Fomenki o 81ovenskem pis an ji. XXXIX. T. To so ob kratkem poglavitne razlage našega imena. Povedal sem ti jih, kar jih vem; zdaj mi pa imaš ti povedati na vsaktero, kar veš in zna.š! 11. Kakor ni zdravo vselej do sitega se najesti, tako tudi ni varno praviti vselej vse, kar clovek ve in zna. Povedati ti čem torej le sim ter tje, kar vem, pa tudi, kar niislim, in kadar ti ni prav, pa popravi! 1) Ime svoje razlagati po pervem — se ve da imenitnem—vladarjuali voj vodu je sicer lehko, pa ravno tako kerhko; ni varno, človeka rado prevari; in nova zgodovina je že marsikaj pognala med pravljice in basni, kar so imeli nekdaj v povesti ter so si mislili gotovo resnico. Tudi ni to navadao v dogodivsčini. Imena te dobri zgodovinarji razlagajo zdaj mnogotero. Poljski zgodovinarji so dostikrat le povestničarji in basniki. Slovenceni je ova povestnica znana; po nemški se ji pravi: ,,Noten ohne Text", po slovenski pa: ,,Proklete grablje", ki so dale teinu in unemu po zobeh, da sta omolknila oba. Da jih ne dubim tudi jaz, naj niolčim! 2} 0 Kollarjevi knjigi pravi bistrouinni Safafik sam, nd& je delo velike učenosti, pa bolj sad pesniškega duha, kakor globocega preiskovanja", in spriča po vseh preiskavah, da le Sloven —an — enec — ak je pravo, lastno ime, vse druge pa so pokveke, popake! Kollar je basnik ali pesnik, zgodovinar pa ni. Kakor smo Sloveni popustili malikovstvo, tako pustiino tudi maliske imena! Tevtoni (Nemci) ne izpeljujejo več svojega imena od Tevta. 3) Skorej to velja od naslednje izpeljave (Solovijani), ki je le preumetna in se doslej pač dokazati ne da. Izvirna je, ali kar vem, se je doslej še nihče ni poprijel. Tudi se mi zdi vse delo imenovanega pisatelja pretenko in kočljivo. 4^ Šafafik sam svojc ne terdi; le meni ali sumi, da utegne biti tako ter poprašuje, kaj velja, ko bi bilo to resnično! Tudi, kar vem, se dosihmal njegove razlage nobeden ni polastil. Dobrovski si je pozneje sam spremislil. 5) Naj več je bilo do poslednjih let tacih, ki so izpeJje- vali ime svojega naroda iz slava gloria, in nekteri so celo terdili, ker so predniki naši svojim veljakom pridevali zlog — slav: Boleslav, Miroslav, Vratislav i. t. d. in je bilo tacih kot listja in trave, da je prešlo na zadnje to slavno ime na ves narod. — Toda, kar nas jeAdamovega rodu, imamo to bolezen v sebi; slave naše ne kaže tolikanj zgodovina, roarveč povestnica ali kako pisano sporočilo; nam drugi očitajo, da se bahamo, in je res nečinmrno v imenovanji iskati si slave; oblika sama je tuja in nepravilna; kakor snio se znebili tujega jarma, tako se znebimo i tujega naslova i. t. d. 6) Poprimimo se pa domačega, pravilnega in Iepega, sej je naj verjetniši; poroki so nam slavni učenjaki: Dobrovski, Vodnik, Kopitar, Miklosič, jMetelko i. t. d. Vzlasti me veseli, ako je resnična primera med člov — in slov — da ves svet spozna, da Sloven — Slovak je prav za prav človek, naj pravi oholi Madjar, kar če (cf. Tot nem ember!). 7) Res imamo po Slovenskem marsiktero Selo, celo Sela, naSelih, tudi v Selcih, seljanov se ne manjka; vendar že časih prav prekanjeni Marko pravi: nA seliti se nomen gentile deducere, est a longe detorquere". 8) Pa še bolj veljajo te besede verlemu otcu samemu. — Ta pa človeka še vse drugod vddi in drugam zapelje, kakor dragi najin Jezičnik ! On ti je ,,Etymologe, der aus allem alles machen kann!" — kakor pise Metelko. Slavonci so mu Sclavonier, Sklavoni, Zaklavoni (t.j. Feindewiirger) i. t. d. 9) Schlozer je za Slovane veliko storil, in ni mu zameriti, če tu pa tam ,,tumari" — kakor pravi Hrovat — , ker bil je tujec. Dobrovski mu je že skazal, kako se likajo v slovanskem rodovinske in narodske imena na jan — jen, an — en, in da ,,Saxonisch" in bolje mimo ^Sachsisch", ^PoIonisch" ne pravilneje od ,,Polisch ali Polnisch" (^SIavin 1806). 10) Kaj pa čem reči 0 poslednjem primku? Gerkom in Rimljanom. Sloveni niso bili sužnji; Gerk sužnja ne imenuje aAafidš ampak dovlo?, Latin ne sclavus ampak servus; da nima ne ta ne un besedi s čistim sl v zacetku, malokdaj v sredi, kaže jezik sam, torej sta si ga strojila s k ali th Qd~) vmes ter pisala: Sclnvi — ini — eni ~ ani — inisci in Sthloveni — avi — avani i. t. d.; da so Nemci tirali ia prodali Slovene za težake celo v jutrove kraje v 9. in 10. veku; da je zlasti med njimi spočelo se to ime z zmerjanjem (Sklave iz Slave) in da je po njih prešlo v inie germanske pa tudi romanske jezike (I. schiavo, fr. esclave, slaef, slaf), to ni le povest, ampak zgodovina (cf. Šafai1. Starožitn.)! Da so pri vsem tem Slovani dostikrat molčali in tiho terpeli, Germani ali Nemci pa ukazovali in gospodarili, to je jasno kot beli dan, ko bi oblačno ne bilo. Ponašali so se kaj pa de z oliko in omiko. Toda — prašani — ali je to omika, ali se v tem kaže prava olika, da se borne ljudstva podjarmljujejo , da se jim svuboda krati, da se s sužnjimi (sclavi — servi) pitajo in psujejo ? Komu dela tako imenovanjc večjo nečast, mirnemu tihenui narodu ali pa hudemu gospodovavcu, psovavcu ali psovatelju ? Pa — sej se cedi maslo blage olike krog in krog, in Slovenija Vstaja, izdiha: Edo kliče na dan? ^Vudnikl XL. nIIirsko me kliče Latinic in Grik. Slovensko me pravio Domači vsi prik." T. Tako poje pervi naš pesnik ter kaže, kako smo se imenovali domači sanii, in kako so nas klicali tuji, vnanji narodi. Važne za zgodovinsko in jezično vedo so najpred imena, ktere so imeli naši predniki med seboj, in potlej imena, ktere 80 imeli pri bližnjih sosedih in tujih narodih. V. Ktere pa so tiste imena? T. Ločiti so, kakor sva že govorila, a) občne in b) posebne t. j. iinena, ktere je imel ves narod in ktere so imeli posamni rodovi. Med pervimi so: Anten na vzhodu, Venden — Vinden na zahodu, Serbi (Sarbi — Srbi), Iliri po Sloveni. 11. Pervo ime je berž ko ne gerško, in med Slovani malo znano? T. Imenovalo se je tako pleme slovensko v južni Rusiji, okrog černega morja; ali —ime to je zginilo v 7. stoietji skorej popolnoma iz zgodovine, in občno je postalo. V. Kaj mi je inisliti o dveh naslednjih: Venden in Serben? v T. Safafik dokazuje, da je nekdaj to dvoje bilo občno ime našega naroda. Serbi (Srbi) so se imenovali sami, je bilo torej slovo domače, Vendi ali Vindi pa so jim djali tujci. Pozneje se je oboje imenovanje prijelo posamesnih rndov, in v dveh oblikah (Sorbi — Serbi, Venden — Vinden) ohranilo na jugu in severju. Oboje je zdaj le posebno ime, in poslednje le vnanje ali tuje imenovanje. U. Jeli tretje t. j. Iliri — Ilirci bilo kdaj splošnje ali vesoljno ime ? T. I to ime je tuje; bere se zlasti v Iatinskih knjigah. (Eos-sc. Cyrillum et Methodiura — tamquam Apostolos et Patronos 111 y r ica gens longe lateque ad extremos borealis orbis fines propagata agnoscit et veneratur); naslov posamnega rodu, in le nekaj časa skorej splošnje ili občno; poslednji čas pa se umikuje, ter se menda popolnoma umaknilo bode naslednjemu nekdaj posebneniu imenovanju: Slovcn — Slovenec. U. To je sedaj občno inae naroda našega! Kako se je povzdignilo v splošnje ali občno ? T. Sloveni so se imenovali prebivavci krog Dunaja (Uonave), in ti so pervi imeli za opraviti z omikanimi Greki, Rimljani in drugimi zahodnjimi narodi. K njiin sta prišla Ciril in Metod, njihov jezik se je pervi pisal, postal je književni in taje staroslovenski jezik. Tedaj so Sloveni (S 1 ov e n c i) najbolj zasloveli, in tako je njih ime prešlo na ves rod z nekterimi premembami, ki so znane iz poprejšnjih razgovorov. U. Sloveti pa je lepše in boljše mimo slaviti aii celo sioviti. In ravno to bodi v tolažbo vsem, kterim se inilo dela po razlagi iz slava gloria, Slavjani — Slaveni gloriosi, inclyti, da je na zadnje vse eno, ker sloveti — sloviti in slaviti so iz korenike slu v glagolu sluti (nominari, clarum — inclytum esse), slujem — slovem, ki se vjema z geršk. xXva in lat. cluo cliens — cluens, inclutus. In dasiravno se sklenemo v pravi in pervotni pisavi (Sloven — Slovan), vendar peti smemo , svesti si boljše prihodnosti, s pesnikom : nSlava bode spet slovela, Ki Slovencam da ime".