159. številka.
f
Trst, v sredo 16. julija 1902.
Tečaj XXVII
.Bdlaeat" Jzh it a aakrat aa 4aa. runa aodal* \m
pr -.»»iko*. ob 4. ori rvečer.
ImialM utit:
ta oalo leto ........ T4 kros
ca T o! leta ......... IS *
c» £*ut leta ••••.... t „
ta a i aaewc . ....... 2 krosi
fčoioo i« plaČavati aapraj. Si aa-f . bt br*t prtlifane naročnin« ta aorava <a o ura.	__
F. t^ararnab v Trato se prodajajo po-»t»»: na Sierilka po 8 stotink (3 «»<I.V; f« a« r.^ta pa po 8 »totiok (4 a»č.1
Telefon ItT. 870.
T
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
T edinosti je mmil
Oslaai
ra£ana;o po »rstah ▼ petitu. Za večkratno aaročilc 8 primernim popa/.tom Foslacs, osmrtnice in javne zahvalo do-■ifl oglasi itd. se računajo po pogodbe
Val dopisi naj se poiiljajo aredntltvn
Hafrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo.
Saiočnino, reklamacije in ogtana spre-jazaa npravnUtvo. Naročnino ir. oglasa
j« plačevati loco Trst.
Credalitvo ln tlakama se na&ajata v alicl Oarintia štv. 12. Upravnlitvo, le •prajemanje inserato? v ulici Molia p'.CCOiO itv. 3, II. na<tHtr.
sdajatelj is odgovorni urednik T t as Oo d n i k
Brez upa — sankcije.
VI.
Hodimo lojalni tudi nasproti gospodovalo stranki in ne pis mo njej na rovaš, ker za svojo volilno reformo ni vsprejela principa splošne in jednake volilne pravice in ker ni opustila principa zastopstva interesov. Saj nas je poučila že izkušnja, da vlada nikakor noče odstopiti od tega principa in daje ni sedaj nikake nade, da bi volilna reforma, ki bi hotela uveljaviti splošno in jednako volilno pravico, zadobila najvišjo sankcijo.
Ali krivda njena je, neodpustna krivda, <la ne misli na razširjenje volilne pravice vsaj v takih merah, kolikor je to možao v okvirju zastopstva interesov. Neverjetno ali resnično: dosedanji toli krivični in zastareli volilni red je cek> liberalneji, nego je novi, izdelani po dru. Venezianu in poslušno vsprejeti od večine deželnega zbora.
Ta poslednji načrt ne le da ne razširja velilne pravice v novem tretjem volilnem razredu, ki bo obstajal poleg splošnega volilnega razreda, ampak jo še utesnuje! Ne le da v novi tretji volilni razred ne uvršča tieočev takih oseb, ki niso bile uvrščene v prejšnje razrede, da-si plačujejo davek od -vojih dohodkov — osebni dohodninski davek — marveč Bkuša še dosedanje število vollcev v tretjem novem volilnem razredu skr" s tem, da je za nekatere njih zvišal v * 1 i 1 n i cenzus. Na primer: za posetoike hiš in glavnic uvaja za III. razred nečuveno in neodpustno visok minimum 20 K direktnega davka, in istotako je po »reformi« za v Lastnike brodov določen minimum 150 reg stri ranih tonelat, dočim sedaj veljavni volilni red ne določa nobenega minimuma !
Se bolj kričeč je slučaj glede zgornje okol ce: tam so dosedanjim volilcem cel<5 vzeli en mandat, tako, da bodo ti volilci mogli uplivati, na podstavi principa zastopstva interesov, na izvolitev le ene^a poslanca, dočim so dosedaj vplivali na izvolitev dveh poslancev.
Seveda bodo ti volilci volili enega po-f-lanca tudi v novi splošni kuriji. Ali pravično in logično bi bilo — čim se nt odpravil princip zastopstva interesov — da sta se jim ohranila oba prejšnja mandata in da bi volili tudi v novem splošnem volilnem razredu.
Če še upoštevamo pa število mandatov, ki jih novi načrt odkazuje okolici in ki seje ob vsem uvedenju nove splošne volilne kurije pomnožilo le za enega, od šest na sedem — vidimo, da to število ni v nikakem razmerju se štev'lom prebivalstva v okolici. Po številnem razmerju prebivalstva mesta iti okolice bi se po novem načrtu zastopstvo te poslednje celo »krčilo.
Mi smo overjeni, da je avktorja volilne reforme, koje odmerjal mandate okolici, pred vsem vodila misel, da so prebivalci okolice
—	Slovenci in da nje zastopnik: so in ostanejo v opoziciji proti sedanjemu komunalnemu zistemu. Čim manje je njihovo število, tem mac a more biti nevarnost od njihove strani za gospodovalno stranko. Verjetnost, da je avktora novega vol. načrta vodila ta misel, je tem veča, ker vidijo, da se je tudi v mestu začeio nekaj gibati kakor opozicija. Avktor je torej računal z možnostjo, da ta opozicija pritegne k sebi tudi staro opozicijo, zastopnike okolice, iz česar bi mogla navstati
—	večina 1
Tendencija novemu načrtu je torej v glavnem ta. da že a priori prepreči to even-tuvaln<*t, oziroma, da sedaj gospodovalni strank- za bodočoost zagotovi gospodstvo in večino v deželnem zboru in v mestnem •vetu.
£*aatc:k kooaorcij lieta Edinost"
Natisnila tlakama kocaorcija lieta „Edinost,, v Trstu
Ta tendencija se jasao kaže tudi v načinu, kakor novi načrt premika in razvršča volilce v novih treh mestnih razredih.
Poglejmo I. razred ! Ta je bil dosedaj vedno nekako dvomljiv; včasih je odločalo le malo glasov. Saj je notorično dojstvo, d a so se že ekscelence namestniki osebno potrudili k slovenskim volilcem tega razreda. Da si gospodovalna gospoda zagotove ta razred, je novi načrt odvetnike, ki se volili v II. razr., potisnil v I. razred.
To so storili tem laglje, ker se jim izguba teh glasov za II. razred ne vidi nevarna. Saj v tem II. razredu so vsi njihovi komunalni uradniki, katere imajo v svoji oblasti in na katere se torej morejo zanašati brezpogojno.
(Tu moramo pa povdariti kričeče dejstvo, da zasebnih uradnikov niso uvrstili v nobenega treh volilnih razredov. In vendar je mej temi uradniki tudi mož, ki plačujejo davke od Bvojih osebnih dohodkov in ki se svojim telesnim in duševnim delom prispevajo k splošnemu dobrostanju. Po modernem naziranju bi morali tudi tem dati isti volilno pravo kakor drugim uradnikom.)
Preidimo k III. razredu! V tem razredu pa so pridrž&ali vse dosedanje volilce. Izlasti pa takozvane »eittadine«, torej ljudij, ki ne plačujejo nobenega da v-k a ! Istolako so obdržali tudi vse male obrtnike, tudi take, ki plačujejo najmanji davek. Ker ti so popolnoma odvisni od magistrata kakor industrijalne oblasti, dočim so — kakor že povdarjano uvodoma — za hišne posestnike in vlastnike brodov, ki predstavljajo nekoliko bolj konservativen element, določili najmanjši cenzus 20 K, oziroma najmanjšo mero 150 tonelat. Tu imamo torej kričeč fakt, da bi bili v III. razredu pač volilci ljudje, ki ne plačujejo nikakega davka, ali pa plačujejo najminimalneji davek, dočim bi bili izključeni ljudje, ki plačujejo davek, a ne dosezajo določenega veliko previsokega najmanjšega zneska !
Mislimo, da smo dokazali dovolj evidentno, da sta bili o sestavi volilne reforme odločilni edino le misel in skrb za — gotovo stranko. Vse je prikrojeno le na telo gospodovalne stranke in zato je vse enostransko, neskladno in v protislovju s tendenco, ki jo mora, po liberalnem in modernem naziranju, imeti vsaka volilna reforma : s tendencijo resničnega razširjenja volilne pravice !
Ali s tem nismo še zvršili, kajti novi volilni red, ako zadobi sankcijo, bi usodno vplival tudi na državnozborske volitve in bi okoličanom vzel vsako nado. da bi ke-daj prišli še do svojeara zastopnika v državnem zboru — seveda velja to le za slučaj, ako se okoličanom ne posreči izposlo-vati spremembe dr/.avnozbnrskega volilnega reda v tem zmislu, da dobi okolica svojega zastopnika !
Dusedaj mora namreč okolica voliti skupno z enim delom mesta enega drž. poslanca. Okolica ima mnogo malih posestnikov, ki ne dosezajo cenzusa, kakor ga določa novi načrt. Vsi ti bi izgubili volilno pravico kakor posestniki in bi volili le v splošni kuriji, zbok česar bi izgubili tudi državnozborsko volilno pravico. Pa še jeden moment. V7 mestu bi imeli vsi mali obrtniki volilno pravico v III. razredu in bi torej volili z okolico enega državnega poslanca. Okolica pa ima malo tacih malih obrtnikov, ki bi pomnože-vali volilce-posestnike.
S tem je torej podan popoln dokaz, da novi volilni red ni le na sploh nemodern in neliberalen, ampak da je še posebej njega ost naperjena proti okolici in po takem proti slovenskemu življu sploh.
Z vso gotovostjo smemo torej pričakovati — ako je na svetu le še količkaj zmisla in Čuta za pravico — da se prorokovanje posl. dr.a Grcgorina uresniči in da volilna reforma, skrpana očevidno le v interesu ene stranke, ne bo predložena v naj Tiso sankcijo!!
Politični pregled.
V Trstu. 15. julija 1902. Deželni zbori. I s t r s k i. Sinoči je imel deželni zbor istrski svojo zadnjo sejo v sedanjem zasedanju.
Kakor smo sporočili že v včerajšnji brzojavki, pooblastil je deželni zbor deželnega glavnrja, da izreče beneškemu županu sožalje na porušenju 6tolpa bv. Marka. Za ta pred-log je glasovala tudi slovanska manjšina.
Zbornica je na to zapričela podrobno razpravo o deželnem proračunu za leto
1902.
K posamičnim poglavjem stavili so poslanci razne predloge, med njimi omenjamo sledeče predloge slovanskih poslancev :
K poglavju 12. predlagal je poslanec S p i n č i č :
Visoki zbor naj izvoli skleniti:
I. C. kr. vlada se poživlja:
1.	da ustanovlja ljudske šole na temelju § 59. drž. šolsk. zak. soglasnega s § 1. dež. šolsk. zak. od 3. marca 1870. D. Z. L. št. 20, a pomno ž u je razrede na temelju § 11. drž. šolsk. zak., in jih takoj d.t ustanoviti tam, kjer že obstoje zgradite, ali kjer se jih lahko hitro in lahko ustanovi;
2.	da napravi vse potrebne korake za odpiranje novih šol ali razredov, ki so že ustanovljeni;
3.	da glede šolskih zgradb jemlje obzir na gosodarske razmere šolskih občin, kakor to predpisuje naredba c. k. ministerBtva za nauk in bogočastje od 2. julija 1878. št. 12123;
4.	da na obstoječih in na onih šolah, ki se imajo ustanoviti, določi učni jezik na temelju i; 6. drž. šolsk. zak. in 51. 19. državnega osnovnega zak. od 21. dec. 18*j<.
D. Z. L. št. 142. ;
5.	da ne pušča učiteljev brez službe, dočim obstoje šole brez učitelja ;
i». da učiteljska mesta razpisuje t«ko, kakor veleva zakon in da iz naredbe za pro-vizorično namešČevanje ne dela pravila ;
7.	da nastavlja povsod le učitelje, ki so popolnoma usposobljeni za dotična mesta;
8.	da se v obče z ozirom na istrsko šolstvo vrši zakon;
9.	da hitreje in pravičneje rešuje prošnje in prizive ;
10.	da drugo in tretjo ter po mogočnosti tudi četrto čitanko za hrvatske ljudske šole da preurediti tako, da bodo bolje odgovarjale svoji nalogi, istotako tudi knjigo za poljedelske nadaljevalne tečaje ;
11.	da daje podpore za urejenje in vzdrževanje šolskih vrtov, posebno na vaških šolah;
12.	da daje veče podpore učiteljskim kandidatom, posebno za hrvatske šole, katerih največ manjka.
II. Poživlja se deželni odbor, naj ne dela zaprek o ustanov-Ijanju hrvatskih in slovenskih šol, in v obče, da v šolskih stvareh postopa nasproti Hrvatom in Slovencem tako, kakor nasproti Italijanom.
Ta predlog je poslanec S p i n č i č utemeljeval v daljšem govoru, katerega priobčimo v celoti.
Posl. A n d r i j č i ć stavil je sledeča predloga :
a)	Visoki zbcr naj izvoli zaključiti, da se deželni prinos za urejenje vodovoda v občini Dobrinj od predloženih 1000 kron zviša na 2000 kron in sieer naj se polovica od tega določi za urejenje vodovoda, polovica pa za urejenje zapuščenega potoka v oni občini.
b)	Visoki zbor naj izvoli skleniti, da se iz deželnih sredstev dovoli občini Baškanova 3000 kron za delto razbremenjenje dolga, katerega je morala ta občina najeti za ravnokar izvedeno urejenje tamošnjega potoka.
Posl. dr. L agi uja je Btavil predlog v stvari ceste Klana-Poka in kolovoza Klana-Studena-Rečina, ki ga z govorom vred, s katerim je ta predlog utemeljeval, priobčimo v celoti.
Posl. dr. Dinko Trinjstićje predlagal sledeče :
Visoki zbor naj izvoli skleniti :
a)	Iznos, predvidjen v postavki VII. št. 4. deželnega proračuna ima se povišati vsaj za še 10.000 kron v svrho podeljenja podpor vinogradnikom za nasade ameriških trt v onih predelih, kjer je trtna uš uničila vinograde ; to povišanje naj bi se zgodilo makar na račun proračuna za prihodnje leto ;
b)	deželnemu odboru se nalaga, da v smislu sklepa, Btorjenega v tem visokem zboru dne 26. februvarija 1898. I., naprosi c. kr. vlado, da priskoči viuogradnikom na pomoč za svrhe ad a) z zneskom od 400.000
krOD.
Vse predloge slovanskih poslancev, ra-zun onega poslanca dr. Dinka Triaajst'ća, je vsprejela zbornica kakor priporočila.
Ko je zbornica vsprejela proračun, je bila seja pretrgana in se je popoludne nadaljevala. Poročilo o tem nadaljevanju prinesemo jutri.
Vprašanje o samoupravi Trentina. Pogajanja mej Nemci in Italijani za rešitev vprašanja o samoupravi Trentina so se zopet nekako zapela. Nemci nočejo ustreči nekaterim laškim zahtevam, vsled česar groze laški poslanci zopet z obstrukcijo.
Proslava zmage Poljakov nad nemškimi vitezi pri Grun\valdu 1. 1410. se vrši prek in prek po vsej Galiciji vzli.c vsem poskusom, da bi isto zožili in utesnili. Vsi poljski listi so polni poročil o teh slav-nostih. Ta vseobča in intenzivna soudeležba naroda daje nam zanesljivo merilo, kako resnično, kako globoko je ogorčenje v vsem narodu poljskem, radi nesrečnega nastopa cesarja Viljelma v Marienburgu. Nekateri listi so bili zaplenjeni, ker so malce preživo dajali izraza mišljenju naroda. Iz člankov in historičnih reminiscenc, ki jih prinašajo izlasti opozicijonalni listi, je znamenita izlasti apostrofa »Gazete >arodo\ve« do naroda ruskega. Kakor so — pravi — Rusi pri Grun-waldu stali v isti vrsti s Poljaki, naj vztrajajo poleg Poljakov do onega dne, ko ti poslednji zapojo Te Deum.
Kralj Viktor Emanuel na Ruskem. Včeraj so bile slavnosti. med temi tudi velikanska vojaška parada v Krasnem Selu. Pred italijanskim kraljem defiliralo je Bkoraj 40.000 ruskih vojakov. Kralj je bil iznenađen po izbornosti čet in je posebno občudoval kozaške stotnije. Car Nikolaj imenoval je Viktorja Emanuela polkovnikom-imejiteljem 14. litvanskega dragonskega polka in je kralj italijanski v dotični uniformi tudi prisostvoval tej vojaški paradi. Mej obema vladarjema in obema ministroma za vnanje posle vrše se baje jako važni politični razgovori, katerih dalekosežne posledice da se bodo opažale že v bližnji bodočnosti. Ost teh razgovorov da je v prvi vrsti naperjena
proti i>ngležki politiki in bc bavijo ©osebno s f>oložajem oa Balkanu. Posebno današnji dan da je v glavnem posvečen političnim razgovor« »m. Italijanski kralj in ruska carska dvojica odpotujejo jutri zjutraj na jahti »Svjetlana« v Kronsladt.
Tudi ruske »Novosti« trde, da ima potovanje laškega kralja na Rusko velik političen pomen. O tej priliki omenjajo »Novosti« tudi franeosko-ruske zveze, katera da je na-vstala vsled obojestranskih narodnih simpatij, dasi so se diplomatje bali skleniti tako zvezo. Na splošno da morejo biti trajne le take zveze, ki ne slone samo na političnih intere-rih, marveč na simpatijah in zaupljivosti na-r-jdov. V takem smisla — povdarjajo »Novosti« — želimo tudi mi rusko-italijansko zbliža nje. Rečeni list slavi nadalje italijansko kraljico Heleno, kije tudi na svoji visoki stopinji ostala zvesta svojim ruskim in slovanskim simpatijam in ki b'asro-dejno upljiva na tok italijanske po litike.
i ržaške vesti.
»Rdečemu Praporu«. Da se gospoda
ne sramujejo tako nehonetnega boja, kakor ga uprizarjajo proti naši stranki radi volilne reforme, vsprejete od deželnega zbora tržaškega !
Ker je slovenska manjšina uprla proti »volilni reformi«, kakor jo je izdelal jeden Venezian le svoji stranki na korist — a mi vemo menda vsi, kaj pomenja gospodstvo te stranke za naše slovensko ljudstvo! —, ker se je slovenska manjšina uprla spremembi voliinrga reda, |»c kateri bi prišli s slabega na slabše ; ker se je uprla spemembi, ki pomenja za našo okolico vnebovpijočo krivico, ker to posle t Injo obsoja v večno obnemoglost v mestnem svetu varnem in bi tudi nje državno-zborsko volilno pravo naredila povsem iluzo-rično ; ker se je slovenska manjšina potegnila za to, da se — ko seže noče uveljaviti splošno volilno pravo — razš li volilno pravo vsaj toliko, kolikor je spiob možno ob ohranjenju volilnih razredov : radi vsega tega zagreša »Rdeči prapor« direktno neresnico s trditvijo, da smo proti volilni leformi.
Če tudi vse to, kar je glavni govornik manjšine, dr. Gregorin, zahteval, ne pomenja še <&er se je pokoril hipnim raziueram) glavnega končnega cilja, po katerem morajo stremiti mase ozirom na volilno pravo, vendar je neoporečna, neutajljivo dejstvo, da bi to, kar je zahteval, pomenjalo važno etapo, napredek, D« poti do glasnega cilja. Po tem cilju stremi vsa naša stranka že od nekdaj.
Naši stranki se ne treba bati radi tega cilja. Marveč mora stremiti po njem v interesu našega življa. Sedaj smo tlačeni na vseli koncih in krajih, da-si smo večina. Če pa pride do splošne volilne pravice, bi tudi številno pretežje prišlo do veljave, pa naj bo že p~>tem v nas prevladovala ta ali ona stranka. Mi nismo strankarski^ egoisti, radi stranke ne bi hoteli žrtvovati ni mrve pravic naseda življa. Po splošni volilni pravici bi bil ta živeij v svoji skupnosti na koristi ; in to nam zadošča, da nmo za splošno volilno pravo!
Za tako pravo se je izjavljala naša stranka v Trstu in v I s t r i že tedaj, ko niso še osrečevali ljudstva v — ulici Bo-schetto. Opominjamo le na nepozabni shod, ki se je pred leti vršil v Dekanih, ko se je dr. Laginja ob navzočnosti mnogih duhovnikov z vso divno zgovornostjo svojo potezal za splošno volilno pravico ! V* tem zmislu je postopala naša stranka vedno in dosledno na vsen shodih, kadar koli se je razprava raztezala tudi na volilno vprašanje.
Direktno neresnična je trditev, da se je dr. Gregorin izjavil proti volilni reformi, ampak je iz že povdarjenih tehtnih razlogov le zahteva', naj se predložena osnova od-kaže posebnemu odseku, ki naj jo prouči ter predloži novo osnovo v najkrajšem času, »ako mogoče, že v tekočem zasedanj u !«
Ali se to pravi biti proti volilni reformi? Ali se g spelje pri »Rdečem praporu« — vprašamo še enkrat — ne sramujejo takega nehonetnega bojevanja ? !
Dr. Gregorin je trezen človek; in kakor tak je skušal doseči, kar se je — po njegovem mnenju — sploh doseči dalo. Ne, to ni frazer in ne zasluži, da ga psuje stranka, ki ravno naše okoličane vedno vabi v svoj tabor.
Tudi doslednost, ki jo kažej« socijalisti
v boju proti nam, je jako čudnega kroja. Do sedaj so nas vedno nazivali »klerikalce« in »farške hlapce«, sedaj pa razlivajo cele go-lide hlinjenega ogorčenja, ker so 3e baje tudi v Trstu slovenski liberalci pokazali nasprotnike delavstva !!
»Rdeči prapor« priseza, da hoče ugonobiti to »farizejsko družbo« ; ta cilj hoče doseči tudi ko bi moral »preko hudiča«.
Dr. Gregorin ni frazer, ampak je miren trezen računar; pač pa je frazer oni, ki piše take grožnje, o katerih bi vedel sam, da se ue uresničijo, ako ne bi bil slep fanatik, ki svojem srdu in svoji zagrizenosti nič ne vidi okoli sebe in zato tudi ne more — računati z dejstvi !
Dejstva govore, da je »Rdeči prapor« govoril neresnico, ko je trdil, da smo mi proti »volilni reformi«. Mi ne poživljamo svojih somišljenikov, naj pobijajo socijaliste — »makari preko hudiča« — pač pa jih poživljamo, naj še enkrat pazno prečitajo razpravo o volilni reformi v deželnem zboru tržaškem in pa članke, ki smo jih prinesli o tem v »Edinosti«. Sosebno pa bi želeli, da prečitajo dobro današnji uvodni članek.
Njihovi sodbi prepuščamo, da-li je slovenski manjšini dopuščala slovenska vest, da pritrde reformi, kakor jo je izdelal Vene-zian — in, da-li ni bila marveč nje sveta dolžnost, da je nastopila proti ? I Pa ne proti volilni reformi, ampak le proti nestvoru Ve-nezianovemu !
S pota. (Dalje.) Tu bi državna uprava mogla storiti marsikaj, ako bi le hotela in ako bi bilo ljudi, ki bi znali od iste zahtevati pomoč.
Upamo, da se v kratkem kaj ukrene v tem pogledu. Bosanska Dubi ca je lepo moderno mestece, ima okrajno sodnijo, davkarijo in več drugih državnih uradov.
Oka (malo manj od 1 in pol klg.) govedine stane tam 36 nvč. in ob najveČi draginji 40 nvč. !
Lepa kokoš stane 15—20 nvč. itd. ! — Življenje je torej zelo ceno — denar pa drag ! Pivo ne velja od Zagreba naprej nič, ker ljudje nimajo leda. Vino je tudi revno, iz-vzemši eno krčmo v* Bosanski Dubici, kjer prodajajo vino iz kleti g. Pečenko-ta iz Gorice.
O pravoslavni cerkvi (rimo-katoličan* je nimajo), sem pisal že pred 6 leti, zato naj povem danes, da sem bil to pot prvikrat v turški mošeji, kamor me je vodil v to na-prosen neki turški — res uljuđen gospod.
Moseja nima nič posebnega na sebi. Je snažna, a zelo revna. V pritličju in na ,koru6 (imajo nekaki »kor« okolo in okolo), je vse pogrnjeno se zelo revnimi preprogami. Uhodu nasproti je nekak prostor, kjer duhovni opravljajo molitve in nad katerim je turški nadpis.
Imajo par navadnih luči in na gornjem delu (»koru«) dve mali svečici — druzega ni videti v tem turškem svetišču. Zraven te, imajo Turki v Dubici še dve mošeji. Vse te tri mošeje se lahko opazi od daleč, ker im ajo visoke lesene stolpe (džamije).
Dne 11. t. m. ob 11. uri je iznenada pribučala nad Bosno grozna nevihta. Burja je bila tako silna, da je podrla eno novo leseno hišo (v okolici Dubice so vse hiše lesene), ter polomila neštevilo sadnega in drugega drevja.
Kakor sem iz\edel pozneje, je ta nevihta prišla čez nemški Gradec in je zajela skoraj vso Bosno, Slavonijo, Hrvatsko in je bila celo v Trstu velika burja.
V Dubici imajo tudi lekarno: le žal, da je veČinomi brez — lekarničarja ! Vsaj jaz sem čakal zastonj na njega in tako se godi tudi drugim, kakor so mi povedali!
Ribe se v Dubici prodajajo po 20 nvč. oka in to 5—6 vrst. Ker nimajo ledu, morajo vse, kolikor jih ne morejo prodati onega dneva, ko so bile vlovljene v reki Uni — vre*« nazaj v vodo.
Turšica je v Dubici visoka že nad meter, \ okolici pa bolj revna. Od postaje Saša pa do »Mlinskega Kuta«, blizo Siska je ista grozno revna — toliko, da je prodrla iz zemlje. Od »Mlinskog Kuta« naprej proti Kranjski je vedno lepša — posebno lepa pa je na Stajarskem.
Pšenico je, osobito v Slavoniji, suša prenaglo Btisnila in bo tam — vsaj v obližju železnice — precej slaba letina. Sadja, izlasti sliv, bo vse polno, posebno veliko pa jih je v Bosni.
Vračaje se istim potom nazaj iz Bosne proti Trstu sem se vstavil tri ure v Zagrebu, katerega sem v naglici vsaj deloma
obhodil. Zagreb je danes krasno, moderno, precej veliko mesto (ima nad 60.000 prebivalcev). J
Sedaj pokladajo nove cevi za vo lovod, ki so še enkrat veČe od novih tržaških! Na sprehajališčih in v lokalih sem opazil, da se je, od kar nisem bil tam, izvršila velika sprememba. Pred šestimi leti sem tožil na tem mestu, da se v Zagrebu preveč nemškutari itd. ; danes pa moram reči, da se v Zagrebu govori skoraj na sploh — le hrvatski.
Da je t« tudi drugorodcev, ki govore med seboj razne jezike, je umevno, ali zagrebškim Hrvatom vso čast! Žalostno je pa, da na obeh Zagrebških kolodvorih rabijo skoraj izključno ie madjarke delavske meči in da ne sprejemajo v službo — nobenega, ako ne zna madjarski !
Na Zidanem mostu sem vdobil za družbo, do Nabrežine, gosp. R., visokošolca, ki se je vozil iz Gradoa v Gorico na počitnice.
Zraven tega g. akademika smo vdobili v vozu krdelo kranjsk h fantov »urlavbar-jev«, ki so se vračali z orožnih vaj —ksvo-jim ženam in ljubicam, kar se jim je poznalo na prvi pogled, ker f=o kaj veselo prepevali razne narodne pesmi, ter s tem odganjali spanca sebi in nam !
V Ljubljani smo vdobili vse polnočlenic »Katol. ženskega društva« (bilo jih je 150); le škoda, da so te božjepotnice na »Žalostno goro« zajutrkovale, mesto da bi pele, kar smo opravičeno pričakovali, ker so že v Ljubljani govorile o petju !
No, želeli smo jim vseeno »srečen pot» na »Žalostno goro«, med tem, ko smo mi precej zaspani nadaljevali svojo vožnjo do Divače, kjer so našemu vlaku priklopili celo vrsto vozov z okolo 300 domobrancev. V »Sessani« ni bilo nič posebnega — izvzemši neslovenski nadpis na kolodvoru ! V Nabre-žini (Nabresina) so nam zaklicali še: Triest in Trieste, na kar smo izleteli do naše lepe Adrije.
F. K.
Zapuščeni ! Pod tem naslovom nam pišejo : Ko smo svoječasno prepotovali del Bosne, smo naleteli na družbo poštenih in uglednih mož, katere smo vprršali, kako sodijo o sedanji bosanski politični upravi. — Možje so izrazili marsikatero tožbo, a so tu<li hvalili, kar je hvale vredno. Obra sodba pa je bila, da se mora bosansko vprašanje definitivno rešiti in še le potem da upajo na boljšo bodočnost.
Povedati moramo, da so se omenjeni možje izrekli za stalno upravo pod žezlom Avstrijske krone. Da pa ozdravljanje bosanskih razmer tako počasi napreduje, je krivo - po menenju dotičnih veljakov — to, da se ni definitivno določeno, kdo ostane utalni gospodar lepe bosanske zemlje.
Ko smo čuli ta modrovanja, bile so nam v hipu pred očmi naše tržaške razmere in smo primerjali iste bosanskim. O tem smo prišli do zaključka, da, da-si je Trst že več stoletij avstrijska zrmlja, mora biti tudi tu kakih pomislekov glede bodoče pripadnosti tega edinega velikega avstrijskega pristanišča (!). Saj bi drugače — tako smo začeli modrovati sami pri sebi — visoki činitelji ne mogli dopuščati, da na tisoče slovenskih otrok v Trstu, otrok iz naj-zvestejega elementa, ostaja brez ene same slovenske šole ! !
Takih misli se ne moremo ubraniti tudi danes, ker si v resnici ne moremo drugače tolmačiti zistema, ki se tu izvršuje.
Mi Tržačani smo sirote. Da-si uas je tu, na tej, do sedaj še vedno avstrijski zemlji, na tisoče in tisoče, da-si izkazujemo v mestu samem nad 1200 šolskih otrok — neuštevši tisoče onih, ki zahajajo v laške in luteranske šole — in po takem tudi razmerno tisočev prebivalstva : nimamo mi tu niti enega državnega poslanca, ki bi mogel zastopati naše koristi na prvem mestu! In nimamo niti ene šole, izvzemši ono, katero vzdržujemo — sami !
Tržaško narodnostno vprašanje in še posebe šolsko vprašanje bi moralo prodirati z vulkanično silo in to v državnem zboru. Za to vprašanje (šolsko) bi mora i nastopati vsi slovanski poslanci kakor en mož in mi bi gotovo vdobili krvavo potrebne slovenske šole v Trstu.
Bi se-li ne dal doseči tak nastop v obrambo nas tržaških trpinov ?! Z obzirom na važnost mesta Trsta in obzirom sa ogromno število naših brezpravnih otročieev mislimo, da bi se, s pomočjo in z vplivom dične ga Špinč <5.i in na prošnjo našega polit, društva, morda vendar dosegla taka skupna akcija, ki bi obrodila zaželjeni vspeh.
Mi smo se kazali in smo tudi bili vedno udani svojim vladarjem — kar bi morali dobro vedeti tudi državni organi. Mi, oziroma naši predniki so bili povsodi prvi, kjer je trebalo pokazati patrijotizem, a so za to navadno pozDeje prejemali — batine od občudovanja vrednih državnikov avstrijskih. ALi smo še danes oni isti, kakor smo bili — ali čudo ni, ako se ne izpostavljamo več tako, ako smo postali bolj rezervirani v svojih nastopanjih, ko se vidimo tako zapuščene ! Kako in kaj bo za n&prej, za to naj skrbe oni, kateri b? morali skrbeti — za vse podanike !
Sv. Ivan je obhajil 13. t. m. izreden praznik. Ob četrti uri U čno začel je v sv. cerkvi krasen cerkven govor, ki je podal kratko zgodovino sv. Cirila in Metodija in je povedal v vznesenih in navdušenih besedah, da je Bogu ravno tako draga slovenska kakor latinska beseda božja in da je tudi ta slovanska beseda božja prava in zveličavna. Poslušalci so bili kar očarani, presenečeni. Res, vsa čast častitemu gospodu govorniku! Po dovršenem govoru sledilo je blagoslov-ljenje prekrasnih kipov sv. Cirila in Metodija, ki sta rea v kras in diko svetoivanski cerkvi. A tudi veličastnejšim in bogatejšim božjim hramom bila bi v čast in krasilo. Po dovršenem blagoslovu šel je ves naval ljudstva, katerega je bila cerkev natlačeno polna, na društveni vrt; a matere s svojimi otročiči so hitele v otroški vrtec, kjer so otročički tako lepo predavali, peli in deklamovali, da moramo res pohvaliti vrlo vrtnarico gospo Grmekovo, ki se toliko trudi z izročeno jej mladino. Po programu se je otročiče pogostilo z malinovcem, štruklji in sladčicami.
V ta namen se je tudi nabralo med navzočim občinstvom 20 Iv in 20 st. Med temi so podarili : 4 K omizje konsumnega društva, 1 K g. J. Vatovec, 1 K g. S. Godina, 40 st. g. Rebek. — Iskrena hvala vsem !
Pozor kmetovalci! Kakor smo se prepričali na lastne oči, so tukajšnji tržni komisarji jako — če ne preveč — strogi v pregledovanju smokev in konfiscirajo vse one, ki niso popolnofna zrele ali tudi, kakor se pravi, nekoliko »gluhe«. Priporočamo torej našim kmetovalcem, naj prinašajo na naš trg le popolnoma zrele in zdrave smokve (»cvetke«), da ne bodo imeli nepotrebne škode in sitnosti.
Dražbe premičnin. V četrtek, dne 17. julija ob 10. uri predpoludue se bodo vsied aarodbe tuk. c. kr. okrajnega sodišč* r.a vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica del Llov i 2 b, hišaa oprava ; ulica Siniti 9, hišna oprava ; ulica Madonnina 1, hišna oprava ; ulica deli' I-tituto 6, hišna oprava; ulica Stadion 19, železna blagajna, oprema v zalogi in milo ; ulica Leo 9, hišna oprava; Skedenj 172, hišna oprava, vino, porcelana, perilo in razno; Barkovlje 335, kovaška oprema in hišna oprava ; Sv. Alojzij 367, h šna oprava.
* remenskl restniE. Včeraj: toplom-r ob 7. uri zjutraj 26.3° ob 2. uri popolud^-25°. C.c — Tlakomei- ob 7. uri zjutraj 76(3.1 — Danes plima o*> 8.— predp. in ob G 06 pop.; oseka ob 1.13 predpoludne m ob 0 21 popoludne.
Društvene vesti.
Pevsko društvo »Kolo« razpošilja vabila za svoj koncert, ki bo, kakor objavljeno, prihodnjo nedeljo, le bratskim društvom v spodnji okolici in pa svojim podpornim členom, kar naj ostala društva, kakor tudi slavno občinstvo, blagovoli vzeti na znanje.
Na koncertu se bo točilo izvrstno vino in pivo (vsaj tako se nam je zagotovilo), bo velik »štrukljev semenj«, katerega priredi naš trgovec Škrl in pa brzopošta na vse dele sveta.
Blagajna se odpre ob 4. uri popoludne in sicer na velikem vhodu.
0 priliki koncerta pevskega društva »Slava« so preplačali vstopnino sledeči gospodje : Biziak (sokole) 1 K, And. Munih 40 st., Cvek 40 st., Rože 20 st., Ferluga 70 st., Godnik »30 st., Plesničar Pavel 40 stot., Šuman 1 K, Godina (Kudrič) 40 st., Bre-mic 40 st., Kerševan 40 st., Sosič 60 stot., Zafred 40 st., Godina 40 st., Kamuščič 1 K, I. M. Vatovec 4 K, Vekjet Juri 40 stot., Kriščak 40 st.f Zafred 1 K, N. N. 10, X. X. 10 st., Kuret Ivan 80 st., Bartel Srečko 4 K in 40 st., Petrovič 40 st., Štrekel 40 st., Babič 20 st., Krizman 40 st., Počkaj 20 st., Kariš 40 st, X. N. 60 st., N. N. 1 K, N. N. 10 st., N. X. 40 s t., X. X. 10 stot.,
Iran Detelja *K> 9t., P. Suirmin 30 st., dr. Greg«.ria 2 K, N. X. 44» st., L Kolb 60 st.t Beker Anton, ker se ni mogel vdeležiti kon-r*erta, ie daroval 2 K.
Srčno se zahvaljuje vsem darovateljem pevsko društvo »Slava«.
Vodstvo otro*keira vrtca v Kocoln nam piše: Za pcgoščenje otrok otroškega vrt<-a o zaključku šolskega leta poslale so nam : cspa Z:nka dr. Rvbareva sladčic, gospa A. Paulin biškotinov, gospiea Pež 2 steklenici malinovca in biškotinov; gospa Greg'>rič Tončka 2 K za malinovec in gospiea Ljudmila Mankoč ."> K.
Xa veseliri so darovali gospodje: Lah l K, Žerjal 60 st., Cergd 60 st., Zrjal Ve- hlepnostjo. Kar smo storili za te male, kC'slav • >0 st., Vatovee 1 K, Cotič 60 st., rili smo zanaš narod v Istri
namen družbe umeva v bolj in bolj širokih krogih. Spominjajo se družbe v najbolj pozabljenih kotih, a spominjajo se je tudi rojaki v Ameriki in Afriki. Potem je omenjal govornik še dohodkov od nžigalic, cigaretnega papirja itd. Volila, prispevki, darovi, razprodaje so prinesle družbi tekom leta 1901 35000 K, okolo 1500 več. nego v letu 1901. Vsem bodi izrečena najsrčneja zahvala.
Doprinašajmo za družbo — je zaključil predsednik — tudi za naprej, po možnosti še več, povsodi, kjer nas je ! Žrtvujmo zanjo, vedoči, da brez žrtev in žrtev se ne doseza nol>ena plemenita svrha. Zrtvujmo za našo deeo, da jo osvobodimo pred barbarsko posto-
v Istri in
X. X. <> st., gospa Rože 20 st., Josip za našo vseukupno domovino! Kran;e 2 K, Bartl 3 K 20 st., Stepančič 60!	-
st., Piano <50 st., Cvek 60 st-, Z\vitter »VO st., Gombač 40 st.. X. N". 20 st., dr. Rvbar 3 K lil st., Skrinja r 20 st., X. X. 20 stot., Hanibal Skrlj 1 K, gospa Ema Čarapa 2 K. X. X. 40 st. X". X. 60 st., čast. g. Cink 3 K 60 st-, Polić 60 st.
V-em blagim darovalkam in darovalcem
, .	-i-	j i i-i-	prijateljev so bili priredili par veselic v ko-
kakor tudi vsem onim, ki so se udeležili ve-	'	r
selice, se vodstvo najpriarčneje zahvaljuje.
Mi pa menimo, da je stvar še precej naravna : če smejo demonstrirati veliki, zakaj naj ne bi tudi mali !!
— Shod na Teharjih. V nedeljo 11. t. m. popoldan je poročal državni poslanec g. vitez Berks teharskim volilcem o svojem dr-žavnozborskem delovanju v politično-gospodarskem in narodno gospodarske n oziru. — Polnoštevilno zbrani vo ilci so mu v posebni resoluciji izrekli zahvalo in popoluo zaupanje. Potem je predaval g. Ivan Kač o zadružnem gibanju med Slovenci, za kar je žel mnogo pohvale. Končno so vrla teharska dekleta igrala »Rozo Jeledvorsko«. Tako so združili koristno s prijetnim.
Vesti iz Kranjske-
* Iz Kranjske nam pišejo : V našem kraju, katerega pa nočem imenovati, se je
Razne vesti.
Zrušenje zvonika sv. Marka. Laški časopisi so še danes prepolni raznih podrobnosti o tej katastrofi. Iz vse te mnogobesednosti, ki je lastna le Italijanom in njih listom, pa bi bilo važno posneti to, da se resno misli
Vodstvo otroškega vrtca v Roeolu.
bila nasia četvorica rodoljubov, ki so name- ■ na zopetno zidanje stolpa sv. Marka in da nili združiti razdružene duhove v namen je tudi »Palazzo ducalec v nevarnosti, da se skupnega delovanja — za narod ! S pom čjo zruši. Posebna komisija je pregledala vse zgodovinske stavbe na trgu sv. Marka in drugje, da se osvedoči o njih stabilnosti. In ker morajo v Trstu vse posnemati, kar se je zgodilo v Italiji, dal je tudi naš presvitli župan
Vesti iz ostale Primorske.
Mraj k delavcev na viparskl že-
na smrt.
Ta vspeh pa ni bil po godu nekaterim leznici je rešen. Podjetniki so nekoliko pri- pretirauim korifejam od obeh strani; zato so volili giede dnine, giede delavnega časa pa	napadati in na9topati proti vsakemu
rist naši prekoristni družbi sv. Cirila in Me todija in so tudi skušali združiti prepirajoče se elemente (liberalce in klerikalce) na skupno delovanje. S početka je stvar prav lepo na- dr. Seipione Sandrinelli pregledati — baziliko predovala in je prišlo že do tega, da so si 8v. Justa. E se di cio non ridi, di che rider podajali roke oni, ki so se malo prej sovra- suoli?
fiS
Književnost in umetnost.
Slovensko umetniško društvo vabi »o - -ali trdi. Dnino so povišali delavcem od druženju! Grozilo se je s škandali v javnih V9e slov- umetnike, da se udeleže druge K 21O-220 na K 2 80 -2 90. Delavni liatibt ako se gori imenovana četvorica ne umetniške razstave v Ljubljani, 'as ostane, kakor je bil: od 5. ure zjutraj do	vsakemu vplivanju na združenje obeh, kat€ra ee otvori 15- septembra
polu-iae, in od 2.—7. ure zvečer.	popolnoma po nepotrebnem prepirajo«!h se vključi 15. oktobra 1902.
1902 in
X Vihar in toča. »Slov. Narodu« pišejo: Dae 10. t. m. zjutraj bil je v okolici Vač in Sv. Gore silen vihar s točo, katera je uničila popolnoma vse poljske pridelke. Xapravila ie tudi veliko škode v gozdih. Vihar je podrl več kozolcev in sadnega drevja. Strela je ubila v vasi R >više 26 letnega
popolnoma po nepotreonem prepirajocih strank ! In dosegli so svoj peklenski namen !
Kakor pri nas, tako je tudi v drugih krajih naše tužne Kranjske, še mnogo trezno-mislečih mož — ža', da si ne upajo na dan,
Pravila. 1. Umotvori naj se pošiljajo po železnici na »Slovensko umetniško društvo v Ljubljani«, in sicer pravočasno, da dospo v Ljub-
ker se boje terorizma in izlasti osebnega 1JaDO najkasneje 1. septembra. Umestno bi mrcvarenja po javnih listih.	bilo> da 9e P<>5iljatev preje naznani.
Kakor nam, tako se že gabi to nebratsko	umotvor mora imeti svoj po-
Svatopluk.
2. Vsak umotvor mora imeti
posest ni ko vega sina Valentna Gričarja. Med k,anje V9em trezuomislečim, ki ne vdijo ure,	9eben zaboj- Ker društvo niti železnica
pogrebom dne 11. t. m. podrl sj je na Sv. <}a bi ponehal razsajajoči in vse zastruplja-	ne odškodujeta za poškodbe umotvorov, nav-
- oder pri popravljanju zvonika Ur po- j^j boj in bi tako mog|i prj9kočiti na pomoč	8taIe vsled slabega zaboja in površnega oprem-
- : val 10 oseb. Veliko večja nesreča bi yam obmejnim Slovencem. Vem. da ni iz-	ljerija» zahteva društvo, da se pritrdi umotvor
prigo lila, ko bi se isti p miri par mi- kliučeno, da bo tudi za teh par nedolžnih	v močen zaboj z vijaki. Istotako mora biti
nut prej.	vrgtic zopet ogenj v 9trehi in da 9e 8trese	pokrov zaboja pritrjen z vijaki. Kipi, akva-
Družha sv. Cirila in Metodija. Iz na Vas zopet kakov »eoizar« — ali to nas reli, paateli pod steklom i. dr. morajo biti z govora predsednika, prof. Vekoslava Spin- ne sme strašiti! Mi moramo — če tudi za mehkim materijalom zadelani, čea, posnemljemo: (Zvršetek.)	sedaj brez upmja — vedno predočevati ne-	3. Xa umotvoru mora biti listek z ime-
Hrvatje ni-1 udrii v Dalmacijo in Istro varnost, ki preti prej vam, a za vami — pa nom in naslovom umetnika, naslov in cena
umotvora. Istotako mora biti v dotičnem zaboju prilepljen enak listek.
4.	Dopošiljatev umotvorov prevzame umetnik na lastne stroške.
a) Odklonjeni umotvori se vrnejo takoj na stroške odpošiljalca. ; b) Sprejeti umotvori se vrnejo tekom enega tedna po zaključku razstave na društvene stroške, c) Vračajo pe umotvori samo po železnici in sicer do tiste postaje, ki je naznanjenemu naslovu umetnika najbližja.
5.	Od prodan h umotvorov si pridrži društvo 10% režijskih stroškov.
6.	Odpiranje zabojev se vrši v navzočnosti dveh za to izvoljenih oseb.
7.	Društvo garantira za poškodbo umo-
z vsem Primorjem. Oni žive v teh zemljah tudi nam ! že tisoč in več let. Oni so si te zemlje osvojili največ z orožjem v roki ter jih oplodili s svojo krvjo. Oni so puščo obdelali, kultivira! . Oni smatrajo te zemlje svojimi. — Slov. fer. akad. društvo »Bodoč-Italijani bi hoteli udreTi vanje in si jih osvo- nost« v Ljutomeru priredi v nedeljo dne j š ti ter priključiti blaženi zem- 20. julija 1902 svoj
Vesti iz Štajerske.
metom proganjanja in zagriženega sovražtva od strani burgherjev, ki so se bojevali do zadnjega. Xekaj teh » Xationalscouts« so celo zaprli. Sovražno mišljenje je tako močno, da burgherji nosijo zelena znamenja, da se le razlikujejo od »Nationals^outs« in onih Barov, ki so mej vojno položili prisego zvestobe. V Transvaalu s> težave veče, nego v koloniji Oranje in v mnogih slučajih burgherji obdolžujejo voditelje verolomstva. Grof (ioluchowski. DUXAJ 1«*). (B.) Minister za vnanje stvari grof Golueho\vski je odpotoval sinoči v Išl.
ISCHL 16. (B.) Minister za vnanje stvari, gref GolurhcNski je dospel semkaj danes zjutraj in je bil ob 11. uri predpo-ludne vsprejet od cesarja. Minister se udeleži popoludne cesarskega rodbinskega obeda. Hud viliar. CHALONS SUR SAOXE 16. (11.! Včeraj med 6. in 7. uro zvečer je vihral silen ciklon, ki je pobiral hiše in izkoreninjal drevesa. Mnogo ladij Saoni je bilo vrženih na suho in »Alkazar« porušen. Ker se je utrgal oblak, je voda preplavila ceste iu udrla v prodajalnioe.
Amerikanski napori za monopoliziranje paropiovbe
DUNAJ 16. (B.) »Xeue Freie Pressec javlja, da je Morganov paroplovni trušt do-poslal avstrijskemu industrijskemu svetu dopis, v katerem se ponuja za gradnjo ladij za avstrijsko trgovino in za vodstvo obrata isti.
elikanska rastava pohištva in J tapecarij. Izvenredno- ugodne J U U U cene. K K U 5
VILJEM DALLA TORKE ;
v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) ^ Uoje pohlltvo doneaesrefio.
♦■♦■♦■»■♦♦♦■♦■»■♦■♦■5
XXXKKXXKKKXXKHXX
Danes, ob 8'* uri zvečer
bo koncertirala
VOJAŠKA GODBA
v ljudskem vrtu.
Med drugim se bo izvajala velika fantazija iz opere ,,Mrak bogov" in Ziehrerjeva skladba „Reservi-stove sanje".
000000000000000»
1 j i ! Priprave za to delajo tudi s šolami v teh na- h zemiiah — v šolah, ustanovljenih za na-e ljudstvo! Za Italijane v teh krajih ustanovljajo zadostno in še preveč šol tuk. šolske oblasti.
Činitelji, ki bi morali tujim državlja-
I. ustanovni občni zbor v Ljutomeru pri g. Seršenu ob 10. uri pred-poludae s sledečim dnevnim redom :
1. Pozdrav predsednika pripravljalnega odbora. 2. Poročilo pripravljalnega odbora.
3. Volitev a) predsednika, b) 4 odbornikov,
nom n njihovim zaveznikom na prste gle-	c) 2 pregledovalca. 4. O.iobrenje poslovnika.
dati, Kakor da ne v di o tega, kar delajo od	5. Načrt počitniškega delovanja^ 6. Slu-
ene etran . X~a drugi sirani pa isti činitelji	čajnosti.
ne ustvarjajo ~ >1, kakor bi morali, ali pa jih	Po občnem zboru bo skupen obed z
ustvarjajo jako počasno za tistih toliko krati	z značajem banketa. Pristop na občni zbor in tvorov samo od časa vsprejema od železnice
omenjeu h 17"<m» na^ih otrok, dolžnih obi-	skupni obed ima vsak Slovenec, ki se zanima oddaje na železnico,
skovan šolo. Za vsako šolo se hoče leta in	društvo. Kdor se želi udeležiti skupnega	iz^er<> umotvorov
leta borbe. In ako bi s!e v tem tempu dalje	obeda, naj to prej javi grspodu Seršenu v obstoji iz petih jurorjev
kakor do sedaj, ne bi ustrojili potrebnih š d	Ljutomeru.	nikov.
niti v -to in tudi več letih, a med tem bi se	Popoludne ob .'». uri se začne veselica, Odbor »Sloven. umetniškega društva«.
izvoli se juri, ki in dveh namest-
KKK KXXXXXXXXXXXX
MIZARSKA ZADRUGA Y GORICI
z omejenim Jamstvom
naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela
prvo slo?, zaloe pilva
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
tatara se nahaja v Trstu, Via Pia«& vecohia (Hoiaržo) it. 1.
4nm desni atranl eerkre st. Petra). Konkarenoa nvmogofia, ker j« blago ts prve roke.
X X X X
X
X
X X X X
naš narod zgubljal in italijančil.	zvečer pa bc ples v gostilni g. Iv. VaupotiČa j
Da se to prepreči, da se lw> hrvatska in v Ljutomeru.
slovenska deca izobraževala v svojem jeziku — to je naloga naše družbe. Tej nalogi je
Vspored veselici bo sledeči : 1. Pozdrav predsednika. 2. »Zvezna«, A.
Ivan Franke, ces. svetnik, predsednik.
R i h a r d Jakopič, tajnik.
X X X X X X
X X X X X X X X X X X X X X X X X
ravnatrlj-tvo fkn^«lo ustrezati kolikor so mu Xedved, moški zbor. 3. »Ćolničku« V. Parma, j dovoljevala sredstva, ki so mu na raz-j mešan zbor. 4. »Xisem Xemec, dekle lepo«, | polasro.	, četverospev, A. Hajdrih. 5. Slavnostni govor.
Tu je povdarjal predsednik, da ima 6. »Po morju viharnem«, Fr. Schneider poklo-druž »a pet jednorazrednic in tri dvorazrednice f nil » Bodočnosti«, moški zb.. 7. »Z tno polje«, z 11 učitelji in učiteljicami in zabavišče ' Fr. Gerbič, mešani zbor. 8
v M&iem Lošnjn. Poslopja za nove šole bo priprivijena v Viahovem, v Stokovcih in v Vinkuranu.
V svoj h oporokah so se spomnili družbe Gjuro Kundek v Ivanić-Gradu s 6000 K, Franc ka Z-guIč v Opatiji, priprosta a čestita žena, s 10«HJ K, župnik Sime Močibob v Višnjanju i 200 K. Poleg prihodov od podružn c je bilo tudi takih od prireditev' in veselic. Tu je predsednik posebno omenjal velikega koncerta v Zagrebu družbi na korist. O i tega koncerta je dobda družba nad 2500 K. Predsednik je izvajal dalje, da se
zemljica«, Fr. Šaljiv nastop :
Brzojavna poročila.
Za sv. unijo!
RIM 16. (P.) Danes je sv. Oee »Oj slovenska v daljši avdijenelji vsprejel škofa kri-Ferjančič, moški zbor. 9. Ževačkega Julija »Stotnik in njegov Bluga«.1
i Aleksander Len ffiinzi g
10. Gledališka igra . »Zakonska sol«. — Ša-
Drohobeckega. Na to je škof na željo sv. Ooeta predstavil ljiva posta itd	t u d i svoje spremstvo, katero je sv. Oče
Po igri se bo vršil ples v notranjih | ^sprejel najuljudneje, podel i vsi mu svoj prostor.h. Med posamičnimi točkami vsporeda blagoslov.
Dogodki v južni Afriki. LOXDOX 16. (B) Keuterjeva pisarna javlja iz Pretorije včerajšnjega dae : Po čut-stvu olajšanja, navstalega vsled prenehanja sovražnosti, je sedaj povsodi opažati reakcijo.
bo svirala godba.
— Xa okrajnem sodišču v Celju imajo pisarja, ki se tudi v uradu ponaša s »pla-vico« v gumbnici. »Domovina« meni, da kdor nosi to cvetko, ta demonstrira v veli-
i
i
©
m &
& &
Prva ia aajredja tovarna pohiitra Tieh vrst.
•J T R S T
TOVARNA: Via Teta. vogal Via Ualtaaea
S-&
&
&\
o-
ZALOOE: i Plazza Rouria it 1 Sf
I (šolsko poslopje) gj
(šolsko poslopje) Is Via Rlbcrg« it. 21 Telefon it. 670. -NOM-
Velik It bor tapecarij, zrcal in (lik. U-Triuje uaročbe tndi po posebnih načrtih.
^ G«nt brii konkurono«.
& ILOITEOTill CU1I IA5T0II 13 F8AII0 g (S Predmeti pootavio se na pat obred s-* ail železnico franhO.
konemškem zmislu. Nedopustno da je torej, da1— Prejšnji »Nationalscout s«, sestavljeni od uradniki tako nastopajo.	Burov, ki so se bili udali, so sedaj pred-
(S &
31

FERDO GUŠTINClC
TRST ?ia Ginliiii 11 — BARIOVLJE zmEii DafcopaliSfti.
Izvršuje vsakovrstna in najfineja orna-mentalna dela kakor n. pr. : oltarje, spomenike. kipe. poprsja. — Razna dela iz raram ;rja. cementa in jjibsa, kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Već slik je na ogled v »Narodnem domu« v Barkovljah.
Lastni kamenolom v Petroviči (Repen).
Žage na motor.
Cene po pogodbi in jako nizke,
Priporočuje se slav. slovenskemu občinstvu za obile naročbe	udani
/V rdo (w u & t in č ič
L tesarski mojster.
XXXXKXXXXXXXXXXXXMMXXXXXXXXXXXX«
SpStBTMB siovensRe pspiliiije
Zahtevajte pri svojih trgovcih
novo
Ciril-jVIctodijcvo
cikorijo.
X
X *
x x x x x x x x x x x x x x x x x
x x
paglianovo mazilo (sirup)
o°e
o°o
o
e o
O
o o
O
o o
o
e o
za osveženje in čiščenje krvi prof. Ernesta Pagfliano
nečak pokojnega profesorja Hieronima Pagliano
je bilo predloženo zdravstvenem vodstvu min. za notranje posle, koje je dovolilo razprodajo.
Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi 1S94 in na higijenu-ni narodni razstavi 1900 z zlatimi kolajnami.
Dvor višjega sodišča v Lucca je izdal razsodbo po
koji ima tvrdka Hieronima Pagliano izključno pravico postopati pr»>ti vsa k< mur, ki hi ra/peonval ponarejanja, ter je ob jed nem prisodil tvrdki vse sodne trrske in odvetnišk^ gpoške p rov zri cene do leta 1897.
Nas sirup je XiToo isti, kojega je izumil 1838. pok. naš stric prof. Hieronim Paeliano t^r lnanimo njegove izvirne recepte, s kojimi ee je dokazala resnica. Vsi ti dokumenti ki so pisani z njegovo lastno roko, so bili predloženi pristojnemu sodišču.
Poživljamo v-akogar. da prekliče; to zadošča v dokaz resnice, kojo pmo vedno trdjli in razkrili brezvestne laži gotovih špekulantov. Zgoraj o?načene listine zamore si vsakdo ogledati. Ogibajte se vedno ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke, koji nosiio na lončku in ovitkih n«so varstveno znamko. Tvrdka
nima družic. -jc Napolj 4, Calata S. Marco.
x
X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X
Prodajalnica (zgotovljenih oblek
= nm cltta fli Trlests" =
tvrdke
■osa EDVARD KALASCH mm
Via Torrente št. 34 nasproti gledališču ..Armonia"
s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij.

VELIK IZBOK
izgotovljenih hlač za delavce
kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri.
•000-00 —00-ooo«
o M. Alte o
0 treorina z man i fakturnim blasrom 0
hI. Ntova. ogel ul. S Lazzaro št. 8 s podružnico ul Nuova. ogel ul. S. Lazzaro st. 5
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva X
Andrej Jug	x
TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST v
priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo tli temno p< litirano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naiočbe za vsakovrstne isdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkraišem času in v polno zadovoljnost naroč;telja.
Cene brez konkurence.
/a obilne naroCbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v i.misiu gesla : Svoji k svojim !
(»i dovoljuje obvestiti slavno oln'instvo in cenj. odjemalce, da je jako pomnožila svojo zalogo kakor tudi povečala prostore s tem, da je cetanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam ce »j. odjemalcem.
V ol>eh prodajalnirah vdobiva se razno blago nail>ol^e kakovasti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženskf ol.leke. srajce, ovratnike*. ovratnice, tu je velikanski izbor platnenega in bombažnega blaga, prtov in prtičkov ter vsake vrste perila. I »odi od lombnža. ali platna. Pletenine, svile-nine razno *t An i okraski za šivilje in kitničarke Velikanski iz'uor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake.
Sprejema naročbe na moške obleke po m^ri. kate e izvrši najtočneje in najnatan-nei« |*o ( i :m: . d:t -e ni bati konkurence
Poskušaj, da se prepričaš!
0 0 0
Stav bi usko podjetje
Stavbinsko ks podjetje ^
G. TONNIES
Ljubljana.
Tovarna za mizarsko orodje ii parkete, stavbinsko in umetno kiparstvo.
Delalnica za konstrukcijo železa itd.
Sprejema naročbe za vsakovrstna mizarska dela kakor: kompletna okna za cele stavbe in izložna okna na vreteno, vrata, portale, oprave za prodajalne in dru sega W pohištva v vseh slogih. — Podovi mehki in trdi vseh vrst kakor: deščice, parkete, od jermena in navadnega Lesa. Kompletna stacbinska kovaška dela, stopnice,
ograje, žične mreže, železne satvornice na vreteno i ta. itd.	f\
JAKOB BAMBIC
trgovec z jedilnim blagom
Via Giulia št. 7.
Priporoča svojo zalogo jest vin kolon ijalij : vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blngo tudi na deželo na debelo in ^ robno. — Cenike razpošilja franko.
Priporoča se pri najsolidnejšein delu in ozmernimi cenami.
Oblivala!
Pri Pepetu Kraševcu
zraven cerkve sv. Petra {Piazza Rosario po«l ljud. šolo» Bogata zaloga raznovrstnih obuval za gospode, gospe in otroke.
Poštne naroćbe se izvrše takoj. Pošiljatve so poštnine proste.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter se izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naiočbe se toplo priporoča
Josip Stantič čevlj. mojster.
Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr. priv. avstr. Lloyda.
i j

Proračuni brezplačno.
Reference prve vrste na razpolago.

PODJETJE ZIMOLO - TRST
Prvo podjetje za pogrebne svečanosti
ustanovljeno leta 1876.
Pisarna: Corso 41
w Telefon it. 141
•v
Zivic i dr
Anton Breščak
v Gorici, Gosposka ulica št. 14 in ulica
Zaloga: ul. Istitnto 1>>
Telofon št. 145
Sprejemajo se pogrebi v veliki gali in L, II., III- IV. razreda : prev zi mrlitev v tu-in inozemstvo ; katafalki v cerkvah za pogrebne svečanosti. Izvršuje pogrebe v popolno črni, v zlato -
črni. srebrno-črni in zlato-modri barvi. Velika zaloga kovinskih krst, navadnih in najbogatejših; krst iz trdega lesa s ko-vinskimi okraski z vloženo cinasto krsto ali brez nje: lesenih krst: belo in črno lakira; ih ; vencev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali biserih. Prodaja na drobno in na debelo oblek iz atlasa organtin, umetnih cvetlic, napisov zlato-srebrnih in sploh vsakovrstnih pogrebnih predmetov.
V v
14—15 letnega pomočnika za v prodajaloico svinjine, l-ti mora biti poštenih starišev in zmožen slovenskega t« r ašktga jezika. Dečki iz Gor!<-e ozir. iz <i riske ok^dice imajo prednost.
Naslov pove iz uljudnosti uredništvo » Kd nosti«.
Jakob Kosmerlj
-■TRSTi-
ulica ss. Martiri štv. 16
nasproti Komando Marine.
ar T iS G O V l y A -mm
Jestvin in kolonijalne^a blasra, delikatee in kouserv. Izbor raznih vin in likerjev.
Imam tudi filijalko v »lici Bastione štv. 2 nasproti ženskemu liceju.
Priporočam se p. n. občinstvu in sem najudanejsi
Jakob Kosmerlj.
Sprtjenaje se tudi naročbe za razpošiljanje.
(Seli i v it z iV Coni p.I)
Zaloga stroje?, telničnlli preimetov in materijala.
Delavnica. — Inženjerski urad.
TRST. - Trgovinska ulica štv. 2. - TRST
------ pri triru vojašnice. ===
Prodaja se :
MOTORJE na par, na plin, petrolej in bencin. STROJE za obrtnjistvo in kmetijstvo, za dom
in sploh za vsako rabo. PUMPE za vodo, vino, špirit, olje itd. ŽELEZNE CEVI in njene sklepe. CEVI iz drugih kovin, iz gume in platna. PIPE in VAL VE izaklopnicei in druge medene ali bronene predmete. MA SILNE ULOGE t. j. plošče, svitke in dr.
iz gume, asbesta. bombaža. SITE in druge priprave za mline. PASE iz usnja in drugih materjalev. OLJE in MAST za mazanje strojev.
Posebno se priporoča posestnikom
Raznovrstne železne pluge, mlatil niče in čistilnice za žito, slamoreznice, stiskalnice za ■rino, olje in seno, škropilnice proti peronospori, elastične trake, gohe za cepljenje itd.
Izdelujejo se načrti za napravo tovarn, vodovodov, vodnjakov, cest itd. In se tudi dela prevzame.
Venurini ima v zalogi v veliki 'zberi pohištvo vseh i a'.ogov za vsak stau od najboljšega izdelka. V ' salogi ima : podobe na platno in sipe, ogledala, žime I pa auio, razne tapecarije itd- Daje tudi aa obroke.
Skladišče vina
ulica Acquedotto št 23. Prodaja vina v *o lih in buteljkah, Fine paštne in dezertne vina na debelo in drobno, franko na dom po najugodnejših in ko ikurenčnih cenah.
FI LIJ ALKA
BANKE UNION
V TRSTU
e peča v. vsemi bančnimi in menjalnimi posl kukor:
a) Vsprejema uplačila na tekoči 1 i • obrestuje:
Vrednostne papirje:
po	proti ft dnevni odpovedi
_ 12 „
le
Mihael Zeppar
v Trstu, ulica San Giovanni
štev. 12
ima zaiogo peč.j od maj« like v velikeir iz boru, "ama novost, bodisi glede risanj ali barv. Snov sestaja od same stanovitne zemlje. Izključna zaloga za Trst, Primorje in Dalmacijo slavnoznane in odlikovane tovarne za pet'i Bratov Sehutz v Bianskem (Morava) ustanovljena 1848. Pri teh pečih se prihrani 500/° na kurjavi. Lasrna tovarna štedilnih peči iz železa ali u<Jelanih z majoliko. Izvršitev j o meri in nizkih cenah.
O T
_ H 9
«1 O 1 0 4 0 o
**	2 O
4 mesečni 1 letni
po 2 f)t c - 2 »
u
Napoleone :
0 proti 20 dnevni odpovedi
40
3 mesečni 6
Deček z dežele
! ki je dovršil 4 razredno ljudsko šolo, želi ! vstopiti v kf.ko prodajalnic ) z je^tvinami i kot vajenec. Naslov povč uprava »Edinosti«.
Tako obresto vanje pisem o u plačilih velja od & oziroma 2. avgusta naprej. , b) Za giro-conto daje 23 40,o do vsakega zneska, izplačuje se do 20.000 gld. a cheque; za ve če znesk treba avizo pre<l opoldansko borzo. Potrdila se dajijo v posebni uložni knjižici.
c)	Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplačila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur.
Sprejemu za svoje conto-eorrentiste, inkuse in račune na tukajšnjem trgu, menjice z.i Trst. Dunaj Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vredno-tne papirje brezplačno.
d)	Izdaja vreduice neapeljske banke, plačljive pr: vseh svojih zastopnikih.
e)	Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji.
Glavni zastop za Trst, Kras. Goriško, Istro. Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente
GLOBUS
centralno ravnateljstvo na Dunaju
I. Franz-JoseTs-Oiiai št. 1 a {\ lastni lilši).
Popolno vplačana glavnica :? €00.000 K, ustanovljena od dunajskega bančnega društva in bavarske hipotekarue in menične banke v Mocakovu.
Sprejema zavarovanja na življenje v raznovrstnih k< mbinacijah in proti nizkim premij*m. Specijalno zavarovanje otrok brez zdravniškega < gleda, izplačavši v slučaju te-nitve ali prehoda v vojake zavaiovani znesek proti malemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe.
Glavni zastop v Trstu, Riva dei Pescatori št 1. Telefon 469.
Iščejo se povsod zastopniki in agenti.
Odlikovana v Rimu se zlato kolajno in zaslužnim križcem.
Odlikovana na Dunaju se zlato kolajno in častno diplomo.
i
Odlikovana tovarna za čopiče ii Me
Ivan Angeli
ulica Canale 5 -^f
nasproti cerkve sv. Antona novega.
Edini specijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopičev ; lastna specijaliteta čopićev za barvanje s pokostjo.
Pleteni naslanjači francoskega sestava in nedosežne kakovosti.
Se ne boji nikake konkurence glede zmernih cen kakor tudi izvrstnega izdelka.
Čuvati se je dobro da se ne zamenja moja tvrdka s konkurenti jednakega imena.
Assicurazioni generali
V TRSTU.
i Društvo ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru. zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega
blaga in zavarovanje na življenie. Društvena glavnica in reserva dne
31. decembra 1893.....gld. 58,071.073-84
Premije za poterjati v naslednjih
letih......... „ 30,541.700*64
Glavnica za zavarovanje živenja
do 31. decembra 18!H. .... 169,929.625*0a Plačana povračila:
a)	v letu 1894........ 9,737.614-48-
b)	od začetka društva do 31.
decembra 1894........ 292,401.70651
Letni računi, izhaz dosedaj plačanih odškodovanj tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natančna pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva Via della Sftazione št. «8 81 v lastnej hiši.