druge dejav-nosri. To so, kot pravijo tukaj, zadruge poisociallističnega tipa. Večinoma združujejo majhno število gospodarstev, 30 do 30. V bodočnosti naj bi te zadruge postale večje, odškodnina za uporabo zemlje pa naj bi se • polagoma zmanjševala, dokler ne bi zemlja končno postala kolektivna last. Kot teoretični cilj postavljajo zaenkrat za konec tretje petletke leta 1967 kolhoz sovjetskega tipa. Zadnje čase je zadružno gibanje * svojim spontanim razvojem že večkrat presenetilo previdne kitaijske planerje. V dveh letih od konca 1951 do konca 1953 se je število kmetijskih delovnih zadrug dvignilo od 300 na okrog 14.000. Z resolucijo CK KP Kitajske z dne 16. decembra 1953 je bilo predvideno, naj se do jeseni prihodnjega leta število zadrug dvigne na 35.800. Toda v tem času se je število zvišalo na 100.0001 Oktobra leta 1954 je CK spet sklenil, naj se do prihodnje jeseni število zadrug poveča za šestkrat, pa tudi ta načrt je bil zna tno presežen. 2e junija leta 1955 je bilo na Kitajskem organiziranih 650 tisoč zadrug »pol socialističnega tipa«, v katerih je bilo 16,900.000 gospodarstev. Ta zalet še traja. Medtem ko je petletni plan, objavljen junija letos, predvideval, da bo 1957 v zadrugah tretjina vaških gospodarstev, je plenum centralnega komiteja že letos oktobra dal nalogo, naj bo zadružno organiziranje kmetov na severu praktično končano leta 1957, na jugu pa leta 1958. Toda po podatkih, ki so bili objavljeni te dnu, je provinca Kvamtung prav na skrajnem jugu Kitajske spet posekala vse napovedi: letos se je število zadrug dvignilo od 15.000 na 50.000, po jesenski setvi pa bo ustanovljenih še 50.000, medtem ko bo do konca prihodnjega leta v zadrugah 80 odstotkov kmetov. Podobno je tudi v provinci Kjansu, Nenavadno nagla rast zadružnega gibanja zadaja kitajskim voditeljem resne probleme. V vrstah samega partijskega vodstva so, kot je videti, ljudlje, ki sodijo, da ie tak kurz preveč drzen. Ti pravijo, da se ustanavlja preveč majhnih zadrug, za katere ni dovolj kadrov. Poudarjajo, da vlada ne more nuditi zadostne pomoči zadrugam, ker petletni plan določa, da bo 88.8 odstotkov vseh investicij šlo za kapitalno izgradnjo v indù strip. Toda Mao Ce-tung sam in član politbiroja Cen Bo Ta sta ostro napadla partijske kadre, ki želijo zavreti tempo ustanavljanja zadrug im «iste, ki so v provimeli Ček jang na svojo roko razpustili 20.000 zadrug. »Nekateri naši tovariši,« je dejal Mao Ce-tung, »me spominjajo na žensko s stisnjenimi stopali, (na Kitajskem so nekoč povezovali dekletom stopala in jim lomili kosti, da bi imele čim manjše noge), ki počasi; drobi po ulici in s« neprestano pritožuje na druge, zakaj tako hitijo.« Predsednik Map je zaključil: »Aktivno, energično in načrtno moramo vodi d «o gy banje, ne pa ga zadrževati na vs« mogoče načine«. NI dvom», da tak vrtoglav razvoj zadružništva zadaja vodstva velike težave. 2e zdaj prinašajo časopisi članke z zahtevami, da je treba povečati dobave kmetijskih strojev. Težava je rudi zaradi negrismenosti velike večina kmečkega prebivalstva. Zaradi tega je Centralni komite v «edmik ga je Centralni komite nove demokratske zveze mladine sklenil 1. decembra, da je treba v sedmih letih odpraviti nepismenost med vaško mladino. Računajo, da živi na vasi okrog sto milijonov mladih ijudt, od katerih je vsaj 70 milijonov nepismenih. Ti st bodo morali v sorazmerno kratkem času naučiti vsaj tisoč ali div» k*( tajskih znakov. Vse to smo potrjuje, da se na kitajski vasi odigravajo zgodovinske stvari. Mao Ce-tung se gotovo rti zmotil, ko je ponosno zatrjeval: »To široko revolucionarno gibanje več kot 500 milijonov vaškega prebivalstva ima ogromen mednarodni pomen.« Ne glede na določene pridržke, ki bi jih lahko imel opazovalec iz naše sredine in z našimi izkušnjami, je khaiskka tovarišem treba želeti uspeha X njihovem gigantskem poskusu. VLADIMIR BAUM , Razprava na seji glavnega odbora dr. JOSE POTRČ: Ni velikih nalog brez prehodnih težav V diskusij ! bi začel s konferenco komunistov za Bežigradom. Neki tovariš je tam dejal, da bd bilo, če bi Narodna banka ln mislim tudi naša carina napravila nek ukrep, v hipu piri nas bolje. Vidite, da nimamo or fviti z malodušjem, ampak tudi z globoko vero, da se da marsikaj z lahkoto napraviti. Vprašanje je Le, Se je dotični prav zagrabil in če je imel perspektivo. Glede malodušja, o katerem Je že govoril tov. Marinko, bi spregovoril še par besed z druge plati. Nekateri podcenjuje;)o vse, kar se pri nas dela, češ da gre za ^grajzlarijo« in za majhne zadeve v tovarnah, kjer delavci morda rešujejo nekatere man) važne stvari. Ne vidijo, da gre tu v resnici za enega največjih pojavov v družbenem procesu, ki nima pomena samo za nas, ampak za ves svet. Pred par dnevi sem bral, da imajo tudi rta Norveškem delavske svete z izrecno pripombo, da je karakter teh delavskih svetov posvetovalen, da torej niso organi, ki upravljajo, ki jim mora direktor podajati račune, ampak imajo samo ob državnem ali privatnem gospodarju posvetovalno pravico. Zaradi tega mislim je potrebno, da se malo dlje zadržim pri tej malodušnosti. Danes se na razne načine ugotavlja — to je samo ena izmed teorij, samo en pojav tega malodušja — češ, bolje bi bilo, če morda ne bi imeli delavskega upravljanja, ono je krivo vseh težav. To vidimo tudi pri drugih vprašanjih, vprašanju žena. vprašanju mladine, da smatrajo, da bi bilo bolje iti malo nazaj, da imamo n. pr. preveč demokracije. Prav zaradi tega sem se oglasil k besedi, da pokažem še z nekaterimi dejstvi, da je ta borba, ki se je začela 1950. leta, res velika stvar. Mislim, da ne bo napačno, če spomnim, da je bil 1. 1949 pri nekem posvetovanju Agitpropa iz vse Jugoslavije neki tovariš, ki je bil pozneje član zvezne vlade, mnenja, da bi začeli demokrati- FRÄMCE POPIT: Vskladitev zaotjo ▼ Jugoslaviji pri notranjem oddelku, to je pri policiji. Veste pa, da se je začela 1950. leta manifestirati druga pot, to je, da sme začeli pri demokraciji v tovarni, ki se imenuje tudi gospodarska ali industrijska demokracija, to je pri proizvodnih odnosih, kar mora imeti po našem pojmovanju za posledico tudi iz-premembo vseh ostalih družbenih odnosov. Jasno je, da smo samo na ta način prijeli stvar na pravi strani, da smo začeli s proizvodnimi odnosi, ki so, kakor je rekel tov. Marinko, šola ogromne večine naših delovnih ljudi v tisti odgovornosti, brez katere ne bi bilo socializma, brez katere nista mogoča poglobitev in napredek demokracije. V tej zvezi bi opozoril, da je seveda taka ogromna im velika naloga nujno povezana s težavami, da nujno naletimo na ovire, proti katerim se je treba boriti. Na konferenci ZK sem videl tudi, da se je popolnoma jasno manifestiralo malodušje pri tistih ljudeh, pri katerih moramo pričakovati največ razumevanja, največ vere v našo pot, tako da je potrebno, da dobijo naši ljudje čim širšo razgledanost in tudi znanstveno utemeljeno perspektivnost tega procesa. Zato sem se odločil tudi to pokazati na primeru, kd pri nas ni poznan. Dobil sem v roke brošuro, ki jo je izdala Mednarodna federacija svobodnih sindikatov, ki je dala Jugoslaviji, lahko rečem, blesteče priznanje v njej. Brošura piše, da v vzhodnem bloku ne more biti govora o delavskem upravljanju, ker sindikati niso svobodni. Za Jugoslavijo pa pravi, da je tu kompromis med državno in delavsko kontrolo. V tem lahko vidimo samo priznanje, ker je popolnoma jasno, ko po vsem svetu posegajo države v gospodarstvo, — »mo pač v taki fazi, — da pomeni v tej fazi vsaka delavska kontrola napredek. Ce Je pa že delavska kontrola tako daleč, da začenja državno kontrolo, ali kakor mi pravimo — administrativno fazo, preraščati, potem je že dosežen zelo velik napredek. Popolnoma je jasno, da država s svojo administrativno funkcijo ne more odmreti čez noč, ampak so za to potrebni ogromni napori. Državne organe Je treba z nečim nadomestiti in to je pri na* delavsko upravljanje, ki seveda s prvimi par leti ne more biti že na ne vem kakšni višini. Popolnoma jasno pa Je, da vsaka izkušnja prispeva k pospeševanju tempa, s katerim se to upravljanje razvija. Lahko rečem, da sem bil prav impresioniran, ko sem zvedel, da so v vzhodnem bloku pojavi v notranjem razvoju, ki lahko podprejo naše prepričanje, da smo na popolnoma pravilni poti in da so težave, ki se na tej poti pojavljajo nujno neizogibne in jih je treba samo premagovati. Leta 1954 so sindikati SZ sklenili na kongresu, da se je treba boriti za sindikalno demokracijo in proti vsakemu birokratizmu. Ni dvoma, da je tudi to pojav v borbi za ekonomsko demokracijo in s tem tudi za socialistično demokracijo. Razen ekonomske in socialistične, nadalje zadružne, kmečke demokracije in celo formalne demokracije imamo torej tudi sindikalno demokracijo. Vsako demokracijo spoštujem, če le ima kaj vsebine. Če je vsebina taka, da velika večina delovnih ljudi odloča, je to gotovo napredek. Tako imajo tam delavci pravico kritizirati svoje direktorje, ali kakor jih imenujejo v SZ, delodajalce, vedno bolj in bolj. V mednarodnem svetu se smatra, da je to napredek. Prepričan sem, da je vsak korak na taj poti napredek, če se r.e razume pod demokracijo neko anarhično demokracijo. Ce prevzemajo delavci v tovarni na svoja ramena odgovornost, Je to že velika stvar. Imamo pa primere — to so seveda začetne slabosti — da delavski svet vsemu prikima, kar reče direktor. Včasih sl da direktor izglasovati sklep od delavskega sveta, da ta nosi formalno odgovornost, čeprav se sam v stvar ni poglobil. To nas ne moti, ker se je treba boriiti, da bodo delavci dali tem svetom vsebino, a ta vsebina je drobno pozitivno delo, tisoč in tisoč dejanj, drobnih korakov. Šele to skupaj da napredek v socialistični demokraciji. Nasproti takemu realnemu gledanju Imamo pojave — neke iluzije, katerim se ljudje predajajo, da je treba napraviti samo neke vseodrešilne sklepe in bo v hipu vse boljše. Mi smatramo, da v hipu ne more hiti nič boljše. Ko smo rešili kolikor toliko vprašanje bazične industrije, da gremo lahko sedaj na proizvodnjo lahke industrije in konzumnih artiklov, vemo, da tudi to ne bo doseženo čez noč, ampak z velikimi napori. Naše zavestne sile, posebno komunisti se morajo zavedati, da je največja odgovornost na zavestnem faktorju. Čim več bomo delali, tem več bomo ustvarili. najnaprednejših oblik upravljanja z organizacijo proizvodnje Hotel bi navezati nekatere stvari na izvajanje tov. Potrča in na trditve, ki so bile izrečene v samem referatu. V prvi vrsti mislim na nekatere bojazni, ki se pojavljajo pri nas pred upravljanjem delavskih svetov v produkciji, češ da je zaradi naše zaostalosti in neurejenost; prezgoden čas, da bi se dala delavcem podjetja v upravljanje, kar pa je po mojem mnenju ravno nasprotno. Sam sistem delavskega upravljanja in sistem, kakor ga uvajamo pri nas, je namreč prinesel v naša podjetja nov element. Doslej se Je podjetje smatralo predvsem kot ekonomsko-tehnična kategorija brez družbenega faktorja. Mislim pa, da je prav to dejstvo, ker smo uspeli uvesti v družbeni način upravljanja v naše družbeno gospodarstvo, pomenilo zgodovinski korak in zgodovinsko rešitev, ki se pojavlja pred družbo. Te stvari vidimo tudi, kadar gledamo težave, ki jih imajo danes zelo razvite industrijske dežele. Vidimo, da je tam razvoj produkcijskih sredstev pravzaprav že prerasel obstoječe družbene odnose in da iščejo novih poti in izhodov za upravljanje podjetij. Vidimo, da Je prav ta porast proizvodnih sredstev nekako eklatantno spričo novih industrijskih metod proizvodnje postavil vprašanje družbenih izprememb in hkrati vprašanje vodenja podjetij. Posledica te nuje je zagata, v katero je zašlo gospodarstvo v teh razvitih industrijskih deželah, tako da so začeli iskati izhod v organiziranju in uvajanju tako imenovanih človečanskih odnosov, delni -»Pai!stifnih metod proizvod- dnje. Imamo opraviti z nasprotjem med najnaprednejšim družbenim načinom upravljanja na eni strani, na drugi strani pa z ostanki zaostalih produkcijskih metod, ki se jih je v začetku posluževal klasični kapitalizem in ki smo jih podedovali. Naša podjetja so neurejena in neorganizirana in je zato po mojem mnenju predvsem treba, če hočemo reševati vprašanje urejenosti podjetij in večje produktivnosti, da delamo na podlagi sedanjega sistema družbenega upravljanja s podjetji, ne pa preživelega administrativnega načina upravljanja gospodarstva. Razumljivo je, da stari administrativni sistem ni mogel rešiti tega problema, temveč da lahko samo sistem, ki ga Imamo sedaj — «istem družbenega upravljanja — pomaga rešiti problem organizacije podjetij in prek organizacije podjetij tud; proizvodnosti, ki je pogoj za večjo blaginjo. Zunaj naših meja se zelo jasno zavedajo, da moderno organizirano podjetje lahko neposredno vpliva tudi na samo produktivnost, zato posvečajo temu problemu ogromno pozornosti. V stremljenju, da urede organizacijske probleme podjetij, se Je v razvitih industrijskih deželah razvil niz področij, razvila se je industrijska psihologija, sistem izobraževanja kadrov, skratka — cela vrsta področij, ki zasledujejo vse probleme, ki so s tem v zvezi, in jih skušajo reševati. Zato nam ni poti nazaj, temveč naprej. Treba je samo, da družbeno ureditev, ki jo danes imamo, in najnaprednejše oblike upravljanja s podjetji povežemo s tehnično-znanstvenimi izkušnjami s področja vodenja podjetij, ki jih je dosegel kapitalistični svet. To so seveda stvari, ki jih ni mogoče urejati samo z raznimi ekonomskimi ukrepi. Mislim tu na ureditev organizacije dela v podjetjih ter menim, da je treba poleg ekonomske stimulacije voditi tudi zavestno akcijo in videti tisti zavestni faktor, ki se bo nujno moral spoprijeti z zaostalimi produkcijskimi metodami v podjetjih v naših družbenih razmerah. To pa so seveda stvari, ki zahtevajo drugačnih pogledov naših vodilnih ljudi v podjetjih. Danes so naši vodilni ljudje v podjetjih — tu mislim predvsem direktorje — prepuščeni več ali manj samim sebi. Razpolagajo z izkušnjami, ki so jih pridobili po osvoboditvi, pri čemer je treba reči. da naši direktorji niso podedovali niti izkušenj starih kapitalističnih direktorjev, čeprav pa bi jih, bi to spričo današnjega sistema upravljanja ne bilo prikladno za današnje stanje, ker je bilo takratno vodenje podjetij v povsem drugačnih okoliščinah. Hočem reči, da naši vodilni ljudje v podjetjih niso imeli možnosti, da bi se seznanili z znanstvenimi načini reševanja organizacijskih problemov v podjetjih, čeprav ima navsezadnje vsako podjetje svoje zakonitosti, s katerimi je treba računati, ki pa se ne morejo reševati iz rok v usta, temveč sta tu potrebni sposobnost in znanje obvladovanja vseh zakonitosti. Za napredne poglede na organizacijo proizvodnje pa je seveda potrebna tudi preorientacija v mišljenju in delu naših vodilnih ljudi v podjetjih sporedno z organizacijskim izpopolnjevanjem podjetij. Vzemimo za primer samo vzgojo naših vajencev. Ta vzgo- IVfiN RESENT: Strokovna Jaz bi nekatere stvari, ki jih je rekel tov. Marinko in ki jih je povedaL tudi tov. Popit, navezal na vprašanje izobrazbe našega delovnega ljudstva. Gre predvsem za vprašanje našega delavskega upravljanja. Naši de- lavski sveti pravzaprav nadomeščajo stare upravnike, stare kapitaliste v podjetjih, stare podjetnike. Seveda to ni malenkostno vprašanje. Cisto prav je bilo in to se samo po sebi razume, da smo morali opustiti tisti del nalog starih podjetnikov, ki so bile povezane z iz-koriščevanjem ljudstva. Toda stari podjetnik ni bil samo izkoriščevalec. Stari podjetnik je znal tudi organizirati tovarno. Stari podjetnik je znal organizirati delo v tovarni. Stari podjetnik je znal organizirati zaupanje občinstva do svojih izdelkov, do svojih bank itd. S tem hočem povedati, da naloga naših delavcev, ki so danes izvoljeni v delavske svete, ni malenkostna dn se razume, da njihova sposobnost še ni in ne more biti v tem trenutku tako velika, kakor je bila sposobnost starih podjetnikov. S tem seveda še ni niti zdaleč rečeno, da moramo delavsko upravljanje opustiti. Nasprotno, delavce moramo kolikor mogoče napraviti najbolj sposobne za to upravljanje. Moramo jih vzgajati, moramo jih izobraževati. Je pa vprašanje, kako vzgajati in kako izobraževati naše delovne ljudi. To zopet ni tako malenkostno vprašanje. Izredno težavno vprašanje Je najti način, po katerem se bomo v tem oziru ravnali. Moram reči, da Zveza Svobod že par let išče pravi način, kako bi pravzaprav začela pravilno vzgajati naše ljudi in moramo odkritosrčno priznati, da ga še nismo našli. Lahko vzgajamo delavce strokovno. Toda, če bi vzgajali dela, ce samo strokovno, se nam zna zgoditi zelo velika neprilika, zelo velika nesreča. To se pravi, da bi iz naših delavcev napravili to, kar je hotel iz njih napraviti znameniti ameriški kapitalist Taylor, to se pravi, zdresirane gorile ne pa zavedne delavce. Zato je potrebno, da damo poleg kolikor mogoče globoke, temeljite strokovne izobrazbe našim delavcem tudi nekoliko humanistične izobrazbe, kulturne izobrazbe in srčne vzgoje, kajti brez tega se nam lahko zgodi, da ne bomo dosegli vseh naših idej. Bil sem naravnost vesel, ko sem bral, da se bomo začeli baviti bolj kakor svoj čas z vzgajanjem našega delavstva, našega ljudstva v ideološkem smislu. Samo to ni zadosti. Mi moramo vzgajati strokovno in ideološko naše ljudi. Na kakšen način? Pravi način je treba seveda še najti. Težje, tovariši, je delati na deželi kakor v mestu. Tov. Marinko je sam povedal, kako imamo na naši deželi razdrobljene kraje, da nimamo enotnih naselij itd., če bi bilo samo to, bi lahko še na kak način združevali ljudi, toda resnica je še druga, ki Jo je treba čisto odkritosrčno povedati m je treba že sedaj začeti delati, da Jo odpravimo. Na deželi je še mnogo zakotnih vasi, zakotnih krajev, ki nimajo še nič, ki se še nimajo kje zbirati, ki nimajo še spodobne šole in zato tudi ne spodobnih učiteljev, če se sme tako odkritosrčno izraziti. Imame kraje, ki so dobili nekoliko knjig, ki pa niso vedeli z njimi kaj napraviti, ki jih niso vedeli kam dati. Gre za vzgojo našega ljudstva sploh in kako vzgajati to ljudstvo. Ce se bomo vsi skupaj lotili tega problema, ga bomo rešili, o tem ni nobenega ja je danes še prav taka, kakršna je bila pred sto leti, ko so pričeji s prvimi vajenskimi šolami, ki so vzgajale vajenca za obrtno proizvodnjo, čeprav imamo danes tehnično moderno industrijo. Poglejmo še nadalje samo vodenje podjetij in njihovo funkcioniranje, zlasti pa kooperacije. Za naša podjetja je zlasti značilno, da so izolirana, da životarijo vsako za sebe, počenjajo neko avtarkijo, ki je bila morda potrebna v času admini- dvoma. Je pa to izredno važno vprašanje. Poleg tega bi se dotaknil še naše trgovine. Oprostite, morda nisem strokovnjak v teh stvareh, ampak vsekakor bi hotel povedati svoje misli. Mislim, da ne moremo v nobenem oziru iti na linijo prisiljevanja določenega števila potrošnikov, naj kupujejo v tej aiM oni prodajalni. Ne gre tu za kako prisiljevanje. Vi veste, da nisem nasprotnik prisiljevanja. Saj ne gre za to, ali sem nasprotnik ali nisem. Na evetu se sploh še ni nič zgodilo brez prisiljevanja. Karkoli se je zgodilo na svetu naprednega, se je zgodilo pod pritiskom sile in nič drugače. Z lepimi besedami se v zgodovini resnično ni napravilo še nič. Ampak gre za to, da imajo v tej trgovini do-ber sir, v drugi pa imajo slab sir. Ce je človek količkaj pameten, je naravno, da ne bo šel kupit slabega, ampak do-ber sir. In tako je tudi z drugimi predmeti. Torej ne smemo iti na linijo, da bi določeno število družin ali potrošnikov prisiljevali, da kupujejo v določenih trgovinah. Sem za to, da se potrošnikom da možnost, da kupujejo, kjer hočejo. Kljub temu, da jim damo to možnost, pa bi lahko napravili tako, da bi dobili ob koncu leta določen del dobička od svojega splošnega nakupa. To bi lahko naredili tako, da damo vsakemu kupcu, ko plača, v roke Listek, talonček, kjer je napisano, da je potrošil toliko in toliko denarja. Ce bodo v naših listih pisali, da bodo vsako leto dobili potrošniki toliko in toliko odstotkov od nakupa, ki so ga napravili v vseh trgovinah skupa j,, bodo hranili te balončke. Saj je vseeno, kje dobijo te odstotke. To se je svoj dan že dogajalo in se Je dobro izkazalo. Lahko pa se napravi tudi kako drugače. Zakaj ne bi tudi nekoliko več kontrolirali naše trgovine, kakor jih kontroliramo danes. Ali jih lahko kontroliramo? Mislim, da lahko. Mislim, da navzlic temu, da smo pritegnili v razne odbore že precejšnje število ljudi, smo pritegnili v našo produkcijo in JOŽE PETEJÄN: Iz referata ln iz dosedanje razprave posnemamo, da je družbeno upravljanje podiaga za naš nadaljnji gospodarski razvoj. Ne bom diskutiral podrobneje o tem, ampak bi nakazal samo nekaj misli v zvezi s tem, kar je že spočetka omenil predsednik tovariš Marinko, namreč v zvezi s potrošniškimi sveti. O potrošniških svetih se že dlje časa govori, do konkretnih stvari pa smo tu prišli šele v zadnjem času. Spominjam se, da nam je že tov. Kardelj jeseni povedal, da so v Beogradu to že sprožili, da pa na podeželju po republikah o tem niso še podrobneje razpravljali in da niso dali ideji za vzpostavitev potrošniških svetov nobene opore. To je res. Nikjer nismo konkretno prišli do zaključka, kako naj se ti potrošniški svetj postavijo. Mislim, da še danes nimamo pravih smernic oziroma določil, kako in na kakšen način jih je treba vzpostaviti, kakšne naj bodo njihove kompetence. Potem smo v septembru razpravljali v zvezi s predlogom zakona o družbenem upravljanju, kakšne kompetence naj dobe potrošniški sveti v naši trgovini — bodisi v detajlni bodisi v grosistični. V republiškem merilu, namreč v naših svetih v Ljubljani, pa smo le prišli do zaključka .da je treba fiksirati to, da ne bodo ti potrošniški sveti samo posvetovalni organi, ampak odločujoči organi, s čimer bi jim bil zagotovljen širši uspeh. Ce bi v bodočnosti prišlo do tega, da bi bili odločujoči organi, bi dobili potrošniški sveti svoj pomen že pri kontroli trgovine, pri vzpodbujanju, kako naj se naša trgovina razvija, kako naj se prodaja in kako kupuje. Tovariš predsednik je tudi omenil, da je naša trgovina preozka, da naša trgovska mreža ni dovolj strativnega socializma, ko je sleherno podjetje do zadnje podrobnosti napravilo vse samo. Vztrajanje na takih pozicijah pa danes po mojem mnenju ne more koristiti razvoju produktivnosti in rešiti naše gospodarske situacije, kajti rešitev iz te situacije je samo v množični proizvodnji. Ce hočemo organizirati množičnost proizvodnje, potem te ni mogoče organizirati samo v kraju enega podjetja, ampak je tu potrebno vzdrževanje več panog po vsej državi. v našo trgovino še malo število našega prebivalstva. Zakaj ne bi napravili odbore, ki bi, recimo, enkrat na mesec kontrolirali podjetja? Seveda to ne bi znatno vplivalo na cene blaga. Cene blaga so pač odvisne od produkcije. Glede delovne discipline pa je tov. Regent dejal naslednje: Potrebno je tudi, da najdemo način, po katerem vzgajati naše ljudi, naše kadre, ki naj jim damo strokovno izobrazbo in ki naj jim damo tudi nekoliko humanistične vzgoje, ki naj napravimo iz njih tudi ljudi, ki se bodo zavedali svoje dolžnosti, ki bodo vedeli, da delajo za skupnost, da delajo za nas vse, in ki bodo imeli interes obnašati se pri delu in povsod tako, kakor se spodobi. Se nekaj bi povedal. To sem že nekajkrat. Takrat sem prvič izrekel, da malo te-rorčka ne bi nič škodovalo. Mi si mislimo, da bo naš delavec imel čut zavestne discipline. Na to bomo še dolgo čakali, tovariši. Disciplina je disciplina in preden bomo imeli delavce, ki bodo sami disciplinirano delali, bo poteklo še precej časa. Minute in ure in meseci, ki so izgubljeni v naših tovarnah, nam ogromno škodujejo. Ce pomnožimo deset minut, ki jih minimalno izgubi vsak delavec v tovarni na dan, v letu, bomo videli, koliko ogromnega časa je izgubljenega in kako ogromno bi se dalo v tem času narediti. Mislim, da ne bi bilo nič napačnega, če bi v tem pogledu prisilili našega delavca na disciplino. Jaz bi bil prvi, ki bi se postavil v službo prisiliti ga; To moraš narediti! Družba te ne plača zato, da kadiš, družba te ne plača zato, da se deset minut pred koncem dela začneš oblačiti, družba te ne plača zato. da prideš dve ali tri minute prepozno na delo, družba te ne plača zato, da hodiš kadit med delom in zraven še klepetaš in še drugim jemlješ voljo za delo, ampak te plača družba, da delaš osem ur. V teh urah bomo sicer humani s teboj, dokler sam r.e boš znal biti human s seboj. To so stvari, ki jih bomo morali začeti uporabljati. široko razpredena, kakor bi zahtevale potrebe naših ljudi. Velika težkoča je tudi zaradi pomanjkanja lokalov. Zelo važno pa je, da pri forsiranju čim širše decentralizacije trgovine ne bi šli po zgledu drugih republik, kjer mnogo majhnih trgovin ne more samostojno živeti. Povsem gotovo bomo lahko dobili take aktiviste, ki se bodo pečali s tem problemom in ki bodo na ta način pomagali skupnosti pri uvajanju potrošniških svetov v delo. Vzemimo en sam problem, ki ga bodo lahko reševali. To so nemogoče cene v naši trgovini, ki ovirajo njeno pravilno politiko. Skratka, s potrošniškimi sveti bi dobili precejšnjo oporo za izvajanje zdrave politike v naši trgovini. Lepo je danes aktivistu govoriti o reguliranju cen, težje pa je, če pride med potrošnike, ki mu povedo, za koliko se je zvišala cena tega ali drugega potroš-nega predmeta. Ce ti ob tak’ priliki omenijo, da se je zvišala cena kakega predmeta kar za 20 do 50 odstotkov, jim res ne moreš dati zadovoljujočega odgovora ln gre potrošnik po- zlast; še danes, ko vidimo, v kakšnem obsegu se izvaja kooperacija in specializacija dela v svetu. Pn nas imamo, rekel bi, opraviti z drobno buržoazno ali obrtniško miselnostjo, da je vsako podjetje svet zase in nismo v stanju izvršiti kooperacije niti v takih vejah industrije, kjer je kooperacija hitro mogoča. Vzemimo n. pr. kemično industrijo, kjer hoče vsaka tovarna od osnovnih surovin do zadnjega derivata izdelati vse, čeprav bi bilo mogoče te stvari na osnovi kooperacije drugače urediti. Mislim, da je mentaliteta naših vodilnih ljudi v podjetjih zelo omejena le na svojo tovarno in nismo prišli niti tako daleč, da bi videli celotno vejo proizvodnje, da bi videli celotno Jugoslavijo, kaj šel« svet, k; postaja vedno bolj ena sama ekonomska celota. Potrebno pa je, če hočemo kreniti naprej, da vidimo naše gospodarstvo v celoti in ga tudi obravnavamo v tem okviru. Res je, da danes podjetja nimajo neke posebne ekonomske stimulacije za organizacijo proizvodnje. S plačnim sistemom smo sicer do neke mere uredili nagrajevanje posameznikov in njihovo večjo storilnost, nismo pa uspeli zainteresirati podjetij za štednjo z materialom, za racionalizacijo proizvodnje itd. So pa tudi drugi razlogi, ki ne dovoljujejo, da bi se stvari začele na tak način urejati. Tu mislim predvsem na neurejenost tržišča. Ce bi bilo tržišče urejeno, bi to moralo vplivati tud; na organizacijo proizvodnje v podjetjih. Tako pa se srečamo s siabo kvaliteto dela, z nizko proizvodnostjo, z drago proizvodnjo itd. Ker imamo opravka z neurejenim trgom, se te stvari ne razvijajo na bolje. S tem pa seveda nočem reči, da je treba čakati, da se bo trg uredil in da bo šele urejen trg reši! to vprašanje. Tu mislim na oboje. Na eni strani na organizirano produkcijo, večjo produktivnost in tudi kvalitet- nejše de'o. k: lahko vpliva na neurejeno i :rži šče, in obratno, čimbolj se bo tržišče urejalo, toliko bolje se bo popravila tu- d; organizac i ja deia v podjeiju. Seveda pa ni mogoče to prepustiti nek' stihiji, temveč morajo vsa naia prizadevanja iti v to smer, da z zgledi in aktivno akcijo vplivamo r.a to. da s« stanje čim prej popravi. Te stvari sem hotel povedati glede na vprašanje, ali naj gremo na star; administrativni sistem upravljanja v našem gospodarstvu ali pa dalje razvijamo obstoječ; sistem. Mislim, da ie jasno in v našem interesu, da najdemo vse načine, kako bomo ta družbeni sistem upravljanja, do katerega smo prišli :n ki je tudi najnaprednejši, do 'traja izvedli in razvili, pri tem pa odpravili vse siabosii v melodi proizvodnje, ki se vlečejo še iz stare kapitalistične preteklosti. tem razočaran domov. Tako trgovina danes tak o rekoč lahko dela, kakor hoče. Drugo vprašanje, ki ga bo treba prvenstveno reševati, so volitve potrošniških svetov. Predsednik tov. Marinko je prej omenil, da bi jih volili posamezni potrošniki. Mislim, d» bi to ne bilo najbolj primerno. Zlasti v mestih, kjer je na enem terenu več trgovin iste stroke, imajo te malo stalnih odjemalcev. Vsak potrošnik gre pač tja, kjer bo zaželen predmet boljše kvalitete in cenejši. Drugo pa je seveda na vasi. Zato mislim, da bi morda kazalo razmišljati o drugi tezi, ki je tudi bila postavljena. da bi namreč te svete imenovala terenska Socialistična zveza, ki pozna probleme terena in tudi ljudi, ki bi prišli v poštev. Omenil bi še neposredne koristi. ki bi jih imeli potrošniki od teh svetov. Govora je bilo o tem, da bi uvedli odvajanje enega, dveh ali treh odstotkov dobička potrošniku. V tem pogledu sem zelo skeptičen. Tudi potrošniki temu najbrž ne bi nasedli, ker bi se vsak takoj vprašal, od kod dobiček, in bi si že tudi sam odgovoril, da prihaja ta dobiček iz cene. Mislim, da ta način ni zdrav niti stimulativen. Bolj stimulativno bi bilo, da bi potrošniški svet izhajal * stališča, naj imajo vsi potrošniki korist na ta način, da bodo cene čim . nižje. Saj bi šla taka delitev dobička naravnost iz žepa potrošnika. Skratka, mislim, da trgovina ne sme delati dobička oziroma, da sicer mora dobiti določen del dobička, kd pa naj ustreza razmeram v tistem okraju. Ta mora imeti sredstva, da se bo trgovin* lahko širila in da bo lahko izboljšala prilike za delo, to s« pravi lokale, prevoz, prevozu* sredstva, skladišča itd. Tega in ideološka vzgoja delavcev Več povezave med organi družbenega upravljanja Socialistične zveze Slovenije namreč marsikatera trgovina ne more zadovoljivo urediti, ker nima sredstev za to. Naloga po-trošniš'k'h svetov bi torej bila v tern, eia poleg drugega skrbe tudi za razvoj trgovine. Drugo vprašanje je določanje članov teh svetov. Ce bi jih namreč avtomatično Imenovali, bi se dogajalo tako, kakor je bilo doslej p.ri imenovanju članov raznih drugih svetov. Cesto so bili namreč postavljeni taki člani, ki so bili pač trenutno pri roki, ne da bi jih kdo vprašal, če so pripravljeni delati in če imajo veselje do tega dela. Zato *.: ljudje pogosto niso opravljali svoje dolžnosti tako, kakor b: jo morali. Mislim, da je to zelo važen moment. Dotaknil bi se še Šolskih odborov, ki so v naših centrih in mestih začeli dejansko delati šele 10. marca t. L, ko je bil objavljen splošni zakon o uprav-i konju naših šol. Fo tako kratkem Času ni mogoče že danes iati podrobnejše analize uspehov in neuspehov tega uprav-'a-nja. Vendar moramo ugotovi- . da so ti šolski odbori že na-p-aviii določen korak naprej in ■ a že dosegli prve uspehe. Se danes pa imamo opravka z nazivanjem nekaterih krogov v našem šolstvu, da so šolski odbo- ML9Š LEBMSK: ri nekakšen posvetovalni organ v šolah. To pa je napak, saj zakon jasno določa kompetence šolskih odborov in da so to upravni in ne posvetovalni organi. Nekateri šolski odbori se danes tega že zavedajo in so začeli vprašanja s svojega področja reševati na povsem drug način kakor doslej. Ce smo že imenovali šolske odbore, kar velja tudi za upravne odbore zdravstvenih ustanov, mislim, da jih ne smemo sedaj prepustit} samim sebi, ampak jim je treba pomagati, da se bodo v svojem delu laže znašli. To je posebno važno zato, ke.r se problematika posameznih šol med seboj lahko zelo razlikuje. V Mariboru smo že v lanskem letu na pobudo Socialistične zveze začeli povezovati šolske odbore z organi, ki so jih predlagali, nadalje s političnimi organizacijami na terenu, kakor tudi povezovati odbore same. V ta namen smo imeli dve posvetovanji predsednikov šolskih odborov, ki sta se zelo dobro obnesli. Na eni strani smo videli težkoče posameznih šolskih odborov, na drug; strani pa tudi njihove uspehe. Posvetovanje pa je pripomoglo k prenosu izkušenj z enega šolskega odbora na rezultate in mislim, da Je treba ta način nadaljevati. To velja zlasti za podeželje, ker so bili šolski odbor; zaradi večje oddaljenosti med šolami prepuščeni sami sebi. V mestu je povezovanje šolskih odborov in prenašanje izkušenj mnogo laže. Skratka, šolskih odborov nikakor ne smemo pustiti, da bi se lovili pri delu in delali, kakor vedo in znajo, ampak je treba vedeti, da gre za važno vprašanje in da je pomoč nujno potrebna. Zato bo morala Socialistična zveza posvečat; tem vprašanjem čim večjo pozornost in z aktivnim delom spodbujati šolske odbore. V zvezi s tem bo morala delati tudi z učnim kadrom, ki naj mnogo bolj kakor doslej upošteva svoj šolski odbor. Tud; sam sem v Mariboru član šolskega odbora in tako lahko neposredno vidim vse objektivne in subjektivne težkoče, ki se pojavljajo v delu teh odborov. Kjer so v teh odborih ljudje, ki se zavedajo svoje naloge in odgovornosti do skupnosti in Socialistične zveze, so že vzpostavili povezavo med šolskim odborom, učnim kadrom in dijaki. Glede na važnost vsega tega ponovno naglsšam. da je treba temu problemu na terenu posvečati čim večjo pozornost. drugega. To je prineslo dobre Skrb za vodstvene kadre v podjetjih in ustanovah Tov. predsednik je govoril o odgovornosti za vzgojo kadrov. Fri tem je zelo važna vzgoja odstvenih kadrov v naših podjetjih in ustanovah. To vzgojo mo prilično zanemarjali, mnogo .■olj kakor pa vzgojo samih delat tv v delavskem upravljanju v podjetjih. To se vidi zlasti krat, kadar so razpisana mesta, do vse se na natečaj javi. V entrili ta natečaj še nekako tepe, na periferiji pa vidimo, da te javijo vse mogoči ljudje. ' [nogo je popuščanja v vzgoji .’udi. zlasti odgovornih ljudi v aaših podjetjih, k: morajo biti udi odgovorni v izvajanju zakonitosti. Te odgovornosti za kadre. ki pade na politične organizacije, ne bi smeli več zanemarjati. Ne gre tu za nekakšne posebne tečaje, šole, pač pa bi morale politične organizacije skrbeti za kadre, usmerjati skrb za dp dre v politični gospodarski smeri, da zagotovimo kader za odgovorna metla, ljudi, ki bodo res razumeli smisel naše socialistične graditve. Imamo tudi primere, zlasti v bolj oddaljenih okrajih, da razpišejo vodilno mesto, potem pa prepuste vse stihiji, kdorkoli zaprosi, ga nastavijo. ker drugega ni. Politične organizacije, sindikati, upravni organ, ki razpiše natečaj, prav nič ne skrbi, da bi nekoga zainteresiral, da prosi za dotično mento. Vse se prepusti slučaju, da prosi kdor hoče. Tako vidimo v trgovskih podjetjih, nadalje v manjših podjetjih, da so tu ljudje, ki so bili že na raznih odgovornih mestih.Tam so bili odpuščeni, pa so jih zopet tu postavili na odgovorno mesto. Pozneje pa zvemo, kako je bilo z njim, kakšne odnose je imel, da je bil udeležen v gospodarskem kriminalu itd. V podjetjih, zadrugah, šolah, zdravstvenih ustanovah je treba usposobiti ljudi, ki bodo politično sposobni, politično zreli, da bedo lahko opravljali zelo važne naloge, da bodo strokovno in politično razvijali (h. FERDO KOZAK: delavske svete poleg sindikata in političnih organizsai, da jim bo razumlj iv sistem delavskega upravljanja in da bodo prišli organi delavskega upravljanja tudi do izraza. Politiki dviganja vodilnih kadrov v ustanovah oziroma na nekem področju bi morah Socialistična zveza in Zveza komunistov posvečati večjo pozornost. Drugo vprašanje, ki je prav tako važno in na katerega me je spomnil govor tov. Vide na ljubljanski občinski konferenci ZK, je to, da moramo govoriti tudi o uspehih, ki smo jih dosegli. O uspehih delavskega upravljanja ne razpravljamo širše, ne izmenjujemo izkušenj. Podjetja z dobrim kadrom imajo večje izkušnje v tem pogledu. Na partijski konferenci v Murski Soboti je bilo govora o izmenjavi izkušenj z enega področja na drugo in jb bilo poudarjeno, da je to stvar, ki bi ji morali posvečati več pozornosti. Mogoče bi bilo potrebno kako posvetovanje s predsedniki delavskih svetov ali s celotnimi delavskimi sveti ali pa, da se neposredno izmenjujejo iz-kušnj e. Večkrat v organih upravljanja zelo hitro nekoga obsodimo, da je diktator. Zaradi nepravilne organizacije v podjetju, zaradi naglega tempa dela v podjetju ali ljudskem odboru se včasih zgodi, da kako stvar slabo pripravimo in jo potem kak družbeni organ formalno Izglasuje, ne da bi jo globlje razumel, na drugi strani pa se kaže ko-modnost odgovornih ljudi, ki naj bi posredovali članom družbenega upravljanja argumente, na osnovi katerih bi lahko res svobodno, samostojno, demokratično odločali. To je ena izmed slabosti našega družbenega upravljanja. Ljudski odbori in delavski sveti itd. zahtevajo, da je za resnično ljudsko demokracijo treba časa, odgovornosti, časa, da se pripravi material; potrebno je. da se za to nekdo potrudi in daje material na razpolago, potrebno je včasih več sredstev za to. Včasih se pozablja, da je treba vse to doprinesti, da bodo prišli organi družbenega upravljanja res do izraza, da bodo, ko zapuščajo sejo, lahko rekli, da so po svoji volji samovoljno odločali in nekaj storili. Nervoznost, nestrpnost okrog dela, posebno odgovornih uslužbencev, je prvi greh, da večkrat družbeno upravljanje ne pride do izraza. Ne vzamemo dovolj časa, da bi stvari raztolmačili, pokazali v praksi. Večkrat se dogaja, da pridejo člani, predsedniki delavskih svetov in drugi v pisarno in žele videti n. pr., kako se vodi knjigovodstvo, knjigovodja pa si ne vzame časa, da bi razložil, kako je to in kakšno je trenutno stanje, da bi dobil neko občo sliko. Isto velja za produkcijske procese. Nestrpnost, ki je večkrat omalovaževanje organa družbenega upravljanja, včasih pa tudi to, da si odgovorni človek ne vzame časa, da bi se posvetil strokovno-po-litični vzgoji družbeno-upravnih organov, je škodljiva. Naslednje vprašanje je nagrajevanje za delo družbenih upravnih organov. Ko smo določali dnevnice in sejnine novim okrajnim in občinskim odborom, so bile včasih stvari pretirane. Končno bomo morali zavzeti načelno stališče v tem pogledu, ker častna funkcija izgublja svoj pomen. Ce bo šlo tako naprej, bodo vsi razni odbori, šolski krajevni odbori in drugi zahtevali sejnine in bo to zelo obremenilo budžet. Pravilno bi bilo, da nima moralne pravice zahtevati za čas odškodnino, ko je nekje sodeloval, razen seveda za izgubo zaslužka in stroške potovanja. To je načelno vprašanje, ki ga je treba rešiti, ker gre za načelo morale, da je funkcija v družbenem upravnem organu častna družbena funkcija. Nadalje bi opozoril še na to, da so drobnokapitalistični elementi na vasi zelo dobro zavohali, kje je važna gospodarska točka na vasi — kmetijske zadruge in je zato vrivanje teh ljudi v kmetijske zadruge najnevarnejše. Ko smo volili krajevne odbore ni bilo pritiska z njihove strani, ponekod smo morali celo dva ali trikrat sklicevati zbore volivcev. Kadar pa gre za volitve v zadruge, se ne pojavlja vprašanje udeležbe in je precejšnja borba, kdo bo na vrhu. Za te elemente v vaseh pa imamo protiutež, ki sicer ni idealno izražena socialistična sila, ampak le protiutež, ker nekateri na zadrugo le nekako drugače gledajo kakor pa močnejši kmetje, izkoriščevalski elementi na vasi. Ta protiutež je v onem elementu na vasi, ki čuti, da bo le po zadrugi prišel do večje blaginje. Ni pa to, kakor je že rečeno, idealni element, ker ga še nismo mogli zajeti aktivno v zadruge, je ostro nastrojen proti izkoriščevalskim elementom, dasi je tudi sam nastrojen, da bi iz KZ čim več dobil. Toda Socialistična zveza nd zajela tega elementa in ga ji še ni uspelo vključiti v borbo za zadružno demokracijo in ga usmerjati. Družbeno upravljanje - šola za odnose med ljudi Naslov današnjega referata tov. Mariniča je bil družbeno upravljanje. Pri tem razpravljanju je tov. Marinko podal zelo tehtno pripombo, da je družbeno upravljanje šolanje za odnose med ljudmi. To se pravi z drugimi besedami, za formiranje socialističnega človeka. Prav v tem pa vidim tehten migljaj. Res, da Je pri najrazličnejših svetih veliko drobnega in podrobnega dela, vendar se mi zdi predvsem važno pri vsem tem delu to, kar se često dogaja, da ne izgubimo poglavitnega dela izpred oči. Ustanavljamo tovarne, izgrajujemo industrijo, organiziramo trgovino, skrbimo za kmetijstvo itd., toda vse to ni samo sebi namen. Sele z zavestjo, zakaj to počnemo, dobi vse to svoto pravo težo, kajti namen socializma je dvig- niti materialno ta duhovno vsebino Človeka. To počrtavam zaradi tega, ker se mi zdi, da so v odnosih med našimi ljudmi še velike pomanjkljivosti, oziroma bi bolje rekel, da se v tem novem življenju, v katerem živimo, kažejo nove oblike divjega mesa na zdravem telesu. Danes lahko opažamo take odnose do družbene lastnine, ki ne ustrezajo temu, kar bi si želeli. Prihaja do pojavov neverjetno čudnega grabljenja po denarju v vseh slojih skoraj brez izjeme, v pridobivanju sredstev ne oziraje se na katerikoli način. Kažejo se težnje po trenutnih užitkih in še vedno nelepi ter celo surovi odnosi do sočloveka. Mnogo se je to zboljšalo v naših uradih, vendar še daleč nismo prišli do tega, da bi vsaikdo mogel naleteti na take odnose, kakršne bi si kot ljudje želeli. Zavest skupnosti, tiste, ki je med našo borbo bila tako živa, se mi zdi — da danes prej skorajda pojema kakor pa, da bi naraščala. Za ves ta duhovni dvig pa skoro ne vidim druge poti kakor v tem, kakor da se vse to naše početje mnogo tesneje poveže z našim celotnim kulturnim življenjem, o čemer danes ne moremo trditi, da je tako. V tem smislu bi navedel samo. par stvari kot najbolj negativne pojave. Nedvomno Je, da ne eksistira med vso našo družbo in vsemi našimi množicami zadosti ljubezni do naših kulturnih institucij in našega kulturnega življenja sploh. Pojavljajo se celo sovražni odnosi, čeprav priznam, da gre tu le za posamezne iz- rastke, ki take odnose povročajo. Vendar se da zoper take izrastke boriti in se tudi borimo, toda v bistvu vendarle ne sme razmerje ostati tako. Naši inštituti vendarle v glavnem proizvajajo take vrednote, ki so vseskozi pozitivne. Razen tega se mnogo govori o vzgoji delavstva. Včasih imam ob takem govorjenju občutek, da presevajo skozi to govorjenje nazori nekdanje socialne demokracije, kakor da bi bilo delavstvo danes ali pa inteligenca ter kulturni delavci nekaj drugega. Za mene je stvar v tem. Z letom 1945 se je pri nas izvršila revolucija In je nastala nova družba, ki v vsej svoji strukturi od vrha do tal ne pozna razlikovanja. V tej družbi mora biti v senčno stran potisnjen samo tisti, ki neposredno dela proti njenemu obstoju. Sicer pa je to enoten organizem, kjer ni več razlikpo delu, ki ga kdo v tej družba opravlja. Vsakdo ima svoje mesto, svoje dolžnosti in tudi svojo vrednost. Samo na ta način, če bomo imeli pred očmi to skupnost in to organano povezanost vseh funkcij, lahko gremo po tej poti do obsežnejše ta globlje vsebine socialističnega človeka. V tem oziru bi se rad dotaknil prav naše vasi. Vsi vemo, da so na vasi ljudje v veliki meri še vedno religiozni, toda po statutu naše organizacije so oni člani naše organizacije. Tu bi nikdar ne smeli iti v stare liberalistične grehe ta storiti to ali ono, kar čustva teh ljudi po nepotrebnem žali ali jih od nas odbija. Dogajajo pa se take stvari. Naša dolžnost je, da v teku časa preobrazimo nazorski svet teh množic. Toda zdi se mi, da je to delo dolgih generacij in da ne bo mogoče tega storiti od danes na jutri. To so v glavnem vendarle naši ljudje. Zato mislim, da je pri tem udrihanje po klerikalnih izrastkih nekaj, kar je potrebno, spoštovanje čustvovanja ljudi pa nekaj drugega, kar je tudi potrebno. Pri povezovanju z našim splošnim kulturnim življenjem se ugotavlja mnogo napak, zlasti pri treh velikih silah, ki danes lahko vplivajo na razpoloženje ljudstva, to so radio, tisk in kino. Glede nepravilnega ravnanja v vseh treh strokah pa bi bilo skrajno preobširno, če bi hotel govoriti o tem v obsežnejši analizi. Naj pa za zgled dam neko zagrebško revijo, ki ima način, da v vsaki številki priobčuje reprodukcije svetovnih slikarjev in mimogrede izobražuje ljudi ter širi njihovo obzorje, hkrati pa vzgaja njihov okus (Ivan Regent: Za to pač ni treba hoditi v Zagreb po revije.) To sem šel zato, ker v nobeni naši reviji nisem zasledil kake podobno organizirane akcije. Če se dotaknem kina, je tu prav ista stvar. S slepim razmetavanjem mnogih in premnogih zelo dvomljivih filmov po neštetih kinematografih delamo ljudem ta mladini zelo slabo uslugo. Tudi glede radia nd časa, da bi se spuščal v podrobnejšo analizo, moram pa reči, da sem prejšnji teden poslušal oddajo, zaradi katere me je bilo sram. Ne morda zato, če nas kdo posluša v tujini — to bi bil slab argument — toda zaradi nas samih. To, da serviramo ljudem fijakerske kvante, se ml zdi za neko socialistično ustanovo popolnoma deplasirano. V zvezi s tem, kar sem doslej povedal in povezano z vsem tem pozdravljam apel tovrlša Marinka glede vzgoje kadrov. Glede tega smo še zelo na slabem, zelo malo usmerjeni in imamo še zelo nejaisno perspektivo pred seboj Opozoril bi vas samo na leto 1900, ko je bila na Dunaju ne vem kakšna konferenca Katoliške akcije, kjer je bila dana parola, da se mora izvesti vzgoja laičnih kadrov za katoliško stranko. K nam so prišli iz tega kongresa nekateri ljudje, M so bili tam ta so prijeli za delo. Tl ljudje so v 15 do 20 letih zavestao ta premišljeno vzgojili svoje kadre na vseh področjih. Mi pa danes po 10 letih pogrešamo na vseh mogočih področjih in v vseh strokah ljudi, za katere bi rekli, to so naši kadri. Manjka nam pri tem smisla, perspektive, pri tem pa smo tudi premalo široki ta premalo Iniciativni — premalo široki namreč prav zaradi tega, ker je tu važno dobiti ljudi, ki bodo strokovno podkovani, široko Izobraženi in napredno usmerjeni. Naši mladi ljudje glede tega niso negativni. Govoril sem z neštetimi ljudmi, ki so ili v Pariz, London itd. ta ki so dejali, da jim je manjkalo v tistem življenju nekaj kar tu doživljamo, ne da bi se tega zavedali. To je tisto zdravo življenje, ki ga zunaj nimajo. Ti ljudje morda nazorsko še niso toliko odrejeno usmerjeni, so pa usmerjeni po svojih težnjah in tu bi morali biti mi zadosti široki, da bi jih zajeli ta jih peljali po tisti poti, kjer bomo dobili naše nove kadre, ljudi naše nove družbe. Ce bodo imeli v zavesti stalno pričujoče to, kakšen je smisel naše revolucije, tisti bistveni smisel — materialni zlasti pa duhovni dvig našega človeka na višjo raven, — potem mislim, da bomo pri vsakodnevnem delu imeli te potrebe bolj živo pred očmi, kakor pa je to bilo doslej. dr. MARJAN DERMÄ3TIA: Družbeno upravljanje stanovanjskega sklada Pojav, da se še vedno slišijo glasovi o povračanju nazaj, je popolnoma razumljiv, kajti dokler obstoja prehodno stanje, se dejansko ti pojavi vlečenja nazaj še zmerom pojavljajo v kakršnikoli obliki. Mislim, da je važno tudi to, da ne ugotavljamo «amo takih pojavov, ampak da tl pojavi jačajo s tendencami ostajanja na mestu, ne kretanja sil demokratizacije našega življenja naprej. V taki situaciji, kjer imamo ostajanje na mestu, oziroma ne dajemo novih možnosti in novih zagonov demokratizaciji, rastejo s tem težave, izgublja se perspektivnost, ustvarja politično malodušje ta se glasovi odnosno hotenje vračanja nazaj vedno bolj glasno izražajo. Zdi se mi, da je tipično, kar je rekel tovariš Regent glede masla. To vzamem samo kot primer. Zaradi trenutnih težkoč grabimo po posledicah, namesto da bi odpravljali vzroke. Ta pojav na tržišču ima gotovo objektivne vzroke in če pogledamo te objektivne vzroke, vidimo, da v situaciji svobodnih tržnih odnosov mora priti do te posledice. Ce bi pa hoteli ublažiti posledico na ta način, da bi začeli odrejati cene tudi z drugimi administrativnimi ukrepi, potem je jasno, da pri tem ne bi mogli ostati. Ce smo rekli A, bomo morali reči tudi B. Cez nekaj časa bomo morali ugotoviti, da moramo uvesti še obvezen odkup mleka in iti v teh administrativnih ukrepih še naprej. Jaz ne mislim pretiravati, hotei sem samo na konkretnem primeru pojasniti, kako gledam. Mi se moramo truditi, da ne bomo vseh teh problemov reševali z iskanjem rešitve v preteklosti, ampak z odkrivanjem vzrokov, z odstranjevanjem teh vzrokov in z nadaljnjo demokratizacijo. Ce bi šli na drugo pot, bi negirali vse pozitivne posledice, ki jih danes čutimo v demokratizaciji našega gospodarskega življenja in drugih panog našega družbenega življenja. Druga stvar, o kateri sem mislil še posebej govoriti, je družbeno upravljanje s stanovanjskim fondom. Zdi se mi, da je družbeno upravljanje stanovanjskega fonda vsaj na našem področju povsem jasno ^pokazalo pravilnost takega načina reševanja enega trenutno najvažnejših problemov, ki mu prav zaradi najrazličnejših administrativnih posegov^ nismo pripisovali tiste važnosti, r.akor bi jo morali. Samo dejstvo, da nad 6500 ljudi danes neposredno aktivno sodeluje v stanovanjskih svetih, govori za neposredni interes državljanov v uoravljanju s stanovanjskim fondom. Tudi. če pogledamo neposredne rezultate kratke periode upravljanja stanovanjskega fonda, lahko ugotovimo, da je bilo v tem kratkem času napravljenega glede zaščite, obvarovanja, vzdrževanja ter obnavljanja stanovanjskega fonda več, kakor pa je bilo napravljenega z vsemi mogočimi administrativnimi upravami hiš In podobnimi institucijami. V tem pogledu gotovo igra pozitivno vlogo povišanje stanarine z uredbo, kar je tudi omogočilo večji fond. Osnovno vprašanje pri upravljanju stanovanjskega fonda pa je dejstvo, da ima to upravljanje stanovanjskega fonda dve solidni izhodiščni točki. Ena Izmed teh je neposredna materialna osnova, s katero se bavi j o td stanovanjski sveti, druga stvar pa je to, da se stanovanjski sveti dejansko formirajo in neposrednih interesentov, ki imajo skupne interese ta ti skupni interesi tudi prihajajo v tem pogledu do polnega razmaha. Mislim, da je nadaljnje razvijanje upravljanja stanovanjskega fonda eno osnovnih vprašanj, ker tukaj povsem konkretno opažamo, da so stvari silno hitro krenile. Silno hitro se je povečalo zanimanje za upravljanje s stanovanjskim fondom. Sedaj pa smo v fazi, kjer so ljudje prebrodili osnovne težave, navadili so se na način upravljanja s fi-nančno-materiainim poslovanjem, spoznali vse probleme, prišli začetnim težavam na kraj. Sedaj se odpirajo nova vprašanja, ki bi lahko zavrl a nadaljnji razvoj, ko bi jih ne reševali. Eno teh vprašanj pred katerim so sedaj stanovanjski sveti starega hišnega fonda, je tisti del najemnine, ki odpade za vzdrževanje in ne zadošča niti za najnujnejše potrebe. Zakonska togost, ki je prišla do izraza v uredbi o razdelitvi stanarine v popolnoma novem in starem stanovanjskem fondu, ustvarja neenak položaj za stanovanjske svete v novih hišah in stanovanjske svete v starih hišah ta se čuti gotova diskriminacija teh, ki Imajo posla s starim stanovanjskim fondom. To jih ovira, ustvarja neko brezperspektivnost glede reševanja vseh teh problemov, na drugi strani pa ljudi tudi nekoliko odvrača od neposrednega razpravljanja, ker pač ni konkretne rešitve. V tem pogledu smo skušali s trenutnimi intervencijami ljudskega odbora, z dajanjem posojil itd. te težave odstraniti. Bo pa treba na bazi nadaljnjih zakonskih določil dati širše možnosti za razvoj stanovanjskih svetov ta jim na ta način omogočiti, da bodo v političnem in gospodarskem pogledu odigrali tisto vlogo, ki jo od njih pričakujemo. Drugo vprašanje, ki je s tem v zvezi, je vprašanje stanovanjskih skupnosti. Mislim, da je to vprašanje, ki ga Je tovariš Marinko pravilno načel ta kjer še ni prišla do polnega izraza široka demokratizacija in neposredni interes ljudi, da bi tudi stanovanjska skupnost odigrala pozitivno vlogo. Več ali manj so stanovanjske skupnosti ostale upravni aparat, ki na upravni način rešuje te probleme, kot instrument hišnih svetov pa še niso prišle do polne veljave. Po mojem mnenju tudi zaradi tega, ker so imeli ljudje v hišnih svetih doslej dovolj posla z lastnimi problemi. Mislim, da je v tej problematiki važno vprašanje, kako in na kakšen način ti družbeno-upravni organi nastajajo. Mislim, da ni slučajno, da so v delavskem upravljanju in prav tako tudi pri hišnih svetih najbolj zaznavni rezultati. V obsh primerih imamo praktično dve skupni točki: vsak ima jasno !zraženo materialno osnovo, in drugič je največji izvor v neposredni zainteresiranosti ljudi pri reševanju konkretnih problemov. Po mojem mnenju je to važno vprašanje, ker lahko ugotavljamo, da drugi organi, ki niso zasnovan! na neposredni zainteresiranosti, ampak po delegatskem principu, nimajo tako jasno izraženega neposrednega interesa ta zato tudi v veliki meri slabše poslujejo. To lahko vidimo pri šolskih svetih. Tisti člani šolskih svetov, ki so neposredno zainteresirani, roditelji, zelo aktivno sodelujejo v šolskih svetih, medtem ko tako imenovani delegati nimajo najbolj pristnega odnosa. Verjetno bi bilo koristno, če bi pri nadaljnjem razvijanju družbenih organov ne šli na tako politiko, da bi Socialistična zveza ljudi dirigirala v druž bene organe, ampak da bi Socialistična zveza organizirala neposredne interesent e.ta jih kot člane Socialistične zveze sktivi-zirala za delo v družbeno upravnih organih. Isto bo tudi pri potrošniških svetih. Stri-njem se s tem, kar je rekel tovariš Marinko o potrošniških svetih, moramo pa ugotoviti, da imamo glede potrošniških svetov samo splošno orientacijo, konkretnih prijemov za delo potrošniških svetov pa dejansko še nimamo, Tu nam bodo potrebne praktične izkušnje. Zato mislim, da bi bilo pravilno, če bi najprej organizirali tiste potrošniške svete, ki predstavljajo skupnost interesentov, ker bomo tu prišli do najkonkret-nejših rezultatov, medtem ko bomo pri tako imenovanih prehodnih trgovinah, kjer se kupci neprestano menjajo, morali resneje razmišljati, kako organizirati družbeno upravljanje, če bomo hoteli, da bo to družbeno upravljanje prineslo konkretne rezultate. Zdi se mi, da je neposredni interes državljanov na družbenem upravljanju prav v tistih trgovskih organizacijah, ki imajo stalen krog odjemalcev. Tukaj je tudi mogoče dobiti boljši stik s potrošniki in doseči boljše medsebojno spoznavanje potrošnikov ta trgovskih uslužbencev, ra drugi strani pa lahko na tej bazi dobimo dobre, konkretne izkušnje, ki jih bomo lahko uporabili v splošnosti. VLADO MAJHEN: Usmeritev družbenih organov na realna sredstva Zdi se ml .da je prilično velika razlika v tem, kako smo začeli uveljavljati delavsko upravljanje in kako smo uveljavili družbeno upravljanje. Zdi se mi, da je razlika prilično velika. Delavsko upravljanje smo pripravljali s političnimi akcijami ,to se pravi, govorili smo o vlogi delavskega sveta in podobno, medtem ko se je družbeno upravljanje pričelo na raznih področjih tako hitro, da ni- smo mogli opraviti tega, kar smo storili pri delavskem upravljanju. Družbeno upravljanje se je tako razširilo, da lahko rečemo, da ga ni okraja, kjer bi organizacijsko in politično obvladali družbeno upravljanje, toda prav tako lahko trdimo, da ga ni okraja, kjer bi družbeno upravljanje popolnoma ob. vladalo svoje naloge. Da me ne bi napačno razumeli, se bom že kar v začetku zavaroval, ker smatram, da so tudi pri družbenem upravljanju potrebni neki organizacijski principi, ki jih seveda ponekod bolje, drugod pa slabše družbeni organi že uveljavljajo. Vendar se dogaja. da se ljudje v družbenem upravljanju znajdejo vedno pred novimi nalogami in zaradi tega pred nejasnostmi, ki jih jim nihče ne pojasnjuje, medtem ko smo a člani delavskega upravljanja popolnoma drugače ravnali. Mnenja sem, da ne b! bilo napačno, če bi imeli neki priročnik, v katerem bi bili natisnjeni izvlečki iz najrazličnejših zakonov tor bi bilo v njem razloženo, kakšne so pravice članov delavskega upravljanja, kakšne so pravice šolskih odborov itd. Težko je zahtevati, da se šolski odbori na vasi sestanejo in da vse njihovo delo naenkrat popolnoma pravilno funkcionira. Meni se zdi. da bi tak priročnik bil zelo koristen in bi ga morali dati vsakemu odborniku, ko vstopi v šolski odbor ali v kak drug organ ter prične opravljati svojo funkcijo. Morda bi v predgovoru tega priročnika bilo potrebno objasniti načelno razpravo, posebno tisto, ki smo jo imeli v naši ljudski skupščini, kakor tudi drugod. Nemogoče je pri vsakih volitvah doseči, da bo sestava odbora popolna. Mi vemo, da mnogokrat mnogi ne vedo, kakšne naloge jih čakajo in tovariš Petejan ve, da smo tudi mi morali vzeti Uradni list in pogledati, kakšne naloge izvršujejo šolski odbori. Marsikdaj nimajo orientacije, zaradi česar tavajo od enega problema k drugemu ter se eni lotijo ob-(Nadaljevanje na 6. strani) : Razprava na seji glavnega odbora SZDL Slovenije äo organizacijo in naš sistem je treba prilagoditi delavskemu upravljanju. Mislim tudi, da se nam bo zelo obrestovalo, če bomo pritegnili čim več ljudi v kolektivu, da bodo zavestno posegali v vse razprave. Mnogo Zapiranje družbenih organov vase je škodljivo je že danes ljudi, ki zavestno posegajo, ki jim ni merilo samo plača za to, da je treba tako in tako napraviti. Ta procent ljudi še ni tako velik, kakor bi bilo treba, vendar je delavsko upravljanje le dalo svoj pečat, ki počasj postaja zavesten faktor naših ljudi. Omenil bi še nekatere slabe strani, ki bi jih morali popravit!. N. pr. odnos inteligence do upravljanja. Tu je še precej raznih mnenj, posebno, ker gredo neki organi radi na linijo uravnilovke. To je brez dvoma najbolj sporno, češ, da je treba uvesti enake plače. Reakcija inteligence j«, češ da ta ne študira, a doseže isto plačo. To je treba temeljito popraviti. Zanimivo je, da se to vprašanje ne pojavlja več kot spontana stvar delavstva, ampak le posameznikov. Kadar nekdo kritizira, je treba paziti, ali kritizira pošteno ali ne, videti je treba, ali ima pozitivne tendence ali hoče doseč; le neke svoje cilje. Pretekla doba petih let je pokazala dobre in slabe strani v tem. Inteligenca nastopa danes že bolj pogumno. Paziti moramo, da našo inteligenco še bolj pritegnemo in odstranimo vse. kar lahko nanjo slabo vpliva. Inteligenca lahko naprav; mnogo dobrega, da mnogo dobrih nasvetov. Razlika med delavcem in inteligenco pa se s tem zmanjšuje v socialističnem smislu. Zato bi se strinjal s tovarišem, k; je rekel, da naše upravljanje ni samo upravljanje delavcev, ampak tudi inteligence. Danes naša inteligenca že v marsičem pomaga k izboljšanju stvari, tudi v upravljanju. Omenil bi še neko negativno stran. Ker so organi upravljanja postali odločujoč faktor v tovarnah, se je pojavilo tudi »stri-čevstvo« pri posameznih članih delavskega sveta, da zastopajo nekatera osebna vprašanja. Zato je treba budno paziti, da nekdo ne zastopa samo nekaj ljudi, ampak vso tovarno. Glede komisij, o katerih Je govoril tov. predsednik Marinko, bi omenil, da so pri nas postavljene komisije: za finance, proizvodnjo in organizacijo, ki dobro opravljajo svoje delo. Pojavlja pa se tako imenovana dvojna pot. uprava gre rada eno pot, komisija in predsedniki organov pa drugo; n: enotnega kriterija in gledanja. Tako se pojavlja, da predsedniki, delavski sveti in upravni odbori niso bili obveščeni o ukrepih uprave. Silno važno je, da je komisija ali delavski svet, če je le mogoče, na tekočem, kaj se v tovarni dogaja. Delavski svet zaseda enkrat na mesec ali pol-drug mesec. Če delavski svet ni na tekočem o dogajanju v tovarni, izgubi kontakt in se člani potem težko znajdejo. Odkar pa se uveljavlja, da je delavski svet, če je le mogoče, v celoti seznanjen z vso problematiko, je tudi bolj aktiven. Danes je silno važno, da predsednik; svetov poznajo vso problematiko in sami sklicujejo seje. Prav tako vedo komisije, če so na tekočem v vsej problematiki, kaj morajo delati. Zato jim je treba dati čim več materiala v roke, da bodo na tekočem in da bodo vedeli, kako se problematika razvija. To se da lahko urediti s kratkimi sestanki delavskega sveta, n. pr. po po! ure, na katerih se seznanja s problematiko. Potem začno ljudje mnogo bolj misliti, kaj je treba storiti. Omenil bi še tehnično stran dela organov upravljanja. Tehnična stran je silno važna v delavskem svetu in upravnih odborih. Naša zakonodaja ima nekatere že zastarele vrzeli. To se da popraviti z nekakimi interim! zakoni v podjetju, s pravili, poslovniki in predpisi materialno odgovornih. Tega je malo ali pa zbrano na hitro roko zaradi zahtev oblasti in ni pravi odraz življenja, kakršen bi moral biti v tovarni. Potrebna so dobro sestavljena pravila, ki določajo bolj konkretne odnose, medsebojno sodelovanje, bolj podrobne pravice članov delavskega sveta in upravnega odbora, prav tako poslovniki. — Praksa kaže, da tega ne smemo zanemarjati. Ako je v podjetju temeljit red, se porab; manj časa za vsako stvar in problemi se bolj obdelajo. Red in avtoriteta v podjetju dobita odraz tudi pri nameščencih ;n tujcih, ki pridejo v podjetje. Tehnična platt je torej silno važna za razvoj in uspeh našega upravljanja. Tovariš Regent je govoril tudi o izobrazbi. To je dobro na eni strani, mnogo boljša pa je gospodarska in politična, pa tudi strokovna izobrazba, ko obenem obravnavamo gospodarsko problematiko. Ako delavski svet obravnava n. pr. plansko problematiko in tudi druga sorodna vprašanja, se obenem izobražujejo in tako je izobrazba na mnogo širši stopnji kakor pa, če je ena tema oddvojena za sebe. Povezanost izobrazbe je torej zelo važna. Omenil b; še eno stvar. Za direktorja je lahko delavski svet breme ali pa zelo velika pomoč. To se lahko ugotavlja po tovarnah. Breme je v toliko, če ga ne zna vzgojiti, navdušit} za delo in če nastajajo trenja, drugo pa je, če živi z njim, ga zna vzgajati in potrpi z njim, kar rodi velik uspeh. Marsikdaj je težko prenašati kritiko, vendar je bo- lje pustiti določen procent kri» tike več, da se ustvarijo nov* stvari, kakor pa jih zavirati. Zelo važno je, če se vodstvo tovarne v stvari poglobi in rajši popusti, če gre za dobro upravljanja. Drugo je seveda, kadar gre za vprašanje discipline in reda v tovarni. Za vse to pa je treba veliko sile m političnega dela, veliko samopremagovanja. Vprašanje je, kako naj direktor kljub vsemu ohrani avtoriteto, če pa danes n. pr. »Pavliha» p;ša slabe stvar; o direktorjih. Naši direktorji se v giavnem trudijo, da bi bil; dobri in sposobni. V tovarni so mi delavci osebno povedali, češ, kako naj ima direktor avtoriteto, ko pa časopis piše tako o njih. Strinjam se, da je potrebna ostra kritika za prestopke, biti pa mora konstruktivna in obsoditi mora nepravilne postopke. Dolžnost je ne samo govoriti o upravljanju, ampak tudi z vseh strani pomagati, da se to res doseže v čim večji meri i v tovarni in izven nje. V naših kolektivih je še vprašanje enotnosti akcije. Sindikat ;n Zveza komunistov gresta cesto svojo pot m se sile razbijajo. Prav je, da se med seboj skri-tizlrajo. ako ni kaj prav, toda nekje se mora zbrati in dejsivo-vati ena enotna sila. Ce b; naši sindikati ne kritizirali uprav in delavskih svetov kadar je to potrebno, b; bilo absolutno napačno. Toda te sile ne smejo iti narazen, ampak se morajo zbrati, im napake, ki se skupno napravijo, tudi odpraviti. Tudi v tem pogledu se v tovarnah dosegajo danes že boljši uspehi, a so še napake. Se glede kooperacije. Pri tem nastaja vprašanje, kdo na.i organizira kooperacijo. Svoj ča* so bile direkcije, katere smo kritizirali, vendar je taka direkcija imela tudi svojo dobro stran, ker so se okoli nje zbirala vodstva, pogovorila in sprla o kaki stvari, končno pa se je le izvajala enotna linija. Te naloge bi morale danes prevzeti naše industrijske zbornice, česar pa ne delajo. Zbornice zahtevajo le vsak teden dvoje do treh poročil, ni pa nobene medsebojna povezanosti in koordinacije. Republiška zbornica je le trgovska in nima v svojem sestavu industrijske panoge, k; je le v zvezni zbornici. Potrebno bi bilo več dela v tem pogleda in povezave z zbornico. — Dokler pa še ne funkcionira, bi morali lokalni gospodarski oblastveni organi od časa do časa sklicevati vodstva in organe podjetij za reševanje skupnih problemov, posebej zarad; kooperacije. Kooperacija med podjetji žarnimi Je silno težka. Tisti, ki ima koristi od tega, je za kooperacijo. drugi, k; koristi nima, pa ni zanjo. Zato gre to tako počasi. Tu je še vedno precej ljubosumja in premalo gledanj» poleg koristi podjetja tudi koristi skupnosti. Izredno važno bi bilo sklicati sestanke, se pogovoriti s podjetji o problemih kooperacije, pa bi bilo več uspe- ha. Kooperacija je zelo važna, odločujoča sila za dober uspeh našega gospodarstva. JANEZ VIPOTNIK: Politične organizacije in družbeno upravljanje (Nadaljevanje s 5. strani) tavnavati problem z ene strani, a. _=. p« /. uruge strani in je res problem na naj nižjih terenih dobiti potrebno orientacijo. Zaradi tega se mi zdi, da bi nek osnovni priročnik, podprt ■ političnimi koncepti, precej pomagal. V nasprotnem primeru pa lahko ugotovimo, da nam bo družbeno upravljanje, v kolikor bo samo improvizirano, lahko tudi škodovalo. Kakor veste, je moj konjiček ravno v prosveti ter se ga bom raradi tega tudi na tem mestu pcslužtl. Stvar je namreč v tem. da ne gledamo prosveto tako. kakor bi moral', ne zavedamo ge. da bi morali postaviti šol-»tvo trdneje na socialistična načela, ampak se čestokrat vržemo samo v eno smer, n. pr. na učne načrte. Mnogokrat se borimo samo zb posamezne šolske Bre, in to. kakor se komu zdi-ter bi tudi navedel kot primer, da smo povečali število ur za ffizkulturo od dveh na tri brez Vsakršne materialne osnove. Zaradi tega danes ta naš ukrep Birna takega učinka, kakor bi gn moral imeti. Dosegli smo celo to. da je stvar v marsičem »labša, kajti s povečanjem števila fizkulturnih ur v šolah smo praktično onemogočili marsikateremu društvu »Partiten*. ki je zelo dobro delalo, nadaljnje delo zaradi pomanjkanja prostorov. Dijak: sami pa »edaj marsikje samo »špricajo« ure ter ni tistega efekta- ki smo (a želeli doseči. Do vsega tega prihaja, ker se pač mnogokrat nekam zaletimo, na koncu koncev pa se pokaže, da to delo ni bilo najboljše. Isto velja tud ta učbenike. Mnogokrat tarnamo. da naš: učbeniki niso dobri. ter se zaradi tega iz dneva v dan oižejo novi. nazadnje pa Jih Imamo toliko, da se še sam' ne spoznamo in ne vemo. katerega naj uporabljamo. Vse to-mislim, da n; na liniji. In to na taki liniji kakršno želimo v najem šolstvu, zlasti pa zaradi tega. ker mnogokrat ne vemo, kaj Je koristno in kaj ni koristno Nihče si ne postavi osnovnega vprašanja, kakšnega človeka hočemo Imeti, ter malokdo skrbi za to, da damo našim šolam predvsem potrebno metodo dela Dotakni! bi se nekoliko tudi drugega področja, ker se mi tdi, da se vsa vprašanja postavljajo tako, da bi najnižji organi hoteli najprej sebe zadovoljiti, potem pa. kar bo ostalo. dati drugim, to se pravi okraju, republiki itd. To se pri nas opaža In sem mnenja, da bi morali tudi na tem področju nekaj storiti, kajti nam predvsem manjkajo perspektivni plani. Naši družben: organi bodo lahko delali mnogo bolje kakor delajo, kadar bomo imeli neke perspektivne plane ter bodo ljudje vedeli, v kakšni smeri se lahko gibljejo. Nikakor n: pravilno, da občine gledajo samo na to. kako bodo dobile č'mveč sredstev, da bi svoje potrebe najbolje zadovoljile. Marsikatera občina prične neko delo v prevelikem obsegu, potem pa reče bodisi okraju ai; pa republiki, do tod smo prišli .sedaj pa nam vi pomagajte napFoj. Ce bi pogledali, kakšne plane so naredile posamezne komune, bi videli, da vsaj nekatere niti republika ne bo mogia izvesti. Zakaj je tako daleč prišlo? Zato, ker se komune ni-60 postavile na svoje lastne sile in niso rekle, to so naše gospodarske zmogljivosti in toliko lahko naredimo, ampak stalno pritiskajo na okraj, republiko itd. Zaradi tega prihaja nazadnje do tiste diskusije, da se nam življenjski standard lahko hitro dvigne, če bodo republike in zveza akumulacijo znižale. Torej, da še enkrat ponovim, mnenja sem. da morajo okraj! In občine poznati svojo zmogljivost in da se odnos! teh zmogljivosti lahko gibljejo v določenih smereh. Popolnoma je razumljivo, da občine ne morejo gospodariti z okrajnimi sredstvi. kakor tudi ne okraji z republiškimi sredstvi itd. Vsekakor je treba postaviti neki »plet», tam pa. kjer so imel: večje načrte, kakor so njihove traogljivosti pa te načrte revidirati. Prav tako mislim povedat: tudi to. da se mi namreč zdi, da imamo nekatere družbene organe, za katere pa ne vemo. komu so odgovorni. Kot primer bi navedel naše šolske svete, k! so precej odtrgani od množičnih organizacij ter jim zaradi tega tudi niso odgovorni. Dokler pa ne bomo to dvoje povezali in dokler šolski sveti ne bodo nekemu odgovorni, tako dolgo ne bomo prišli daleč Do sedaj te družbcDe organe nismo med seboj povezali, morali pa b! to čimprej storit*, bajti vprašanje je tudi, komu naj organi družbenega upravljanja na področju socialnega eav-arovanja odgovarjajo in na koga naj se naslonijo. Ce družbeni organ! r.e čutijo nikake odgovornosti, to se pravi, če ne vedo. komu morajo odgovarjati. potem dejansko tudi svo-}*> naflo* ne izvršujejo tako. kakor bi jih morali. Isto velja za stanovanjske svete. Komu naj bodo odgovorni? Nekomu bi na vsak način morah biti odgovorni, od koder bi se tudi oplajali. Mnenja sem, da tudi v tem smislu nismo dovolj naredil: in zaradi tega je tudi trenutno stanje v družbenem upravljanju takšno, kakršno pravzaprav ne b: smelo bit:. Načel bi še eno vprašanje. Zdi se mi namreč, da bi morali načet; vprašanje organizacije Socialistične zveze in ga resno vzeti v roke. Zdi se mi, da posvečajo vse ostale organizacije temu več pozornost; kakor mi ter sem mnenja, da se bo treba poglobiti v to problematiko ter ugotoviti, kakšne oblike b: bilo dobro imeti v Socialistični zvezi. zlasti pa v zvezi s postavljanjem komisij. Vidimo, da nimamo še sekretariata, čeprav iih ponekod že imajo. V Zvez* komunistov smo imenovali organizacijske sekretariate, še bolj pa bi Jih potreboval: v Socialistični zvez; ter sem mnenja, da b; nam zelo koristilo, če bi temu posvetili malo več pozor- Na koncu dovolite, da se dotaknem še enega vprašanja. TIME REMŠKAR: Svojo razpravo bi nekoliko navezal na to, kar je začel že tovariš Majhen. Ko ocenjujemo razvoj našega družbenega upravljanja, moramo dejansko upoštevati, da smo v zadnjih dveh letih družbeno upravljanje izredno hitro razširili na vsa področja. Tako imamo šolske svete, potrošniške svete v trgovinah, družbeno upravljanje v zdravstvu, v socialni politiki, družbeno upravljanje stanovanjskih fondov iitd. Skratka, ta proces se je razvijal mnogo hitreje, kakor pa smo uvajali družbeno upravljanje v tovarnah, to je delavske svete. Spričo tega. da smo v organe družbenega upravljanja dobili tisoče in tisoče novih ljudi, pa Je v teh organih kakor tudi v teh ljudeh samih nejasno gledanje in stališče, kakšno politiko naj vodijo v posameznih organih družbenega upravljanja. Zato je vprašanje dela Socialistične zveze oiz. subjektivnega faktorja danes toliko važnejše, kar se že danes spričo tega, da so vsi ti organ; dobili izredno važne kompetence, kaže nejasnost in nepoznavanje različnih naših stališč o tem, kakšno politiko hočemo voditi v stanovanjski, socialni in zdravstveni politiki, v naših komunalnih odborih itd. Gledanja, ki prihajajo tu do Izraza, često tretirajo kot socialistična. kar pa dejansko niso in zavirajo naš nadaljnji razvoj. Trenutno morda sicer res ŠTEFAN PAVŠIČ: Popolnoma se strinjam z dr. Ferdom Kozakom v tem. kar je povedal o naših odnosih do kulture. Toda zdi se mi, da je treba postaviti tud: obratno vprašanje, in sicer vprašanje kulture do delavskega razreda. Kdor bere »Ljudsko pravico«, bo potrdil moje besede, čeprav lahko nekdo reče, novinarji so krivi. Mnogokrat se na področju kulture kritizira tam, kjer je pravzaprav nepotrebno, zlasti pa se mnogokrat misli, da je odnos delavskega razreda do kulture takšen, kolikor denarja potroši za kulturo. Ne bi se smel ta odnos tako postavljati, kajti zavedati se moramo, da tak odnoä ni pravilen. Ce odide n. pr. kak kulturnik, bodisi dirigent ali kdo drug iz Maribora, bomo zasledili v »Ljudski pravici« članek, v katerem piše. da je ta in ta dirigent dal izjavo, da v Mariboru lokalni forumi nimajo smisla za kulturo. in zaradi tega je pač moral iti 'z primitivnega Maribora. To pa se dogaja zaradi tega. ker se vse vrednoti s tega stališča, ali se da za kulturo milijon več ali manj. Kakor rečeno. sem mnenja, da tak odnos ni pravilen in da tako ne prinašajo lokalne koristi in bodo trenutno gospodarsko koristna. Ce pa to pogledamo perspektivno, se pokaže, da so tl sklepi nekoristni In da bodo zaradi njih v prespetotivl razvoja komune itd. imeli težave. Računati moramo tudi s tem, da bodo posamezna področja hitreje napredovala, druga pa počasneje. To je odvisno ne samo od gospodarske razvitosti, temveč tudi od splošne in politične razgledanosti ljudi. Res je, da moramo n« vse to gledati kot na proces in da ne smemo biti nestrpni. Naša naloga je skrbeti, da prav najzaostalejše okraje ali komune čim hitreje dvignemo na tak nivo, da bodo čim prej dohitela ostala razvitejša področja. Poleg tega bi opozoril na težnjo, ki ze kale v organih družbenega upravljanja, po zapiranju samih vase. To velja tako za delavske- svete kakor za področja socialne in zdravstvene politike Itd., kjer tl organi menijo, da zadošča, da so bili izvoljeni kot demokratični organi in da se zato nikogar nič ne tiče, kaj delajo. V tem pogledu se mi zdi napačno «tališče naših osnovnih in občinskih organizacij, ko dopuščajo, d« gre vse to delo svojo pot, pa naj gre prav ali ne. Ne mislim, da bi morali tu posegati z administrativnimi ukrepi ali metodami komandiranja, pač pa bi morali doseči, da bi se vse organizacije Socialistične zveze kakor tudi vsi volivci več zanimali za delo teh organov, k; upravljajo splošno ljudsko premoženje. Želel bi se tudi dotakniti ugotovitve tov. predsednika glede naše kadrovske politike. Dejstvo je, da pri nas v posameznih organizacijah po okrajih ali občinah bolehamo za tem, da pritegnemo k delu le ozek krog ljudi, ker smo preveč nezaupljivi. Morda je včasih vzrok tej naši napaki v tem, da gre tempo razvoja hitro naprej in da sme biti. Isto smo slišal; n. pr. od mariborskih umetnikov, da ne morejo živeti v socialistični družbi, ker delavski razred ne kupuje njihovih slik, če pa gremo po tovarnah, in to lahko potrdi tudi tovariš Pavšič, kajti v »Metalni« na hodniku visi polno slik. vidimo, da imajo delavski sveti razumevanje za naše kulturnike, toda nihče se ne vpraša, ali je gotova slika vredna 30.000 dinarjev ali recimo 35.000, in mnogokrat se zgodi, da ta ali oni reče, kdo je sploh nabavil ta zmazek. Delavski sveti se zaradi tega mnogokrat bojijo, da ne bodo pozneje naletel! na kritiziranje. Hočem torej poudariti, da Je treba gledati s socialističnih pozicij na to stvar in da je delavski razred dal ogromna sredstva za kulturo, ni pa prav. da se za imenom kulture skriva kakršenkoli kulturnik, k; bo na vsezadnje izsiljeval in zahteval, da se njegovi proizvodi morajo kupiti. NI samo naloga Socialistične zveze, da zbližuje kulturnike in delavski razred, ampak nasprotno, oni sami morajo najti pot, po kateri se bodo približali delavske«i»'i razredu in obratno. zato tudi na hitro potrebujemo ljudi, ki so že usposobljeni. Razumljivo pa je, da en a*m človek ne more nositi toliko bremen in tolikšnega dela. Na drugi strani spet padamo v drugo skrajnost, v indiferentnost. Tako mnogokje v strahu, da ne bi kršili demokracije, menijo, da je lahko izvoljen kdorkoli, če ga ljudje predlagajo. Zato tam Socialistična zveza niti ne postavlja svojih kandidatov niti n» reagira in ne nastopa proti ljudem, ki včasih n* spadajo v vodstvo posameznih organizacij. Dejstvo je, da razni nam tuji elementi skušajo priti v posamezne lokalne organe bodisi zadružništva. bodisi v komunalne odbore itd. Imamo nekaj primerov, ko so bili nekateri pretekla leta izraziti reakcionarji, ki pa se danes skušajo rehabilitirati in branijo našo politiko z namenom, da bi si pridobili vpliv v vaški skupnosti. Računajo, da bi na ta način prišli v vodstvo in taiko vodili svojo politiko na tistem področju. Da ne govorim o izrazitih klerikalnih elementih, ki se skušajo vrniti na vseh koncih in krajih. Na koncu b; še poudaril, da se mi zdi, da družbeno upravljanje kot celota dejansko ne more hiti popolno, če ne bomo izpremeniili sestava njegovih organov. Tako bi moralo priti v organ družbenega upravljanja več mladine ln žena. Analiza teh organov kaže, da njihov sestav dejansko ne ustreza aktivnosti mladine in žena na tistih področjih. Ta pojav bi btl še nekoliko razumljiv, če n. pr. žene n» bi bile aktivne. V praksi pa aktivnost žena tem organom mnogo koristi, ker prinašajo zdrave in konkretne predloge in ker so včasih tudi mnogo bolj kritične in vztrajne v borbi za reševanje problemov v korist posameznih organov družbenega upravljanja. Isto velja za mladino, katere zasluga je, da je delo marsikatere organizacije mnogo bolj živo. Najprej naj ugotovim, da postavke, ki so bile navedene v referatu glede upravičenosti ter uspehov organov družbenega upravljanja, drže tudi za ljubljanski okraj. Seveda bi bilo napačno misliti, da so vsi organi družbenega upravljanja na enakem kvalitetnem nivoju. Mislim, da moramo tu razlikovati celo med organi, ki so v mestu, zlasti med organi, ki rešujejo probleme na kulturnem področju, na naši univerzi, za katere lahko rečemo, da pri njih nd samo vprašanje njihovega časovnega obstoja, temveč so tudi drugi razlogi, ki govorijo za to, da ti organi niso dosegli tistih rezultatov, ki bi jih lahko dosegli, glavni vzrok pa je v subjektivnih silah. Na drugi strani pa gre za razliko med organi družbenega upravljanja v mestu in okolici. Te razlike se kažejo ne samo pri šolskih odborih, temveč tudi pri podjetjih in tovarnah, zlasti tam. kjer imamo večje število pol-proletarcev v proizvodnji in manjše število pravih delavcev Tam se dosti bolj pozna nižji nivo delavskega samoupravljanja kakor v mestih. Posebno vprašanje so zadruge in njihova socialistična vloga, saj imamo v našem okraju zadruge, za katere ne moremo trditi, da delujejo v smeri krepitve socializacije vasi, ampak nasprotno, čestokrat vlečejo nazaj, saj gredo njihove težnje večkrat v smer krepitve privatnega kmeta in njegove bogatitve. Toda hotel bi govoriti predvsem o odnosu Socialistične zveze do organov družbenega upravljanja. V zadnjem času smo imeli že nekaj razprav z nekaterimi predsedniki občinskih ljudskih odborov v Ljubljani v zvezi s problemom, kateri organizem je pravzaprav tisti, ki naj vodi račun o organih družbenega upravljanja, ali je to komuna s svojim demokratičnim mehanizmom ali pa je to Socialistična zveza. Pri tem so se nekateri tovariši postavljali na stališče, da so predvsem komuna in ustrezajoči okrajni sveti tisti, ki naj vodijo račun o družbenem upravljanju, češ, saj so ti sveti in demokratični mehanizmi na- pravili že določen kvantitetni in kvalitetni korak dalje. Razumljivo je, da smo v diskusiji prišli do zaključka, da ne gre opredeljevati odgovornosti na ta ali oni organ, marveč, da leži odgovornost za nadaljnji razvoj samoupravljanja na vseh organih in organizacijah, kf lahko nekaj prispevajo k njihovemu napredku. Nedvomno bodo komuni in okraju ostali funkcionalno-upravni problemi, medtem ko bo Socialistična zveza prevzela predvsem idejno, politično, socialistično perspektivo, kar že dosedanja praksa dobro kaže, saj so naše politične organizacije, zlasti pa Socialistična zveza napravile na tem področju precejšen napredek in je naš odbor Socialistične zveze okraja svojo po- zornost pretežno posvetil družbenemu upravljanju. Saj smo izmed 18 plenarnih sej okrajnega odbora posvetili deset sej prav temu problemu. Če sedaj ocenimo, kako so organizacije Socialistične zveze v našem okraju reševale probleme družbenega upravljanja, potem nedvomno lahko rečemo, da so tako okrajni kakor tud; občinski odbori Socialistične zveza imeli po mojem mnenju pravilen odnos do problemov družbenega upravljanja in so razumeli, da je družbeno upravljanje tisto glavno torišče, na katerem se razvijajo socialistični odnosi, in glavno orožje, s katerim se borimo proti birokratizmu in kapitalističnim ostankom, hkrati pa tudi glaven element krepitve socialistične zavesti. Vendar se ml zdi, da še nismo uspeli v zadostni meri razgibati v teh vprašanjih tudi osnovnih organizacij Socialistične zveze. Osnovne organizacije še ne razumejo v celoti pomembne vloge organov družbenega upravljanja, ne prihajajo še s temi problemi na sestanke svojih organizacij, jih na postavljajo na dnevni red in nudijo zato premalo moralne opore članom organov družbenega upravljanja, ki so člani osnovnih organizacij, hkrati pa od teh organov družbenega upravljanja premalo odgovorno zahtevajo poročanje o njihovem delu pred svojimi organizacijami, ki so jih predlagale v organe družbenega upravljanja. Mislim, da bomo morali v nadaljnji dejavnosti zlasti po občinskih odborih Socialistične zveze dati posebnega poudarka vsebinski dejavnosti osnovnih organizacij Socialistične zveze tako v mestu kakor na deželi. S tem bomo seveda dosegli predvsem to, da se bodo problemi družbenega upravlja- (Nadaljevanje na 7. strani) j Delavski sveti morajo na tekočem Letos smo praznovali petletnico delavskega upravljanja po tovarnah. Pred 5 let; so se po tovarnah prvikrat volili organ; delavskega upravljanja. Važno je, da napravimo analizo, kaj je bilo v petih letih napravljenega, ali so organi delavskega upravljanje opravičil; svoj obstoj. — Kdor gleda s perspektive bolj podrobno, z enega ali več podjetij, s katerimi ima stik, lahko vidi več dobrih in slabih strani. Prvo, kar je osnovno, da je sistem upravljanja samo del absolutne upravičenosti. Ta se kaže v dveh osnovnih in važnih vprašanjih, ki sta zelo značilni za naš nadaljnji razvoj, to je velika stopnja v izobrazbi naših ljudi, ne toliko v splošnem znanju, kolikor v poznavanju družbenega. državnega gospodarstva ter notranje strukture in sestave samega podjetja, ne toliko poznavanje podrobnega finančnega stanja, kolikor poznavanje celote, ker je bilo — radi ali neradi — treba razpravljati o vseh zadevah v upravnih odborih in delavskih svetih in ker so morale o tem razpravljat; naše gospodarske organizacije. V tem vidi človek velik skok naprej. Izobrazba, da velik de! kolektiva »poznava celokupno državno problematiko, je slino pozitivna stran naših ljudi. To se odraža tudi na sestankih na terenu, v ljudskih odborih in drugod. Ljudje že stopajo v aktivno delo, ker imajo svoje izhodišče skoz; tovarno v poznavanju našega celotnega gospodarstva. Drugo važno dejstvo, ki se pozna v naših podjetjih, je občutek. da je nekaj naše, napačno bi bilo reči osebno naše, ampak naše kot celota. Tretji moment se tiče materialne strani. Dvignila se je produktivnost, marsikaj se je privarčevalo. To so velike pridobitve v naših tovarnah. Torej predvsem v poznavanju naših tovarn kot celote, ne samo s svojega delovnega mesta, spoznavanje našega gospodarstva, materialna stran, da se je pri-štedilo marsikaj v materialnem pogledu, nadalje, da postajajo ljudje izven tovarne vedno bolj aktivni. Ako gledamo samo skozi luč teh pridobitev, lahko rečemo. da je že vse to velikanski korak naprej, da ne govorim o drugi «frani, da nastopajo tudi na sestankih, sejah ljudje z mnogo večjim pogumom, rutino. Tudi to ie velik uspeh, posebno, da 'e nekdo na primer prišel dvakrat ali večkrat v delavski svet v tej dobi. Po teh petih letih lahko ugotovimo, da smo v marsičem lahko zadovoljni z našo potjo. So tudi slabe strani, lah- biti stalno ko bi bilo marsikaj bolje, če bi bolj sistematično delali v upravljanju in vzgajali ln dajali več smernic. Krivda Je morda nas vseh, ker nismo posvečali več važnosti sistematskemu delu in ne pustili, da stvari razvijajo svojo pot. Danes, po petih letih je prav, da te stvari analiziramo in gremo bolj sistematsko dalje. Mogoče pred petimi leti niti n: bilo vse skupaj toliko zrelo, da bi bilo to mogoče, kar vidimo danes, danes pa sta nas življenje in praksa naučila, da lahko delamo bolj sistematično. Silno važna je resnica, ki jo je povedal tov. Popit, namreč, da sistem upravljanja na eni strani ter organizacija v podjetjih danes še ne gresta isto pot. da se še vedno nekoliko razdvajata. Delavsko upravljanje gre nemoteno svojo pot različno v različnih podjetjih. Upravni organi pa se še vedno nekoliko držijo svojega ln radi kopirajo, zlasti v zadnjem času, kapitalistična podjetja. Strinjam se, da je treba iz kapitalističnih podjetij jemati ln izkoriščati vse. kar je dobro, vendar pa le treba upoštevati, da imamo pri nas nov sistem, k' ga je »reba prllagnje-vati n? samo notranji organizaciji podjetja, ampak moramo iti v celoti po socialistični poti. Na- azprava na sefi lavnega SZDL Slovenije (Nadaljevanje s 6. strani) nja obravnavali na čim širšem področju. 2e nekaj tovarišev je danes ugotovilo, da imamo vrsto podjetij, ki se zapirajo vase, ki ne razpravljajo širše o problemih, ki se pojavljajo na rtjiho--. am področju, in da tudi ni prave družbene kontrole, čeprav je • ;
  • M po svetu in niti ne daleč. Saj me že onstran meja poznajo. Sa- mega sebe sem že dolgo tega izplačal, pa me še kar naprej kličejo. »Vse sorte« dela mi prav zdaj ponujajo Grki, pa Izraelci, Turki in celo Francozi. Ne, ne. dela mi še zlepa ne bo zmanjkalo. Morje krije tudi v meni dosegljivih globinah še mnogo tega. kar utegne priti prav marsikomu. Vidiš, tako je to in zato se kar pomiri: ne bo mi ga zmanjkalo!« Tako se je končal moj intervju z »Velim Jožem«. Z delom je začel, z delom lecmčal. Uvidevno sem se mu zahvalil za njegovo potrpežljivost, on pa je z razumevanjem odklonil hvalo, rekoč: »Pa zdrav ostani in ne skrbi zame! Tvoje pozdrave bom pa zanesljivo sporočil vsem 420 sodelavcem »Brodospasa«. Veseli jih bodo!« Frenk Mele PISEi JANEZ TRNOVC ZA OČETOM BKEt MIKI MUSTER ‘ 3. Ko st» se zjutraj prebudila, sta zatrdno sklenila, i bosta prej ko mogoče zapustila skrivnostno selišče. Uoj sta vstaia in odšla ven. Razen stražnikov nista ■azila nikjer žive duše. Tudi eden izmed stražnikov, aterega sta vprašala po desetniku, Jima ni nič odgo-,ril. Spoznala sta, da je vsem prepovedano govoriti z lima. Napotila sta se čez dvorišče proti največji ; avbi. 224. Trata vanjo so bila zaklenjena. Odprla sta jih ln vstopila. Tedaj sta do kraja osupla obstala, zakaj znašla sta se v svetišču tavantinsujskega sončnega boga Intlja. Vse stene se bile obložene z zlatimi ploščicami. Na koncu prostora se jo dvigal nekakšen oltar s prav tako zlatimi kipi. Tla so bila pregrajena s krasnimi preprogami. Tolike krasote še v knjigah nista našla. 225. »To svetišče je napravljeno po vzoren nekdanje Korlbanče v Cuzcu,« je dejal Bojan, »samo da je manjše.* Zoran mu je pritrdil ln zavil za oltar ■ žrtvenikom. Tam so sedele na zlatih stolih v dragocena oblačila oblečene mumije vseh velikih duhovnov zelišča, kakor so nekoč v Korlbančl sedele mumije Inkov. Dečka sta osupla ostrmela vanje. Gledala sta davno preteklost. **z Trmr I VIST i KOLEDAR Sobota, 17. decembra: Lazar Na današnji dan leta 1944 so ' ' ; j ansici borci v naši narodno-: vobodilni vojski ustanovili svo-br-gado. Imenovali so Jo po •vnem furlanskem borcu Vin-u Fontanom, ki je junaAko pa-. v vrstan narodnoosvobodilne ;ske. • Dne 14. t. m. Je bila promovira. n za doktorja znanost. Zmaga mer. asistent glasbeno narodovega inštituta v Ljubljani. Ce- • lamo znanci. lil ki Jug ob priliki diplome . - veno cest. ta ta prijateljica in ;ateij. 7veza borcev terena Kodeljevo redi v nedeljo, dne 18. t. m. v •slavo Dneva JLA slavnostno adern: j o. Pričetek ob 10. uri . ■ 'idne v dvorani k na »Tri-v« na Kodeljevem. Vstop prost, '.oljeni vsi! Sodelujejo: orke-?r JLA. fantje na vasi in reci- Vabltr.o vse rezervne podofidr- • terena Zg. Šiška, na Ustanovni •■očni zbor Združenja rezerv, pod- c ir jev terena Zg. šiška, ki bo ponedeljek, 19. t. m., ob 19. uri S nd: kalni dvorani Remize v *g. Šiški. — Iniciativni odbor. Po razstavi »RA VENNS KI MO-VIKI« v Moderni galeriji bo vo-1 univ. prof. dr. Stele v nede-. j dne 18. t. m. ob 11. un. Trgovinska zbornica za okraj Ljubljana objavlja po pooblastilu Občinskih ljudskih odborov: Lì ubij ana-Center, Rudnik, Moste, Bežigrad, S ška in ViO. naslednje: Trgovine vseh strok (na drob-morajo biti v soboto na dan XII. 1955 nepretrgoma odprte 8. do 17. ure (brez opoldan-^ga odmora). Ostale trgovske organizacije r. poslovne enote takih orga-zacij (trgovine na debelo, sklada itd.) pa poslujejo na dan . XII. 1955 normalno. Poslovanje vseh trgovskih orga-zaoj na dan 31. XII. 1955 je cbvezno ter se na ta dan ne do-L; opravljanje invetur. Glede poslovanja trgovin na "neve državnega praznika »Novo ; ‘o: po novem zakonu o driav-. h praznikih (Ur. 1. FLRJ, št. L-55). bo priobčeno posebno obvestilo v dnevnem. Časopisju. Trgovinska zbornica za okraj Ljubljana RAZSTAVA ANGLEŠKE MEDICINSKE KNJIGE. Slovensko ^dravTuško društvo Vas vabi na razstavo angleške medicinske knjige jo prireja skupno z British Gonne:lom :z Beograda v prosto--;h Narodne in univerzitetne k nj ižn i ce v Lj ubij ani. Razstava bo odprta do 24. XII. '-35. ob delavnikih od 10. do 12. n od 16. do 19. v nedelio od 10 do L3. ure. Odbor SZD Dolenjski študentje priredijo v ledeljo. 18. t. m., ob 20.30 uri v Domu sindikatov na Miklošičevi cesti. za ba vo. Vabljeni! Trgovsko podjetje na debelo -»Steklo« Ljubljana, Titova c, 10, skladišče Titova c. 33, obvešča vse svoje cenjene odjemalce, da bo skladišče zaradi letne inventure zsmrto ter ne bo izdajalo blaga od 22. 12. 1955 do 31. 12. 1955. Preskrbite si pravočasno potrebno blago. Čistoča v toaletnih prostorih je ogledalo kulturnega naroda GO-KO itsnii za dezodorizacijo bodo mnogo pripomogle Metati denar skozi okno, se pravi, krompir vskladiščit brez zaščite pred gnitjem. Za 300 kg krompirja je dovolj 1 kg K ROSAN A. Poskusite §e Vi najboljšo kremo! Predavanja o prometu Člani ljudske milice Iz Dravograda so se obvezali, da bodo za njladino okoliških šol izvedli več predavani o prometu, prometnih predpisih in varnosti. Predavanja bodo ponazarjali s prometnimi znaki, slikami in podatki o prometnih nezgodah. Pobuda pripadnikov ljudske milice je vsekakor vredna pohvale, saj je odraz velike skrbi za varnost naših držav-13 an ov. F. M. Ce hočeš kvaliteto, zahtevaj samo poznano »JELA« kopalno sol. Osvežuje telo, desinile Ira in krepi tvoje živceI Prhljaj na glavi te razburja - seveda močno srbenje je zelo nadležno in povzroča izpadanje las. — Vse to zanesljivo in zajamčeno odpravi masaža s »Hinko« koprivno vodo ln umivanjem z DEVA šamponom » koprivnim izvlečkom. GLEDALIŠČA DRAMA LJUBLJANA Sobota, 17. d&c. ob 20: Lorca: Svatba krvi. laven m za podeželje. Nedelja, 18. dec. ob 10.30: Golia; Jurček, izven m za podeželja, ob 15: Miller: Lov na čarovnica. Izven m za podeželje, ob 20: Machiavelli: Mandragola. Gostovanje ljubljansko Drame v Vevčah. Ponedeljek, 19. dec.: Žepno OPERA Sobota, 17. dec. ob 19.30: Puccini: Madame Butterfly. Gostovanje Rudolfa Francia. Izven ln za podeželje. Nedelja, 18. dec. ob 15: Massenet; Ma non. Izven in za podeželje. Ponedeljek. 19. dec. ob 19.30: Verdi Rigoletto. Gostovanje baritonista Paola Silverija, člana Metropolitan Opere v New Yorfcu. Izven. Torek, 20. dec. ob 19.30: Hristlč: Ohridska legenda. Gostovanje baletnega ansambla Sarajevskega Narodnega pozorišta. (Vstopnice se rezervirajo.) MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA, Gledališka pasaža Sobota, 17. dec. ob 20: Giramdoux: Trojanske vojske ne bo. Izven. Zadnj ić. Nedelja, 18. dec. ob 20: Gogolj: Ženitev. Izven (Podk olj osim — Veber Miro). Sreda, 21. dec. ob 20: Matej Bor: Vesolje v akvariju. Premiera. Izven. Krstna predstava. Četrtek, 22. dec. ob 20: Anouilh: Colomba. Abonma Vajenci — Učenci v gospodarstvu. Cenjeno občinstvo opozarjamo na spremembo repertoarja. Direkcija Mestnega gledališča sporoča, da zaključi rezervacije za zaključene mladinske predstave v sredo 21. t. m. Ker Je zanimanje veliko, naj se vodstva šol in organizacij čimprej prijavijo za rezerviranje. Šentjakobsko gledališče Ljubljana — Mestni dom Sobota, 17. dec. ob 20: G. Sene-čič: »Logaritmi in ljubezen«, veseloigra. izven. Nedelja, 18. dec. ob 15.30: Goer-ner: »Pepelka«, pravljična ugra, popoldanska predstava, ob 20: Finžgar; »Divji lovec«, ljudska igra. Sreda, 21. dec. ob 2G: G. Senečič: »Logaritmi in ljubezen«, veseloigra, izven. Prodaja vstopnic pri blagajni v Mestnem domu. Rezerviranje tel. št. 32-860 Rezerviran« vstopnic« morate vzeti do n. ure na dan predeta ve. Prihodnja premiera bo Fodorjeva veseloigra »Uspavanka«. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Komenskega ul. 12 Nedelja, 18. dec. ob 15 ln 17: Podgoršek: »Čudežno drevo in Alenčica«. Prodaja vstopnic od 10 do 12 in od 14 ure dalje. DOM SVOBODE — VlC Gostuje dramska odsek 8KUD Tine Rožanc Sobota, 17. dec. ob 20: P. A. Breal: »Napoleonovi huzarji*. Premierai Nedelja, 18. dec. ob 17: P. A. Breal: »Napoleonovi huzarji«. Ponovitev. Režija: J. Albreht, član MG. Predprodaja vstopnic običajnal MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg Sobota, 17. dec., ob 17. Milč4nskfl: »Zvezdica Zaspanka«. Ob 20.30: Kuret »Obuti maček«. Samo za odrasle. Nedelja, 18. dec., ob 11. Pengov • Simončič »Zlata ribica«. ROČNE LUTKE Resljeva c. 28 Nedelja, 18. dèe., ob 17. Milčinski: »Tri čudne zgodbe«. Prodaja vstopnic za vse predstave od 10. do 12. ure na upravi Mestnega lutkovnega gledališča, Resljeva c. 28. tel. 82-020 šn pol ure pred vsako predstavo pri gledališki blagajni GRADBENO PODJETJE »TEHNIK« - ŠKOFJA LOKA CESTITA IN POZDRAVLJA VSE PREBIVALSTVO IN DELOVNE KOLEKTIVE MESTA ŠKOFJE LOKE K OBČINSKEMU PRAZNIKU 18. DECEMBRA 19551 SVOBODA ZG. SISKA Sobota. 17. dec. ob 20: Zabavni večer: »Veseli šiškarjt«. Nedelja, 18. dee. ob 20: zabavni večer »Veseli Släkarji«. Pri aobotnl predstavi praznuje 25-letnieo odrskega udejstvovanja tov. Možina Lojze. DPD SVOBODA — Dolenjska c. Sobota. 17. dec. ob 20: Premiera Stepančič-Gregoičeve operete »OJ, to leetovo srce«. Nedelja, 18. dec. ob 17: »Oj, to leetovo srce«, PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Nedelj*, 1*. dec. ob 18: Vezja Ocvirk: »Tretje ležišče«. K cane-di j a. izven m za podeželje. Ponedeljek, 19. dec. ob 20. url: Bratko Kreft: »Celjski grofje«. Izven. Gostovanje v Tržiču, ob 18: zaključena predstava za šole. Torek. 26. dec. ob »: Vasja Ocvirk: »Tretje ležišče«. Red A ln Izven. Četrtek, 22. dec. ob 16: Grim-Skuf-ca: »Janko ln Metka«, pravljica. Premiera — Izven. Petek, 23. dec. ob 18: William Shakespeare: »Othello«. Zaključena za tovarno »Iskra«. Sobota. 24. dec. ob 16: Grim- Skutoa: »Janko ln Metka«, pravljica. Izven. Nedelja, 23. dec. ob M dopoldan: Grim-Skufca: »Janko in Metka«. pravljloa. Izven. ob 18: Vasja Ocvirk: »Tretje ležišče«. Izven ln za podeželje. DPD SVOBODA KRANJ Sindikalni dom Sobota, 17. dec. ob 20: Stepančlč-Gregore: »OJ to leetovo srce« — opereta v treh dejanjih. Trinajstič. Nedelja, 18. dec. ob 16: Stepančič-Gregorc: »Oj to leetovo srce — opereta v treh dejanjih — za podeželje. St trinajstič. Cetrek, 22. dec. ob 17: Stepančič-Gregorc: »Oj to leetovo srce« — opereta v treh dejanjih, zaključena predstava za IL gimnazijo Kranj. Petnajstič. Nedelja, 25. dec. ob 1«: Stepančič-Gregorc: »Oj to leetovo srce« — opereta v treh dejanjih, za podeželje. Sestnajstič. Režija Rtko Poženel. Sodeluje orkester Svobode Kranj pod vodstvom dirigenta Motel Zdenka in balet. Vstopnice so v predprodaji, v delavnikih v knjigarni »Simon Jenko« Kranj, on nedeljah od 11 do 12 ure v sindikalnem domu, sicer pa uro pred predstavo. Rezervacije na tel. 225 Kranj. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Nedelja, 18. dec. ob IS: J. B. P. Molière: »Sola za žene«, komedija v 5 dejanjih (7 slikah). Prodaja vstopnic na dan predstave od 10 do 12 ure in dve uri pred predstavo. Zveze z vlaki ugodne. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE sobota, 17. dec., ob ». Ranko Marinkovič; Glorija, sobotni abonma ln izven. UMRL! Sporočamo žalostno vest, da nam Je umrla naša ljubljena sestra, teta in svakinja IVANKA SZILLICH. roj. MIKOTA Pogreb drage pokojnice bo v soboto 17. decembra 1953 ob 15.30 iz Jožefove mrliške vežice na pokopališče Zale. Ljubljana. Smlednik, dn« 15. decembra 3955. Žalujoče sestre in ostalo sorodstvo. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da je umrl v 84. letu starosti naš oče MIHA TOME (BORMB9) Pogreb bo r nedeljo, M. t. m., ob 15. uri \* hiše žaflosti na pokopališče v Šentvidu nd/Ljubijana. 2alujoči ostali ZAHVALE Ob prerani smrti našega ljubljenega moža in očka ROBERTA ANTOSIKWIC* se iskreno zahvaljujemo številnim darovalcem vencev in cvetja, šišenskim pevcem za ganljivo petje, gasilski: zvezi za častno stražo in poslovilni govor, ter vsem prijateljem in znancem, ki «o ge ▼ velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Hvala veem zdravnikom. posebno pa dr. Spornu za rij egov trud in požrtvovalnost v času njegove težke bolezni. Žalujoča žen« s otrokom« Ob nenadomestljive Izgubi našega dobrega, nepozabnega moža, očeta, starega očeta in tasta IVANA BALENTIN se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ao ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, nas tolažili in poklonil; toliko lepega cvetja. Zahvaljujemo se tudi podjetju Protektor za izkazano pozornost, kakor tudi vsem onim, ki so nam pismeno ali ustno Izreki i »ožalj«. Žalujoča žena Martj«, otroei ta ostalo sorodstvo-. Ob težki Izgubi našeg« predragega moža, očeta, starega očeta. brata, strd ca, tasta IVANA BAJDA upofcojenega člana SNG, člana Zveze borcev se zahvaljujemo vsem članom Zveze borcev, ki so neutrudnega borca in tovariša iz najtežjih dni naše borbe spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala tovar'šu Jenku za govor pokojniku, članom SNG, godbenikom in pevcem. Iskrena zahvala vsem njegovim stanovskim in šolskim tovarišem. znancem in prijateljem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Srčna zahvala vsem, ki so ob težkih trenutkih nesebično priskočili na pomoč in nam lajšali našo srčno bolečino. Žalujoča žena Marija in sin Herman. RADIO SPORED ZA SOBOTO Poročila: 5.05, «JO, 7.00, 13.00, 15.00, 17.0«, 19.01 ln 22.0«. S.00—6.00 Dobro jutro, drogi po-slušaleii (pester glasbeni spored) — vmes ob 6.20 Naš predlog za Vaš Jedilnik: 6.25 Reklame; 8.35 Jutranji orkestralni »pored; 7.10 do 7.30 20 minut zabavnih melodij; 11.00 Radijski koledar; 11.06 Gospodinjski nasveti: M.18 Slo- venske pesmi pojeta moški ifbor DPD Slava Klavora ln ženski zbor »Angel Besednjak. Svobode Tabor lz Maribora; 11.45 Pojte z nami, otroci! 12.00 Opoldanski glasbeni spored; 12.30 Kmečka univerz« — Ing. E. Elselt: Kako zboljšati ln povečat! pridelek krme; 12.40 Dva odlomka lz Gounod ove opere »Faust«; 1J.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 13.30 Melodije za razvedrilo; 14.20 Pionirski kotiček: 14.35 Želeli ste — poslušaj tel 15.15 Zabavna glasba; 15.30 Utrinki lx literature: Rado Bordon: Večne zanke; 15.50 Igra orkester Cedric Dumond; 16.00 Nove knjige; 16.lo Koncert po željah; 17.» Zabavna ln plesna glasba, vmes reklame; 18.00 Okno v svet: Macao — Portugalska kolonija na kitajskem ozemlju; 18.15 Poje Ljubljanski komorni zbor p. ▼. Milka Skobemet«; 18.» Jezikovni pogovori; 18.50 Zabavni zvoki; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Zabavna glasba, vrne« reklame; 20.oo Veseli večer: Sestanek; 22.15—25.00 Oddaja za naša Izseljence n« valu 527.1 m; 22.18—25.00 UKV program: V plesnem ritmu; 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 527.1 m (prenos iz Zagreba). OBJAVE OPOZORILO Hišni lastniki, hišni «veti, gospodarske organizacije, zavodi, ustanove, podjetja Itd., ki «o na kakršenkoli način koristniki cestnega zemljišča, kakor za instalacijo vodovoda, elektrike, plinovoda, telefona, kanala, raznih Jaškov, pokrovov, peskolovcev itd., so dolžni odistraniti vse okvare in nedostatke, ki ogrožajo varnost prometa ali kvarijo izgled ceste (Uredba o varstvu javnih cest Ur. 1. LRS, št. 41-53). Navariti je treba zglajene pokrove jaškov, popraviti poškodovane mreže kletnih svetlobnih oken itd. Vsako popravilo in delo na cesti Je potrebno Istočasno prijaviti Upravi cest OLO Ljubljana, Vilharjeva 14. Lastniki obcestnega drevja, grmičevja ali žive meje so dolžni po uredbi o varstvu javnih cest, obrezati vse veje tako, da ne segajo na cestno zemljišče, da ne motijo preglednosti m ne kvarijo estetskega lica ceste. Razpadajoče ograje J« treba popraviti «11 odstraniti. Vsa dela se morajo izvršiti najkasneje do 15. marca 1956, okvare, ki so nevarne za promet, pa takoj. Zgoraj navedeni koristniki odgovarjajo za vse eventualne nesreče in škodo, ki bi rjasta la zaradi omenjenih okvar. Kršilce pa bomo predali sodišču za prekrške. Občinski ljudski odbor Ljubljana center Odd. za gradbene ln komunalne zadeve -O TURIST BIRO TURIST BIRO sprejema rezervacije za silvestrovanje na Jezerskem, v Planici, v Martuljku in’ v Kranjski gori, vključno do 24. t. m. Pohitite s prijavamil Informacije v Turist biroju, Miklošičeva 17, tel. 30-645. Želite silvestrovati ob morju? Turist biro organizira silvestrovanje v Portorožu. Prijave do 24. xn. t. L TURIST BIRO Ljubljana, teL 30-646. KONCERTI Za koncert IGORJA OZIMA bo danes, v soboto, od 10. do 12. ur« v prodaji še nekaj vstopnic. -K MALI OGLASI FOTO Holynskl. Cankarjeva 8. Slike za legitimacije najhitreje. FOTO HOLYNSKI, Ljubljana, Cankarjeva 8, sprejema naročila ra vsakovrstno fotografiranje laven ateljeja in se priporoča podjetjem, društvom m zasebnim Interesentom. Telefon številka 21-689. 20707-1 NEMŠKO OVČARKO 8. mes. staro z rodovnikom prodam. Krta a včič, Trubarjeva c. 5«, Ljubljana 23525-4 ENOSOBNO STANOVANJE, začetek Bežigrada, ln opremljeno sobo s souporabo kopalnice, ra-menjatn za dvosobno. Ponudbe naogl. odd. pod »Ugodna zameni ava». 23532-9 UPRAVITELJSTVO osnovne šol« Frana Levstika v Ljubljani, Levstikov trg štev. 1, razpisuje meato hišnika ln kurjača centralne kurjava. Plača po uredbi. Brezplačno dvosobno stanovanje, kurivo ln luč. Kot snažilka bo lahko zaposlena tudi tena. Nastop službe takoj I Prijave «prejema upraviteljstvo, vsak delavnik od 8. do 14. ure. Pogoj: zamenjava stanovanja. 23404-1 PEKOVSKEGA pomočnika sprejmem, zmožen mora biti vsakega pekovskega dela ln del« pn parni peči. Ponudbe pošljite pod »Priden, na ekspozituro Slovenskega poročevalca Brežice. 28*98-1 STROJNEGA ali kmetijskega tehnika ln administrativno moč z znanjem strojepisja Išče Tovarna močnih krmil v Ljubljani. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe i življenjepisom pošljite na upravo podjetja, Ljubljana, Kavčičeva 37 a. 23392-1 MESARSKI pomočnik — mojster, dober prekajevalec dolbi zaposlitev v večjem podjetju v okolici Ljubljane. Naslov v upravi Usta pod »Nastop 1. januar 08«. »287-1 Umrli so nam v 76. letu starosti po dolgi ln mučni bolezni naša zlata mama, stara mama, teta in svakinja mm PREBIL roj. GROŠELJ vdova po ključ, mojstru Pogreb ljubljene mame bo v nedeljo, dne 18. decembra 1955, ob 16. url izpred Vlnoceta na viško pokopališče. Do pogreba leži na svojem domu, BobenSkova 10. Žalujoči otroci: Tončka, Slavko, Hanči, Marijan ln Sandi z družinami in ostalo sorodstvo. Ljubljana, 16. decembra 1958. Do trpelo je srce naše dobre mame Pavle Knific roj. Breceljnik, p. d. Novakove Pogreb bo v nedeljo ob %8. url zjutraj la Medna na pokopališče v St. Vidu. Družine: KNIFIC, MERHAR, SIALFSIC ld BRECELJNIK. RADIO VESNA 45 Najnovejši izdelek priznanega Industrijskega podjetja sa eiektrozvez* »TELEKOMUNIKACIJE«, LJUBLJANA - PB2ANJ bo dodelil Breb enemu od naročnikov »Slovenskega poročevalca«, ki bo izpolnil vse pogoje naše VELIKE NAGRADNE ANKETE Razen radio aparata tipa »Vesna 45«, ki bo «na izmed prvih nagrad, je pripravljenih še mnogo praktičnih daril ln prispevkov naših renomiranih trgovskih, Industrijskih in gostinskih podjetij. Srečne dobitnike čakajo tudi nagrade naslednjih podjetij: « »VOLNENKA«, Ljubljana — 1 kolekcija pletenin « »SLAVICA«, trg. podjetje, Ptuj — 1 damski pulover ln 1 par flor nogavie : »USNJE«, trg. podjetje, Ljubljana — I para čevljev »ARRIGO NI«, tovarna sardin, Izola — 2 kolekciji proizvodov « »TOVARNA MILA«, Kranj — 1 kolekcija mila ln praška znamke »Oven« 8 »RUNO«, Tržič — 1 ustrojeno telečjo kočo »VOLNA«, trg. podjetje, Ljubljana — blago za ženski plašč la {»TURIST HOTEL«, Maribor — 7-dnevnl penzion »TOVARNA MESNIH IZDELKOV* Maribor — 4 kg mesnin « »LJUDSKI MAGACIN«, veleblagovnica, Celje — 1 potovalni kovček « »SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD«, Ljubljana — 1 kolekcija knjig 8K JR CAS, DA SB NAROClTB NA NAŠ NAJVEČJI DNEVNIK »SLOVENSKI POROČEVALEC«! KNJIGOVCHMO-KINJO Iščemo. Nastop službo takoj ali s 1. februarjem 64. Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. Ponudbo pošljite na: Mizarska delavnica Hotedršica. 23428-1 DOBRA DAKTELOORAFTNJ A dobi takojšno zaposlitev v tovarni kemičnih Izdelkov Ulrlja, Ljubljana. Tržaška 40. 23456-1 DOBRO LN SPOSOBNO poslovodsko moč iščemo za Kavarno v letoviškem kraju na Gorenjskem. Nastop službe takoj. Pismene ponudbe pošljite na oglasni oddelek »Slovenskega poročevalca pod »Stalna služba«. 23447-1 TOVARNA TEOL, Ljubljana, Zaloška cesta M razpisuje mesto mojstra-ključavničarj a za vodstvo remontne delavnic«. Nastop službe L I. 1956. Plača po tarifnem pravilniku. Brez stanovanja. Interesenti naj vložijo pismeno vlogo z opisom strokovno Izobrazb« ln dosedanje prakse, ali naj s« osebno zglasijo v podjetju. 23463-1 POST RETINICO potrebujem dvakrat tedensko. Dalmatinova ulica 3/U desno. 23333-2 ŠKORPIJE št. 42 ln hlač« prodam. Prijateljeva 1/1 levo. 23473-4 PRODAM dober »Singer« šivalni stroj, pogrezljlv. Naslov v ogl. odd. 23013-4 3. t. AVTO, Fiat Diesel prodam. Cena po dogovoru. Ponudbe na ogl. Odd. pod »23417«. 23417-4 DVIGALO (ali flašen cug) 1500 kg nosilnosti, znamke »Krup«, prodam. Cena ugodna. Muren, Jezerska c. I, Kranj. 23439-4 POŠTENEGA najditelja Izgubljene aktovke z vajami prosim, da sporoči na naslov v oglas, oddelku. 23589-10 KDOR JE POBRAL 2000, kt je priletela z dvorišča VH. gimn. v Šubičevo ulloo >. dec. naj vrne; Golob, Volfova 8. 23533-10 RADIO, 6-cevnl, prodam za 32.000 dinarjev. Verovškova 34, podpritličje. 23534-4 ADMINISTRATIVNO MOC, ki bi kasneje vodila tudi knjigovodstvo, sprejme takoj all s 1. L 195« Obrtno podjetje v Ljubljani. Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. Pismene ponudbe na oglasni oddelek pod »Stalno«. 23579-1 KOMBINAT LESNO PREDELOVALNE INDUSTRIJE LOGATEC preklicuje naročilnice s štampiljko podjetja St. 4. od 15. XII. 1956 dalj«. KLI Logatec 32588-11 ELEKTRIČARJA za Interno opravljanje nizke in visoke napetosti sprejme takoj podjetje Avtoobnova Ljubljana. Bežigrad št. 11. 23594-1 ZAGONSKO KOLO Z ZOBCENT-KOM ln sklopke »Mercedes— L—3000« kupimo. Ponudbo pošljite n« naslov »Avtopromet« Kamnik, telefon 369, Kamnik. 23595-5 ZADRU2N0 PODJETJE »Obnova« Videm—Krško sprejme v službo takoj, oziroma po dogovoru, računovodjo, gradbenega Inženirja sil tehnika z najmanj 5 letno prakso. Plača po dogovoru. Stanovanj« na razpolago. 23599-1 PRAZNO SOBO v Ljubljani Iščem Dam visoko nagrado. Samski krojač. Naslov v oglasnem oddelku. 23536-9 POSESTVO V MARIBORU, 9 ha, ugodno prodam. Ponudbe pošljite podružnici Maribor pod »Krasna lega«. 23400-7 SOBO Iščem. Pomagam pri gospodinjstvu. Cenjene ponudbe pošljite na oglasni oddelek pod »Poštena«. 32426-9 IZGUBILA SE JE PSICA, črna, kodrasta, sliši na Ime Cocko. Kdor kaj ve o njej. naj javi proti nagradi, Bežigrad, Peričeva 8, pritličje. 32475-10 OPOZARJAM VSAKOGAR, da nisem plačnik dolgov, ki Jih dela moj mož Potočnik Janez. Potočnik Terezija. Log 3, pošte Rogatec. Z3441-U SCETARNA KOMENDA išče za takojšen nastop vodjo skladišča. po možnosti vereiranega v ščetarztvu. Plač* po tarifnem pravilniku, *3609-1 »UNION«: franc, barvasti film »Rdeče in črno« II. ded. TestoUc FN 50. Predstave ob 16, 18 to 20. V glavni vlogi; Gerard Philipe in Danielle Daroux. Ob 22 uri premiera frane, filma »2enske so nevarne«. V gl. vlogi: Edle Constantino ju Netila Gray. »KOMUNA«: ltaL film »V vrtincu greha«. Tednik FN 50. Predstave Ob 15, 17, 19 ln 21. »SLOGA«; švedski film »Tatovi ljubezni«. Brez tednika. Predstave Ob 15, 17, 19 to 21. Ob 10 url matineja Istega filma. V gL vlogi: Sign« H asso to William Langford. »VIC«; amer. barvasti film »Skandal v Scouriju«. Predstave ob ob is, 18 to 20. V gl. vlogi: Green Garson in Walter Pid-geon. Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9.30 do n ter od 14. dalje, za matinejo pa od 9 naprej. »SOČA«; amer. barvasti film »Škandal v Scouriju«. Tednik,. Predstave ob 16, 13 to 20. Prodaja vstopnic samo od 14, dalje. »SISKA«; finski film »Maja — simfonija mlademu dekletu«. V glavni vlogi: Leena Haktoen to Mariti Katajesto. Režija: Matti Kassila. Predstave ob 16. 18 to 29. Prodaja vstopnic od 14. dalje. Na sporedu samo še danes to Jutri. »TRIGLAV«: finski film »Ko pride pomlad«. Tednik. V glavni vlogi: Tuija Halonen to Tapio Rautavaara. Predstave ob 16, 13 in 20. Prodaja vstopnic od 25 dalje. »LITOSTROJ«; angleški barvasti film »Pod Rdečim morjem«, ob 18 to 20. ŠENTVID »SVOBODA«; švedski film »Gdč. Julija« ob 17. to 19. ZADOBROVA: jugoslov. nemški film »Poslednji most«. VEVČE: francoski film »Grof Monte Christo«, H. den DOM2ALE: francoski barvasti film »All Baba to 40 razbojnikov«, ob 18 in 20. JARŠE » INDUBITATI«: ameriški film »Boji Gaučev« ob 20. uri. KAMNIK: ameriški barvasti film »Meč to roža«. BLED; nemški film »Fanfare ljubezni« ob 17 in 20. BRE2ICE: ameriški barvasta film »Do poslednjega« in FN 48. NOVO MESTO »KRKA«; francoski barvasti film »Grof Mont* Christo«, L del. KRANJ »STOR2IC«: indijski barvasti film »Mangaia, hči Indije«, ob 16, 18 to 20. Ob 22 url premiera ameriškega barvastega filma »Beai Brummedl«. V glavnih vlogah Steward Granger to Elizabet Taylor. Film bo predvaja(n na wide-screen sistemu. KRANJ »SVOBODA«; ameriški film »Rdečelask* in kavboj« ob 18 in 20. JESENICE »RADIO«: angl. iteL barvasti film »Romeo to Julija«, ob 17. In 20. JESENICE »PLAVŽ«! ameriški barvasti film »BledoUčnikoV sin«, ob 18. to SO. ZENSKO KOLO znamke »Puch« prodam. Lepodvorslk* Ul desno, šiška. 23512-4 RADIO, 7 cevni z Jeklenicami, ugodno prodam. Jerš, Streliška 10/1. 23604-4 TOVORNI avto, S tone, prodam. Ponudbo pod »Odličen« v ogL odd. J34S1-4 POHIŠTVO ZA SPALNICO ugodno prodam. Ogled od 15.—46.60, Masarykova 58. 23477-4 SAMSKO OPRAVO iz trdega lesa, v odličnem stanju, prodam. Naslov v ogl. odd. S4TO41 OSEBNI AVTO, najrajši Liferva-gen kupim. Troj er, CrtomirotS 3/a. 23480-6 LEPO POSESTVO 7 ha zemlje, neizsekam gozd z lepim zadorv-njakom. 30 min. oddaljeno od postaje Radeče pri Zidanem mostu, ugodno prodam. Nartov v podružnici SP Trbovlje. 2S5KS7 KAKRŠENKOLI LOKAL za mirino efori iščem. Potmdbp pod »Clmpreje« v ogl. odd. 29523-9 ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za enakega kjerkoli. Naslov v ogl. odd. 23W8-6 c Od blizu in daleč Poštne prostore so preuredili Te dni je bil v Ptuju občni zbor sindikalne podružnice PTT uslužbencev v okraju, na katerem so ugotovili, da so bile pošte v okraju deležne primerne pozornost . Tako so poštne prostore v Ptuju, Ormožu, Moškanjcih, Veliki Nedelji, Juršincih, Žetalah, Staršah, Vitomarcih, Trnovski vas:, Leskovcu, Cirkovcih, Lovrencu in na Ptujsk gori o-premiii z novim pohištvom in preuredili. Ponekod so premestili postne urade tudi v lepše prostore. Najslabše prostore v okraju imajo pošte v Vidmu, Majšperku, Cirkulanah in Podgorcih. Pošta v Ptuju se ne more pohvaliti s svojimi prostori. Dokler bo ptujska pošta v sedanjih prostorih, ne bodo mogli namestiti avtomatske telefonske centrale, temveč se bodo moral zadovoljiti s povečano induktorsko centralo. Na občnem zboru so razpravljali tudi o strokovnosti poštnih uslužbencev. Večina je danes še vedno brez potrebnih kvalifikacij. Tako imajo pismonoše večinoma le osnovnošolsko zobraz-bo, zato so nizke tudi njihove pokojnine. Glede novega tarifnega pravilnika so bili mnenja, da je boljši od prejšnjega, da pa še ni popoln in da ga bo treba §e izpopolniti. Zanimiva je tudi ugotovitev, da je dotok mladega kadra premajhen, čeprav se v zadnjem času izboljšuje. Se vedno pa 1e težko pridobiti za poštno službo ljudi s popolno srednjo šolo. V. J. IZ RKDGONE Svet za šolstvo v Radgoni je te dni razpravljal o programu za leto 1956 in o štipendijah. Pri pregledu prosvetnih ustanov v občini je posebna komisija ugotovila, da so najbolj potrebne popravila šole na Kapeli, v Negovi, Stogovcih in Apačah. Po predlogu sveta naj bi znašal proračun za prosveto in kulturo okrog 32 milijonov. Razprava o štipendijah je pokazala, da vzdržuje občina trenutno šest štipendistov. Da bi imeli pregled o potrebah strokovnega kadra, so zaprosili podjetja v občini, naj ©po roče potrebe po strokovnem kadru, ki bi jih lahko štipendirali. V občini že delujejo kmetijsko-gospodarske šole. Pokazalo se je. da .ie obisk iz leta v leto boljši, posebno dober pa je v Negovi. Na seji so razpravi j ali še o osnutku pravilnika za šolske odbore, o no-voletni jelki. Izrabljanju učencev za privatna dela in drugem. Ika. IZ RSNKOVEC Da z našo trgovino kmetijske zadruge ni vse v redu. smo že pi-eali. Zaradi tega so člani neprestano izstopali iz zahtevali likvi- dacijo. Vendar niso uspeli, ker tega ni hotel upravni odbor in po-slovodkinja. Prišlo je celo tako daleč, da za lansko leto še nimamo bilance, pa tudi občnega zbora še n; bilo. Kako je mogia vse to dopustiti okrajna zadružna zveza? Sedaj ima trgovina prisilno upravo. Člani želijo, da bi pregledali poslovanje vsaj za nekaj let nazaj in ugotovili tudi morebitne nepravilnosti kajt zadruga je precej odkupovala, dobička pa ni bilo. J. G. Še bodo taborili Okrajni odbor Počitniške zveze v Mariboru je imel v letošnjem šolskem letu že dva sestanka zastopnikov vseh družin. Na zadnjem je podal obširno poročilo predsednik okrajnega odbora tov. GRUNTAR, ki je ugotovil, da se Je letos število članov precej povečalo. Ustanovili so tudi nove družine. Letošnji vpis je zajel tudi mnogo delavske mladine. Dalje so govorili tudi o pripravah xa družinske občne zbore, o načrtih za medsezonsko dobo, ko bi naj bila zlasti predavanja, o preteklih počitniških akcijah in o pripravah za bodoče. Okrajni odbor bo sam organziral taborjenja na otoku Punta Corente, kjer so veliko lepše razmere kakor ob obali. Tam bodo postavili tudi montažno hišico, ki so jo pred kratkim dobili. Služila bo za skladišče. Pred kratkim je razdelil okrajni odbor Počitniške zveze wo m tekstilnega blaga najzaslužnejšim in najrevnejšim članom s popustom do 40 odstotkov pri ceni. To akcijo, za katero ima zasluge zlasti predsednik Gruntar, bodo vsak mesec ponovili. Na seji so obravnavali in obsodili izstop družine Počitniške zveze na gimnaziji v Poljčanah. Za izgovor so odborniki te družine navedli, da članstvo ne uživa nobenih gmotnih ugodnosti. To je vsekakor napačno tolmačenje pomena Počitniške zveze. Počitniška zveza omogoča tako cenena potovanja, taborjenja, pohode itd. da se jih lahko udeleži vsak član. Najrevnejšim lahko pomaga še družina sama. Vendar Počitniške zveze ne smemo smatrati za neko »molzno kravo«. Poleg tega pa je dobila družina v Poljčanah od okrajnega odbora v Mariboru pomoč v raznih oblikah, ki je znašala najmanj 500 din na člana. -p. Zagrebško gledališče v Novem me.stu V zadnjem času je uprava doma JLA v Novem mestu pripravila Novomeščanom nekaj lepih večerov. na katerih so sodelovali priznani umetniki iz Ljubljane. Zagreba in Beograda. Te dni so imeli že drugič v gostih zagrebško gledališče ki se je predstavilo s komedijo v treh dejanjih »Trideset sekund ljubezni«. Kljub de- lovnemu dnevu je bil obisk polnoštevilen. kar je nedvomno tudi dokaz, da si ljudje v Novem mestu želijo kulturnih prireditev. Gostje so s svojo res dobro igro navdušili gledalce in želi vse priznanje. Uprava doma JLA bo v bodoče priredila Novomeščanom še več takih prireditev. S. D. Nesreče v Celju in okolici V Tovarni emajlirane posode v' Celju se je zaklenil v kopalnico tovarniški delavec Karel Mlinar, stanujoč v Vojniku in si z nožem razrezal roko od zapestja do lakti, nato pa si je prerezal še vrat. Ko so prihiteli, reševalci, je bila vsaka pomoč odveč, ker je bil Mlinar že mrtev. Kaj je bil povod samomoru, še ni dognano. V šeščah pri Preboldu je Martin H rute! j, po poklicu traktorist s cirkularko žagal drva. Pri delu mu je cirkularka odrezala vse prste leve roke. V Rogaški Slatini si Je pri delu zlomil nogo Konrad Gaberšek. V Strmcu pa se je dogodilo isto pri padcu Dominiku Klavžarju. V Dolgi gori pri Ponikvi .1e pri sekanju drv padlo poleno na glavo Mariji Dobnik in ji prizadelo hudo poškodbo. Pri nogometni tekmi na Glaziji v Celju je padel in si pretresel možgane Franc Babnik Iz Ljubljane. V Zalogu pri Žalcu je neznanec v stanovanju z nožem napadel Ivana Kranjca in mu zadal poškodbe po glavi in telesu. S kolesom je padel Zalar Cvetko iz Slov. Konjic. Pri padcu Sj je poškodoval glavo in utrpel pretres možganov. V Kostrivnici se je zvrnil voz na Angelo Kladnik. Pri tem si je zlomila reko in nogo. Pri padcu si je pretresel možgane in zlomil roko Ivan Baš iz Gotovelj. V Kozjem pa s| je pri padcu zlomil ključnico in roko upokojenec Jože Bračun. M. C. Dejavnost učiteljev v Gor. Radgoni Društvo učiteljev v gornjerad-gonski občini šteje 14 skupin z 38 člani, ki so poleg rednega Šolskega dela preštudirali še 59 različnih tem pedagoške in politične vsebine, strokovni aktiv pa je im°l 8 predavanj. V izvpnšolskem delil se udejstvujejo učitelji zlasti v pionirski organizaciji, pri društvih n rij at el jev mladine in r»ri raznih kulturao-prosvetnih društvih. Sedemnajst iger. pet koncertov ter nešteto proslav in svečanosti pri raznih društvih je plod dela učiteljev. "V občini deluje osem kmp-ti'jsko-gospođarskih šol z 234 učenci ter več zdravstvenih in drugih tečajev. Slabe materialne razmere ponekod ovirajo uspešno delo na šoli. Posebno se čuti pomanjkanje učil. V občini deluje 23 šolskih odborov, vendar s© Pri nekaterih še preveč čuti nadrejena vloga šolskega upravitelja. Ika. ♦ VELETRGOVINA .ŽELEZNINA“ LJUBLJANA J Parmova 33 : obvešča vse odjemalce, da bo od 27. do 3t. decembra 1955 vršila ♦ i ] LETNI POPIS BLÄG0VNIH ZALOG ♦ : Ker smo že itak postavili najkrajši termin za popis zalog blaga, ne bomo mogli opravljati naročila v nakazanem razdobju, zato vljudno I prosimo naše poslovne prijatelje, da si blago preskrbijo do vključno 1 26. decembra 1955. Trdno smo uverjeni, da se bodo naše želje upoštevale, tako da bomo naše obveznosti lahko v tem kratkem času izvršili. Ljudska univerza v Dravogradu V okviru Svobode v Dravogradu že nekaj let uspešno opravlja svoje kulturno poslanstvo ljudska univerza, ki jo vodi požrtvovalni prosvetni delavec Janko Kuhar. Vsako leto napravijo načrt za vso sezono in si pravočasno zagotovijo dobre predavatelje. Letos so pripravili že dve predavanji in literarni večer. Dr. Jože Erat je predaval o zdravju, prof. Viktor Leskovic pa o temi »Človek — ogledalo prirode«. Na literarnem večeru so nastopili književniki France Bevk, Branko Rudolf, Gradišnik, Ivo Minatti in Pavšič. Ljudska univerza si vse bolj širi krog stalnih obiskovalcev. Letos ima na programu še vrsto zanimivih predavanj iz najrazličnejših področij življenja in znanosti. F. M. IZ SLOV. BISTRICE V Slovenski Bistrici so že pred leti napeljali fluorescenčno razsvetljavo v središču mesta, zdaj pa elektrificirajo še stranske ulice z navadno razsvetljavo, deloma pa tudi s fluorescenčno, ker so nekatera podjetja sama nabavila potrebno grad vo. Med drugimi komunalnimi deli urejajo prostore za občinski ljudski odbor v poslopju sodišča in a-daptirajo poštno poslopje, v katerem bodo priprav li prostore za bodočo avtomatsko telefonsko centralo, ki jo v Bistrici težko pričakujejo. (jp) MARIBOR Sobota, 17. decembra Dežurna lekarna: »Studenci«, Gorkega ul. 18. RADIO 5.00 — 7.30 prenos sporeda Radia Ljubljana, 7.30 — 7.40 domača poročila in objave, 7.40 — 8.00 venčki priljubljenih napevov, 11.00 — 23.00 prenos sporeda Radia Ljubljana. KINO Ptuj: ameriški barvni film »Pas za pištolo« Murska Sobota: ameriški barvni film »Robinzon Crusoe« NARODNO GLEDALIŠČE Ob 15. uri: Brenkova: »Najlepša roža«. Zaključna predstava za šole. Ob 19.30 url: Gotovac: »Ero z onega sveta«. Zaključna predstava za železničarje. DPD »Svoboda« Tezno je imela ta teden na sporedu predavanje prof Mavrici j a Zgonika z naslovom »Po Alžiru in Ma-roku«. Poslušalci. ki so do zadnjega kotič ka napolnili dvorano ljudske univerze. so z zanimanjem sledili predavateljevim izvajanjem. Pestrost predavanja s o še povečale skioptične slike. Ljudje že težko pričakujejo nadaljevanja tega predavanja. ki ga zaradi obsežnosti ni bilo mogoče zajeti v eno celoto. Sprejmemo takoj UPRAVNIKA za vodenje trgovskih poslov in kmetijstva. J avite se osebno pri Kmetijski zadrugi Ljubečna pri Celju. Kmetijsko gospodarstvo »Lava«, Celje, razpisuje mesto računovodje Nastop službe takoj ali t 1. februarjem 1956. Pogoji: dovršena ekonomska šola s triletno prakso. - Ponudbe pošljite na naslov Kmet. gospodarstvo »Lava«, Celje. DOBRA DAKTILO-GRAFINJA dobi takoj mesto stalne zaposlitve. Pogoji: dovršena administrativna šola z nekaj prakse ali večletna praksa. Prijavo pošljite na ogl. odd. SP pod šifro »Daktilografima«. 9497-A -»♦♦♦♦♦«♦♦«»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦v Jubilei radovljiških planincev Pred kratkim Je PD v Radovljici slavilo 60-letnico od ustanovitve Le mal0 je planinskih društev. ki bi se lahko ponašala s ta kim jubilejem, in tudi malo je ta. kih, ki bi lahko pokazala take uspehe kot radovljiško. Ko je bila ustanovljena podružnica SPD v Radovljici, je obsegalo področje v glavnem gornjo Savsko dolino, se pravi, izredno obširen teren kjer do tedaj m delovala nobena planinska organizacija Radovljiško podružnico so vodili vseskozi sami zavedni narodni ljudje In zbirali v svoji sredi najboljše rodoljube Ti so morali pretrpeti marsikatero krivico. vendar so vztrajali na svoj: poti in storili za slovensko stvar na Gorenjskem in na naših planinah mnogo dobrega Ze pet mesecev po ustanovitvi so odprli svojo prvo postojanko, in sicer Vodnikovo kočo pod Triglavom, leto dni pozneje pa je še Aljaž posta- STROGE KAZNI BEOGRAD, 16. dec. Disciplinsko sodišče NZJ je na zahtevo upravnega odbora NZJ ponovno ra2^)ravljalo o prestopkih uprav nogometnih klubov Proleterja iz Osijeka in Zagreba in odločilo, da se PROLETER kaznuje z denarno kaznijo 500.000 dinarjev in trimesečno prepovedjo tekmovanja, ZAGREB pa z denarno kaznijo 200.000 dinarjev in enomesečno prepovedjo tekmovanja. Disciplinsko sodišče je ponovno pretresalo tudi primer BSK in njegovega igralca Sretena Davi-doviča ter sklenilo, da se igralec kaznuje z denarno kaznijo 20.000 dinarjev In dvomesečno prepovedjo igranja. * Na turneji madžarskih atletov po Avstraliji je Saindor Iharos že v prvem tekmovanju v teku na 2 milji dosegel boljši Izid od avstralskega rekorda. Za progo je potreboval čas 8:47.4. kar je za 4, oziroma S desetink boljše od rekorda Stephensa, vil svojo kočo na Kredarici. Tako je društvo zavzelo Julijce, vendar pri tem ni zanemarilo tudi drugih privlačnih planinskih postojanka kot na Rod ci, v Planici, na Poljski pianini, na Konjščiei, Be-gunjščici itd Velik polet je društvo zajelo po drugi svetovni vojni, čeprav je dobilo po njej izredno žalostno dediščino. Kljub temu je že leta 1946 obnovilo Roblekov dom n2 Begunjščici. pet let pozneje pa odprlo Pogačnikov dom na Kriških podih, ki je ponos društva. Jutrišnje zadnje kolo v zvezni nogometni ligi obsega naslednje tekme: Radnički : Crv. zvezda, Velež : Dinamo, BSK : Željezničar, Vojvodina : Spartak, Proleter : Hajduk, Sarajevo : Partizan in Zagreb : Budučnost. (Glede na izrek o kazni, o katerem pišemo zgoraj, tekem v Osüeku ;n Zagrebu ne bo. Od. ur.) Kolesarska zveza Slovenije bo imela-drevi ob 19. in jutri ob 8. ur; svojo redno letno skupščino. Zborovanje bo zanimivo, saj bodo govorili razen o običajnih dnevnih vprašanjih tudi o sprememb pravilnika in plenumu KZJ v B eo g radu. Pose bno zam i m vs točka bo »Dirka po Jugoslaviji«. Na igrišču Krima bo danes zanimiv nogometni turnir v počastitev dneva JLA. Ob 12.30 bosta igrala Krim in Borac, ob 14. pa Grafičar in Udarnik. PK Ilirija obvešča članstvo, da je občni zbor v nedeljo 18. t. m. ob 9. uri v poslopju Sekretariata za gospodarstvo LRS v Gregorčičevi ulici. Pritožbi Spartaka in Dinama protj tekmama s sarajevskim Ze-ljezničarjem sta bili i»godno rešeni. Prvenstveni tekmi zvezne nogometne lige med spartakom m V zadnji etapi Je dograditev Valvazorjevega doma pod Stolom, potem pa čaka društvo še zadnja naloga, in sicer obnovitev nekdanje Prešernove koče na Stolu. Planinci so svoj jubilej proslavili z akademijo v Radovljici, kjer je društvo med drugim odlikovalo najbolj agilne delavce v dobi obnove. predvsem Jožeta Pavlina iz Radovljice in Pavla Oiipa z Lesc, ter še mnogo drugih. Prepričani smo. d3 bo društvo tudi v bodoč# krepko in uspešno stopalo po začrtani poti. B. B. Dinamom ter 2 el j e zn ič ar Jem ii Sarajeva sta bili razveljavljeni zaradi nepravi lne registrai je sarajevskega :gralca Fazlagija Tekmi bosta ponovno odigrani, vendar ima društvena uprava Željezničar j a .pravico pritožb« upravnemu odboru NZJ. ŠGhovski dogodki Zrenjanin, 16. dec. V včerajšnjem XI. kolu polfinalnega šahovskega turnirja so bili dosežen. tile izidi: Bradvarevič — Tomašič 1:0. Puc — Du čič 1:0, Horvat — M at ulovi 6 0:1, Petek — Bekavac 1:0, Vukčevič — Udovčič remi, Rakič — Danov prekinjeno, Tomovič — Vukovič 1:0, Sokolov — Bogdanov č prekinjeno. Prost je bil Trampuž. V nadaljevanju prekinjene partije iz VIII. kola je Rakič premagal Horvata. Stanje na tabeli: Matulovič 9, Udovčič 7.5, Bogdanovič 6.5 (1) Bradvarevič In Tomovič 6.5, Sokolov in Rakič 6 (1), Trampuž 8 itd. Sabac, 16. dec. V XI. kolu polfinala so igrali: Djaja — Mihaij-čišin 1:0. Kržišnik — Djuraševič remi. Franolič — Ugr novlč remi, Štambuik — Vasiljevič remi. Morn ič — Božič prekinjeno. Bertok — Janošević remi, Čirič — Osma-nag č remi, Smederevac — So-frevski 1:0, Jovanič je bil prost, Po XI. kolu je slika v tabeli takale: Djuraševič in Čirič 6.5, D.iaja 6.5 (—), Bertok in Ugrino-vič 6, Janošev č 6 (—), Sofrevsk! 5.5 (—), Jovanič 5 (1), Križišnik 5(—) itd. Dve včerajšnji prekinjeni partiji v ljubljanskem polfinalu z XI. kola sta se končali: Gabrovšek — Lukič remi in Dimc — Milenkovič 0:1. Krvec — Damjanovič 'n Nlkolovski — Kozomara 90 ponovno prekinili. * V Bombavu je v namiznoteniškem troboju med reprezentancami Indije. Madžarske in Sin-gapura Indiia premagala Madžarsko 3:1. Madžarska pa Singapur, prav tako 3:1. j 18. decembra bo v Zagreba l j žrebanfe športne interne j j Zvez športov Jugoslavie j I Kupite srečko, kajti tudi vi ste lahko eden izmed ♦ I dobitnikov 126.205 nagrad in štirih premij, ki znesejo I { skupaj 30,000.000 dinarjev. 1 ; Vsaka četrta srečka dobi. Cena srečke je 100 din. | J Srečke se prodajajo pri vseh prodajalcih Jugoslo- * j vanske loterije. £ £ £1 £] g fTI lil £] g g g MARIBORSKU II VARN A. MJ&RIBOR gp————Ml III ■■IIIIM n li im 11 '■ iiiimmmi »Sinnni sprejme v službo KORšSPONDENTfCO z znanjem tujih jezikov, predvsem francoščine in angleščine za komercialni oddelek - izvozni referat. Ponudbe pošljite pismeno, z opisom sedanje prakse in katere jezike obvladate, na upravo podjetja. B E 0 B B 3 □ 0 Vse stranke obveščamo, da bomo vrši!) 4. letni popis blaga (inventuro) v času od 3. I. 1956 do vključno 10. I. 1356. Prosimo, da stranke najpozneje do 31. decembra 1955 dyignejo naročeno in pripravljeno blago, ker ga med inventuro ne bomo izdajali, niti ne upoštevali poznejših reklamacij. Vsem strankam želimo uspešno novo leto 1S56Ì ŽELEZNIKAR CELJE 30®©@©©©©@0€ Ko se je kopala, je segla po milu, ki ga je pa urno položila zopet na njegovo mesto. »Ne uporabljajte mila! Prinesite ga v pisarno!« Hipoma se je spomnila Bealeovega sporočila. Torej je vedel, da bo dobila zavojček, in njegovo svarilo »Zelo važno!« ni bila šala. Urno se je oblekla, v naglici nekaj pozajtrkovala in prispela že deset minut predčasno v pisarno. Mr. Beale jo je že čakal v pisarni. Kakor običajno je sedel na robu mize in ji prikimal v pozdrav. Ne da bi rekel besedo, je iztegnil roko. »Milo?« Prikimal je. Odprla je torbico. »Dobro,« je rekel. »Vidim, da ste ohranili tudi omot; in tu je pismo, ki je bilo z — ali naj rečem — darilom? Ne dotikajte se ga z golo roko!« je naglo pristavil. »Držite ga s papirjem!« Iz žepa je potegnil rokavice, jih nataknil,’prijel milo, ga ponesel k svetlobi, povohal in zopet zavil v svileni papir. »Sedaj mi pokažite pismo.« Izročila mu ga je in on ga je prebral. »Od Brandanove parfumerije. Gotovo nima ničesar opraviti s to zadevo, toda bolje je, da se prepričava.« Šel je k telefonu, poklical neko številko in dekle ga je slišalo tiho govoriti. Nato je obesil slušalko in zakopal roke v žepe. »Tvrdka ne ve ničesar o tem velikodušnem dejanju,« je rekel. Odložila je bila klobuk in plašč in sedla za mizo. Komolce je položila na velik pivnik, si z rokami podprla glavo in zrla k njemu navzgor. »Ni pošteno, da mi še dalje prikrivate neka dejstva,« je rekla. »V zadnjih dneh se je pripetilo mnogo skrivnostnih reči, ki se nanašajo naravnost name, in zato menim, da sem upra- vičena zahtevati pojasnilo.« »Kakor hočete,« je dejal Mr. Beale z mežikajočimi sivimi očmi. »Vendar vam še nisem pripravljen vsega pojasniti. Povem vam le eno: če bi se bili zjutraj s tem milom umivali, bi imeli še pred večerom po vsem telesu srbeče spuščaje.« Hitreje je zadihala. »Toda, kdo se mi je drznil to poslati?« Zmignil je z rameni. »Kdo bi to vedel? Dovolite mi, Miss Cresswell, da vas nekaj vprašam. Domnevajva, da bi se danes zvečer pogledali v zrcalo in odkrili, da je vaš obraz poln rdečih spuščaj ev, in da bi pri natančnejši preiskavi odkrili, da so prav tako iznakažene tudi vaše roke in vse telo; kaj bi tedaj storili?« Trenutek je premišljevala. »Seveda bi poslala po zdravnika.« »Po katerega zdravnika?« je vprašal malomarno. »Po doktorja van Heerdena — ob!« Očitajoče ga je pogledala. »Saj vendar ne mislite reči, da mi je poslal to grozno reč doktor van Heerden?« »Ničesar nočem reči,« je odgovoril Mr. Beale hladno, »razen tega, da bi poslali po zdravnika in da bi bil ta zdravnik doktor van Heerden. Pristavil bi še to, da bi prišel zdravnik k vam, bil zelo nežno čuteč in vam odredil štiri do pet dni počitka v postelji. Mislim si še,« je dejal in zrl proti stropu, medtem ko je počasi nadaljeval, kakor da bi se hotel predstavljati vse možne zaključke, »da ' bi vam predpisal neko zdravilo z zelo dobrim okusom.« »Na kaj namigujete?« je mirno vprašala. Ni ji takoj odgovoril. »Ko bi si le hoteli izbiti iz glave, da čutim do doktorja ran Heerdena neki poseben odpor ali da ga smatram za svojega tekmeca — deniva, za poslovnega tekmeca — ali da vodim jxroti njemu skriven boj; in ko bi le hoteli namesto te sumnje verjeti, da služim neki mnogo večji stvari, ki je še slutiti ne morete, potem bi se« — smehljal se je — »mogoče lahko raz-govarjala o doktorju van Heerdenu, ne da bi vam bil ta razgovor neprijeten.« Smejala se je. »Saj vendar nisem užaljena; samo žal mi je,« je rekla in nagubala čelo. »Doktor van Heerden je bil z mano vedno zelo ljubezniv.« Beale je prikimal. »On vam je priskrbel vaše stanovanje,« je odgovoril mirno. »On vam je bil tudi pripravljen dati delo v trenutku, ko vas je usoda odpustila iz trgovske hiše Punsonby. Ali se vam ne zdi čudno, Miss Cresswell, da je vsako van Heerdeno vo dobro delo namenjeno temu, da se z njim zbližate, hočem reči, vzpostavite z njim najtesnejše stike? Ali se vam ne zdi, da so bili vsi ti dogodki, ki so se vam pripetili zadnje dneve, določeni konec koncev samo zato, da bi vas napravili vse bolj odvisno od doktorja van Heerdena? Namreč, če bi bili zanj delali, kakor je imel v načrtu.« »Imel v načrtu?« je spravila iz sebe. Njegov obraz je bil v tem trenutku zelo resen in njegove oči se niso več smehljale. »Imel je v načrtu,« je dejal mirno, »od Punsonby j a ste bili odpuščeni po posredovanju doktorja van Heerdena.« »Tega ne verjamem!« »To resnice ne spreminja,« je nadaljeval Mr. Beale. »Skoraj so vas aretirali tudi po van Heerdenovem posredovanju. Ko ste se vračali od Punsonbyja, je čakal na vas in vam ponudil zaposlitev. Ko je videl, da ste že sprejeli službo drugje, je telefoniral Whiteu in ga poučil, kako vas naj da zapreti. Tako bi bili brez časti in obrnili bi se nanj, na svojega edinega resničnega prijatelja.«