Sftev. 145 V Trstu, v MdtUo, chM 21. Iianlla 1t14 L^tfirk XXX** Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah to praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredniftvo : Lllca Sv. FraaSfta AMBtega ft. 20, L aadstr. — VM dopisi naj se poflljajo uredniMvu IfeU, Nefranklna« pisma M nt jfrejuujo ta rokosU ac ne vračajo. Izdajatelj In odfovomi uradih »efan Godina. Lastnik kopaofcij lista .Edinosti-. — Ttak Mm JEdfnoati', vpisan« n*y « omejtnira poroitvooi v Trstu. nBca 8». Frani Uka Astfksfs It 20. Telefon uredništva in oprav« «ev. 11-«7. Naročnina zaait: Za cck> telo...... • za pol leta............... • za tri trenete.........• Za nedeljske Izdajo za ede ktn - ...... za pol leta................ 1 < 1 1 -i9s -1 " ' l | I 4 1 i i n Primorsko V edinosti je močt- Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za- vodov...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.........K 5*— vsaka nadaljn* vrsta............. Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inaeratnl oddelek .Edinosti«. Naročnina In reklamacije se potUjajo upravi Usta. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Tisto. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — PoStnohranilnifini račun št 841.652. Brzojavno porotna. zr'ttteo Konec »mtmllske Albanske rtsietoDe. DUNAJ 27. (Kor.) Danes ob 2 pop. je ustat ila policija kiparju Giirschnerju nabiranje prostovoljcev za Albanijo. DL MAJ 27. (Izv.) Slava novih »rešiteljev Mbanije je že doživela žalosten in klavern konec. Nabiranje prostovoljcev je \ tudi še danes v polnem teku in nova a sanska »generala« Gurschner in VVirth št: se že veselila lepih uspehov. Toda kar naenkrat je danes kakor strela z jasnega nc-ba posegla vmes dunajska policija. Ob 2 p poldne je prišel v Gurschnerjev atelje, kjer so se zbirali prostovoljci za Albanijo, ; licijski komisar, ki je v imenu zakona zahtevaL, raj se takoj ustavi nadaljno nabira je prostovoljcev. Gurschner in Wirt sia h !a seveda siino konsternirana in to t mi < lj. ker sta imela baie od visokih oseb zag< tovilo, da bo policija nabiranje prostovoljcev čisto mirno trpela. Pred Gursch-t: j.vim poslopjem je bilo takrat še več sto ( seb. ki so čakali, da jih uvrstijo v novo ?'.b, nssvc armado. »Generala« seveda nista imeia toliko poguma, da bi jim naznanila pop< !n iijasko svojega podjetja, ampak sta med prostovoljce in si zapisala par i rov, češ, da že dobe vsi pismeno nali' i o. kedaj naj pridejo. Tako sta z zvijač ^pravila ljudi izpred hiše in rešila tudi sebe nevarnosti. Albanski komite pa K rato vendarle še nameraval poskusiti z ek j edicijo in sicer le z inozemci, ki se jih ie »riglasilo baje že okoli 700, večinoma C) „Ti in Nemci iz Nemčije. Toda policija je prepovedala sp!oh vsako nabiranje, ne oziraje se na državljanstvo prostovoljcev i: o te padel tudi ta načrt v vodo. da naj rešijo kneza Viljema av-striNki prostovoljci, se je torej popolnoma ponesrečil. Gurschner in Wirth sta bila za akcijo tako navdušena, da sta hotela že nocoj odposlati 600 prostovoljcev preko Trsta v Albanijo. Vsi ti so namreč že dobili poziv, naj pridejo zvečer pred njegovo hišo. Policija, ki je zvedela za to, je -eveda tudi to preprečila. Skupno se je . risrlasifo tekom dveh dni že nad 3000 prostovoljcev, ined njimi danes zopet rezervnih častnikov. 2 mornariška častnika in celo dva avijatika, ki sta se ponudila. d« stopita s svojima aparatama v slu-t; ) Gurschnerjeve in \Virthove armade. Gurschner je imel celo že sestavljen svoj generalni štab. obstoječ iz 8 častnikov. V hiši. Kjer se je vršilo nabiranje, so bili ti: i "'e nabiti razni napis, kakor: \Verbe-fc^oau, Komandatur. Generalštab, Adju-ta - r. Oficierskorps itd. Kakor zatrjujejo aran-erji. se je prijavilo iz Nemčije tudi več uglednih aristokratov in častnikov, ki da so prosili za božjo voljo, naj se jih uvrsti v Gurschnerjevo armado. Vsa ta glorija je sedaj padla v vodo. pr Mcija je bila primorana k temu koraki ker so nekateri dunajski časopisi danes zjutraj ostro nastopili proti tej nesmisel ekspediciji, in so jo označali celo za z; ji r i -ko. Policija je dobila dalje tudi celo vr-to ovadb proti Gurschnerju in VVirthu raJi zločina po § 92., ki prepoveduje nabiranje vojakov za tuje države in pa radi zločina zapeljevanja k dezertaciji. V političnih krogih se zatrjuje, da je dalo tudi z imanje ministrstvo dobro razumeti aran-žerjem, da ne more odobravati njihove akcije, ker bi prišlo v Draču lahko do novih komplikacij. Tudi berolinski listi so strogo obsojali akcijo obeh »Oberalban-cev« in zapeljanih dunajskih »špisburger-jev«. DUNAJ 27. (Izv) Gurschner je izjavil zvečer časnikarjem: Ideja ekspedicije avstrijskih prostovoljcev v Albanijo s prepovedjo policije še ni končana. Dobil sem od odličnih gospodov zagotovila, ki so več vredna, nego vse policijske prepovedi in se že najde način, da izvedemo svoj načrt. Položaj v Draču, — Nova pogajanja. DRAC 26 pop. rad. tel. (Kor.) Pretekla noč in danes dopoldne sta potekla popolnoma mirno. Artilerijski napad iz mesta in »Hercegovine«, ki je bil določen za danes zjutraj, je na izrecno željo kneza Viljema izostal. Samo parnik »Hercegovina«, ki je odplul še pred to odredbo z inženirjem Hasslerjem proti Kavaji je oddal en strel na vstaške pozicije, nakar je kapitan parnika na ukaz družbe »Dalmatia« last. ;ce parnika protestiral proti streljanju, češ da parnik ni bil poslan v ta namen. Obstreljevanje je izostalo in parnik se je vrnil v brač. Zjutraj za rana sta prišla iz vstaškega tabora v Sjaku dva poslanca s sporočilom, da žele vstaši, da bi se nadaljevala podajanja in da bi prišli parla-menterji v Sjak. Major Kroon je izjavil, da naj se vrše pogajanja, če jih že vstaši žele, v Draču in da naj pošljejo vstaši svoje zastopnike v mesto. Turkhan paša je bil proti temu. DRAC 26 zveč. rad. tel. (Kor.) Vstaši hočejo obnovitev pogajanj, ki so se razbila, ker ni bilo dovolj vstaških zastopnikov navzočih. Zahtevajo pa enega g. ta od kneza in zastopnika anglešk \» ker ten zaupalo. Odklanjalo pa od vlade imenovane posredovalca, ker tem prav nič ne zaupajo. Med tem ko so se vrittli razgovori glede obnovitve pogajanj so se začuli nenadoma streli iz topov v smeri iz Kavaje, kjer pripravljajo vstaši močne utrdbe in rove. Streljanje je povzročilo v mestu nenadoma strahovito razburjenje. Ljudje so begali kot brezumni, večina je bežala na obrežje, da bi se vkrcala. Sele ko so beguni uvideli, da vstaši še niso vdrli v mesto so se nekoliko pomirili in se vrnili počasi v mesto. Epirotl so se pridružili vstašem. DRAĆ 26 pop. rad. tel. (Kor.) Iz juga prihajajo vedno bolj neugodna poročila. Od zanesljivih strani se je razširila vest, da so se Epiroti odločili za vstaše in da so že pripravljeni da vdro proti severu. Major Kroon je odredil, da naj se umaknejo v Korici in Tepelenl nastanjeni ho-landski častniki takoj v Valono, kakor hitro bi videli, da ne vzdrže napadu. Zastopniki gredo zopet v Šjak. DRAC 27. op. rad. teL (Kor.) Zahtevi vstašev da naj pridejo zastopniki zopet v Šjak, kjer naj se nadaljujejo pogajanja se je ugodilo. Vstaši so zahtevali kakor znano, da naj pridejo samo delegati kneza in pa zastopnik angleški, ker samo tem še zaupajo. Iz Drača so poslali v Šjak tukajšnjega trgovca lsmail Effendija s sporočilom, da prideta danes v Šjak en delegat kneza in en delegat angleškega admirala, lsmail Effendi se je vrnil srečno od vstašev in povedal, da so vstaši s tem zadovoljni. Takoj na to so šli zastopniki k vstašem v Šjak. Vstćeiki sokolski zlet v Bran. BRNO 27. (Izv.) Jutri in v ponedeljek ^ bo vršil tu Vsečeški Sokolski Zlet, ki se tu vsakemu pripadniku naroda vliva samozavest in vere v bodočnost. In še f-no i* važno: kdor se bori za ideial, mora b*i uverjen o veličini vspeha, ako ga doseže; mora biti prepričan, da je ta idrjal živ ljenje ali smrt naroda. Le v tem slučaju bodi tudi vsakdo pripravljen dati vrs svoj „jaz" v borbi za ^osego tegn ideala 1 Vsega tega naš slovenski narod ni imel iu odtod tudi vsa njegova mizerija, vsa njegova nesreča, ki bi se bila kmalu izpremenila v njegovo smrt. Prišlo pa je izpoznanje. Sicer pozno, a vendar ne prepozno, še vedno pred dvanajsto u»o. Z» votarili smo, borili smo se za vse možno: za združeno Slovenijo; borili smo se za krščanstvo; vodili hud boj za svobodno misel; glasovali za in proti duvalizmu; iskali smo, tipali okoli, čutili v sebi praznino ; zagri/li se v strankarske boje, predno smo po taviH svoj skupen nacijo nalen program. Ta moment, bo iz poznanje je povzročilo silen preob at v v mišljenju slovenskega naroda. To ie psihologični moment, iz katerega je izšlo jugoslovansko nacijonalno g i banje. Zunanji povod k temu je dala balkanska vojna in slavne zmage srbstva na bojnem polju. Kakor vihar je završalo po vsem jugu, in ideja, speča že v nas vseh, je mahoma osvojila vsa srca in jih prerodila v znamenju svobode in nacionalnega in kulturnega edinstva. Javni —„it jn zastopnik te ideje je bila omla dtna. Do kake Stopnje Jc razvila, omladina idejo jugoslovanskega nacijonaiuega giba nja, hočem opisati tu in to je namen teh vrstic. Čili, za katerega se hori jugoslovanska nacionalistična omladina, je jasen in do ločno začrtan. Hočemo ujedinjenje jugoslovanskih plemen v narodnem in kulturnem pogledu, ne da bi to tangiralo njihovo državno pripadnost. Specijelno za nas Slovence zahtevajo to naša minulost, sedanjost in bodočnost, naša geografična lega, naše število m potrebe naše kulture. Isto vel a za Hrvate »n Srbe. To so glavne poteze novejš^g;« jugoslovanskega gibanja med nami. Gr najprej za to, kako naj dosežemo ta ciji-Logično bi bilo, da se poprej s pomočjo zgt.dovine, socijologije, vede sploh, do kaže, da je v interesu \Tseh m vsakegž posameznika, da se tmmeni narod narodno in kulturno ujedini. Stvar je šla nas protno pot. Vzrok temu? Vsaka velika td ja nezavestno spi in izbruha naenkrat na dan ob sdnih momentih in važnih tre-notkih in ne vprašuje za dotcaze razuma Duša čuti tako in tako mora biti. Neomajna vera, povzdignjen ponos, fanatično navdušen e, volja, ki ne pozna nobenih zaprek, radikalizem do zadnje meje — to so znaki, ki napovedujejo prihod velikr ideje. Ja^no glasilo takega duševnega stanja je bil pri nas „Preporod", pokra )insko glasilo jugoslovanske omladine, ki na programu. Mladina ve, za kaj se bori, ve za vse žrtve, ki je čakajo! Za nas avstrijske Jugoslovane pa je ^sžno vpr-jš >nje: kako stališče bodo zavzemali d/žavni faktorji nasproti teinu gibanju? Od njih je odvisno, ali nastane nevarno, ali bo služilo državi!! V idejah je velika moč. Pred vsem že zato, ker jih ni možno — aretirati! Osebe pač, idej- ne! Če bo v avstrijskih državnikih razsodnosti in zdravega smisla, £uste policijska odredb • m veksacina str ni 'n pritegnejo to gibanje v službo državnih interesov. Brez nevarnosti )c n b tu gibanje za državo, če se bo vršilo ž njo in o e proti njej! Občni zbor tržaške moške podružnice Srbin". In značilno: jugoslovanska jav nost je sicer očetovsko kritizirala ta pojav, ali direktno, ga ni odklanjala. Vse je vrelo in vse kipelo: fanatizem na radikalizem i/ naj s ve tej š h namenov je bil ta. B lo je vse pod utisom gromenja topov in pušk na Balkanu. To je bil prvi stadij tega gibanja. Potem se je razburjenje po leglo, hudournik se je umiri in si poiskal mirne poti k svojemu cilju. Ni bilo lahko t«». Nobena firma, pod kat- ro se je delalo 'loslrj za svoj narod ni bila zmožna, da bi zavrgla svejo zgodovino in da bi vo dila popolnoma novo gibanje — st okvirp so bili premajhni. Trebalo je ustv.-riti or g nizacijo, ki naj razširja, pograbiia in čuva nad svojo svetinjo. To je čutila omladina po naš b visokošolskih mestih Na Dunaju se je ustanovil „Jugoslovanski klub4*, ki mu je namen, da povspešuj*, poglablja in Siri jugoslovan-ko narodno g-banje. V Pragi so se združili slovanski akademiki na enotnem programu. V Z.i grebu imamo isti pojav, kjer se je združila nacijonalistična omladina, ki se bori za narodno in kulturno ujedinjenje, v prvi vrsti med Srbi in Hrvati. V Ljubljani je sledil „Preporodu., „G!.:s juga-, revija. V Zagrebu „Nova Rjrč", političen tednik, „Vihor- močnik, k-i ho če pred vsem literarno delo ati To je druga faza v g banju v smis'u ju rr in da se informira, v kol ko bi j rloičle . tHnv..šnje industrijske potrebe pokr v ti z rusiemi izdelki. V ta namen se e obrnil do srbsk- ga ministrstva za na rodno gospodarstvo m do Hikih srbsV h n dustrijskih in trgovskih podjetij Isto d< bno e dospel v Be'grad tajnik nemškega „W;rtschaftsvereina* v svrho, da spozna na licu mesta gospodarske in trgovske razmere in da intenzivno deluje na izvajam u ciljev omenjenega društva, oziroma v dosfgo Čim tesnejih trgovskih odnošajev med Srbijo in Nen či|o. Tudi tegs gospoda so m proda jni gospodarski in trgovski krogi dobrohotno sprejeli. Tako Rusija, tako Nemčija in tako celo Italija — Avstrija pa nima slej ko prej n kake druge skrb', n»go da ozlovolja srbsko javno mnenje z bedastimi prepovedmi izvažanja v Avstrijo go\edi, prašičev in — Sokolov! Ali je Kje kak pameten Evropejec, ki bi se tak> politiki ne . . . smehl al pomenljivo?! Av stnjski industriji in trgovini seveda ne gre na smeh, ampak na jok. Japonsko kalifornsko vprašanje. V Kaliforniji je naseljenih ogromno število Japoncev, ki so zelo vporabni za vsako delo in silno konkurirajo domačim amerikanskim delavcem bodisi glede cen kakor tudi glede drugih delavskih pogojev. Ameriška vlada jih zato silno nerada vidi in se jih skuša na vsak način odkrižati. Izdala je že več odredb glede naseljevanja Japoncev in prišlo je zaradi tega že do hudega spopada med ameriško in japonsko vlado. Kalifornska vlada je izdala tako ostre odredbe proti Japoncem, da je bilo novo naseljevanje Japoncev skoro popolnoma ustavljeno, veliko naselnikov pa je pobegnilo. V zadnje mčasu se je to za Ameriko nevarno vprašanje zopet poostrilo. Japonska vlada noče skleniti z A-meriko nobene pogodbe in trdi da bi delala ta pogodba zopet nove težkoče. Ameriška vlada naj prekliče krute odredbe proti Japoncem, ravna naj z Japonci pošteno in pravično in konflikt bo poravnan brez pogodb. Na to noto je odgovoril državni tajnik Bryaned takoj. Vsebina njegovega odgovora ni znana gotovo pa je, da Amerika končno in jasno precizirala svoje stališče pustila pa je še odprto pot za pogajanja. Dnevne m\l Naše železniško vprašanje. V zadnji seji država , > lezniškega sveta je govoril žel. minister baron Forster pred vsem o zvišanju osebnega prometa pri Čemer se bo gledalo pred vsem na to, da se oproste velike inozemske zveze zadržkov in moteni lokalnih zvez. Dalje je govoril minister o zvišanju prometa s Trstom in posebno osebnega prometa z Rivijero. Za dobo 1914/15 je določeno, da se zgradi 1S4 lokomotiv, 165 tenderjev, 305 osebnih voz, 89 službenih in 1S16 tovornih voz. Glede zveze z Balkanom je omenil govornik znižanje parobrodnih tarifov z južnimi podonavskimi deželami, kombinirane tovorne tarfe z Dalmacijo, promet - moko v Dalmacijo preko Trsta in razi ^ tarifne ugodnosti, ki blagodejno uplivajo na interese našega eksporta. V finančnem oziru le bilo prvo polletje menj ugodno, upa pa. da se bo ravno vsled zvišanja prometa in raznih drugih preureditev tudi v finančnem oziru dosegel napredek. Hrvatski deželni zbor. V četrtkovi seji se je nadaljevala razprava o podaljšanju indemnitete do konca julija. Govorniki o-pozicije so govorili proti predlogu, večina pa se je zavzemala za predlog. V debato je posegel predsednik dr. Medakovič in odgovarjal na neko opombo Frankovca Novaka. Novak se je namreč izrazil v predzadnji seji, da je zahtevala koalicija po dr. Medakoviču to kar zahteva tudi Rusija in kar zahtevajo tudi vsi ostali sovražniki, namreč da bi se rešilo bosensko vprašanje na londonski konferenci. Fran-kovec Horvat zakliče: »Na berolinskem kongresu!« Predsednik dr. Medakovič je odgovoril, da je ta trditev, bodisi da naj se reši bosensko vprašanje na londonski konferenci ali pa na berolinskem kongresu. tendencijozno podtikanje, ki ne zadeva samo koalicije, marveč tudi široke mase. ki veČino izvolile.. Profesor Fried-jung se ie moral za svoje trditve zagovarjati pred dunajskim sodiščem. Gospodje pravaške stranke pa imajo lažje stališče, ker se skrivajo za imuniteto. Večina je viharno odobravala izvajanje dr. Meda-koviča. Umetniške vesti iz Srbije. Znani srb ki slikar P*ja Jo\anov č, ki b.*a sedaj stano na Dunaju, a je imel poprej v Parizu stalno biva išče, je odpotoval v Pr lep, da razstavi tam svoje zanimive umetn š!,e dr: grcene slike iz srbsko turške vojne. Gospod Jovanović je spremljal v t^j vojni prvo armado in je napravil kaj interesantne skice in posnetke, ki jih je pot*-m dodelal v slike. Te razstavi tudi v Belgradu in pridejo potem v kraljevi dvorec in v poslopje skupšt ne. — Profesor na dunajskem vse učil-šču Josip Strilovski 'e v spremstvu znanega srbskega slikarja Uroša Predića iz B- gtadi ot»iskal slovite srednjeveške srbske samostane Ravanica, Ljubost? nija, Studenica in Kalen.ć, kakor tudi več sa mostanov in starinskih zgradb v novem ozemlju, da proučuie gradbeno umetnost, ornamentiko in sliiarj- Dunajski profesor je b i s tem ogledovanjem jako zadovoljen in mu je bil pri tem cilj ta, da na podlagi dosedanjih umetninsko zgodovinskih raziskovani ugotovi preko Srbije zvezo med umetnostjo vztoka in zapada. Kako RusUa in Nemčija! Došel je v B^lgrad g dr. Leščinski, inženir iz Petrr-grada kot zastopnic v- č ruskih industrij-sk b podjetij, da prouči srbske trgovske Domače vest!. Jutri, na praznik, izide »Edinost« kakor navadno ob ponedeljkih. V torek izide list ob navadni uri, kakor vsak dan v tednu. Avstrijski Italijani in beneški Slovenci. Italijanska javnost je menda prišla do iz-poznanja. da sta posl. Morpurgo v italijanski komori s svojo interpelacijo, za-htevajočo ostrejši tempo za poitalijančenje beneških Slovencev, in pa itoii|an»K! minister Dareo, Ki si je popolnoma usvojil misel in željo interpelanta: da sta ta dva moža napravila veliko neumnost in neprevidnost. Neumnost zato, ker več, nego je že storila in dela italijanska vlada za poitalijančevanje beneških Slovencev in dušenje vsakega narodnega duha med njimi, itak ne more storiti; a neprevidnost, ker sta s tem uprav izzvala za italijansko irne kaj neprijetne odmeve. Izzvala sta na primerjanje: 1) med postopanjem avstrijske vlade z državljani italijanske narodnosti in onim italijanske vlade z beneškimi Slovenci; in 2) med vedenjem avstrijskih Italijanov — tistih namreč, ki imajo odločno besedo v politiki — nasproti avstrijski državi, in vedenjem beneških Slovencev napram italijanski državi!! In da je menda tudi italijanska javnost prišla do izpoznanja, da sta se inter-pelant Morpurgo in odgovarjajoči minister Daneo prav po nepotrebnem in nerodno zaletela, nam daja slutiti dejstvo, da je imel ta dogodek v italijanski komori v italijanski javnosti le hipen efekt — meteora. Padlo je, zasvetilo in — ugasnilo. Kakor je hrupno završelo v prvi hip, tako hitro je potihnilo. Pač pa sta ona interpelacija in odgovor nanjo na slovanski strani izzvala efekt, ki nam je bil v zadoščenje. Posebno pa pri jugoslovanskem časopisju je naletela Morpurgova interpelacija na glasen, splošen, enodušen odpor. Ali zdi se vendar, da tisti moment, na kateri kažemo gori pod 2), naše novinstvo ni dovolj naglašalo in — izkoriščalo. Priznavamo sicer, da je stvar malce odijozna, ker bi nam kaka slovenska tenkovestno - idejalna duša utegnila očitati z ene strani bizantinstvo napram avstrijski strani, na drugi pa denuncijant-stvo na škodo avstrijskih Italijanov. Nič ne de! Ko že vidimo, kako popolnoma do brezvestnosti neizbirčni so naši Italijani pri uporabljanju sredstev in orožja proti nam, bi bila pa največa neumnost na naši strani, ako bi bili pretirano tenkovestn v rabi orožja za odbijanje njihovih napadov, torej za našo defenzivno, za legi-tir io obrambo. Brez ozira torej na kako eventuvelno grajo in zamero začrtajmo tu paralelo v smislu točke 2) naše gornje konstatacije. Poznavatelj] naravi, razpoloženja, življenja in £utstvovanja beneških Slovencev nam zatrjajo — In to je priznal tudi minister Daneo sam —, da se beneški Slovenci v državljanskem oziru kažejo Italijane, da je njihovo vedenje napram italijanski državi vsikdar povsem korektno in da nima italijanska vlada nikoli niti pretveze — kamo-li resničnega povoda! — za kake odredbe v tel smeri, razun dejstva, da konservirajo svoj jezik v hiši domači! In sedaj pridi tisto kočljivo in onimozno vprašanje: morejo-li avstrijski Italijani trditi kaj takega o svojem vedenju nasproti avstrijski državi, da-si more njihovo narodno uveljavljanje neovirano in svobodno posezati daleč tja ven iz kfte domače v vse Javno življecje v teh naših krajih?! Razlika je velikanska in neutajljiva. a zaključek iz nje na i dlani in neoporečno logičen: če čuti italijanska vlada vendar-le potrebo za še hujše pritiskanje na beneške Slovence, potem je taka potreba še tisočkrat hujša in nujnejša na strani avstrijske vlade proti avstrijskim Italijanom! To smo hoteli konstatirati, pa naj se kak slovenski moralist še tako zgraža radi tega! Umrl je nagle smrti na Dunaju dijak -medicinec Franc U r Š i č. Tržaški občinski svet v sredo, 1. julija t. U XXIII. javna seja ob 7.30 zvečer. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika XXII. javne seje. 2. Nadaljevanje podrobne razprave o občinskem proračunu za leto 1914. Dopolnilne volitve v obrtno sodišče se bodo vršile glasom objave v snočnjem uradnem »Osservatoru« za delodajalce v soboto, 4. julija t. I., od 10 dop. do 1 pop.; za delojemalce pa v nedeljo, 5. julija, od 8 dop. do 3 pop. Slovenci se volitev ne udeležimo! Na praznik sv. Cirila in Metoda, t. j. 5. julija, se prične vese^ca v Rocolu ob 630 zvečer, in n** ob 5 30, kakor ie bilo prvotno naznanjeno. Pri ve ehci bo sodeloval ro eolski tamburaški zbor. Veliko vrtno veselico priredi v nedeljo, dnr 5. julija, podružnica CMD v Škedniu na novih prostorih Gospodarskega društva Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je da moralno ali gmotno s svojo požrtvo valnostjo pripomore, da bo ta naša prireditev uspela kar najsijajnejše. Posnemaj no v te rti slučaju naše narodne na sprotnike, ki so o prdiki veselice svoje potujčevalne „Lfge" pri Sv. Ani spravili na noge vse kar je lezlo in hodilo. — Pokažimo se jim vredni nasprotniki in to storim > najbolje, da darujejo vsi, vsak po svojih močeh, za našo podružnico, za naš prepotrebai otroški vrtec, za naše malčke, ki naj bi ostali ohranjeni svojemu miiemu slovenskemu narodu. Na veselici, katera se obeta razviti v pravi narodni praznik, boste sodelovali s svojima krasnima zboroma pevsko društvo „Velesila* »n pevsko društvo .Slava- od Sv. Marije Magdalene. Zraven teh bo pa izvajala domača godba pod vodstvom svojega neumornega kapelnika g. Josipa Flego izbrane komade. — Za zabavo bo torej dobro preskrbljeno. To nepresiljeno ve selje bodo pa še bolj oživljale naše narodne mladenke s cvetkami in srečkam šaljivega srečolova, ki jih bodo nudile našemu požrtvovalnemu občinstvu. Na ve-Sf ličnem prostoru se bo vrtelo kolo sreče, katero gotovo vsaucmnr prinese svoj dar za mal denar. Za naše malčke bo pre skrbljeno z bonbončlri in ^Ujjg^ki bo -^lici se hopv^čj; Paj 'bi vsak posrtil to nafio veselico in prinesel svoj d^r domovini na oltar. Ne pozabite, da je danes koncert Sveto iranskega pevskega društva, pri katerem sodeluje splošno priljubljena godba ške-denj^ke mladine! Tovariši z južne železnice, danes ob 3 in pol popoldne vsi na ustanovni občni z o r podružnice Z. J. Ž. Trst II., ki se bo vršil v dvorani „Konsumnega društva" v Rojanu! Noben zaveden južni železničar iz Trsta in okolice naj ne manjka! — Pripravljalni odbor. Podružnica »Glasbene Matice« v Trstu zaključi svoje šolsko leto v soboto, 4. t. m. Tega dne dobe gojenci šolska izpričevala. Istega dne bo v gledališki dvorani »Narodnega doma« ob 8.30 zvečer javna produkcija šolskih gojencev, katere spored se priobči tekom tedna. Vpisovanje novih in dosedanjih gojencev za prihodnje šolsko leto bo v prvi polovici septembra t. 1. Dan in krai vpisovanja objavi šolsko ravnateljstvo pravočasno. Za enkrat opozarjamo člane in prijatelje naše »Glasbene Matice« na zanimivo sobotno glasbeno produkcijo. Kaprice občinskega tramvaja. Prejeli sme: Ali ni nikogar, ki bi nam mogel pojasniti vedenje vodstva občinskega električnega tramvaja Sv. Sobota—Goldonijev trg? V zimskem času le vozil zjutraj ob 5.30 od Sv. Sobote prvi voz, ne spominjam se pa natančno, kedaj je začel voziti ob 5, in je jemal potnike; zdaj pa od 1. majnika dalje tudi vozi ob 5 iz remize pri Sv. Soboti, ali do 5.30 ne jemlje potnikov in štirje vozovi peljejo po voznem redu prazni do Goldonijevega trsa v največji zasmeh občinstvu, ker se vsaka teh omar ustavlja na vsakem postajališču. Vidijo se čestokrat nevedneži, ki čakajo voza. Voz se ustavi, izprevodnik se ie zgane, spremljevalec sedi široko v vozu, na vratih ti pa stoji črno na belem, Ako znaš čitati, oni ominozni »Chiuso«. Lahko se tudi prepričaš, da je trdno zaklenjeno. Veliko nas je okoli Sv. Jakoba, ki moramo biti ob 5.30 do 6 v mestu, in smo prisiljeni capljati v mesto peš, ko se peljejo Štirje taki vozovi »chiusi« pred n za na nami. — Ob 6.37 pripelje prvi /oz k Sv. Jakobu, nabito poln, drugi ob 6.45; šele za tistim pride od Sv. Sobote voz s potniki, to Je peti iz remise. — Prvi dan, ko se je uvedla ta tako silno pametna naredba, se je slišalo grozne jeze in Jovtipov, govorilo se je, da se je hotel magistrat maščevati nad okoličankami zaradi prvega majnika. Tudi sedaj se ta misel vzdržuje, ker tehnično se pač taka oslarija ne more zagovarjati. Opozarjamo na to dejstvo naše občinske zastopnike. Saj je vendar ta tramvaj občinsko podjetje v obči blagor in ne, da bi nas občina ž njim imela za norca. Zakaj bi vendar ne mogli oni štirje vozovi, ki vozijo prazni, zaslužiti svojih stroškov! Upamo torej, da se po posredovanju naših občinskih svetovalcev odpravi ta nedostatek. S Prošeka. Nikjer drugod po Slovenskem nima zaznamovati sokolska ideja z žirom na kratko dobo in razsežnost : kraja tako krepkega razmaha, kakor rav-I no na tržaškem ozemlju. Potom vseh mogočih mestnih vplivov in razvad, ki se kaj hitro in rade razpasejo po okolici, ni ugroženo toliko število, kakor pa nravna kakovost naše mladine. Brezdvomno pa ga ni boljšega jeza proti tem pogubnim mestnim vplivom, kot so ravrio sokolska društva. Da pa bodo bolje vršila svojo nalogo in se izdatnejše izpopolnjevala, je mnogo odvisno od naklonjenosti občinstva. V svesti, da se občinstvo odzove in podpre njegove težnje, vabi proseški Sokol cenj. občinstvo k svojemu III. javnemu nastopu, ki se bo vršil v nedeljo, 5. julija, na prostranem, senčnatem travniku. Otvoritev nove planinske koče. Podružnica S. P. D. v Ilirski Bistrici naznanja, da se bo vršila slavnostna otvoritev njene nove planinske koče v Ornem Dolu pod Snežnikom — Vilharjeve koče — v nedeljo, 5. julija 1914 ob 11 dopoldne. — Po otvoritvi planinska veselica pred Kočo. Koča bo preskrbljena z raznovrstno pijačo. Najlepši dohod iz trga Ilirska Bistrica — 3 do 3.30 ure hoje. Prijatelji planinstva, vsi v Crnidol (1100 m), krasno zeleno dolinico v sredi skalnatega Krasa! — Družba sv. Cirila in Metoda je v zadnjih letih največ žrtvovala za Trst, posebno pa z zidanjem novega šolskega poslopja pri Sv. Jakobu. Zato je tudi dolžnost vsakega zavednega Slovenca, da podpira Družbo ob vsaki priliki. Slovenci, pokažimo svojo hvaležnost C. M. D. s tem, da pridemo vsi na veselico šentjakobske podružnice C. M. D., ki se bo vršila v nedeljo, dne 5. julija t. I. ob 4 popoldne na vrtu gostilne »Jadran« pri Sv. Jakobu Kdor ni bil na Sokolovi veselici pri Sv. Jakobu, naj gotovo pride, da bo videl zopetni nastop naraščaja šentjakobskega Sokola, ki nastopi ob 6 popoldne. Zvečer bo ples, ki bo trajal do 11. Malenkost. Prejeli smo: Mnogi, ki bodo čitali te vrstice, porečejo, da je to malenkost, ki ni vredna, da prihaja v javno glasilo. Ali vendar! Na naših šolskih in nešolskih malčkih opažam sicer majhne, a vendar dovolj velike znake naše nezavednosti. Traki na klobukih nosijo imena raznih laških mest in drugih laških predmetov. Ne pisal bi tega, ko bi me ne bil baš neki Lah opozoril na našo nezavednost! Res je, da takih slovenskih trakov ni. Zato pa naj se kupujejo trakovi brez napisov, ali pa z breznom^iommi. Laških imen mest, «n drugih pred- metov »voice, da se nam Lahi ne bo- niClv v 1 • • m uu posmehovali! Španski sleparji na delu. V zadnjem času so zopet začeli oni znani španski sleparji kar preplavljati Trst s svojimi pismi, v katerih obljubljajo kar tretjino 1,200.000 frankov tistemu, ki bi hotel rešiti neki kovčeg, ki se nahaja na nekem francoskem kolodvoru, itd. Ker nam je znano, da so se nekatere osebe, ki so verjele takim pismom, že hotele odpeljati na Špansko, opozarjamo ponovno naše ljudi, naj se ne dajo zapeljati po teh sleparskih pismih, ker je vse skupaj izmišljeno in zlagano. Kdor bi šel na Špansko, bi ga pač oskubili za njegov denar, a če ne bi bilo drugače, bi mu morda celo trda predla za življenje. Zavetišče za služkinje, ki ga menda oskrbuje »Marijina družba« in ima svoje prostore v ul. sv. Frančiška št. 15, ravno nasproti našemu uredništvu, je zavod, ki ga po poročilih, ki smo jih prejeli od slovenskih deklet, ki so bile v tem zavodu, nikakor ne moremo priporočati našemu ženstvu, ki hoče ostati naše, narodno. Tako nam piše neka služkinja, da je prišla v zavod in je imela slučajno v roki »Edinost« in pa člansko knjižnico NDO. Ko je »gospodična ravnateljica« opazila to, je vzkipelo v njej in začela je regljatl, da je »Edinost najgrši, najpohujšljivejši, hujskaški list, ker hujska narod proti narodu. Končno je silno prigovarjala onemu dekletu, naj vendar ne čita tega umazanega, opravljivega, pohujšljivega lista, ki zastruplja človeška srca. Tako nahru-Ijeno dekle je odgovorilo odločno, da se »gospodična ravnateljica« pač moti, če misli, da jo je bog postavil za to, da bi njej iztrgala iz srca »strup«, ki ga jej vlila vanj »Edinost«, namreč — narodno prepričanje, in da je tu pač vsaka beseda bob v steno. Gospodična ravnateljica je nato utihnila. Druga dekleta so jo potem nagovarjala Ie v — I a š č i n i, in to v taki, da se jim je morala smejati v obraz, ko so se spakovale z jezikom, ki niti pojma nimajo o njem. Ko jim je povedala, kar jim je šlo, so se začele izgovarjati, da je Trst italijansko mesto in da se v Trstu ne sme govoriti slovenski, češ da jih potem zmerjajo s »ščavami«. »Prav je, če Vas,« je reklo naše pošteno narodno dekle, »saj drugega res ne zaslužujete, saj ste ščave, ker se sramujete svojega slovenskega rodu in jezika in se prodajate našim nasprotnikom!« Na te besede je bil seveda ogenj v strehi. Gospodična ravnateljica je zopet prišla s svojo, da je vse to posledica Čitanja »po-hujšljive« »Edinosti«, in naša vrla narod-njakinja je z gnusom pred takim narodnim odpadništvom odšla iz tega »zavoda«. — K temu poročilu imamo pripomniti le eno: Naš list ni nikdar imel ničesar proti cerkvenim bratovščinam, kakor je »Marijina družba«, če so ostajale v mejah svojega delokroga; če pa mislijo delovati na tak način, kakor je opisano zgoraj, če mislijo našemu ženstvu trgati Iz srca ljubezen do našega naroda in našega materinega slovenskega jezika: tedaj pa u-darimo po takem izdajalskem počenjanju z vso silo! Raznarodovati našega ženstva ne damo po nikomur, tudi po »Marijini I družbi« ne! Naj ona »gospodična ravna- teljica« raje pazi na to, da se njene Marijine hčerke ne bodo zvečer spodaj pri vratih »šockale« s svojimi ljubimci, kar vidimo tolikokrat na lastne oči. ne pa da zavaja naša dekleta k odpadništvu in sovraštvu do njihovega slovenskega rodu in jezika. Slovenskim služkinjam pa priporočamo, naj se izogibajo zavoda, kjer jih uče grdega renegatstva, temveč naj raje iščejo v slučaju potrebe zavetišča v poštenem, narodnem in prav zato resnično, ne pa hinavsko krščanskem zavodu sv. Nikolaja! Kopel Grijan. Naznanjamo cenjenemu občinstvu, da bo salonski parnik »Vida« vozil od danes naprej ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi ob 6.30 pop. iz Trsta in ob 8.30 zvečer Iz Grijana. Vožnja ob 7.30 zvečer iz Grijana odpade. Imenovane stalne vožnje ob sobotah, nedeljah in praznikih, se uvedejo v slučaju, če bo dovolj občinstva, tudi ostale dneve v tednu. DANES POPOLDNE koncert sveto-ivanskega pevskega društva v svetoivan-skem »Narodnem domu«. Kdor le utegne, naj se ga udeleži; žal mu gotovo ne bo! Zahvala. Najprisrčnejše se zahvaljujemo vsem onim dražestnim gospicam, katere so bile tako požrtvovalne, da so raz-prodajale cvetke ob cvetličnih dnevih, katere je uprizorila ženska podružnica CMD. Vemo, da to delo nikakor ni bilo lahko, da ste skoro vse na bolj ali manj brutalen način občutile vpliv italijanske kulture. Toda bile ste neustrašene, saj je šlo za našo ubogo deco, za ljubljeni slovenski naraščaj. Vaš trud je bil tudi obilno poplačan, to Vam kaže lepa svota, katero ste nabrale. Ohranite tudi nadalje svojo naklonjenost naši prekoristni Družbi, in ob priliki prihitite jej zopet na pomoč, Ve marljive narodne čebelice! — Bodi izrečena iskrena hvala tudi onim cenjenim gospodom, ki so bili tako prijazni, da so spremljali cvetličarke na njih potu, ali jim bili na kak drug način v pornoč. Dal bog, da bi Vi našli mnogo posnemovalcev med tržaškimi Slovenci. Prisrčna hvala tudi vsem darovateljem cvetic. S tem, da ste darovali cvetje, ste prihranili Družbi veliko stroškov. To cvetje, katero ste blagovolili darovati, bo nam vsem prinašalo obilnega sadu. Končno naj izrečemo zahvalo Še onim množicam, katere so tako drage volje segale po ponujanih cvetkah in polagale »dar domu na oltar*. Poplača naj Vam Vašo požrtvovalnost zavest, da so bodo z Vašimi prispevki vzgajali otroci v našem ljubem materinem jeziku in da bodo s tem odtegnjeni nevarnosti potujčevanja, da bodo nekdaj vzrastli v vrste krepkih slovenskih mož in zavednih žen, ki bodo neustrašeno stali na braniku slovenstva. Se enkrat kličemo: Prisrčna hvala vsem, ki ste pripomogli na ta a\i oni način k lepemu uspehu. Naša slovanska sveta brata Ciril in Metod pa naj prosita najvišjega blagoslova nad Vas. — Za odbor ženske podružnice C. M. D.: Antonija dr. Sla-vikova, predsednica; Dora Vinškova, tajnica. ___ Nenadna slabost duhovnika v zakristiji. Ko se je včeraj predpoldne duhovnik g. Peter della Bastiana v zakristiji cerkve sv. Jakoba pripravljal, da gre maševat, ga je nenadoma obšla slabost, da je skoraj izgubil zavest. Pozvan je bil k njemu telefoničnim potom zdravnik z zdravniške postaje, ki mu je podelil najnujnejšo pomoč in ga dal potem peljati na njegovo stanovanje v ulico G. Vasari št. 20. Ponesrečen lov na veverico. V nekem gozdiču na Opčinah sta se včeraj predpoldne izprehajala dijaka 14letni Pij Uljan, stanujoč na Opčinah hšt. 204, in 151etni Ferdinand Hrovatin, stanujoč na Opčinah hšt. 391. Izprehajajoča se po gozdu sta pa med vejami nekega borovca zapazila veverico. Ej, to je bilo za nju veselje: »Dajva jo ujeti!« sta si rekla in splezala sta na borovec. — A veverica jima Je poredno pokazala figo, dočim se je vej:< d njima zlomila in sta oba cepnila na a ter se oba poškodovala in sicer Uljan tako težko, da je bil sprejet v mestno bolnišnico, kamor ga je dal peljati zdravnik z zdravniške postaje, ki je bil pozvan k njima. Umrli so: Prijavljeni dne 27. t. m. na mestnem fizikatu: Rok Marija, 77 let, Vr-dela št. 753; Brečko Avrelija, 6 dni, ul. Giulia št. 34; Coffou Karel, 17 dni, ul. Al-fieri št. 3; Poletti Josip, 9 mesecev, ul. della Madonnina št. 8; Jelesnik Marija, 6 mesecev, ul. della Tesa št. 71; Franza Iv., 42 let, Sv. Jakob št. 3; Zorzet Ivan, 80 let, ul. Navali št. 46. — V mestni bolnišnici dne 24. t. m.: Balcer Venceslav, 76 let; Resman Marko, 24 let; Negode Marija, 87 let; Konorovisky VVerner, 28 I«t. — V mestni bolnišnici dne 25. t. m.: Urattoni Josip, 34 let. Loterijske številke, izžrebane dne 27. junija 1914: ^ Linec 90 24 11 84 60 i«. zlet Tržaške sokolske župe. Tržaška sokolska župa (sestoječa iz sokolskih društev Barkovlje, Divača, Komen, Sv. Križ, Mavhime, Opčine Prošek, Rojan, Senožeče, Sežana, Sv. Jakob Skedenj, Verdela, Trst) priredi svoj IV. zlet na Opčinah dne 12. Julija 1914. Spored: Dopoldne. Izkušnje za popoldanski nastop- a) člani, b) naraščaj, c) članice. Začetek ob 8 uri. — Popoldne: Izprevod. Ob 3.15 se zbirajo pri Obelisku, nato pohod po vasi in pozdravni govori. Nato javna telovadba, ki se prične ob 5 n' ol-dne na običajnem prostoru: a> pi s fi ie naraščaja, b) telovadba na o.^u. c) proste vaje članic, d) posebne vaje vadi- teličkih zborov, oziroma vzornih vrst. e) proste vaje čianov. Valika ljudska veselica, petje, ples, godba, paviljoni z jestvi-nami in pijačami, kolo sreče in najrazno-vrstnejša prosta zabava. — Pri pohodu, javni telovadbi in plesu svirata dve godbi: Sokolova iz Mavhinj in mladinska godba iz Skednja. — Vstopnina: Na vese-lični prostor 60 vin.; za vstop na telova-diiče: Stojišča ob vznožju 60 vin., stojišča na tribunah po 1 K, sedeži na tribum B in C spodnje 3 vrste na čelni tribuni po 1 K, zgornje 4 vrste na čelni tribuni po 2 i K. Vse vstopnice je vidno nositi. Vstopni- | ce se dobivajo v predprodaji pri gospej1 Bickovi v Narodnem domu. — Teden dni pred župnim zletom, dne 5. julija 1914 se vrši na telovadišču v Barkovljah javna župna tekmovalna telovadba vseh oddelkov. Zvečer zabavni sestanek tekmovalcev in gostov istotam. Vstopnina za oboje 40 vin. Bruttvene vesti. enkrat javljamo ljubiteljem mladine in narodnega razvoja, da priredć gojenci ctr. vrtca v Vrdelci danes 28. t. m. ob 4 uri pop. svojo »Otroško veselico« z najlepšim vsporedom. Kdor hoče vžiti veselo urico naj prihiti med nas, vedoč, da ie najpresrčneje pozdravljen. Iz Sv. Križa. Zavarovalnica goveje živine v Sv. Križu je zaradi slabega vremena preložila svojo tombolo, ki je bila določena na 14. t. m., na dan Sv. Petra in Pavla, 29. t. m. Dobitka sta: činkvina K 100.—, tombola K 200.—. Začetek ob 5 popoldne na javnem trgu, kjer bo tudi svi-raja domača godba. Srečke se prodajajo po 40 vin. K obilni udeležbi vabi odbor. V^lko vrtno veselico priredi pevsko društvo »Slovan« na Padričah dne 5. julija t. 1. na vrtu g. Martina Grgiča št. 31. Pri v&selici bodo sodelovala sledeča društva: pevsko društvo »Lipa« iz Bazovice. »Slovanska Straža - iz Oropade, »Zvon« z Opčin, tamburaški zbor »Zarja« iz Bazovice ter &g. diletanti podružnice CMD iz Bazovice. Na programu je tudi slavnimi govor. Odbor se trudi, da bo vsestransko ustregel cenj. občinstvu. Po veselici bo ples na podu, ki bo trajal do polnoči. Z ozirom na plemeniti namen veselice se nadeja odbor obilne udeležbe. ^or-ražnica CMD za Prosek-Kontovelj- Z^onik« se zahvaljuje pevskemu društvu »Kadrih« s Prošeka in pevskemu dn^tvu »I anica« s Kontovelja za prijazno sodelovanje pri prirejeni pomladanski veselici. — Odbor. »Narodno-sedjalna mladinska organizacija« v Irstu. Danes ob 10 predpoldne se bo vršil v dvorani NDO sestanek. Ker je sestanek iako važen, se prosijo vsi bratje, da se ga polnoštevilno udeleže. Bratje! Pripeljite S seboj tudi svoje prijatelje in znance, vabljena pa je tudi vsa ostala slovenska mladina, da se sestanka udeleži v čim večjem štveilu. Pevsko drvštvo »Ilirija« pri Sv. Jakobu priredi svoj koncert dne 19. julija v dvorani »Delavskega konsumnega društva« pri Sv. Jakobu. Bratska društva se prosijo. da se pri morebitnih svojih prireditvah ozirajo na čas te prireditve. »Akad. društvo slov. veterinarjev na Dntja naznanja, da dajejo za časa počitnic informacije glede živinozdravniškega študija: Rafael I p a v e C, cand. med. vet.. Idrija; Joža Samec. cand. med. vet.. St. Jur oh južni železnici; in Filip Pahor, cand. mel. vet., Vrtojba pri Gorici. Tekom šrjsr -eta pa se je obrniti na društvo: Dunaj 11L, Linke Bahngasse 11. trni na tietarcka cstcnizcdji Podružrkra NDO pri Sv. Jakobu sklicuje za d a n e s ob 10 dopoldne javen siiod v dve rani »Delavskega konsumnega društva« pri Sv. Jakobu. Dnevni red: 1. lirezposelnost našega delavstva in re-njikoli. 2. Slučajnosti. — Slovenski delavci! Vaš interes zahteva, da poselite ta shod v velikem številu! Pevski zbor Z. J. 1. Zbirališče bratov pevcev za pešizlet v Klanec danes točno ob poldne na državnem kolodvoru. — V protest proti atentatu z bombo pri Sv. .Jakobu ste nabrali Majda Sehmidtova in Zorka Železnikova za svetoivansko podružnico CMD K 42.68. Darovali so: po 2 K: Anton Prelc in Mihael Živic; po 1 K: H. Schmidt, J. Negode, I. Comauli. Po-nikvar, Germek, L. Milic, J. Gradišar, A. Trobec, Gasperčič, Markuža Kari (pečar), Novak Jože Ivanov, Suban Fran, Jerončič Stanko. Ivan L.; po 60 vin.: Vidmar »Sokol«; po 50 vin.: Drag. Pertot, Hrast, Ivan Fonda, N. N., Šušmelj Fran, Vrtovec Edi.; po 40 vin.: Metjak, Kovačič, Gombač Antonija, Skabar Anton, C. Schmidt, Smrdelj G., I. Briščik, Dora Martelanc, Nando, S. M i jo t. A. Davi-Mikelič, Ukmar F., S. Lo-zej, A v. Čok, Marija Jurkič, Piščanc M.; po 30 vin.: Černigoj F.. Korent Ivan, P rosen. Vadnu Anton. Vadnau Ivan, I. Udovič, Zidarič. Baretto M., Gnstinčič S., Schmidt, Hušo Ivan, po 20 vin.: Taučar, Križman-čič, Vidmar A., Udovič F., Cigroj P., N. N., Svagelj. KJuder, I. deležnik. Sila M., Zivic Mar., A. R.. N. N., Nebojsega, Buri F., \ a-tovec J., Milavec F., Valič F., Vidmar. Va-tovec J„ Danev B., Pahor M.. Mevla J., Mevla, Vidmar L, N. N., Marc A., Suša P., Bradač Just, Krpan 1., N. N.. Marc J., N. V., N. M.. J. Cep, N. N., Mohorčič l., Josip F.; po 12 vin.: Cernic Ivan; po 10 vin.: N. N., V. A., N. N., Valič M., Dobre M., N. N., F.. N., Ferluga F. — V isti namen se je nabralo v »Gospodarskem društvu« na Fcrdcniču, slaveč — po stari slovanski navadi — predvečer sv. Ivana. K 17.20. Darovali so: po 1 K: Ceh Ivan. Marusič F. Devanc, Kocjančič I., Černigoj 1., Macarcl Peter, Trobec Vinko; po 70 vin.: Pečane Iv. Brivec; po 60 vin: Novak An t., Vatovec E., Mlač Ant, Pečar M., Dursič Andrej. Vatovec Ivan; po 50 vin.: Bradač Ant., Vatovec Jožef (Bumba), Brce Juri; po -V) vin.: Marc Iv. Mar.. Slamec Anton, A. /.; po 30 vin.: Afrič 1., Vitez F., l.enardon S., Kavčič F.; po 20 vin.: N. N., Neimenovan. Valič M., Furlan A., Novak M., Mat jak i. M., Mijot A., N. N., Vatovec J.. Vrčon i'.. Korent, Cula A., Furlan A., Macarol A : oo 10 vin.: Krečič I., Ursič I. — V počei,ctr,je spomina pok. Marije Ne-godetove, mafere našega poslanca, darujejo: g. Schmidt 5 K in družina Germek 5 K isti podružnici CMD. — Vsem nabiralcem in oaivvalcem iskrena hvala! Da bi se smisel za C. M. D. širila in nrišla v vsako hišo, to je danes živa potreba! Čarov!, — Za moško podružnico CMD je daroval g. I. R.. poduradnik v protest proti bombi 1 K z željo, da bi imel posnemaicev. — Za otr š i vrtec v Skrdniu \t- na-br : M*rij R »zman učenka 5 b razred« na CM š «, protest proti t>ombn-mu at-nt tu K 1 - in daroval ie v isti nam r< g S 1 rster God na B^n K 1*—. V družb, v kat r1 so se p«-«& b o od iknvalt «5. Ivan Godna Bu-o m S iicm Anton M h eseje odbralo za otrušJu vitec K 8— in v jsi n^men ie darova-a g Sanon Luciji Stare K — 80 Zi kolo sr»-če na veliki vrti.i vr-sel ct je daroval Fian Pl-sna- škatl|d toa I* uv ga m-a Ciril.* id Metoda, g-iČ. Manj. Šuman šk^tho bonbonov in gdč. Eni lija Šu uan o^-oi čokolade, ga Autonja Sos č 2 -a/i za cvetje in pepelnik, njena 1 ank;. 4 p rceUnsKe soh ce. Polaga se n* src vs-rn, da bi naklonili podružnici kak dar z.h ko o sr-č • n srečolev, k^r bi se preveč skrčil Č-sti ; ako bi morala po 1 ružnija vse * a ove wma kupiti. — Med zdru/enimi čevljarji v Trstu nabral Fran Orel za mo*ko podružnico CMD K 17.50. Denar hrani uprava. — Podružnici CMD v Rojanu daruje družina Mislej iz Roiana namesto venca na krsto blagega prijatelja Jos. Mrevljeta K 15.—. Srčna hvala! — V počeščenje spomina svojega brata in strica pok. Riharda Novaka daruje družina Šiškovič v Crnemkalu podružnici CMD v Crnemkalu K 10.—. Denar hrani uprava m\ iz Prišla Politična lvJL (Obiskovalce pomit«« šoje v Stsndrežu). Kakor da bi naenkrat za c. ce ne veljal zakon razvoja 111 raz-veljal za Slovence zakon razvoja in razmaha, tak je danes naš položaj. V centru-mu Slovenije zastaja vse 111 prišli smo tako daleč, da često z neuspehom branimo že osvojene pruvice. Le na enem polju še dosegamo usi c!se in to tam, kjer odločuje le volja posameznikov, kjer nima jrlavne veljave celota. V znastvu napredujemo, v umetnosti imamo svoje ljudi, irrairio izšolane, marljive in inteligentne ljudi — a ;>ogled na r;i§ celotni položaj je žalosten, Jokaj žalos cjsi, kakor je bil pred leti. In zakaj i ), kjer je tisti vzrok, da je bilo včasih po Sloveniji lepše življenje, ko je pa danes. Z nepremagljivo silo se uveljavlja odgovor — ker je naša politika slaba, ker skrbimo premalo za politično naobražen naraščaj in ker se naša inteligenca premalo politično uveljavlja, ker jej ie vse važnejše ko pa intenzivno politično Jelo med našimi. Kranjska je jasen in žalosten dokaz, da je naša trditev povsem resnična. Koroška je klasičen zgled, da je naša trditev optimistična, neverjetno optimistična. V zadnjem času čujemo večkrat vesela poročila, kako napredujejo Slovenci na Primoskem, in z zadoščenjem moremo le potrditi te vesti. Ce smo morali trditi, da nazadujemo na Kranjskem, že ker ne napredujemo, ie vsled slabe politike, tedaj pa vidimo, da je ves napredek na Primorskem edinole posledica mestoma zelo dobrega političnega vodstva in pa politične naobraženosti, osobito zavednosti tudi naj-širšihmas. Na naših uspehih kakor tudi neuspehih vidimo, da je ves položaj naroda odvisen od dobre ali slabe politike, od politične izobrazbe mas in od števila inteligence, ki se uveljavlja v politiki. Na Goriškem je v marsičem dokaj boljše, kot marsikje drugod, a popolnost narodna še ni dosežena. Treba je še mnogo dela in mnogo truda, da niso razmere le boljše ko drugje, temveč tudi za Primorsko razveseljive. Z veseljem pa moramo zabeležiti tu trud Slovenskega političnega društva v Gorici, ki se je s posnemanja vredno vnemo lotilo dela, da povzdigne kolikor mogoče politično naobrazbo tudi najširših sijev. Po krasno uspeli politični šoli v Du-tovljah se otvori danes druga politična šola v Štandreju. Po Krasu Goriška okolica in po tej Gore. Ta sistem je razveseljiv in kaže nele resno voljo, temveč tudi dobro prijeto delo. Zato pa velja Političnemu društvu naša hvala in naše priznanje. — Druga politična društva pa naj posnemajo ta korak Slovenskega političnega društva v Gorici in naj skrbe ne le, da imajo ob času volitev dosti volilcev, temveč, da imajo tudi dovolj politično Izobraženih ljudi, ki bodo tudi poskrbeli, da vzraste politična naobrazba po vsej deželi. Potem bodo pa tudi marsikateri nečedni volilni manevri nemogoči in nesramna volilna manipulacija za časa notranjskih volitev bi rodila pač drugih uspehov, ko vse polno tožb radi razžaljenja časti. To na adreso krogom. ki v pretiranem strankarstvu zanemarjajo vse drugo. Besedo pa še udeležencem šole. O udeležencih politične šole v Dutovljah samo eno. da je njihova požrtvovalnost presenetila vse. Vsak inteligent bi se lahko s ponosom trkal na prs. Če bi pokazal tako požrtvovalnost, ko oni vrli fantje iz Štjaka. ki so hodili ure daleč ob dežju in skrajno slabem vremenu domov in prišli drugi dan oravočasno na predavanja, samo da niso povzročili stroškov društvu, ki je poskrbelo za brezplačno naobrazbo. In pripominjamo, da je bilo pripravljeno, Slovensko politično društvo v Gorici plačati jim prenočišča, pa preprost kmečki fant je bil toliko požrtvovalen, da je raje hodil ure daleč, ko da bi povzročal stroške. Te požrtvovalne in marljive fante imejte vi, ki pridete v Standrež v politično šolo, za vzgled. Kot obiskovalci politične šole vstopate prvič v politično življenje, ta vstop pa naj vam bo praznik, ki vam bo še v poznejšem življenju v ponos. Vstopate v življenje, kjer se odločuje o važnih stvareh in pripravljate se, da boste odločevali v teh stvareh. Hočete, da postanete vplivni ljudje, zato pa je vaša sveta dolžnost, da se za to tudi temeljito pripravite. Naj vam ne zadostuje, da vztrajno prisostvujete predavanjam v Štandrežu, predavanja vam naj bado le podnet k nadaljnjemu delu. k uspešni samonaobrazbi. — Upoštevajte kiic goriŠKega slavca 111 storite vse. kar more storiti mož, in stali bo-dete ko skala sredi razburkanega morja in ob vaši politični naobrazbi se razprše demagogije drugih in vsled vaše politične naobrazbe bo napredovala vsa Goriška. Pripadate okolici, ki dnevno vedno ožie oklepa Gorico, če bo vsak izmed vas na svojem mestu, potem ne pomagate le sebi, temveč vi ustvarite nepremagljivo podlago za slovensko Gorico. Zato, fantje, vršite, svojo dolžnost! Iz Tolmina. Z veseljem čujemo, da se začne v Bovcu v najkrajšem času graditi mnogo zaželjeni in še bolj potrebni stalni oder. To deio je velikega pomena za omiko in izobrazbo, ki si jo pridobi ljudstvo s prireditvami raznih iger. V Tolmnu tudi začnemo v kraikem graditi povsem nov oder, ki naj tući služi omiki in zabavi. Tudi se pripravljajo nekateri domači pisatelji na to, da spravijo na svoj oder igro, ki naj karakterizuje domače slepe grehe in napake. Res, treba bi bilo marsikaj, da se pouče naši starokopitni modrijani, da bi dali vsaj lekcijo občinskemu redarju ali nalog, naj odžene kričočo mularijo izpred »godne«, da bi ne pili konji pri lavnih občinskih vodnjakih in da bi se vsaj obrnilo svarilo za avtomobile tako, kakor gre. Drugi teden izide tudi prva številka novega časnika »Tolminske novosti« z jako zanimivim — Tminc. Podružnici >>11, prirediti d a n e s, 28. m j u t r 1, 29. t. m. ^. dneva. Skupiček je določen za »Narodno šoio« na Blaiiči. Prosimo si. občinstvo za obilo prispevkov. Cvetlični dan v Volčjidragi — prepovedan. — Prepoved za prepovedjo izdaja vlada, da nihče ne pozabi, da živimo v dobi absolutizma, ko je dovoljeno teptati človeške pravice nemoteno. Kateri motivi so mogli biti merodajni za prepoved cvetličnega dneva, ki ga je hotelo^prirediti marljivo društvo »Prešeren« v St. Petru v korist CMD in Sokolskemu Domu, je nepojmljivo. — Navajeni smo sicer na marsikatero prepoved, a reči moramo, da ta presega vse v svoji krivičnosti. — Brez vsega dvoma je, da se ne bi v Volčjidragi niti edene ne upiral prireditvi cvetličnega dneva, le naša vlada je taka, da ve vsako stvar bolje tud tedaj, če so njene informacije napačne. — Goriško okrajno glavarstvo se sicer sklicuje nekako na namestni-štvo, če smo namreč prav umeli odstavek, (da se vsled obstoječih novih predpisov prepoveduje cvetlični dan v Volčjidragi) — ali s tem dolženjem namestništva se glavarstvo ne opere. Prvič bi si lahko lastilo tudi to pravico, da pošlje namestni-štvu policijsko poročilo o cvetličnih dnevih v Gorici. Ce ni bilo nobene neprilike v Gorici, ko sta bila nakrat dva cvetlična dneva z izrazito narodnimi tendencami — bi se zgodil veliko težje tudi najmanjši nered v Volčjidragi. Ce pa bi bilo namest-ništvo že tako nedostopno pametnim argumentom, pa bi lahko glavarstvo poučilo namestništvo, da ni prav nobene nevarnosti za kaljenje javnega miru. Ker samo to briga vlado. Tega si vendar ne moremo misliti, da bi si lastila vlada tudi pravico, prepovedati Slovencem, da so požrtvovalni. Take megalomanije jej pa le ne pripisujemo. — Dovoljujemo si pa eno vprašanje? Ali misli prepovedati slavno c. kr. glavarstvo tudi cvetlični dan, če je namenjen za takozvane patrjotične namene? — Poudarjamo, da smo pred zakonom vse enaki, in zato pa hočemo tudi, da veljajo za vse iste pravice in magari tudi iste — prepovedi.- Tombola in veselica društva »Prešeren« v prid našim šolskim društvom pa se bo vršila. Vsi rodoljubi odgovore najbolje na neumestno prepoved cvetličnega dneva s tem, da preplačajo listke za tombolo. Glasilo političnih pobov zopet blebeta o slovenski provokaciji vsled župnega zle-ta v Štandrež. Gb tej priliki kvanta o vseh mogočih stvareh, da res ni vredno odgovarjati nepotrebnemu lističu. — Svetovali bi pa nekaterim Slovencem, ki so sicer res odločno narodni, naj vendar ne upoštevajo nas tako sramotečega lista, da ga tudi kupuje. Tudi vinarja je škoda, ki ga vrže le en Slovenec za brezpomembni listič »La Libertš«. — Modrost, ki je na-gromadena v tem listu, ni drugega, ko naj-nesramnejše napadanje ljudi in blatenje našega roda. Ta politični revolverski žurnal, ki izrablja ideje Mazzinija, ki nosi namesto naslova »Die blutige Hacke« naslov »Libertš«, ta list naj ne kupi noben Slovenec. Raje dva slovenska lista, ko pa le pol »Liberta«. Saj je dovolj, če morajo uredniki slovenskih listov prebavljati njegovo nečedno hrano. Danes dopoldne, Goričani, na Južni kolodvor, da sprejmemo svoje brate iz Opatije. Sokoli pridejo na kolodvor in sprejmejo pevsko društvo »Lovor« iz Opatije. Jutri, na dan sv. Petra in Pavla priredi zbor »Pevskega in glasbenega društva« v Gorici koncert v Tolminu. Goričani, če nimate ta dan posebnih opravil, pridružite se temu izletu. Koncert se bo vršil ob 5 popoldne v gledališki dvorani. Odhod iz Gorice ob 9 dopoldne z državnega kolodvora. Odbor društva »Šolski dom« priredi danes ob 5 popoldne šolsko veselico Spored: »Letni časi«, spevoigra; dvo- in troglasni zbori s samospevi, dvospevi in živimi slikami. Cene: 2, 1, 1.20, 0.80 in 0.40 K. — Cisti dobiček ie namenjen Šolskemu Domu. Danes, v nedeljo, 28. t. m. ob 10 dopoldne v »Trgovskem domu« javen nastop učencev Glasbene šole. Vstop je prost. Kdor hoče videti napredek naših mladih »godbenikov«, naj pride danes v »Trgovski dom Razpisano je mesto ravnatelja na tukajšnji realki. Seja deželnega Šolskega sveta pod predsedstvom g. namestnika Je bila v soboto ob 3 popoldne. Žrtev Soče. V petek okoli 6. ure popoldne se je kopal v Soči dijak Vll.a razreda na tukajšnji gimnaziji E. Delchin, sin gozdnega svetnika Ivana Delchina. Kakor se zatrjuje z ene strani, se je kopal v družbi dijaka, ki je držal na suhem vrv, na katero je bil privezan Delchin. Nakrat pa da je prišel na kraj, kjer Soča močno dere, dijak ga ni mogel več držati in tako da je utonil. V koliko je opis nesreče nepravilen, ne moremo presoditi, ker so bile razširjene zelo različne vesti o vzroku nesrečne smrti. Dva mladeniča, ki sta videla, kako se potaplja Delchin, sta takoj avizirala policijo. Pomoč je prišla seveda veliko prepozno. Iskali so potem truplo do osme ure zvečer, pa brezuspešno. Tudi v soboto do poldne še niso našli trupla. — Pokojnik je bil med svojimi tovariši zelo priljubljen in je vzbudila tragična smrt mladega življenja občno sožalje. Ker so ogoljufali vojaški erar, sta bila aretirana dvat rgovca in pet vojakov Aretirani so bili na podlagi ovadbe nekega vojaka, ki se je zahvalil na ta način za svoječasno ovadbo. Iz Nabrežine smo prejeli: Da se nismo oglašali za vsako malenkost je zadeva taktike, ker smo prepuščali socijem še nekoliko tolažbe, češ, as mogoče vendar ^plamti njihov terorizem v Nabre-žini. Tudi natO, k&T piSc ,Zarja*, smo mirno žvižgali, saj — ena marela in za drž, ter v kratkem pojasnimo vs^ one laž', ki nam iih je naprtil nabrežinski obrekovalec. Sodimo namreč, da se mora strokovno organizacijsko delo vršiti mirno ■n brez hrupa, z agitacijo od osebe do osebe pri čemer nam preveliko bobnanje h- h ko nasprotnika, ki je Že v letargiji, iznova zbudi Zlasti glede „Zarje" se nam je zdelo potrebno začeti s to taktiko, ker ni skoro nič pisala v Nabrežini, a to kar je pisala, so bile budalosti in laži, ki smo jih v Nabrežini kar otipavali, a bomo imeli itak priliko slišati pred ljubljansko poroto, Česa se vsega poslužuje gospod sodrug Kristan, kadar daje svoiim sodru-gom — „rekrutabrichtungo". Toliko v pojasnilo onim, ki so mislili, da smo cenjeno slovensko javnost premalo obveščali o teh dogodkih, ki pa ne pomislijo, da bi „Zarjau n njen kumpan „Piccolo1* tudi ne bila mirovala, d čim smo prepričani, da bosta koliko zmožnega v trg-vini jestvin U«S'UU sprejme se tak j. Dobi plačo hrano in stanovanje. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. IffŠlftn P^es se vrši danes v Lonjerju in sicer pri Jt&VClA stari še^i. 604 meblirana soba se odda takoj dvema čed nema mladeničema s hrano. Boschetto št. 40, vr. 2.; 9C0 II KftffeSffl jun'ja se bo odprla osmica V V IlglS&SJU Got« l/.el v Dutnvljah. 69S Prfjia želi svojim dečkom dijakom v Gorici do-K&UU& biti za prihodnje Šolsko leto dobro zanesljiv:« stanovanje s hrano, pri po-teni in zanesljivi rodbini icena zmerna) naj vpraša za naslov ln-t. odd Edino ti. 683 100—2'O litrov pa teliziranega mleka ---fella dnevno. Letna pogodba. Ponudbe z označeno ceno pod „M- Ikeri", poštnoležeče Tj?* pošta. H - mi tna, babica Trst nlica Torre Bianc-i KCffS 14, J nad. Be priporoča. h.83 Podpisani se najvdaneje zahvaljujem bla- forodnemu gospodu dr.u Dosniniky 'ecitesi^U na njegovi veliki skrbnosti in požrtvovalnosti, s katero je zdravil mojo hčer Matildo in jej tako rešil življenje, ki smo jo že vsi smatrali za izgubljeno. Naj-prisrčnejša mu hvala; jaz in moja smrti rešena hči mu ostajava dolžnika vse svoje dni. Bog ga živi 1 TRST, 26. junija 1914. ___Josip Cink. Štev. 1831—14. Dela za prizidbo ^šolskih poslopij na Velikemdolu in v Šfcrbini se odda-do ali skupno ali vsako posebej potom Priz*dba na Velikemdolu je proračun) ena na 4.453 K 46 h, ona y Škrbini pa na 5347 K 30 h. Pismene penudbe se lahko predlože c. kr. okrajne nu šolskemu svetu v Sežani ob uradnih urah do 4. julija t. 1. do 11 dopoldne. Varščina zoaša 5% proracanjene c. Kr. cKrajni šolski mi u Ssždnl cs^c 25. JtsnšJa Predsednik: Lasič 1. r. Ste-II že oltieli razstauo {farcu za kadilce „Aisadie" ? Še ne ? Tedaj pojdite takoj k izložbenemu oknu tvrdke L. Smoiars tk Nipole, Trst« kjer se = nahaja ista do 7. julija t L — — Trgovina. z moškim in ženskim perilom išče zastopnike proti visoki proviziji. Isti bi obiskovali trgovce, obrtnike, krčmarj , uradnike itd. Izurjenim gre prednost. Neizurjeni, ki imajo dobro poznanje, se vp lj*jo. Ponudbe pod.Tovarna platna" 4260 na Haar-enstein Vogle- Praga II, Češko. O&čekorlslna si^na in stanevanjska zadruga „NAŠ BOH" v Trstu registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Vsled nesklepčnosti izrednega občnega zbora, sklicanega za dan 25. junija t. 1., sklicujemo v zrnislu § 16. zadružnih pravil v svrho sklepanja o istem dnevnem redu vnovič ki se bo vršil v nedeljo, dne 5. julija 1914, prlčenši ob 10 dopoldne, v gledališki dvorani »Narodnega doma« v Trstu. DNEVNI RED: 1. Predlog načelništva o izpremembi pra- vil v zmislu novega uzornega pravilnika, izdanega po c. kr. ministrstvu za javna dela, ter sklepanje o tem predlogu. 2. Čitanje revizijskega poročila »Zadružne zveze v Celju« in morebitni ukrepi vsled tega poročila. 3. Slučajnosti. V Trstu, dne 27. junija 1914. Načelo fšivo. Opomba. V zmislu § 16. zadružnih pravil bo ta občni zbor sklepčen ne glede na število prisotnih članov. _ ■m BZa 10S§ ¥L pr©ti nss&^j Je vs^k kuspec uiiltO K \l-\ ji gggna^^ i m K 3.58j > ts.u00 parov čevljev, glasom odtisa, iz * usnja z močno zbltlm podphetom, ki so bili t namenjeni Balkanu, so mi cs^ail vsiod vejne. f Ker sem prisiljen prodati jih v nspucofLem c^s-., 5 pošiljam jih po poštnem povzetju po gori n&- f «= vedeni ceni i. s. v vsaki veKkosti. Vsalci poii- b p Ijatvi dodam zavarovalno listino. Isrnold Mn MagvarMs Csmlfst HpvW5ZSl. fecE irT" a L KiSSKT® E C ^OLSrj^es^T^ [J S C ti ■■BCSCsg 2. V enajstem volilnem okraju z glav- Pazinom : KURELIĆ dr. ŠIME odvetnik, Pazin. volilnemu okraju pripada vse, a pod Pazin. Buzet in Plomin, I amesta Pazin, starega mesteca i nih sestankih, skupščinah, v privatnih Buzeta in dela Plomina! i pogovorih neštetokrat izjavil, da nika- 3. V trinajstem volilnem okraju z glav- ' kor ne misli kandidirati ter se je tudi z nim voliščem V o 1 o s k i m : ■ gmotnimi žrtvami živo zavzel za narodne rPDVAP dr r. II IDO ! kandidate. Ako so se vkljub temu našli tLK V .. L L I ,jUdie' ki S° Zailj &!aSOVali» SO t0 St°riIi Pr<>- odveintk, voiosKo. ! njegovi volji, kar je njemu samemu Temu volilnemu okraju pripadajo me, najbolj žal. sta Volosko-Opatija, Kastav, Podgrad, . . . ~ , _T Lovran in davčna občina Klana. Apel na plemenita srca! Umoljavam Ta trojica kandidatov vam je znana po ibraću Slovence, Srbe 1 Hrvate u Trstu, da svojem delovanju kakor bivših poslancev makar i najmanjim darom, upravljenim na in zato pričakujemo s polno pravico, da ; moju adresu, pomognu da ublažim bijedu se za njihova častna imena, kakor prvi- bojice naših poštnih kmetova koji su bili krat tako tudi sedaj, združijo vsi naši vo- žrtve nečovječnostj prigodom zadnjih izbora ■e g p^fe"! r N & s*.1 r ^ \i * & y 'i & k** lil I ^ ii - P 111 i i pražsitilo se 60 use u zulogl mi popu s sli M u Istri, a to su : Petar Marinac iz * Buzeta, otac od šestero djece, koga je Talijan na smrt ranio izdajnički nožem u prsa, i Josip Grabar iz R01 k ^g polja, otac od petero n -i čadi, komu su talijanski askeri, zaštićeni _ jl____i_i______:_i.i: ..—A; lilci in pehajo s tem dober dokaz zdra-vegaume\ a :a naših sedanjih narodnih razmer in narodnih moči. Bližamo se koncu naših volilnih borb in ta konec bodi ovenčan z najboljim.. . . . uspehom! Sedaj ni mesta za nikaka dru-1 noćnom tminom, posjekli najlepši vinograd, ga vprašanja, razen vprašanja narodne! Plemenitost jednokrvne braće vezat če za ča«ti, narodnega pono-a, narodne ko- "vijek srca ove istarske sirotinje. — Dr. ristl, a zahtev a, da vsi naši volflci kakor I v o M i 1 i č, narodni zastupnik, Buzet en Človek, ena duša, dado svoj glas na ve- i (Istra). demm predložencem našega »Političnega | Kam pa danes? Čemu še vprašaš? Ne društva za Hrvate in Slovence v Istri«! Utš, da se bo visila danes slavno-t b;al- Nadalje pozivamo naše volilce d e- nega pevskega društva „Obmejna straža" v sete ga volilnega okraja, da vsi dado Štrmaiju (Ž-ivljah)? „Obmejna straža", je svoj glas našemu čestitemu starini, go- nova narodna trdnjava v naši predmestni (Vse zad?u@ noveli) Bluze, ošite reform, MU Jope, krila, mM!$f spodnla Kopalne oblete, kopslni plulo, Mm za sisiSs, solnimi, dežniki, perilo, rokovice, nosaolce, mofiercl, cosnSilnžes, m- čolnnl, Plans, mM, psrfenil itd. t Ks ANTE BERTOŠA pok. NIKOLE ( profesor Cantani, eden izmed najodiič-trgovec v Pazinu j nejših italijanskih zdravnikov, je dokazal, ki ga je shod volilcev tega okraja pro- i da je naravna kisla voda »FRAN JOSIP« glasil za svojega kandidata. V ta okraj 1 najboljše odvajalno sredstvo, posebno v spada od Buzeta samo mestece Buzet, j slučajih »diabetes«. Ta kisla voda ne sa-dočirn ostanek mestne davčne občine i mo, da očisti želodec, temveč je tudi iz-spada k desetemu okraju mesta Pazina, t borno sredstvo, ki znatno prispeva k urav-in mesto Vodnjan in vse, kar spada pod navi prebave, in je tedaj priporočljivo za vsako zdravljenje. Dobiva se v lekarnah, rmrodiUaieah in prodajalnah mineralnih vod. to mesto. Za mesto Pazin s eje lahko ravnati: vsi oni, ki morajo glasovati na občini, naj glasujejo za A. BERTOSA, a vsi oni, ki morajo glasovati na okrajnem glavarstvu, pa za DR. SlME KURELIĆA, ker spadajo v enajsti okraj. Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri Predsednik: Tajnik: Dr. D. Trinajstič 1. r. Dr. Iv. Prudan 1. r. Velikani Pu!e na srce! c« a ■ a mji o^msi I :: □□ □□ se računajo po 4 st« t_ ' M h sti»o ti kane besede se r^u-najo enkrat več. — Najmanji« • ristoj bi na znaša 41 stouniL : □□ iS Iuan Grafenausr obil 11 Trst ul. Geppa St 16 se priporoča za bislt. Pij »če rve vrste Prihodnii torek bo dan velike bitke v I f hlPnniOF in dru£° P°hiŠTVO «« proda po ceni tretje! i mestnem okra'u Pule. LHIlUiilKi v ul. Barreru. v^cchia 22. IV u (7"4 or, otet rat, leta nam je bil ta okraj najnepošteneji način. Tedanji blek. kandidat italijanske leberaine klike, sedaj |10 ', 11 Hn !i*?kfl ui a Na- v a 4», L n., izbera ii^UlMitU ^k aAe- ih klobukov za gospodične 690 Danes Osmica oedelja 28 t. m se odpre osmica V. GOrni/el v Imtovljah. 698 Točim izvrsten domači Berzam n po U« 72 vin. lit-er. Josip Tene-, Sv. Kri? t 45 r|lM Srajce, spodnje tlače, pletenice, mmtrn, roScl, piaNs, dežniki, palice, rokavice, nosilce, ncrsmnlKi, poteze, mmtniH, ovratnice, zcpestnlkl, potne kape, telovniki Itd. P. n. & fiisM so v lnsf« interesu voHljsnl, da izmBijo to priliko 11 Trst PSana štv.1 VUE okolici, ki bo krepko branila našo last 1 Naša narodna dolžnost je, da gremo danes vsi v Štrmar! Sodelovalo bo več narodnih društev ter godba NDO. Z istrskim „maii-ninom* imajo Tržačani do Žavel) najugodnejšo zvezo! Slavn stni prostor je 3 minute oddaljen od žaveljske postaje! Iz Roča. (Zločinstva prodancev.) V noči dne 19. so postkali nepoznani zlikovci trte našemu človeku, neus rašljivemu seljaku Josipu Gabru z Roškega polja in so m u tako uničili ves vinograd. To zločinstvo je maščevanje besnih italijanašev, ker niso mogli pr ti do večine na prvih volitvah za splošno kurijo dne 7., niti ne za kmečko kurijo dne 19. t. m. Ko jim že niso pomogle laži, ki so se jih posluževali pri agitacji, niti kupovanje glasov, so se lotili grdega posla — maščevanja. Ljudje se zgražajo nad tem zlošinom, ker kaj tako grdega se še ni — vsaj, kolikor se spominjajo ljudje — še ni dogodilo v naši občini. To delo je grdo že samo po sebi, ali še žalostna e je, da taka nedela počenjajo ljudje našega jezika in našega rodu, podkupljeni po italijanski liberalni stranki. Italijani jih kakor neuke seveda le zlorabljajo za svoje hudobne namene. Ko so vol tve s » jim mili in dragi, po volitvah pa omraženi in zaničevani — ščavi! I Na čast bilo to italijanski gospodi ! Pokojni Ivan Kuret nadučitelj v Dekanih je zaslužil, da mu postavimo dostojen spomenik. Žrtvoval je življenje v najlepši m ški di>bi za svoj narod! Društveno življenje na Koprščini je bilo pod njegovim vodstvom živahno in ni je bilo slavnosti, da nisi videl pok. Kureta, ki je vodil po več narodnih zborov. Imel je mnogo prijateljev ; zato se obračamo do vseh teh, naj po svoji mo"i denarno prispevajo, da postavimo po' . Iv. Kurctu dostojen nagrobni sp< men k. Darovi, ki naj se odpošljejo g. Fr. Venturi-niju nadučitelju v Borštu, bodo objavljeni v „Edinosti" in „Uč. Tov.' C.M podružnica za občini Ocizla Ki -nec in Materijo priredi dne 28. in 19. t m. v hotelu Kl.mec veliko razstavo združeno z vrtno \eselico, se sode ovanjem d uštva ^Slavnik" iz Klanca. Na sporedu je: 28. dop. razstava in sprejem društev; pop. nastop CM podružničnega zb ra, „Zveze jugoslovanskih železničarjev44 in „Bralnega društva- iz Ćrnikala. — Igra: „Po nevihti" in šaljivi przor: „Urlavb do ponoči". Konceitira mandolinistična skupina „Viktor Parma*. P1 s. Igrala bo godba narodne delavske organizacije iz Trsta; 29. dop razstava, izlet na goro; pop. svobodna zaba a in ples. Veselja ne bo manjkalo ! Opozarjamo posebno planinsko društvo na izlet na goro I V slučaju slabega vremena se prenese stavnost za 8 dni. — Nasvidenje na ra stavi t Ussti iz Koroške. „Was ist das Celovec?" Prejeli smo: Šel sen*, kamor me je &nala neka notranja narodna sila — na Gosposvetsko polje, kjer veličastno stoji naša starodavna slo venska z b Ijka. da si og'edam slovensko g^obl|e živih pokopanih Kakor nemi Vojvodski prestol sam, mora okameneti Slovenec, ko se zamisli v ono dobo, ko je tu gospodoval na svoji zemlji in si je dajal svoje postave, in vidi danes to velikansko izpremembo, to naše umikanje. Na t stem Gosposvetskem polju, kjer je vladal m prisegal vojvoda v slovenskem je2iku narodu slovenskemu, se šopiri danes tujec pangerman, ki kriči o panslavizmu samo zato, da nas čimprej potusči in požene iz naše zeml;e. Tako je delal v Gorotanu. tako dela dan-s na G »riškem Trstu Istri, na Kranjskem in Štajerskem — Narod slovenski! Opusti boj za načela in prepusti to drugim, večjim narodom ter organiziraj obrambno vojsko celokupne Slovenije. Dokler ne bo spet imela Slovenija v svojih rokah in svoji posesti voivods*£ega prestola, slovensko zibelko, in ne odbije navala pangermanov iz svoje srede, d« tlej ne smeš mirovati in si primoran opustiti vsak bratomorni boj za svetovna načela. Pod L&kšmm vtisom sem se vračal proti Adr ji, tisti Adriji, katero hoče potu )č ti in nam jo odvzeti nenasitni Vs nemt c n^ isti način, kakor G^rotan, in sem šr-1 na tamošnjo postajo ter zahteval vozni listek do Celovca. „Was st das Celovec?" ine je porogljivo vprašal naduti Nemec, kakor "da bi bil kje tam v rajhu Imena Celovec ct hotel razumeti, a razumel pa je k , s^m rn" T»o»-r*g| jivo jeclja je rekel: „K!onf>rt* Vidi se i»ač, da je dobro razumel tlo vensk' „Celovec", hotel pa ni razumeti. Je pač r-s skrajni čas, da se združimo v močno fi.ingo proti vsenemštvu, drugače bo prepo no in jadikovanje nam ne b pomagalo nič. J. P mačega gnoja na vseh koncih in krajih, s ene da spraviti iz sveta in kmet mora res varčevati z gnojem, kajti kmalu pride jesen in potem le v zadregi, ker ne ve. kam bi poprej razpeljal in kje je najbolj potrebno! Dandanes pa imamo marsikaj, česar naši očetje niso poznali in mi se čudimo, kako so mogli izhajati brez tega. Nam se zdi, da bi ne mogli ničesar pogrešati. — Danes gnojimo z umetnimi gnojili in moreš slišati tu in tam: brez umetnega gnoja ne morem izhajati. Drugi se še branijo, ali ne bo treba več dolgo čakati, ko bodo vsi istega mnenja. Ali glavna stvar pri tem je, da se naši gospodari inauče pravilne rabe umetnih gnojil. Ni dolgo temu, ko sem nekje obiskal nekega kmeta, ki mi je razkazaval svoja zemljišča, na katerih je za poizkus male kose pravilno gnojil, in sicer s kalijevo soljo, superfos-ratom in Čilskim solitrom. Gnojeni deli so se krasno razlikovali od negnojenega. Pri tej priliki je bil navzoč tudi sosed, ki je bil — ne vem, od koga in Budimpešte — kupil neko umetno gnojilo za 12 K. To roko je potrosil na raznih mestih svojega posestva. V skupni velikosti bi bilo tega gotovo mal oral. Možak pa se je čudil, da se gnojenje ni prav nič poznalo! Kdor ne ve, kako se pravilno in koliko gnoji, naj vpraša koga, ki je vešč v tem in izkušen v rabi umetnih gnojil. Ali pa naj se obrne na kmetijsko družtvo v Gorici, ki mu rada poda potrebna navodila. Tudi zastopstvo kalijevega sindikata v Ljubljani. Marmontova ulica 14, daja pouke o tem. Enostransko gnojenje na travnikih, njivah in v vinogradih, to je: z enim samim gnojilom, velja za nepravilno in nezadostno. Vsaka rastlina mora dobiti 3 redil-ne snovi: kalija fosforove kisline in dušika. To velja tudi za ajdo in ravno tu se pri nas mnogo greši. Gnoje večinoma samo z fosfatnimi gnojili. Izgovor, da je drugih snovi v zemlji dovolj, je slišati po-gostoma. Je-li pa to tudi res — je zopet drugo vprašanje. Zelo redek je slučaj, da bi bila zemlja napolnjena s kalijem in dušikom, tako, da bi bilo gnojenje žnjitna nepotrebo. Za hektar ajde zadostuje 150 kg kal. soli. 300—400 kg superfosfata in 100 kg čilskega solitra. Po tem poslednjem ajda hitro raste in dozoreva čim preje, da je ne zaloti slana. Čilski soliter je trositi prvo polovico po izorani njivi koj pri setvi, drugo polovico pa, ko je ajda že nekoliko dorastla. Trositi se ne sme po rosni ajdi ali ob dežju, kajti soliter požiga nežno ujdoi Mimogrede omenjeno, tudi repa dobro vspeva. hh gnojiš z umetnimi gnojili enako kakor ajui. BORZNO POMOČILO. dne 27. junija 1914. Efektna borza. Dunaj, i.10 pop Avstrijska renta papir S0.80 avstrijska srebrna renta HO.80 avstrijska kronska rentt' 81.45 ogrska kronska renta Til H.\ kre ditke 600.25, An^l-.banka 327.Union 57»».—. Landerbank 477.75. Bankverein 5 '4.5 drž. žel. 085 7"». I-iombardi ^4.—. alpinke 7!)3,— turske srečke 21 , Napoleoni 19 21, inarke papir 117.8* London kratko 25.18. Pariz %>8 Vz.iržno Dunaj, 2.40 pop. Avstr. rent papir 31.—, kre-ditke —, Llovd 50<>.-T drž. žel <>S8. , Lo -bardi 83.7S alpinke 7^8.—. turška srečke 2 O 50 cheques Pariz 95.98. Mirno. Trst, u rad J Francija 95 8~« - 9 i. I \ Nemčija 117.55-118.1 .It. 95 90-95-80, London 24.14-24.22, 20 frankov 19. 7- 19.22. 20 mark 23.48 - 23.54, so-verei^n 24."8-24. 4. nemški papir 117.7(1-118.16, italijanski papir 95 50 - 95.9«avstr. zlata renta I(»0.15 I*-1 70, avstrijska kronika renta Sl,3<) - 8 .7", odrska zla1-* rt-nta 96.15 -96 5". odrska kronska renta 7:>.7<» 79.10, turške srečke 2 9-212.— diskont za menice do 3 mesecev 3J/, - 4 0, nad 3 mesece 4- 47*° 0. Blagovna borza. Budimpešta, :r7. junija Pš e n i c a za april 13.03, m i j —.—, okt. 12 rt5, r ž za april —.—. okt. 9 28; okt. 9 25; oves za april--. oktober 7.6 koruza za maj 7 32 juli 7 41 avg 7.63 Ponudbe pšenice siednj-, povpraševanje ravno t-jko. Tendenca mirna. Prodaja nekaj tisoč q. Trst, 27. junija Kava. Santos good average za m j —.---.—, za juli 55.25 55.—. september 56. - 56 , december 56 63 -57.—, marec ^7.75- f>S.—. Tendenca m rna. Good Rio za maj 58.-- 58.50, juli —.---.—, september —.---.—, december —.— — .—, maj —.— - —.—. Sladkor. CeuTrifu». takoj 27 /4-28.— juni avgust 27V. -28/, i.ovem.-marec - 28.25 - 29'/,. melis takoj 29--29* juni-avpnst 29»/, 29.1*, nov.-mar. 29 75 - 29T , concasse takr-j 29V,- 29" . kocke 30 o kristal takoj 2«/4 28 7, juni-avgust 281 okt.-dec. t - Stalno Rožne vesti. Trgovina in gospodarstva. Un e no gnojenje cjde. (Dopis s Krasa.) Naši gospodarji često tožijo, da jim ajde slabo vspeva jo. In res, žalostno je gledati po poljih. Setev kaže tako slabo, da ne bo niti vredno, da bi šli žet. Kmet pa išče vse možne vzroke temu slabemu stanju njegove setve. Nikdar, ali pa le malokdaj je slišati, da bi rekel: Kako pa naj bi lepo rastio. ko nisem nič gnojil?! in to ravno je glava ivzrok. Nekateri gospodarji ravnajo na sledeči način. Sade krompir, ki mu pognoje z domačim gnojem. V jeseni sledi krompirju pšenica, rž, ali ozimni ječmen — seveda brez gnoja, kajti gnojilo se ie krompirju ni zemlja je še dobra. V strnišče poseja potem, kakor običajno, ajdo tudi brez gnoja. fn potem naj se človek čudi, da je letina slaba. Ko bi bilo dovolj domačega gnoja na razpolago, bi se seveda ajdi bolje gnojilo. Ali dejstvo, da primanjkuje do Smrtna kazen za podkupljene uradnike. Kitajska vlada je izdala res drakonski zakon, ki obsega samo 10 odstavkov, ki pa je za Kitajsko popolnoma umesten, kajti svetovnoznana je podkupljivost kitajskih uradnikov. Po tem novem zakonu bo kaznovan vsak uradnik, ki se je dal podkupiti in je vzel najmanj 2500 kron, ter s tem oškodoval interese javne pravice na smrt, če pa ni oškodoval javne pravice in je vzel 5000 kron pa v dosmrtno pregnanstvo. Tudi bo obsojen nasmrt vsak, ki je poneveril več kot 25.000 uradnega denarja. Na smt obsojeni bodo ustreljeni, pregnanci pa bodo nastanjeni v Turkestanu in v drugih obmejnih krajih kjer so silno neugodne klimatične razmere. Ta zakon velja za enkrat za tri leta. Drobne vesti. V kopališču Wildungen je umrl saško - mejniški vojvoda Jurij II. -- Odbor zveze poštnih poduradnikov v I anzu je pozval pismonoše, ki so začeli stavkati, ker se ni ugodilo njihovim zahtevam zaradi zvišanja stanarine, da naj prenehajo s stavko, ker smatra odbor zago-J tovilo trgovinskega ministra Thomsona, da se bo njihovim zahtevam vsaj deloma ugodilo, za rešitev vprašanja za popolnoma zadostno. — V rudniku Bryncoch na Angleškem je izbruhnil požar v rovu, po katerem so izvažali in dovažali delavce v rudokop. Delavci, ki so bili v rovu so se rešili. Skozi drugi rov so rešili tudi delavce, ki so bih v istem času v drugih rovih rudokopa. Skoda, ki jo je napravil požar je ogromna, ker ni uničil požar sa- mo ta rov, marveč je zaprl tudi dohod v vse glavne rove in začasno onemogočil vsako delo v rudokopu. — Skof knez Sa-pieha se ]e te dni nevarno ponesrečil pri vizitaciji krakovske Škofije. Nekemu jezdecu, ki je spremljal škofa s kmetsko zastavo se je spodtaknil konj, zastava je padla in zadela kneza na glavo. Udarec je bil hud, vendar pa ne bo imela poškod-Ruff. Kolbe je dobil težko poškodbo na glavi in Je umrl na licu mesta. Stotni Ruff si je zlomil levo stegno in ima precej nevarne poškodbe na glavi. — V Berlinu so aretirali računskega podčastnika Pohla, ki je bil dodeljen trdnjavski - inženirski sekciji. Gre za vohunstvo, v prid kateri državi se še ne ve, sumijo da v prid Rusije. Ta aretacija je c ikrila celo vohunsko zaroto, ki ima svoje člane v vseh večjih nemških garnizijah. V tej zadevi so aretirali v Draždanah dr. Blumenthala. — V Maresalu v Severnem ledenem morju je otvorila Rusija brezžično brzojavno postajo. — Iz Butte City v Montani poročajo, da je prišlo na shodu delavcev v Union-Hai do strahovitega pretepa. Shod je bil sklican v svrho poravnave spora med delavskimi strankami. Namesto poravnave je sledil pretep, pri katerem sta bila dva delavca ubita, veliko število delavcev in tudi stražnikov pa je precej nevarno poškodovanih. Poškodovanci so večinoma obstreljeni ali imajo rane z noži. — Turki še vedno preganjajo Grke in sploh vse kristjane v Mali Aziji. Pri Ai-valiju so odredile oblasti, da se požanjejo vsa grška polja in so oborožile v varstvo delavcev, ki so določeni za to nasilno delo 500 Bašibozukov. Kljub pritisku grške vlade in tudi ostalih evropskih sil niso Turki še ničesar ukrenili, da bi dali zadoščenje Grkom. Edina kazen je bila ta. da je začasno odstavljen Kaimakan v Aivaliju. Turki so pregnali iz Kemerija 100 kristjanskih rodbin in jim groze z uničenjem če ne prestopijo v turško vero. — Iz Alžira je odplula v Drač oklopnica Noordbrabant«, ki bo prepeljala truplo v Draču padlega holandskega polkovnika Thomsona na Nizozemsko. — Veliki vojvoda heški je ustanovil nov red »Zvezda brabantska«. — V rovu Wilhelm v rudniku Aheni - Elbe v Wane 5e je utrgal velik kos zemlje in podsui tri delavce. Trupe! ponesrečencev še niso izkopali. — V BalIylessonu pri Belfastu so zažgale su-ira/.etke tamošnjo zgodovinsko cerkev. Velik del cerkve je pogorel, škoda je o-gromna. Na pokopališču so našli letake, ki so jih raztrosile požigalke. — V Kielu ie padel takoj po startu iz višine okroglo 10."! s svojim hvdroplanom kapitan - poročnik vvaii^ c^roter. Potegnili so ga sicer takoj iz vode toaa je kljub temu v par urah umrl. Berlitz SchooL Odlikovani zavod za po-dučevanje jezikov. Fiancosko, hrvatsko, slovensko, italijansko, angleško, nemško, rusko, špankko in ogrsko. Podučujejo vse-učiliščni profesorji. Vsako sredo ob 6 uri t ečer brezplačne konference v francoskem jeziku. Poizkusni pouk brezplačen. Novo ravnateljstvo. Različni poboljški. — Ravnatelj dr. Charles VieUemar, Trst, Corso št. 25, I. Za informacije in lekcije od 8 zjutraj do 9zvečer. 1'STftEDNf BANKA ČESK^CH SPOR'TELEN PODRUŽNICA v TRSTU via M Ponlerosso S. - - vta Nuova 19. Vloge na kniUice 431 III 01 poripmi-in na tekoči m J |4 |0»n raki. Stalne vloge in vloge po tekočem računu ::: po dogovoru najugodnejše. SRBIJE n KAVCIJE - - - MENJALNICA. Uradne ura od t, • f 2.V2 dop. in 2.V2-5. pop ZD KAVNI K Dr, D. KARAMAN specijalist za notranje bolezni -n za bolezni na dihalih (kakor: grlo in nos) ordlnuje na svojem stanovanju v Trstu. Corso 5tev 12, Telef. I77.1V od U V, do IV, iu od 4l/, do 5l/, pop. sf-s S55Ć-S-1= - ? T! Dobiva se v vseh tržaških lekarnah HENRIK PREUER Trst, ulica S. Lazzaro 20. Tovarna pohištva in bambusa, indijskega trsja in protja. Praktični in koristni darovi za vsako priložnost. Milnica Mario Ferlin Trst, Sv Marija M. zgornja 2 (Bivio) PODRUŽNICE: Utka Sette Fontane 215 in Ča'bola zgornja 386 (stara smodišnica). Velika izbera kramenij, barv, šip, žebljev, petroleja L t d. Redilni prašek za pita je svinj, krav, konj, itd. itd. lekarnarja dr T KKOrZT jn ''ubijanL Prod«Ja na drobna In debelo in razno možke moderno blago za ženske obleke razpttšil|3 po najnižjih cenah Jugoslovanska razptf iljalea R. Stermecki v Celju 302 štajersko Kišne jju ga u t 11-ttr. t-cia cez več ti-oč sivari, Kateri hc v-akemu pt.žije zasti nj. Pri naročilih iz drbije, BiJg*r*-je, Nemčije in Ac ertfce je treba denar naprej (>o» »ti. Deželno sodišče. Krivoprisežnik. . Pred sodniki deželnega sodišča je včeraj sedel — ali, pravzaprav, je stal, ker ni hotel sesti na zatoženo klop — 511etni Ivan Godinček, ki je bil obtožen zločina goljufije potom krivega pričanja na sodišču. Dne 31. oktobra 1. 1913. se je namreč pred okrajnim sodnikom za civilne stvari razpravljalo o tožbi Josipa Marosoviča proti Buonaintiju Mustacchiju in Petru Ju-govacu. Afera je bila sicer bagatelna, ker je šlo le za 40 kron. In n atej razpravi je Trg Barrierra veccVila 3 Zaloga preustrojeni!! hož (usnja) !n vseh finijih potrebščin za čevljarje. Podplati se dobivajo po znižanih cenah. Cene zmerne. — Postrežba točna. UtBB—BWBCMBHBBf Letovišiarjf. Najboljše morske kopelji. - Sveži gorski zrak in senčnati prostori se dobe v Sesljanu. -- Lepe opremljene sobe po zmerni ceni pri gosp. I. Š&2Cj Ses3Jsn. Milnica Ant. Urslch Trst, Barriera vecchia 14 . r I f . . . . Zaloga barv v prahu, čopiče v, firnežev, profesorja dr. E. Ludv.ga ter od njega m kn J diš Ianenega olja, ribjega olja, noutavnpiiih 7Hrnvnl! št- 11. Dalnlika glavnica: UanjHieaifrla ud9-12'/,n27,-5 k i.ooo.ooa.- |j Izvršuje najbolje vse o buncao stroko spadajoče tranzskcij'2. I Vloge na Knjižica obrestuje s4°|„ netto (rentni davek plača banka iz svojega). Uloge na tekoči In žiro-račun najbolje po doMu. Mema borzna naročilo za vse tu- in inozemske Mm Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. §i !ok«las, iivatnlh in t metljskiti strojev, »r«. moftnov, oriMtrijenav Id. F Batjel Ceno«, Slein* ul. 2—4. Pr»-*aja »a cbrtko. revi | Draže (Kras) Iz otfllkorane Mine draž, so dosegle dosedaj usepcusod najboljši slooes. — Karcčalta torej Pfl Ml, ki vam postreže po konkurentnih csnab. fipollonio & Giar.nl, Trst. - Telcf. Nro. 26 S samotnega Dresa. P. L. TUMA: Drang nach Osten. Nemški ekonomični Bismarck. politični ekonom Friedrich List. je predlagal Avstriji v 40-tih letih minulega stoletja, nai čuva nad tem. da ne pride nobena izmed obeh indijskih poti v izključno angleško oblast in ravno tako naj skrbi, da ju ne zapro iznova barbarske sile tega ali onega azijskega ali afrikanskega plemena. V mislih je imel že tedaj projektirani Sueški karal in pa Evfratsko železnico. List je imel naravnost ženialen dar prorokova-nja. Prometne zveze in železnice, ki jih je narekoval Nemčiji kot najvažneje za bodočnost. so eksatno tiste, kakor jih je rodila kasneje vsakdanja potreba in ravno tako je govoril o Evfratski železnici več nego pol stoletja poprej, preden se je začelo z njeno gradnjo. Seveda je bil zaradi teh svojih smelih načrtov neizmerno zasmehovan, pitan švadronerjem, norcem in kar je podobnih izrazov, s katerimi hočejo posamezniki dokumentirati svojo preizkušeno modrost, ki pa se v luči zgodovine pokazuje kot nerodna lastna ne-nmnost. Eno vsekakor se pri tem Listovem projektu ni izvršilo in tu niega ravno tako ne zadevlje nobena kr; kakor ne očeta, ki daje svojemu sin., .istonj obilo lepih in koristnih nasvetov na pot. Sueški pre-ku» d< bili Angleži absolutno v svoje roke in ga zavarovali z Egiptom, Bagdadsko železnico grade Ncmci iz rajha. List je hotel na lep način potisniti Avstrijo iz nemške zemlje. Eno generacijo kasneje je storil isto de facto na nekoliko grob način — Bismark. V Listovem duhu ji je pokazal tudi ta v odškodnino na Balkan. Zato ji je pomagal do Bosne in Ercegovine in Angleži so nam sekundirali v lastno veliko škodo. Kar so storili Angleži ! udih političnih napak v zadnjem stoletju, se mi zdi. da so jih zgrešili vse iz znatno pretiranega strahu pred Rusijo. Nalogo, ki sta jo kazala Avstriji tako List kakor Bismark in ki je avstro-ogrski odločilni krogi niso umeli, ali so vsaj, kar so storili v tem oziru, storili zelo nerodno: to nalogo so vzeli naposled Nemci sami v roke. Nemčija ie danes s prebivalstvom in industrijo prenasičena dežela. Na svetovnem trgu je v mnogih industrijah izpodbila Anglijo. Naravno je, da taka sila ekspanzivno vpliva. Pomorska lega je prisilila Anglijo, da ie iskala v kolonijah izhodišča svoji obrtniji. Tako kolonialno politiko so hoteli uvesti tudi Nemci, kakor so v gotovi perijodi sploh skoro slepo posnemali Anglijo. ali roža ni zrastla iz domačih tal in zato se ni hotela tako razcvesti, kakor so pričakovali njeni vrtnarji. Na tem mestu ne moremo raziskavati o notranjih povodih, zakaj je bilo Nemcem nemogoče slediti angleški politiki. Zadostuje, če omenjamo sar?;o nuJaljni takt, da išče nemška eks-panzivnost potov na suhem. Ali Nemčija je obdana na vzhodu od Rusije, na zapadu od Francije, na jugu *>d Švice in podobnih visokih gora in tako ji je naravno odprta samo ena pot. Ta pot je pot na Balkan, preko Balkana v orijent, tako po poduna-vju kakor po železniški poti preko Trsta. Ako pogledamo statistiko investicij nemškega kapitala, vidimo, da že skoro eno generacijo sili na iug. Ko se je Italija politično ujedinila, je romal nemški kapital iiajprej ie-sern in v resnici ima laška industrija, ki se je zadnje čase tako močno razvila, zahvaliti svoj obstoj edino le nemškemu kapitalu. Skoro istočasno se je pričelo zbliževanje Nemčije s Turčijo. — Odkar sta leta 1888 vstopila v turško armado kot reorganizatorja dva tako izborna vojaška teoretika in praktika, kakor sta nemška generala Goltz in Riisto\v, je postala Turčija pravi eldorado nemškim inženerjem, bankirjem in industrijcem. — Nemški finančniki so si osvojili polagoma v e važneje turške železnice in oni grade s.daj Bagdadsko progo, na katero zre Anglija s toliko nervoznostjo. Nemčija čuti dobro, da ji niso simpatični niti Romuni nit: Jugoslovani in zato dela na vse krip-lje, da podpre turško državo. Morda je bila zadnja Abdul Hamidova ustava, s katero je prekrižal angleško-ruski dogovor v Revalu, nemško delo! Značilno je vsekakor. da so nekaj potem pisali ugledni pruski .isti, da se resno ugiblje o vprašanju, bi-Ii ne kazalo pritegniti še Turčijo k trozvezi. Močno pronica nemštvo v Srbijo: na Hrvatskem se je njih število v zadnjih letih podvojilo, Bosna in Ercego-vina ste takisto posuti z nemškimi postojankami. Z ene strani pritiskajo na Jugoslovane Madžari, z druge Italijani, v sredi pa si reže pot k morju germanski Klin. Najne-varne« slednii val in večina Jugoslovanov umeva čas in položaj izvrstno: svojega "ravega protivnika gleda samo v ekspanzivnosti nemškega živija. VII. pismo. Z Rusijo? Kot dokazano lahko veljaj da so Jugoslovani, prepuščeni svoji lastni usodi, vsled svoje številne manjšine kakor vsled manjše kulture in civilizacije, izročeni nemškemu prodiranju na milost in nemilost. Nemštvo se zbira kakor voda pred veliko zajezo, sili skozi špranje, ali naprej ne more. Ko pa se je ustavilo ram toliko vode, da je pritisk mase večii nego znaša odpornost zatvornega zidu, se ruši kamenje z velikim hreščom in se usuva kakor povodenj črezenj zagačena voda z elementarno silo. Včasih je treba samo dor>r«» pomerjenega strelu, nenadnega do- godka od zunaj, iskre v napeto elektriko in po sosednjih vasčh bo bilo plat zvona in klicali so na pomoč! To se pravi: Jugoslovani ne zadoščajo svojemu varstvu, ako se priprav ljajo samo za normalen razvoj. ampak pripravljeni morajo biti tudi na vsak izreden dogodek, ki zna danes ali jutri prerneniti na važnih uredbah srednjeevropske politične formacije. Naravnega zaveznika iščejo Jugoslovani v močnem ruskem narodu. Ne vleče jih tja samo kri, jezik in po velikem delu tudi vera, ampak vežejo jih z ruskim narodom tudi neizbrisni spomini nedaljne zgodovine. Noben drug evropejskih vojakov se ni boril za svobodo Jugoslovanov, nego edino ruski. Na bojnem polju sklenjeno pobratimstvo pa je navadno globje in močneje, nego če je oba rodila ista zemlja. Ali celo nas Slovence, ki nismo imeli nikdar ničesar opraviti s Rusko (ako izvzamemo naše fante, ki so šli s svojim ilirskim polkom pred Moskvo in italjanske Slov enske iz Rezije, ki jih je vzel Napoleon s seboj kot ruske tolmače) goli fakt eksistence ruskega naroda naravnost fascinira. Blizu nam je njih duša, vsa njih čuvstva, njih literatura in umetnost. Vsak tako neznaten in politično odvisen narod, kakor je naš slovenski, išče liki trpin in suženj po nečem višem, kar ga krepi v vsakdanjem boju, kar ga navdaja z veseljem in upom v svojo zmago. Des Cartes nam pripoveduje v uvodu k svojim filozofskim spisom, da si je prizadeval najprej z vso silo, da bi se otresel vseh priučenih in privzgojenih predsodkov in naziranj. Vsakemu človeku ni do-sojeno, da bi se povspel do enakih vrhov, tudi če dobro pozna pot do njih. Ne zadostuje samo, da poznamo pot, ampak treba je imeti predvsem potrebnih zmožnosti v sebi, da ne omagamo sredi, ali celo v njenem pričetku. Taka pot se ni zdela meni samo mikavna, ampak tudi moška: v javnih stvareh morata molčati srce in duša, prijateljstvo in hvaležnost, in vprašati treba najprej razum! Ta nas je vedel v prav Čudne smeri. Srd in ljubezen, spoštovanje in zaničevanje, občudovanje in prezir — taka so naša Čuvstva, ko nas vodijo vojaki na ono stran ruske granice. Videli smo in skušali spoznati rusko življenje, s! lenili smo mnogo prijateljstev, odpira se nam šele sedaj čar ruske literature ;n velika žalost je legla v naše srce. S strahom smo raznaii, da je vsa Ruska kakor neizmerno rnzsLjs^.. ki priče- nja ob tihornorski luki Vladaj-vz,^- ir nehuje ob Prutu in gališko-poznanjskili kolih; videli smo, ia so kulturne in politične spone še hujše in groznejše, nego nacionalne; gledali smo oni nepremostljivi prepad m*, i narodom in dinastijo z nje velikimi knezi in s trudom se obračamo od korupcije in tiranstva javne admini-' straciie, s katero drže ti visoki krogi narod za uzdo. Poglobili smo ljubezen do tega ljudstva — toda mrzlo ostaja v naši notranjosti celo ob znani krasni Glinkovi inuziki, kajti ta himna je himna absolutista ruskega naroda. Od ruskega mladinskega gibanja smo se naučili brezpogojnega žrtvovanja za to, kar smo spoznali ze edino dobro in pravo. In zdaj se vprašamo: kaj imamo pričakovati Jugoslovani od naroda, ki se lastnega robstva ne more otresti? Narod, ki je pričel komaj nekoliko politično živeti, ki še danes nima parlamentarne kontrole, katerega cvet inteligence in vsi oni, ki so morda tudi ob nevarnosti pripravljeni zastaviti svoje življenje, pomagajo kolonizirati sibirske ravni--kako nam more stati tako nesrečno ljudstvo ob strani v trenotku, za katerega uro nikdar ne verno, kdaj potrka na naše duri. Morda danes, morda šele pojutranjem. Naj pozabimo, naj zadušimo to neznano misel? Jaz mislim, da nas mora obliti globoka rdečica sramu, kadar se domislimo take skušnjave. Ako pričakujemo, da nas sprejme rusko ljudstvo kakor lastnega brata na svoje prsi — naj pozabimo na tega brata tedaj, kadar se nahaja v nesreči on in podamo roko carju in generalom preko tega gorja? Kdo je intrigiral že toliko na Balkanu, kdo je povzročil toliko homatij med Jugoslovani, kdo je prodajal Avstro-Ogrski Srbijo in Ercegbosno že pred desetletji, kdo usužnjuje Poljake? Ali ni vse to ruski absolutizem s svojimi pomagači? • V 70tih letih so pokrivale Balkanske zasnežene gore in planine cele trume ubitega ruskega ljudstva. Ruski kmetje so popustili delo na polju in šli pred činovnika: v vojsko gremo, da osvobodimo svoje brate, in res so šli in niso se vrnili nikoli več. V te. svete spomine se prepleta visoka politika carskega absolutizma. Na Balkanu si je hotel zagotoviti postojanko po sorodnem narodu in jedva so se pričeli čutiti Bolgari in Srbi samostojno, jih je zadela jeza in nemilost razsrjenega carja. Ni mu sveta naša svoboda, kakor mu ni sveta svoboda lastnih podanikov. Celo tako veliki duhovi, kakor je bil Dostojevski — in tako ne iskre in lučice, kakor brata Ak-sakov in ostali slovanofili, o katerih govo-rć s toliko pikre ironije Bjelinski, Turge-r.jev in Gercen? — so bili naposled sugerirani po carski politiki in Dostojevski je pisal tedaj svoje slovite članke: »Carigrad postane prej ali slej ruski«. Ne nosi zastonj ruski carski grb v sredi miniaturo starega carigrajskega grba! To je cilj :n v njegov namen naj služijo Bolgari ali Srbi! Tega ne maramo ne svojega, Še manj tujega, proti kateremu se nam je skoro nemogoče boriti. Ako naj pripade mesto tuji veliki državi, potem naj bo ta država tista, od katere moremo pričako-! van največ civiliziranega duha. Dobroznan« trgovina „Ali9 Industria inglese" .PRI ANGLEŠKI OBRTI" ulica S. Caterina štev. 7 Velika zaloga pomladanskih in letnih oblek za možke In dečke, kakor tudi hlače, fantazij telovnike in druge. Iwta izbira razeirntiii flifii zi noftt UHU. [m nune. PoMa soliina. OBLEKE PO mi. Obuvalo znamka TURUL elegantna oblike, fino blago. Izredna krpeinostl Cene, ki nadkrtljujelo vsako konkurenco. rntca Kje tioiffle v2llKo Izfiero rotre&Sčin za pcmiađansko sezljo ? V debroznanl prodsjalni A. Laurenčič, trst ul JSTnova 40 (vogal ul. 8. Glovaitnf) Veliki dohodi volnenega blaga za gospe Voile in zef r za srajce od 48 stot. naprej Perkal panama. Predpasniki za gospe in otroke, pletenine, spodnje hlače, ovratniki, zaptstniki, ovratnice, trliž i. t. d. Kar ne ugaja se zamenja. Sprejmejo se naročila za možke srajce. UMETNI ZOBJE PLOMBIRANJE - ZOBOV. IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE : Dr.J.ČERNAK U.TUSCHER ZOBOZDRAV- mfn KO H C. ZOBNI N1K I \ I TEHNIK ULICA CASERMA, 13 II. nad. ProdBlDlDo kemičnih pretimeiN in Trst uSfca Beschetto St. i (nasproti kavarne Olimpa) Lastnico: Ermlnla udara Bo§e. ifrafQlii Hauber Trst, ui. Carduccl 14 (ex Torrente) Zaloga ustrojenih koš Velika izbera potrebščin za Čevljarje. - Specijaliteta peSrebšfln L y fe . Carsa štev. Cavsna Stav. || | ARTURO MODRICKY | a Prodajalna manufakturama blaga in drebnili predmetov g 1 Trst, ul. Behredere 32. » H B ■ Novi dohodi perkala, zefirja, batista in pa b ^ nama. volnenega blaga, pokrivala in odeje § B preproge, brisače in prti, perilo na meter in g * za ljube, srajce, spodnje srajce, nogovice, n ^ moderci, ovratnice, dežniki, usnj. rokavice, |j ■ čipke, traki in veliki izbor drobnih predmetov, g « Velikanska izbera. ZMERNE CENE. E ■ m BBtsaeafiB&aBaaaBEBBasaisaHBSBaMBEs Dr. PETSCHNIGG TRST, m t. CfiTEMA lWl l Zdravnik za notranje (splošne) bolezni k 9 lil 2 a it* Spceiialkt za kožne in vodne (spolne) bolezni: 11*4—1 in 7—71 2 Specijalist za sifiHstične in kožne bolezni % I sna svoj am&uflat&rij J J v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1. J ^ T-. „_ PhIuzo Diana) ■ — — ^ + Za cerkvijo Sv. Anto: a novega. Sprejema od 12. do I: in od 6 do 7 pop. ženske od 5 do 6 popoldne. ti ii^aii Hnselo Renier, Rojen Z Kovl dohodi Kevi le&Gdi Perka', batist, krep, zefir, moške, ženske in otroške nogavice, moške in deške spod uje srajce, trliž, zavese in vetras na meter in izgotovljene kakor tudi prti po jako zmernih cenah. EEBSHB^BBBBISg JOSIP STRUCKEL _ n Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina m H Nov prihod volnenega blaga za moške, g ~ in žen ke, z.iir, batist in perljiva svila gj gj za jopice. — Svilenina in okraski zadnje r N novosti, velik izbor izgotovtjenega pe- || g rila in na metre, spodnje srajce moderci. tj «■ Vezenine in drobnarije, preproge, za- » H vese, trliž po izjemno nizkih cenah. Mtomi p«ka:na ta sMSfim MIKUSCIi Trs« Plazza Saa Timm t m I P odaj a moke I vrste ludčice in prepe-čence (biškote) nnj-b ljftih vrst, velika i/bera bombonov, svež kruh trikrat ria dan izdelan z električnim strojem desertna vina, dalmatinska-in istrska vina z razprodajanjem, pivo v Buteljke, fina steklenicah. , razpi — P ostrežba točna. Poskuse Bošije na zeMeva MPrtnemizasiMl. Resile, Dunaj I, eiMrns$214 K. Zobozdravnik dr.Hinko Dolenc •e je preselil Is ulio© Sr. L«carja v ulico OsIdiriDO 1111 Ordinira in sprejema od 9 I, S- 9" D^istaliiik na rarpol&^o. ^ * -jrtKmrr, i V v r, belo In pisale srajca, platna žepnih robcev, mošhlh n^go^sc itd pomtadiia In poletna sezona I5j4. Gdr078k 3*19 m dolfj f 1 odrprek 7 kron ze Umpl. ooiko obi. \ 235 J« (suknja, telovnik, hlača) I 1 odrezek 17 krou ■ ® m 0 ' 1 odrozek 2(1 kroa Odver.ek ea črno iabasko ob!»ko 20 K kako? tod blago tf povrfnik?, tur-fitovuke lodnt, *vi!. kacagarne, blago ca (Junake obleke itd. pnlilja po tovarniških cenah kot rool^« in solidr*, naj-- ljs mana tov&ruiika zalega sukna ti^d - Isilsof - Orna (Iravsio) Vzorci gratis in franko. Upodoostl privatnih odjcmslcav, če naročujejo aekna naravnost pri tvidki Slogol - Imhof aa tovamifikem mestu, bo taatne. Stalne, nuka cece. Velik izbor. Uzcrzta, pazljiva postrežb« tudi malih narečil s popolnoma svetim blagom. Dunsj - DekElSki zavod 1 Nadaljevalna šola. Pripravnica za državno izpite. Privatni trgovskoSolski poduk. Francozinja, Angležinja. — Odlična in vestna vzgoja. Skrbna postrežba. — Najbol ša spričevala - Častnikom popnst-Duniij VIII, Pfeilgasse 5. Dohod Lerchcngasse. Veli k vrt. — Udobna uredba. — Prospekti zastonj. i. Cene zenesrce. -- Postrežba tošna, Narodna t^viue. »a ({srsdna trgovina. I ■B——— ■ O M NOVOST! kovrstnega pomladanskega blaga u Ženske In moške obleke po naisiižlih cenats le o največji slovenski msnuf. trgovini TRST, ulica Nuca šSv. 37 TELEFON 15-12. NOVOSTI. IR „Efltosr y Trsta je izdal ia založil naslednje knjige: »VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. -Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 8(J vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjeniev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svćtla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena SO vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski j. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—. 9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—. 11. »VITEZ IZ RDEČE HI$E«. (Le Che- valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.5D. ■a se ■a PRIPOROČLJIVE TVRDKE «nr mm mm mm ■a -15- mm JI Bri vilice. Anton Novak T^Z^i 57, se toplo priporoča cenjenemu slo- mnogoštevilnl 2660 venskemu občinstvu z obisk. - SVOJI K SVOJIm! in najlepSa lasnljarska del« se izvr- ---—--9 šujejo v frizerskem salona Amireja ROJIC m r nrtu, Acqnedotto 20. Izpadli lasje »e knj ujejo in izdelujejo se vsakovrstna dela. Dobra in to^aa postrežba- Ogledajte si izložbo, da se prepričate. 1851 Ilova brivnlca L dani Muijević Junj. fc;v4i pomoćnik V Gjurina. 2006 Buffet. RriiVlMf>fl Cfl cenjenemu nbčinstvn Buffet v ril|JurUUl » uUci Ghtda. St 8. Točijo se pr- vorrirtna vina in pivo. 1804 Cement Tovorna cevi in cementnih plošč. AMO \ FABBRi, Trst ul ca Tor S. Piero 18 biizu rojansk h obokov. Cene zmerne 23 8 Hotno BUM ulica Belvedere Stev 39, topilnico vina in piva v Trstu v ulici Boevomrto CelHni ttev. 1. gostilno .Al buon A misaan" t Bojanu, ulica Montoraino St_ 3, t diinico v n« v Rarkovljah (Bovedo), ulica Perario it 3i3 (bili ščuka). Tott s« prvovrstno dalmatinsko črno, bolo in opolo -vino in Om>ia in pivo. ObrtnUsko droitvo v BorkovUab (blizu cerkve) toči izborna vina n postreže s fino kuhi igo. Drebeijevo pivo. — Prostorna dvorana. Senčnat vrt. Rrogljtfče. Oene smerne. 2830 Gostilno F. Stnmcor sfcJKML vina Vipavsko lastnega pridelka. Istrska in druga vina Drehorjevo pivo prve vrste. Cenjenim krč marjem in odjemalcem na debelo dostavljam vino poljubno na kolodvor, ali pa na dom. Za pristnost jamčim. Dne* ne cene najnižje. 2844 DvfnAMlfflHI cenjenemu občinstvu svojo go-rlltUlvvUlIl stilno-buffet — Točim prvovrstno Dreheijevo pivo na pipo. brez aparata in vsakovrstno vino. — Trst, Campo San Uiacomo 19, nasproti cerkve Sv. Jakoba. — Lastnik Ludvik Tominec 1*02 Prenočišče - gostilna - buffet Hlnko KOCI? Carradori 15. \ edno na razpolago AUjil gorice in mrzle jedi. kakor tud: pristno domaće 6vetokrižko vino, teran, in dru^e vrste vina, kakor tudi D eberjevo pivo. Za obilen obisk se priporoča H osič. 2333 Pekarne. Leopold iimc se?.raLSSsrvsa: L argo Bosehotto št. 556. Prod-j a moke vsak vrst na drobno in debelo Odprta j« nova podružnica r Sv. Ivanu 700 t bližini .Narodne« doma". 2940 Vfiml fllftP Trst» »lica Pasqu»-^ Revoitelln liUlUI AlUlV St. 62 priporoča cenj. občinstvu svojo pekarno in sladtičarno, v kateri se dobi ve&-krat na dan svež kruh in sladčice. Vino in likeiji v steklenicah. 22HB JOSIP AŽHAlffl »„^»r-oo270 prt" Oekoslov Dmek 2* ^Fonta,,e občinstvu svojo pekarno i kruh Vino in likeiji v steklenicah Priporoča cenjenemu lo in slaščičarno. Večkrat na dan svež Vsakovrstne moke. Sprejemajo se peciva. — Po* strežba tudi na dom. 2.4 NimA vmlrmilfl uiindno priporoča slavnemu lit/TU ptnUlllU občinstvu Andrej Novak Trst, Sv 34 M. zgornja 33, hifla Kreševič. — Najfinejša moka. — Sprejema pecivo. Pohištvo. Peter fflmmzona $ delovalnica kuhinjskega pohištva z zalogo popolnih kuhinjskih oprav, kakor tudi posameznih komadov. Poprave vsakega pohištva. Delo solidno in tudi zaumfeno. 2750 Čeuljarnlcn jufs Mrella" TžLt obuvala za gospe in gospodo, :ila ter poprave. Cene zmerne. a. - » euica iz bera Sprejemajo se naro 1+41 CtfilKovono Čevija:r:ca z zlato kolajno v Genovi Lastna delavnica. Sprejema naročila po meri in prrravija. Gene zmerne. Josip Mac*r.»l. ulica Con ti št. 33. 1H63 Kl|JI Bfifff TRST. n'^ca Mo.ino a vento 11. lili p al IVI It i riporoča svojo delavnico in pn>-dajalnico če Ijev I'deluje po meri in prodaja ooVae čevlje, vse po najnižjih cenah. „Svoji k »vaj j m !• 2668 Kleparji. LozerIran, Klepar čiustvu svojo delavnico s prodajo vsakovrstnih kle. arskih izdelkov. Izvršuje vsako naročilo in poprav«• v delavnici ali izven po zmernih cenah. 1_ lica Sette Fontane štev. 34 — Svoji k svojim I 244H Krojači. VftnfHfSIIPfl IVAN GORUČAN, Trst. ulica Pas-iVrUjuUlfllU quale Revolteila ali Chiadino in Monte št. 27, I. nad., se priporoča cer.j. obč n-tvu za vsakovrstna dela. Sol -1na po tr«-žba, veli-a izbe; najnovejših angleških vzorcev. Izdeluje po dunajskem kroju. 7213 0 tcvijarnlc! ilš*^^ na Prošeku >akovrstne čevlje av»tnj»kih in nemftk-h tova^en. Ročno delo sprejemajo se popravna. Izdeluje se naročene čevlja po meri Će ne se lanko zamenja ali pu>tL Cene stalne in icrne. 2502 Fotografi. Jugoslovan! I J^ršJ^rLiL iss JaKob Semerl cenj. občinstvu svojo kro- jacnico ter častiti duhovščini za katere izdeluje službene talaije in mašne plašče kakor tudi vse drugo cerkveno opravo. 2173 SnhirtfM in taPcta"je pO že znano nlzk'h rUiiitilVJ ccnah, katere se ne oobi drugje. Spalne sobe i* vsakovrstnega lesa. rezane od 330 kron naprej. Jedilne -obe od 400 kron naprej. Nova z. loga S BROD, ul. Squero nuovo 7, I nad str na strani poSine paSaće. Po dogovoru olajšanje plačevanja. postelji vzmeti, nove žimnice K 86.— Poli Vw p« lna s alna soba z 2 i m ni nami K 290.- V. Fouderia 12, I 2318 SFWlllffMlI? Trst' nlica Farneto št. 41, pn-. rrUilaUVll poroča veliko zalogo in delavnico modernih spa nih sob in drugega pohištva. — Izvršuje vsa mizarska dela točno in solidno. 2175 >ska ulica 4444 spomini artistične fotografije n^ , kristalu, r->rc«lanu itd za priveske, i >ne lauDoe in — Zastopnik vlikega •odftctj*. za reprodukcijo artističnih fotografij je GlOVAXXI PELIZZAr«!, urar. Trst, ulica Nuo a 5t 41 (palača Salem). 14U5 na* Mizarji. Rf*4«tM Bw9iii#*#v mizarska delavnica za vsako- Anion DUrUUU vrstno delo. Trst ulica S. 1 Fra- cesco 4* Assisi 2, dvorišče. "'095 Rudolf Kompara št 3 priporoča cenjenemu obči' stvu svojo mizarsko delavnico. Iz-vrSuje v-.a v to stroko spadajoča dela :u popravljanja Načrti in pros^kti na razpolago. Po Želji prihaja tudi na dom. 2532 Prodajalne jestvin. Vfft Clff M'llol Trst' P«»Z5t» Ponterosso RUl. V ti. ftiUJCj Trgovina jestvin in kolonjal-nega blaga, specijaliteta: pristn • čajno maslo kranjske klobase in ilirske testenine. — Za ob-len obisk se priporoča vdani Ivan Sidovec vodja. - -»- 508 Glasovirji. FMn fnktffln 111 TAiiano VecelUo 9. Tovarna 11 Uit rfUnjIUU in tr^- vina glasovirjev in piani nov. Razpošilja na vse kraje. IzvrSuje v-akovrstna j jaoja Delo zajamčeno. Cene zmerne. Svoji m! . . 22-24 \ HMrlrrn m'zar v ulici Torquato Tasso (vo-. I lUJkvll gal Belvedere) št. 28 se priporoča slavnemu občinstvu. Izdeluje spalne sobt* in drugo 1 k n Gos ilne. Ante Lisica, Trst r^tTSSii Koca tršoulns Koionijol In Jestuln TLiST, Pia/.za Caserma št- 5 Bogata izber kave, riža. olja itd. Razpošilja se tudi na deželo in na dom. Za obilen -obisk se priporoča lastni FRANJO M1LLONIG. 238 leou ciMti Ulj a tn >ul V no iz Visa iz Preljica j>rve aiici Caslmiro Dona.1- i.i St. '2 ic j Giaconio št. 15, v kateri se pro ! uski t;opinovec, likerji ter ver na drebno. V v.-4 Pfl7liJni materijal podrtih hiš, kakor n p'. nil^UUlI vrata, okna, umivalniki, stopnice itd se proda v ulici Piccardi 18. 236 Razni. PftMVin" e In naibolj razširjene sred- IfliUIIIIIII »tvo z» un čenja stenic. Prodaja se p . vs. h mirodilnieah. Zaloga ▼ Trstu; M. Skri njar. V a Ferriera 37, 1. n 2142 CPflf'nffl ^ v n 3em 41 (listno za čeulje &a iarkete in kovine. — a z z o 1 i & Comp Via Carpison 2. Telefon 13-03. Odlikovana tržaška tovarna 2'14 i- G1UU0 REDDERSER & Trst, ulica Glosuč Carduccl štev. 23 Telefon štev. 823. Kirurgično orodje, ortopedlčnl aparati, moderci, umetne roke in noge, berglje, kilni pasi, elastični pasi in nogovice, elektroterapevtične priprave, aparati za inhalacije. Skladišče potrebščin za klrur. zdravljenja. Potrebščine Iz gumija in neprodiro. blaga. Zobni ambulatotU Via Qm Raulnl 3, vogal ul. »ost« Moderna zobna delavnica. - Umetni zobje po K 4*—. - Zobje na vijak, zlate krone, mostna dela. - Plombiranje z materijalom prve vrste po kron 2. - Izdiranje zobov brez bolečin po K 2. Jamstvo za vsako delo. Urnik: 9—1 in 3—12. — Ob nedeljah in praznikih od 9 do 12. Bftriniffinf prip°r°^a cenJ> občinstvu rUUpijtlill svojo odlikovano pekarno in sladšćićarno nahajajočo se v ul. della Tesa št. 3. — Prodaja moke ter vina in likerjev v steklenicah. - Sprejema se peciva. - Postrežba tudi na dom. Dominik M?lanl*. % Kje dobita dobro obleko 11 V stari In dobroznani prodajalni cblsk in blssa katero Je prevzel GIUSEPPI eaRLIm, Trst Plazsa S. Glacomo 2 (Corso). Begat Izbor molkih In otrobih abiak. hbor Maga za oMekc po mori, trfUa In platnsnHi ef»1ek. VELIKO SKLADdte MOŠKIH IN D£iX3H OBLEK. — ZM8RME CENE. jama Dimnice o Sll^ji". » s >irr.n. • re>bo. i-ren-^iSči in Obleke moških in otroških _____ _______ili« obiek Rojan, za cerkvijo. Izgotovlja obleke po meri. Cene zmerne. Priporoča se za obilen obisk. 231H S vitje. aBll^FD Via Barrirra v. 33, vrata \\ • I\2l.V2LII Domska krojaČniciL Izdeluje vsakovrstne obleke po iin^leikeni in francoskem kroju plesne obleke, obleke za puroke, bluze za gledal; šč-- itd C* n*» zmerne. >ri jeiiili gostilna Bnbnič v Sli v ji n* rni v?jike izlete. Postrežb;*. t>28 Gostilna - Buffet Totncžit o *"o**ke, dečke z pro ajo Vciiilu perila. Klobuiu in kaj^e v veii i izben. Kostimi ta. d«*i*ke po ceni, du .se ni bati konku renče. Cele oblake in hlače za delavce. — Trst, Uainpo un Giac(»mo biev. 6, na>>pr -ti cerkve v. r,iX 2449 •ristna V:na lu l>reherjevo piTO *eroCa za oDUen obi-«k. la vina in I>reberjevo n k Matej M e s c h i k Olje, kis, milo. FR. BIAGGIIU Tapetarske delavnice. Rudolf Bonnes 17, priporoča cenjenemu občinstvu svoj« TAPECARSKO DELAVNICO. Izvršuje vsakovrstna ima in navadna dela, ki spadajo a to stroko. — Delo solidno. — Cene zmerne. 1803 drusro. Trst, ulica Istria štev. 24 Prodaja olja. kisa, mila m 318 Hftfet'ft'ttfriflff trgovina olja, kisa in U3wiQZnUtia mila. R. Furian se rali aj a sedaj v Rojanu za cerkvijo. Od po- Korl In Veronika Tuscliak \ p° p°Mi od 5 olja naprej po zn nih cenah. ^ r foro- aca cenjenemu ob< nntvu lla bel« Tri xte*. I k>mača kuhi iaa n prvovrstno Bavarsko piv«\ strežba to^na. 23 7 Konsrm.10 društvo o Lonjerju iž «l»>ue u o-ić n^tvu 'a ob len obi-k. ker toči .-aino domar.- ..-k, irve fr^te 2113® Papir. mM zflležu papirja s. fe j>o mtTDib cenah na drobno in debe o tvrtka GASTONE D LLINAR. Via dei Gelai štev. lo .« Marangoni . T lofon št, 27-81. Trgovine s p-ekajenim mesom RflH^^^^^HI cenjenemu občinstvu svoj buffr-t. rilp Jiumill Tofim prvovr tno Dreherjevo pivo na |'i[»o bre^ uparata in vsakovrstnega vina. Trst. ulica Samti ^tev 24. (nasproti muzeja Rev>d tela>. lastnik: JO^TP TOMAŽ^. PATENTNI URAD I8£££23l OB PATENTNI URAD P Dr. ing. vit. Gino Dompserija TRST, ulica Mercato vecchio štv. 1. — Telefon 440. Veiezaloga kolonijalnoga in špecerijskega blaga, dežel' ih pridelkov Ri*a GruuiiUa št Vi. — Telefon št. 231 Ju i6*o Glavna zaloga in samoprodaja mok mlina „Luisen" V Budimpešti. Brzojavi: TBUDSN — TB3T. Prodajalno svinjina vs*koi rstii«! < rekajen*t meso kakor tudi vsako-vrs'iie klobase, sir in salam. Priporoča se za obi-1. n obisk Kari Pušpan 2~ Trgovina s manifakturami. Marija Msetič ^ lica <>iuliani -t, 9 poroča svojo tr^ >vino luinuijKi.f e#[. in izgotovljeuih ž-o-k'h blr . S»«rejeu» dela po ineri. 223' *i m r Prua iasasteranrKa ^ K* ^ jg. w icjaina Sl^ssfrj^; H l i SOI TRST, ULICA FMETO hI te&mz, pspraollu, m\m]z in enjaje Sloscvlrls, pljanine Itfl. cs'3 solidno. Cenž nizke. PODI. ISTEK. Rom Rdeči mlin. in. . Spisal X«vier de Hontipin. — Marki d* Herouville sam bi vam >rda mogel odgovoriti na to vprašanje, si a markiza. — je rekla končno; — saj ^te. da gre tu za njegovo sestro. — Obrnem se torej na njega samega, je nadaljevala stara dama. — in če še 1?M l na to. v vsakem oziru tako pri-.rn-j zv ezo, poizkusim spraviti jaz stvar tir. Toda. kaj vam pa je. ljuba markiza? je dostavila markiza de Langeoc skrh-. — kar izpreminjate barve. Popolnoma ; p^ bledela in vidi se, da se komaj držite lrr>ncil! n res. Pavlinina živahna barva je izgi-a n polnoma. Ustnice in lica so jej po-dehi. roke so se jej tresle, vse telo je a ;i;o in iz široko odprtih oči je gie-lo 7n ; nje in strah. — Za bn/y.} vol'o! — je nadaljevala mar- — 1 d t,- i reoc. — recite mi hitro, kaj ni ie. \ m i morate neka---- \zemite n 'ar mojo vonjalnico____ dobro vam » ? z vsemi svojimi močmi a . ♦ :i in je končno rekla: — ,1 v ^ j i v a ste, t;ospa markiza, t r«. bodite v skrbi zaradi mene. To je samo mimogrede___saj ni nič____saj mi je že bolje---- — Toda tako bleda ste še! — Naenkrat me je nekaj tako zbodlo, zabolelo, toda sedaj je vse že skoraj popolnoma izginilo. — Ali vas večkrat tako napada, drago dete? — Nikakor ne____danes je bilo prvikrat ... nikdar nisem čutila kaj podobnega. — Kaj je neki vzrok? — Ne vem, nikakor ne vem! — Brez dvoma ta direndaj in pa toplota, — je nadaljevala markiza de Langeoc. — Ali nočete morda oditi iz dvorane in se nekoi:'-:o odpočili v moji privatni sobi? — iivaia vam tisočkrat, toda ni treba; mi je že bolje. Markiza de Langeoc je pomignila enemu onih služabnikov, ki so ponujali gostom okrepčila, in Pavlina si je vzela limonado z ledom. Ni nam treba poudarjati še posebej, da markiza d' Herouvillova ni povedala resnice, ko je rekla gospe de Langeoc, da ni bilo nikakega posebnega vzroka za to, da jej je postalo slabo. Bil je vzrok m sicer vzrok, ki jej je zbujal nepopisen strah: Pavlina je namreč nankrat zagledala v sredi neke gruče, par korakov od svojega sedeža, človeka visoke postave, čigar lice je bilo na čudovit način podobno licu njenega prvega soproga. — Roland de Lascars torej ni mrtev! — si je rekla vsa prestrašena. — On je! Izgubljena sem!___ Posreči pa je ubogi, skoraj nezavestni Pavlini premišljevanje o vsej tej grozni stvari vendar prineslo, če ne že popolnega pomirjenja, pa vsaj neki dvom in ž njim vsaj nekoliko upanja. Oseba, ki je pobudila njeno pozornost, je bila sicer na vznemirljiv način podobna Lascarsu, vendar pa je vedela Pavlina, da se pogostoma nahajajo take nezaslišane in skoraj neverjetne podobnosti. Poleg tega pa je bila neznančeva polt temna, kakor pri mulatih, in njegovi črni, kodrasti lasje, ki jih je nosil vkljub modi, nena-pudrane, so mu stale nad čelom pokoncu. Roland de Lascars pa je vendar vedno imel polt Francoza in mehke, svetle lase. Poleg tega pa je mislila Pavlina, da sme biti popolnoma prepričana, da je njen prvi soprog mrtev in pokopan pod pogoriščem ledenice v portmarlyjskem parku. To jej je tudi dalo povod, da se je po onem prvem groznem strahu kmalu zopet umirila vsaj na zunaj. Ko je Pavlina zopet pogledala kvišku, da bi se ponovno ozrla na neznanca, jo je zopet pretreslo skoraj tako. kakor prvikrat. Neznanec ,ki je bila živa siLka in prilika barona Lascarsa, je stopil iz one £ru~ če in se je nameril proti markizi de Len-.! geoe, ne da bi posvečal posebno pozornost Pavlini, da, videt ije bilo, kakor ne bi bil niti opazil njene navzočnosti. Pavlina se je tresla po vsem telesu. — Ah! dober večer, gospod vikom t! — je zaklicala markiza de Langeor v pozdrav bližajočemu se tujcu, — bodite mi tisočkrat dobrodošel! Pravkar sem govorila o vas s svojo dražestno sosedo, markizo d' Herouvilevo. Ljuba Pavlina, takoj vas predstavim gospodu vikomtu de Cava-roeu, plemiču preteklih časov, junaku prejšnje vrste, — je pripomnila stara dama, obrnjena k tresoči se miadi gospe. Napačni Cavaroe, ki je pritisnil svoje ustnice na velo roko markize de Langeoe, se je spoštljivo poklonil Pavlini, rekoč tiho: — Ne bil bi se drznil prositi za to čast, gospa markiza, vendar pa me zelo veseli in sem zelo hvaležen zanjo. — Bog se me usmili! — si je mislila markiza d' Herouvillova; — isti glas je, kakor je tudi isti obraz. Novi prišlec je očividno umel, da mladi gospe ni bilo na tem, da bi prišel pogovor žnjo. Izpregovoril ni niti besedice več napram njej in ker so v istem trenutku začeli instrumenti predigro k mementu, se je poklonil Matildi in rekel: — Ali mi blagovolite izkazati čast, da me sprejmete kot plesalca, gospica? Pavlina se je naenkrat popolnoma zavedala svojega položaja in je hotela na- migniti, naj odkloni plesalca. Že je napravila tako kretnjo, toda bilo je prepozno. Mlada deklica je že položila svojo roko na roko vikomta de Cavaroea in odšla žnjim v plesno dvorano. — No, ljubo dete, — je vprašala stara dama Pavlino, — kako vam ugaja? — Ne vem, — je jecljala gospa d* Herouvillova skoraj neslišno, — nisem niti pogledala gospoda de Cavaroea ... — Toda to se čuje skoraj kakor zaničevanje, ali veste! — je odgovorila gospa de Langeor, — seveda, če se celo ne bojite morda, da bi s edala preveč omamiti po mojem lepem skrivnostnem gostu, — je dostavila smehljaje se. — Al isem prav ugenila? ... Povejte, povejte ... Vsa začudena, dani dobila odgovora na to vprašanje, se je obrnila markiza de Langeoe k Pavlini in opazila, da je le-ta še bolj pobledela nego prej. — Kaj! drago dete !— je vzkliknila. — Ali se vam je zopet povrnila slabost? To me vznemirja in me zelo žalosti, bolj nego bi vam mogla povedati. Gospod grof de Rieux, prosim, podvizajte se in obvestite gospoda d' Herouvilla. Mladi grof ni počakal niti trenutka, temveč je hitro odšel iskat markija. ki ga je končno našel v nekem stranskem sal >-nu, kier ga je našel pri igri, / kateri je izgubil par sto zlatnikov, ..e da bi zmignil z rameni (r !'e ■ lQ» ti HCnMAHšiLD TROCCA Trst, ul. Barrlera veccbia 8 trn« vdlko zalcee rartvaSklli vreftnetm Vpnri lz porcelan« Ia bUtrov, rtunlh t » C11VI medeno žico, l> umata* er«tte • trakovi ia napisi. Slik« na porceln««* U*k ca grotoae »poamlli«- Najnižje konkurenčne C Aaa^^aaaa* * a A ♦ HranllM vlog« J sprejema od vsakega tudi če ni nd zadruge. + in jih obie- f I ®l večje zneske pc do- ♦ etuje po ^ |S |l jih etuje po ^ |S |V govora. _ otvaija Čekovne nćone z dnevnim obrestavanjem. ientnl davek Vlaga se lahko po eno krono. Mte-taHri n(■ 7U7I. TELOtt 1 H4 rtflbtrovana zadruga s neomejenim Jamstvom ! ulica S. Francesce Stev. 2, I. nadst. ! # Posojila % ♦ daje na osebni kredit in na za&tave proti plačilu po dogovoru. $ i J Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 t dopoldne in od 3 do 5 popoldne. ♦ Priporoča male hranilne škrinjicef ki ♦ [ so posebno primerne za družine. ~ ii Sffcoič Coscianelch koncesij-oniran zobni tehnik odlikovan aa parliki razstavi z zlato kolajno ^Grud Prit" ia razllCaiml Častnimi diplomami. ^ Karel Delam! Izdeluje vsa sebetehniika dola. Specijaliteta : Zobje brez neba te kroae v porcelanu ta zlata. Delo solidno la ceae zmerne. oilca Huctf 15, II., od 9-1 In od 3-7. I Perle zaposteije po ceni. 1 kg sivega, dobrega perja S « K ; boljše vrste 2 K *0 : } prima na pol belega K 2-80; š belega * K ; belega dlaka- F rfji 3 K in ; l Yg zelo fl- | nega, snežno belega perja K K drobnega perja. s:vega 6 K, 7 belega { šega p-anega perja K 12. — frri nakupu J 2 kg fraako po visokem c. kr. k 3ncesijonirani zobotehnik Trst, ulica Belvedere ii. 4. HI. n. ORDINACIJA od 9 do 1 in od 3 do 4. Trst, Giosuč Carduccl 21. Z Q Izbera obuvala vsake vrste, najboljših, fe 2 tu- in inozemskih tovaren po najzmer- S J nejših cenah. Blago prve vrste. - Mo- J! J derne oblike. Delo solidno in perfektno H ■miUBnuBiia iiMHiBinnn «-6 nfipol^ena pernica ■ dcbeieza, rifar. bei es ali rm*~.+gm p'ara«. I takrat iM era do'g. mk- li icm t.rok a d*tma Masivna tttH v^ak-a rt l»'{i ckoh CC n iiraka, aapolc'ea s ie.. rtrt« re o trpežnim. (t a_". aa perem 1 1< ; ■ ir d p r ena. K lfr ; s dxb'.ia K ti— Losanazc! tu W>Bti 10 a . It K. * C. 1« K ; bUzi.« S S, K 3 50. K 4' Trati t K cm 4*1(5. 140 cm tiraki K IZ—, C 14 70, S 1? te, C ti — ; Ha ln 90 ea 70 cn i roko K 4 M), K i 10. E S TO; Podtuhei ti Is irriLej», pUa:-. g* 1H0 tm «•!V 11« cu kr d E. 1- K. £ U M proti £ p^vaMfv cd K It'— aa^rej frtatt. M^njsva jt jot«. >«u» ; t c to, kar ne ugaja, ae vr. a dai-ar. S. Benfsch, Bešenlce 765, ČeiR&J Bor □io Itustrovanč cenik gratis in franko Josip Ciersič, Trst Rocol - Molino a vesife štev. 40 Prodajalna čevljev vieti vn\ za moške, ženske in cittM b Inlrijfta psr opluvsa del. dražba Jalaiatia" vzdržuje sledeče glavne proge: rr«t-Metko «6 A. (pr.£tna). Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri pop. Povratek vsako soboto ob 6.30 uri zjutraj Trat Metković 8. (poštna). Odhod iz Trsta v četrtek ob 5. uri popoldne. Povratek v torek ob 6.30 uri zjutraj. Trst R/5 i t* evlč C. .postna) C d h o d iz Trsta v s-oboto ob 5. uri popoldne Povratek v četi tek ob 6.30 uri zjutraj. Tr-t-Kcrdu!« (poštna). Odhod iz Trta v sredo ob 5. uri popoldne. Povratek v ponedeljek ob 6 30 uri zjutraj Trst-Čibenlk (postna). Odhod iz Ar-aa v petek ob 5. uri popoldne Povratek v četrtek ob 6. uri zjutraj. T'at-Maka'»ka trgovska - Odhod iz Trsta vsak torek ob 6 uri popoldne Povratek v^ako nedeljo ob 1.15 popoldne. Tr»t V b (trgovakai. Odhod iz T/>ta v soboto ob 7 popoldne. Povratek v ak Četrtek ob 7 16 popoldne. . Zveze v Metkoviću z vlaki v Mostar ia Sarajevo. OruiKa riHr^mo Ofi . — ViV____ JJ^J^^ IGNRZI0 POTOCNiG Trst, ul. Rlborgo 28, vogal ul. Beccherle. C0-"1!^;,:',",""'") Velika Balega oblek n moške in dečke. Specijaliteta: suknje, alpagas, modre in črne. Otroške obleke od K 3 naprej. Modre in rumene delavske obleke. — Spodnje srajce in srajce vseh vrst. Velika zaloga blaga na meter ali obleke po Tr»»rf ki rp In nuleolH-mie c«nah. c^auiii Oblastveno avto rl zov a na delavnica se je preselila v ul. Giacinto Gallina 6 Napeljava električne razsvetljave, motorjev, telefonov, električf ih zvoncev in strelovodov. Zaloga potrebščin. Izbor oglja za električne svetilke. Točna izvršba. - Pl-čllo na obroke - Brezplačni proračuni. zaloga usnla. ™ V tV7dr2u e "tranfkih pro» t Da e ___ -— ^ ' ^ >OJ' ** morejo dobiti brezplačno Spržena nnrociSn po men in popfw 1_t n r^^.j ^^^ Cene zmerne. Priporoča se za obilen obisk SKLADIŠČE šivalnih st ojev in knies Luigi Grama ccini Trst ntica B&rriera vecthia ftt 25 Cene lomne. Plačilo na tisi __r J^'JlUiuU. — - 1 1UUJ1U UU lil Ud Sprejitie 89 popors*ll> n!e tl*aln h Atrofsv tfsitega z. i'C3i Pf oijj« Igel, olja in aparatov. Kupuje in prodaja že rauljene š val e stroje. 6oi Emi'ia Ceregate Trft Campo S. Giacomo 2 Prip roča cenjen, občinstvu svojo trgsulno plsomlsHih in ioisKih potrebščin »rodaja razglednic In igrač vseh vrst. PrcdoJdo is tuđi bc!Hv«IM v s!cv. Jezika. Prcdojainica ur in dragocenosti CHER (ex tfrug Drac. Vefejeta) Trst CorsD fl. 35. B' ^rati i^b-r viatanise, srebrnine. dragocenosti in žejnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tu i srebro z novimi predmeti. — Sjrejema ca otle in poi-ravlja vsakovrstne srebrnine, zlateniue, kakor tudi žepne ure. ■te?« VeiiKii zDioss in touaraa pohištva ««— ma ZŽgr -nO J" ANDREJ JUG - TUST «•3 vla S« Luda 5. via Fabbrl 10. ffinaaa in nsvadnega pohištva Ifi ^ " Svoji k svolien I ss 475.000 ..ron ozJr. frankov In Ur znašajo vsakoletni glavni dobitki velike skupine 5 originalnih vrednostnih srečk 5 IS vMfcotatnlh Žrebanj se vrSi dne 9 fn 15. Janoarja, I. februarja, 1. marca (dve), 1. in 14. majnika, 1. julija, i« avcut*§» i- seftembra dve) 14. septembra, 2 novembra. 375.000 HiUS i M !£0 11 1 zalega vina na Preseka š^j.131 priporoča p. n. občinstvu in gostilHi-^arjem svojo n»i'iborDej90 istrsko vino domaVga p ideifea iz Vr»»ara (Or.^ra) Cena po dogovoru iz?tn vs-ake konkurence. Prod'je ?e od V* hektolitra naprej. fc*** vnaSajo vsakoletni giavni dobitki manjše skupine 3 oru?nalnlh vr^nostni^ »^k 3 iMjlh • vsakoletnih Srebanj se vrSi Tine ^n^a, 15, januarja, L februarja. 1. majnika, 14. najnika, I. julija _1. avgusta, 14. septembra 2. m^vembra._ Kupnina za veliko skupino vseh 5 srečk se plača v 60 mesecih po 6 kron, za manjšo skupino vseh treh srečk pa v 60 mesecih po 4 krone. Vsaka srtika mora najmanj eakrat sadeti! Ifsš debiik! S3 izplačajo v gotovem d ar, ar; u ! Vse srečke imajo trajno vrsdaosi denarja in igralo v o plačilu iikupnine še cSoS^o »rsto lei vsaliega sadal^ nega vplačevanja, tore^ z <3 5 t o a j. Vsak cenj. naroCn^k zamore tfobit; n^era^e in premije ter na ta nc3n kupnino sasenaroionih sesek psij^bno znižati ali sploh dobiti &Z3T jih zastonj. Pojasnila daje m naročil.« sprejema : Clavno zastopstvo s^ečksvnega ed^eika ĆeSke fndustrijalne banke v Pragi, Ljubljana. - Naslov za pisma ; S/ečhovne zastopstvo LJubljana 4. Trgovina jestvln In kotonljalnega blaga mm 3van Žmdarčič Trot, uMoa Belvedere St#v (9. Priporoma •• c«n|«neTiu et>6lnstvu ra obilen obisk, »osrrelba tudi ne dom In tt razpot ij« blago po pofttl. Lastnica m. imm Velika zaloga I iHr M: (Tvrdka ustanovljena let 1874). trst, ulica Mori iteu. 1 Glavna potniška agencija iflucarai® Leton TRST - Via S. NiCold it- 1 - TRST UstanoviJ- 188S. Brzojavi i Leban-Trst Ameriko, Koucdo, Avstralija, Afrika Odp ema p(>tnilcov na vse strani sveta s železnico in z najhitrejšimi parniki č r e 2 Oceana za 5 do 6 dni i. s. F^ncoska črta iz H^vre, Cunard-Linie iz T sta, Holl md Amerika Linie iz Ritterdama, Severo-NemŠki Lloyd iz Bremena. r.r. m a utcare* * m n ■ reih inn in ti eiq prodaja najuglednejša in najstarejša prodajalnica ur v Trstu, ulica S. Antonio (vogal ulice S. Nicold) Velika izbera verižic, zlatih, srebrnih, kakor ^jdi stenskih ur vsake vrste i. t. d. Ustanovljena i. 1815 C5i3S t£ 18 BR33C9 TI II 2 3 -------------II——BB Sbt.kdifcCt: ia t bia^tv^no dovoljena d^ hv ■ a««* đm*^ -^m m (Plazza Resa ris-Palača Marenzi). = Trgovina razns = rs v begati Izberi Trd, ul. Ccmpasite it. 15. - Tel. 759 Purani, gosfte, raca, pftfend, Štajerski n domen, poiAard. . DtvieBea | sajd, orne JerebKe, skatne Jerebice (ketonil)i fazani, tajno mesto ta JeJce. Vse po ceni da se ni bati nlkake konkurence ♦♦♦♦ v dobroznani mesnici Trst. Pmzzfl Earrlsra %cfljia 9. Te!.25-5S »I se prodaja vedno prvovrstno a goveje, felećj* In koitrunovo I • jan^Jr In 'udi ketkoij« meso. • Restavracij« FIMDIfcG Tnt »ta C**im t1 M — iaiN b jrmmk PLKS • u- »«nica i delovanje majoiič ith peči in štedilnikov OIOfAMMI BIFMMSmA. - Uiica Komo picco-'o it 13 (vogai ulica Ca»"rmal Vel:Va izhera aiajoličn h p«Si v Bjodirn'h barvsh. ot>!tk*h in niHah t? iz trpfžop«^ materi' Lrftfititr* izddlovaiflici (i;a'icof v-iitkovrstaih obiiv ia *"liko*ti. Boefath zaloca aiaJoii5rtraoiAča itd. Z&JOg» kerniiićuib m cementnih ploW t% p- »de Sprejemalo se pepra^e in na peli are. Ž- sestavljene peći ne pošiljajo aa ^pfcelo V^a dHa lrvr- laljir^: pomlaSito zdravljenje! Sirup Salsapariclia, 1 ateklenica . K 1'60 Popolno ozdravi^auie . . . » . „ 5.— Siiup jodurat, steklenica .... .2 — popolno ozdravlje*\j* • • • • . »6 — Kri čistilni čaj, 1 zavoj ..... »1.20 6 zavojev ... „ 6.— Cekaraa ^l jal»o" Tr«t — ulica S. Cilno - Trst Kupujte ose zlate In srebrne darove v dobroznani zlatarnici Giacomo Paluello Trst Via Nuova 42 kjer najdete vse predmete po nizkih cenah. Glavno zastopstvo in zaloga V. JANACH in drug. — TRST, Piazza delle Poste 4. £ f > l k i ¥ t % i rilzakflaa kvčiu u parae mf!at(£S0 f^aj GntlssKo podjetje t fcvsstfo <3ii9ftarfiH}t. Pro- đii^jfeiL«. tm&tnosl i 22 - -. f' t- J*^ y ^^ f izdelan iz pristnega žitnega Špirita. - Telefon št. 99 Trst - Piazza Giambatista Vico 5t?v. 7 - Trst OBKT : * aih ^ Poi< »-ms, ».icaa po 4 im - etn«. e * u^izMe xau U u aru ik&r y| 10 J Trst, ulica delle Poste It 5 - IVO KBOŠEL - (rjrsl H. S Okusna iz Dira pummdansKih obieK. od na- [. Viidne do najfinejše za g »-»oe le in dečke. Venka z.iltiga bl;«k-1 za m šKe obleke, ka-l< re iz»i iuje m(Ki» rna avtor, la^ui* krojač niča EUg^nten kroj po niv/^ih in p-A^nih c i .ih. — NB Se izkorišča : k -v. j»m ! — POSTRFZfU V \ 00VI! I k L. Stran X. ♦EDINOST« Št I V Trstu, dne * iuniia 1914. Odhajanje In prihajanl« vlakov: od I. maj«tka naprej. C. ter. V Puli (mu X RerlajMi) ta nazaj: Odhod is Trna: S-OO (B) — »M - HI — M» (■>. Prihod » Trrt: — 3r4J — Ml -HHl {BT V Poreč te um) : odhod« sm - *m. Prihod: 12-4* —' Do Do (aH Lz) Gorice c i s-« — r-%4. t 99 -T* « s A|d*v4flno): __i T* — »» (bJilid^ Na Dunaj (In nazal): »dhod ls Tnta : 7 36* — »41 (*T* -HT — — tff «»t (B) - W (■) - Ifdfc. rthod ▼ Tat: 715^" Mt^TST- ll-^TT^ - MBf 7-41— (9)— HT* Berlina do (ali U) Ptnu. _ Do (ali Iz) Beljaka (te Ooric*): od : 7 30 IS (Bj — 10"JO — Ml - tS W Na Dunaj (samo od 28. junij« do IC. julija is od 21. avgusta do 1&. (tptmbia). Odhod lz Trsta: 7-0* (E) [tamo L in IL razred). Prihod v Trst: IS-Jt (E>. Jedilni v: Do Gorice: Ođbod: 6U) (razen neselj). Odhodi 0 39. Pri ho« . V50 V Italijo. Odhod Iz Trsta: 5-40» (B) — 820 (E) — 8 3S (B) — 9-00 — 12-30 — 1-W — 4-10 — 7-06- — 8-10 (B). Prihod s Trst: 7 35 — 850 (B) — 10-40 (B) 11 48 2-3»» — 4-10 — 0-55* — 7-45 — 8-42 (B) — »dO-® — ITTO. - --- * znači: C i ^enrlBja'n — drugI sinld: žez K-yrnia. Zahavni vlahl ob nedeljah In praznikih do Kormina : do Nabreltac : Odhod: 2-45. Odhod: >55. Prihod » TTTr. Prihod : TSf — 7«€&. Ope; ■fce: pod B Cb ktane strvlllce zrači »o popoldne; E (ekspresnil. Odhod lz Trsta Ke^ei.a; 5-00 (Duh.) 1S-« (i-» B. Ponedeijek: a" 0 (L) 5-00 (D Vozni red parnikov v Dalmacijo. Prihod v Trst Nedelja: 1030 (L.) Ponedeljek: 4-00 (Dnh.) I D.) 4-00 (U » Torek: F Pelek: fTO (Dnbw Petek: (Dnb.) . 6-30 (L.) m (D ) Sobota: (D.> Sobota: Ju" (|_) R „ 4-00 (U) B 5«! (DJ - OpazVe: t. mafi L^jrd — Duh. Dubrovačka p ovttba — D. Dalieatla — B. hm pzrn*k — Uovdovi brzoprrniki potuje do Kotora od pomol« Sv. K trla nedeljaki (1« uri zvr&ri d- rfa Carfu,; ostali od pomola Oiustppina. — Paralel drntbe „D«lin»Oa- potujejo do Metkovića, czirorra Korčule cd pomol* Saa — »araiki dnjih« .Uubrovačka Dlovitba" potujejo do D» trov-lk* od pomola San^l. V Istro. V Pulj (in nazaj): Odhod : 7O0 — 7 15 (B) — 3-00 fB). Prihod : 10» (B) - 2-30 "TCO (B). i «rl odpotujejo vsaki dan rasen s v sledečih luk«*: Piran. rors£. Ro- dan Opazke : B. brzi para'kt ka petek tn pristajajo . vir-j m Brioni — Po tni parnik odp'uje vykl d (odp. 7 00 pr.p. 2-00). — Pristajajo: Izola. Stranj Piraa Portorore, Salvore, Umag. C2t anova. Poreč. V-sar, Rovinj, Faiana in BionL — Pomol: PescherU (K.bji trg).__ V Umag (in nazaj): Odhod : H O; — 5-00 — 7-30» Prihod i 8 30 — — 8-20* • to ob nede^ah In p**zaikih. Parniki odpotujejo vsaki dan Podorose in Salvore. Pomol Pescherta IL : »taj a jo v Piranu, V Piran (in nazaj): Odhod: mo« _ — 7-30 — 8-30 t Prihod t TIS — 2-00 -- 3-30. • tn Pon Btoroa«: M um ob Dedeijab in praznikih; t ob delav I* »h in prazni HM. — Pcnoi Pescnerla (vsaki dan)._ V Koper (in nazaj): Odhodi 7 45 — 900 — 11 00 — 12-10 — 2-30* — 3-00— — 4-0f 5-30 — 7-30 — 3 S0-* Odhod: fcT5 — HT — 11-15 — 1-20» — 2-35»* — 5-20 — 7-15 — 8-15* ob del*vn:nih. — samo ob nedeljah in pramiklh. Pomol: Riva M a£raccb!o. V Milje (in nazaj): Odhod : 800 — 10-06 — 32dO» — 12-15» — 2-301 2-30» -2-401 — 3-5»» — —T3»t —~yi8A Prihod: T~S — 9-30 — 11 1« — 2-00 — 3 85 t 3 45* — M6o 5-501 — 7-dOfl - * zmli : samo ob Mdeijib ia praznikih, f m nno -b delavnikih O . ob nedeljah in pravnikih od 5- majnika. £ ob nedeljah In praznikih do 5. majtuka. •> , ob delavnikih do 9- majaik*. omot : Rlva Mandracchio. Tržaiko obrežje V Grijan-M i ram ar (In nazaj). — Parnik „Vida". — Pomol S». Karla Odhod U Trsta: »15 — 2-45 — 4-15* — 6-301 Odhod U Orljana i ta 15 — 5-<5T — 7-^01 — 8-46. " * znači: ob nede'ljab In pTaTntklh; f m eventue no vofajo. V T rtič (Monfakone), Sesljan (Sistiana) in nazaj: Odhod: ono* — 1000 — I2-aot — M0» — S-15* — 8-80fl — Prihod: — »30» - 2-30 - 718* - 10-301 — 11-80» značl: ob nedeljah in pracnf1t£ —7 znači ^ nmo v četrtak. — Pomol Se. Karla. 5-00 f ♦ znafc V Gradež (Grado) In nazaj; : 8-00» — IOOO — 12-tOt — 9^8* Prihod : 7-00 — M0» — M»t — BjfT— _ tznaHTsamo ob aelavdklh. ob nedeljah ia praza Puno! Peschacia V Italijo. V Benetke: Odhod lz Trsta: (Parniki pa opi. drn?be Tr^pcovich - .Veaezta' (ol S. Karla) In .Graf % urmbraad*) \sakl dai .obOsjntral » 06 2 pbp. ia Prihod v Trst: (p^rn:k ,V>n»r»') vm»o sokoto oa 1 pbp. vairs r?edetV> ob 5 pop (parnih .O Warmhra«l-) (Parnih* austi. Lioyda .Aimissa*ln,Me:coslch") v«akl dan • a»'.aocl. (P>rn>X' p^rcpL drulbe Tripcovich) v18 -_ _ 4 15" — 7 15* — 8-30 - s-45* Odhod lz Lokev: id-IJ^ - JOio - rOO- - P45- 3M5» — 6-i5* - 7-45 - t-45* • znači ob prazniaih. R-zon tega bode vozil ob praznikih po po |otren ie en avtomobil takoj neposredno za ttn, la sh er ie do Bazovice, oziroma do Liptcn. —e—i- gTirnHTr-Ti*"-TPT>Y«^-^ ■ trst9 KUPUJE IN PRODAJA: papirje, rent«, obligacije, prrjoritete, delnic^ tte£kt itd. _ VALUTE IN DEV\t»E. PBEDUJm M inhoiki pifkj« Mate v iavsik lUidiUiL 8AFE - DEP08ITS. PBOMESEL JADRANSKA. CAS8A Dl RISPARMIO 5 (LASTNO POSLOPJE). vloge ha knjižice — 41. — MENJALNICA. ▼log« đo d nora vxdiga. iv«k plaču j a baaka la obre8TOV£EE VLOG ia ifro-ra&oM po dogovora. ITLIJ ALKE: DUBROVNIK KOTOR LJUBLJANA . METKOVIĆ Žtvakna OPATIJA SPLIT ŠIBENIK KA nan AKREDITIVI, ČEKI IN NA KAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽISOA. a AMERIKO. REMBODRSNI KREDITI. PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJE. ESKOMPTUJE: »reCke, devize in papirje, Zavarovanje vsakovrstnih papir, e v prr.ti turzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI. REMBOURS-KREDITI Krediti proti dokumentom ukrcan j a. BORZNA NAROČILA. INKA80. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. URADNE URE: 9-ia1/,, 9 V,—5. E8KOMPT MENIC. Dflinil I OpoMne In mta obonement Zelo usudno. izborna kuhinja M_ ,Plltf rULUn I h bnđlejCTBko pivo (brez simoboia). - Zmerne cene. Plazza Bdlg mm E»i ■■■——■■ ■■—SEB1B 11—11IIWB3H »■■■■ ržaška posojilnica in fer III IS! m posojila daje aa vknjižbo 6Va°/o yia menice po 6o/0 ia zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovora. »mptuje trgov. menice. i ^ rogistro^ana zadruga z cmcjenin po?o3£von || J! (v Ezsini pa!2Ci) uho4 po glainift sto^n]!;ah. hranilne vloge sprejema cd T^akeea, če tudi ni nd in jih obrestuje po 4 'I* °|o Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru. Renlai davek plaču}* znvod sam. - vTaga s: lahko po eno krono - ODDAJA DOMAČE NABIRALNIKE (HRANILNE PL'ŠICE). Poitn -hj-auiluični račun 16 «'04. TELEFON St 9 Snia varnostno celico (safo deposit-"* brtimb^ vrednost-n h li-tin, dokumentov in rainih drugih vrednot. pcpo"")on>iS ~ * varno proti vlomu in i oiam. urtge::o po n* jnovejš- m na : 1 činu ter jo oddaja strankam v mijoi.ii , o nizkih cenah S'snje vlog nad mSS^ci^v Uradue ure; od 9 do 12 dupoldn? !n od 3 uo f . - 8zp1af:«]c sf S vsa*< deUvnik Ob urartri*! tli 113 Itll III III ESi tia iiBK^E^assBEia rs; ,3 i aiKaesriRnesia s 2 i di SfcnfofctoOf^ra&Tos fo Nikdar - do letos! Vi4ed nakupa velikanske par tip (2000) moikib m otroških oblrk, za-morem prodati obleke po naoavnih cenah. Moderne možke obleke od K 14 napre' . otroSke „ . „ 8 B m oblečice za otroke od 8^10 let w n 3 „ Velikanski izbor blaga za obleke po meri. (Zadnji uzorci od K 32 naprei.) Velik izbor delavsk h oblek, hlač apodojib srajc in dru pega peni«. Vae po naizmernej&ih cenah AUa citta di Trieste Trst, ulica O. Carducci štv. 40. Vb Mero «2 Velik izbor moških in Gtroaiti cElsft m dolu proti plačila m ni oUrsHg. Etnik: Viol ..J L-i L_i«_: Cl Li n Vinko Majdi prolzoujn nojfln. pšenične et^oka in Krmne izdelke. vsilili i I 1b MKsan II II »I Zastopstvo in zaloga za Trst, Kras, Istro in Furlanijo m '' \ ^ I jJDuaooa ^ f < 1 ■ I« mh 1. iit ■ I"1 (HOV/T KVARNA) Trst Pioa Burri€riž-S£Mjiiiu08 Prva uiioonost. Bo^La izhera časni kov. Prvovrsrne i "ni<). Hladila s^h vrst. Biljardi TELEFON 15-81. k-ivsrni sti nahaja ttidi izvr-ten KSiFFE?, kjer se pruv4*jajo mrzla jedila vino in DrohL/je 'O pivo, Spre;em» se nuročila na dom. Priporoča se udani Franih f bpam, lastnik 4 □ □ fn in t> i—I i LJ e J □ l i-i n b 3 r-* j; a oiuuo HicoucH, Trst, m cerio mm mi , TUJFON; MSO in 723, Bngjavi ; g»UL»Q KlgClK^, Trst. Velika zaloga obuva! za moške, ženske In otroke J Ili^Si □□□DuDC L- ^ f? i rj & d DGJJGGD ffi^f -ttsr - r-ffiirifffgf^ • -Jr.rj&' SSiSiiar čeiiilofnlca' Nibolič ^Dton JprjalTfSt TRST, ulica Capilu SI. ID, vogal ul. della Guardia št. 22. Prevzema naročila po meri in popravlja. -LASTNA DELAVNICA. - priporoča svoje trgovina i«@stvin ulica CommerciaJe 18, s podružnico ulica Istria 66 (Čarbola zgornja). - Prodaja se žito, oves, koruza in raznovrstne otrobi ter moka tudi na debelo. B—a^BM——— ■—..■■. Prva tržnJKa tovorna brusnih kamnov, smlrka m „corundcni" Pilotti - Trst j Pisama: Riva Pescalori U. Tel. 15-25 Pekarna in alaftaičarn* Onorato Furlani Trst. ulica della Guardia 24 Podružnica Vojaški tre (Piazza della Caserma) štev. 4. Kruh večkrat na dan svež. različne moke. vse vrste biskotov ter prodaja raznih vin : : in likerjev v .steklenicah : : rssf L^ilME TRST — ustanovljena L 1S78 — TRST je preložila svojo trgovmo str^Iev bicikljev in pridevkov z mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosso štev. 4 y Mlko štev« 19 aii t J fl ?v m kad. sodčekov. lnp>t,v, re^et, sit in vstk^vrstnih koše^, jerbas^v in in^-teJ fer m spw d ijoćih predmeTo^! P^I^^B5©^«^ vojo trgovino skuhinj^'-o posuti' v»alje pasannar^orj*1, K]nt*e »*d. Z» gostilničarje ipe, šrroiflje. ^e-i^lje in ^te^l^no p«»-ed >a 1 i o. I Trst, ulito i liso 2. (li Ivan) M 2632 ; S Q 3 pari ievljev Kr. t Vsakemu čitatelju tega lista pošljemo tri pare moških ali ženskih črnih ali rtgavih čevljev z močno pribitimi podplati M Krtll 10- Onemu ki naroči (j parov pošlj-rao 'par zatrtom. — P iiljatve po [»ovzetju HENRIK WEISZ« Tovarna *av. lit« NagyiaM Com. Ban (na Ogrskaai)- i:Ji. zzLŠ--i-Tfl f^ Tangyes, najizvrstnejše mot^-rje na bencin, plin, upojni p! n in motorje na nafto, sistem „Diesel" stoječe in ležrče ustrojbe. Lokomcbile na bvn?.in in p.;ro. Prevzemajo delo industrijskih tovi.ien kakor: Mlini za moke. siroji za proizvajanje olja, to varen ledu stroji za kamenolome, stroji in tovarne za cement, stroji in nameščena za mizarsko obrt, centralno kurjavo, stroji GOSTILNA MAX Trst, via Petronio St 2, (pri novem trgu). Toči se istrsko vino po 72 v„ na dom po 64 vhL, od 5 litrov naprej po dogovoru; opol«) po 96 vinar., ćomače črno po K 1.04 in belo vino, dober kraftki teran po K 1.20; vipavsko vino tn Dreher)evo pivo. Točilo se tudi vsakovrstni likerji in žganje ter kava. Kuhinja vedno pripravljena z gorki-mi in mrzlimi jedili. — Postrežba solidna ^ t y i I !q zeI^o y [r: Name Žčcnje za električne razsvetljave in prenos mo-ČL Električna vzdigala za osebe (lift), sistem Pedretti, kakor tudi vzdigala za blago. Stroji za kovaško in druge obrti. Moderne transmisije. SesaUce in cevi vsake vrste. Skladišče vsakovrstnih tehničnih potrebščin. Vsakovrstne cevi. Orodje in stroj za poljedelstvo in preše za vino. Olje. zamahi, pipe itd. JUmT. hMP ■ mms paknv hH ■ Preračuni ia tiisk senrilm zastonj. 'VMLfrJ za drobljenje ra^ličnegn blaga, kemične tovarne itd. itd. ogrnle It tidne mrete. po^'^tvc ieiezno in Iz modi dLo-rvivfia, feiitor |e dokazano, t^fidka valrm mmh GRADEC Podružnica ui Nuova dt. 2 9. Tal U»-79. O.ulk It 1 tvnnnj. Ottoman pa lr za s lt ci Ottoman papir m stročnice za ssalflce se hvalita sama In ne potrebujeta reklame, i • litjpiinitiv šijl&'zti-- Cj J M -- ^etTKOP/e/vr ti/ CEPOSt t ■ J t, (m OlPOZt OTTOMAN ^ lili IIIHail^BIlEII 'criii ^-----*■ —" i*Z il \A id J J* f?^ 9 ? B 7 r^Fj : i CENTRALA y PRAGI Ustanovllena L 1868 20 podrnžnic 17 ekspozitur DelniSka gi a v ni ca K 80,000.000 Rezervni in varnostni eaklad : K 25,000.000 rodri'iriira Živnostenska GRADEŽ otvorena v poletju ekspoziture redno poslovanje OPAT! IzvrSule vse banin® isi reaessjelstl Borzna naročila. \ r ^i a G.—J mr* L- TELEFON: 2157 — 1078. TELEFON: 2157 — I07R H KFi KK i j krntni dave 17. S f j 1 P IIE9IIIIH8IIE223 13 Ei 19 j