(15.813) leto LIH.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSK' DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do
" 'r'“ — 1-' u tlclznrni 'Dohfir-
7096 AA
OSREDNJA KNJ1 :f: NI CA SRE:č K'a v I(...(• (AR JA TRG REVOLUCIJE i 600-i KOPER
Pridi tudi ti v
60090201
i dnevnik!
1997
Pot do lune pa je vendar nakazana
Marjan Kemperle
Nord Schlesvviger, dnevnik nemške manjšine na Danskem, je v sredo, 9. aprila, objavil na prvi strani sliko oklopnih vozil in vojakov nemškega vverma-chta, ki so na ta dan leta 1940 zasedli Dansko. Istega dne letos je privozila v najbolj južni del Andersenove države, Severni Sch-lesvvig, vesela karavana mladih manjšincev in v nekaj urah miroljubno zasedla Tingleff, eno od kulturnih in Šolskih središč nemške manjšine. Prišli so iz vse Evrope ali točneje iz njenega zahodnega, razvitega dela. Naši Goričani in Doberdobci so med tistimi, ki so prispeli iz najbolj oddaljenih krajev. Nord Sch-leswiger je vCeraj na prvi strani pozdravil njihov prihod in vsem vec kot 250 gostom izrekel dobrodošlico v posebni prilogi, v kateri se je v družbi trinajstih pozdravov znašel tudi slovenski »prisrčno pozdravljeni«. Nismo sami, se samo po sebi umevno vsiljuje prepričanje ob prebiranju tistega seznama dobrodošlic. V Času, ko postaja osamljenost ena od najbolj občutenih družbenih vprašanj, tako spoznanje kar nekaj pomeni.
O tem smo se lahko prepričali že pred dvema letoma v Trstu in Gorici ob izvedbi naše Evrošole. Včerajšnje uradno odprtje letošnje nemško-danske Eu-roshule ’97 v Tondemu je le še potrdilo vtis, da smo Bianjšinci, in morda ne le samo mi, potrebni takih SreCanj in prireditev, ki združujejo različne, da lahko nato ostanejo taki, kakršni navsezadnje so, le s SCepcem zavesti o lastim kolektivnem manjšinskem jazu vec v srcu.
Duzoricno bi bilo misliti, da bo Evrošola lahko spremenila manjšinski svet. Njeno težko kolesje pa bo morda vendarle premaknila. Manjšinska zavest se rmkje hitreje, nekje počasneje vendarle krepi. Prepotrebni združevalni momenti tudi. Ko se bodo jutri gostujoči manjšinci v Tin-glefiu pomerili v mešanih skupinah v športnih disciplinah in igrah, se bodo Podobno srečali tudi na Vseh manjšinskih koncih Evrope, saj bo jutri, 12. aprila, mednarodni dan Evropskih manjšin, ki ga bomo pri nas doma proslavili v Gorici.
Tudi ta datum morda ni Naključen. V začetku šestdesetih let je na ta dan Gagarin poletel v vesolje. Lu-ae ni dosegel, nakazal pa 1® pot do nje. Podobno ^orjetno velja tudi za Evrosolo. Včeraj so v Ton-dernu poleteli v nebo ba-mncki manjšinskega dpanja, jutri jim bodo v Dorici sledili novi.
ITALIJA / DSL OČITA PREDSEDNIKU VLADE PREVELIKO OHLAPNOST V PROGRAMSKI IZJAVI
Zelo »hladna« zaupnica senata Prodijevi vladi
RIM - Senat je včeraj z glasovi Oljke in SKP potrdil zaupnico predsedniku vlade Romanu Prodiju. Toda s tem glasovanjem se vezi v vladnem zavezništvu niso učvrstile. Nasprotno, napetost med Oljko in SKP, predvsem pa med DSL in SKP je velika, poleg tega pa je premier s svojim včerajšnjim izvajanjem vznejevoljil tiste zaveznike, ki so ga najodloCžneje podpirali pri reševanju albanskega vprašanja. *
V svojem ekspozeju je Prodi branil predvsem dosedanje dosežke svoje vlade, medtem ko je bil zelo ohlapen glede prihodnosti., Pri socialni državi se je omejil na trditev, da se soočanje mora zaCeti, sadove soočanja pa bo treba strniti v finančni zakon za prihodnje leto. OdloCen in jasen je bil samo v enem odstavku, ko je vsem silam, ki mu potrjujejo zaupanje, rekel, da to zaupanje ni občasno, ampak mora biti jasna obveza tudi glede programskih izhodišč, ki jih je orisal ob umestitvi vlade.
DSL je z raznimi predstavniki podčrtala osuplost zaradi ohlapnosti Prodijevih izjav in dejstva, da razkorak o albanskem vprašanju sploh ni bil omenjen. In tudi druge komponente Oljke so podčrtale nujnost jasnega in odločnega preverjanja s SKP.
Premierovo izvajanje pa je razhudilo Kartel svoboščin, ki ni pričakoval tako hitrega preverjanja v parlamentu, ampak je upal, da se bo v prihodnjih dneh razvil tudi dialog z opozicijo.
Na 2. strani
Industrija: Vlada naj umakne korektivne ukrepe
RIM - Podjetniki vztrajajo, naj vlada umakne korektivne ukrepe in poudarjajo, da se njihov protest ne bo končal z včerajšnjim protestnim zborovanjem na glavnem sedežu organizacije. To je bilo glavno sporočilo, ki ga je predsednik industrijcev Giorgio Fossa naslovil vladi po protestnem zborovanju, na katerem je sodelovalo veC tisoC podjetnikov z neposredno prisotnostjo v Rimu ali v povezavi z videokonferenco. Podporo zahtevam industrijcev so izrazili tudi obrtniki, trgovci, kmetje in združenje zavarovalnic.
Diskutanti, ki So sodelovali v debati, so bili vsi zelo kritični do vlade, predvsem pa do SKP. Poleg umika korektivnih ukrepov so zahtevali reformo skrbstva, krčenje izdatkov za zdravstvo, reformo javne uprave in pospešitev privatizacij.
Na 2. strani
URADNA OTVORITVENA SVEČANOST V MESTECU TONDERN
Na Severnem Schlesvvigu se je začela Evrošola "97
TONDERN - Nekaj žlahtno lepega, mladega in barvitega se od vCeraj popoldne dogaja v deželi Danski. Žlahtnega, kot besede, ki jih je v slovenski pozdrav iz Italije izrekla letošnji Evrošoli na Severnem Schlesvvigu dijakinja 2. b razreda nižje srednje šole Ivana Trinka v Gorici Tjaša Dornik, ko je v slovenščini zaželela, »da bi
eurOSCHULE’97
EN NOROSCHLESVVIG/DANEMARK
Evropa« postala svet kulturno različnih, a vendar enakopravnih skupnosti in narodov.«
Uradno odprtje Evrošole ’97 je bilo na osrednjem trgu v Tondemu, kjer so prisotne pozdravili predsednik organizacijskega odbora Hans Hein-rich Hansen v nemščini, nato podpredsednik pokrovitelja, evropskega urada za manj razširjene jezike, Bojan Brezigar, naposled pa še župan, Hans L. Hansen v danščini. Uradnemu de-
lu odprtja je sledila glasba, preden so organizatorji predali vsaki skupini šop rumeno modrih balončkov s kartončki, na katere je vsak udeleženec Evrošole zapisal svoje ime, in kartonček nato privezal na vrvico. Ko so mlade roke vrvico izpustile, so balončki poplesali v danskem vetru.
Na 3. strani
VČLANJEVANJE V ZADRUGO PRIMORSKI DNEVNIK
DANES,
12. aprila, ob 20.30 vpisovanje v Zadrugo
V JAMLJAH
pred občnim zborom društva Kremenjak.
JUTRI,
V NEDELJO, 13. aprila vpisovanje v Zadrugo
NA OPČINAH
od 10. ure dalje pred občnim zborom Kmečke zveze.
V TOREK,
15. aprila
VSOVODNJAH
KD Sovodnje prireja ob 20.30 informativno srečanje o Zadrugi Primorski dnevnik.
Prinesite s seboj osebm.dokument m davčno številko.
Odbor Zadruge Primorski dnevnik prosi vsa društva in organizacije, ki želijo pripraviti predstavitvene večere, naj to čim prej sporočijo tajništvu zadruge v Trstu, tel.7796391
KANDIDATI SE PREDSTAVLJAJO
Tržaška občina
Danes se predstavljata:
Igor Dolenc (DSL - Oljka);
Robert Pescatori (SKP)
Na 6. strani
Proti
krnitvi
šolske
mreže
TRST - Danes se bo v Trstu sestal pokrajinski šolski svet in obravnaval predlog šolskega skrbnika za »racionalizacijo« šolskega omrežja, ki med dragim predvideva priključitev učiteljišča Slomšek k liceju Prešeren. O tem predlogu sta se negativno izrekla zavodski svet liceja Prešeren in deželna komisija za slovenske šole. Proti celotnemu »ra-cionalizacijskemu« naCrtu pa se je izrekla tudi sindikalna skupščina italijanskih šolnikov.
Stran 5
LJUBLJANA / OBISK PODTAJNIKA FASSINA
V ospredju predvsem gospodarske teme
LJUBLJANA- V gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in Italijo smo določili štiri prednostne naloge - Čimprejšnjo sklenitev sporazuma o zaščiti investicij, nadaljevanje pogajanj o sporazumu za izogibanje dvojnemu obdavčevanju, pripravo slo-vensko-itahjanskega bančnega foruma ter spodbujanje naložb in ustanavljanja mešanih podjetij, je po včerajšnjih pogovorih v Ljubljani dejal podtajnik v italijanskem zunanjem ministrstvu Piero Fassino.
S Fassinom sta se na dolgih in izčrpnih pogovorih srečala državni sekretar v slovenskem zunanjem ministrstvu Ivo Vajgl in
državna sekretarka v ministrstvu za gospodarske odnose Vojka Ravbar. Kot je pojasnil Vajgl, so v gospodarskem delu prigovorov precejšnjo pozornost namenili tudi vprašanju režima na meji in se dogovorih za Cimprejšen sestanek
strokovnjakov, ki naj se dogovorijo, kakšen naj bo režim na meji, da bo ustrezal določilom Schengen-skega sporazuma.
Fassino je ponovil "polno in absolutno podporo" vklucitvi Slovenije v EU in v NATO. Povedal je tudi, da je predlog zakona o globalni zaščiti slovenske manjšine v Italiji v obravnavi v italijanskem parlamentu. Komisija poslanske zbornice za ustavna vprašanja se je s tem v zvezi že trikrat sestala in zadolžila svojega poročevalca, naj se sreča s predstavniki Slovencev v Italiji, ki mu bodo predstavih svoje pripombe in predloge.
Na 3. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Soočenje o zaščiti Krasa
Na Opčinah je bilo živahno in mestoma tudi polemično soočenje o zaščiti Krasa in o načrtovanem parku.
Stran 4
Skupna demonstracija
Starši in uCenci slovenske osnovne šole iz Skednja so podprli svoje italijanske vrstnike, katerim hoCejo Solo zapreti.
Stran 5
V	Albanijo prvi »izvidniki«
Vcera je iz Brindisija izplula transportna ladja Pan-tellerija z enoto 19. izvidniskega regimenta, ki bo v Draču poskrbela za izkrcanje glavnine mednarodnih zaščitnih sil.
Stran 9
V	Gorico samo preko Števerjana
Zaradi varnosti so včeraj zaprli za ves promet cesto med Gorico in Pevmo
Stran 10
Italijanske naložbe v Sloveniji
V	Novi gorici je bil mednarodni posvet o gospodarskem sodelovanju med Italijo in Slovenijo s posebnim poudarkom na tujih naložbah.
Stran 11
Petek, 11. aprila 1997
ITALIJA
2
RIM / OPOZICIJA JE PREVERJANJE OZNAČILA KOT FARSO
Senat potrdil zaupnico vladi, vezi v večini pa so razrahljane
Prodi branil dosežke
RIM - Senat je včeraj z veliko večino glasov potrdil zaupnico predsedniku vlade Romanu Prodiju. Toda zaupnica zgornjega doma italijanskega parlamenta ni okrepila in utrdila vezi v vladnem zavezništvu. Ohlapnost programskega dela Prodijevega ekspo-zeja in dejstvo, da predsednik vlade sploh ni kritiziral Stranke komunistične prenove zaradi njenega zadržanja do albanskega vprašanja, je vzbudila negodovanje vseh komponent Oljke, še zlasti pa Demokratične stranke levice. Politični urad DSL je uradno izrazil svoje presenečenje zaradi ohlapnosti Prodijevih programskih obvez in podčrtal, da je bil dogovor s predsednikom vlade drugačen. Kritiki Hrasta so se nato pridružile še ostale komponente Oljke, senatorji Italijanske prenove zunanjega ministra Lamberta Dinija pa izjavili, da bo imela njihova zaupnica zgolj tehnični značaj.
Včerajšnji dan je bil za predsednika vlade napet kot vsi prejšnji, danes pa se bo moral soočiti tudi z nezadovoljstvom strank, ki so ga odločno podprle tudi v razpletanju albanskega vprašanja. Film včerajšnjega dogajanja to jasno potrjuje.
Romano Prodi je na seji vlade orisal glavne smernice svojega ekspo-zeja v senatu. Njegovo izvajanje je zadovoljilo zunanjega ministra Lamberta Dinija, »ker bo Prodi jasno podčrtal vsebinske aspekte«. In podobno je bilo pričakovanje ostalih komponent Olj-
ke, medtem ko je tajnik SKP Fausto Bertinotti dejal, da bo o zaupnici dokončno odločil po premnierovem ekspoze-ju.
Predsednikovo izvajanje je očitno zadovoljilo SKP, saj je nekaj minut po koncu Prodijevega posega Bertinotti napovedal zaupnico. Vzporedno pa se je začelo širiti nezadovoljstvo med ostalimi komponentami zavezništva, ki so začele podčrtovati nujnost resnega in stvarnega preverjanja. Svoje nezadovoljstvo pa je še najodločneje izrazila DSL (o čemer poročamo na drugem mestu). Vzporedno se je začela stopnjevati ofenziva Kartela svoboščin, ki je najprej s predsednikom senatorjem Nacio-
nalnega zaveznišptva Gi-uliom Maceratinijem trdil, da »nas ima Prodi vse za bebce«, nato s predsednikom NZ Gian-francom Finijem trdil, da je »preverjanje farsa«, z voditeljem Krščanskega demokratskega centra Pi-erferdinandom Casini-jem pa, da »bo Prodijevo izvajanje velika ovira na poti dialoga«.
V kratki repliki je Prodi samo delno popravil ton svojega ekspozeja. Predvsem je poodčrtal, da bi bila vladna kriza v sedanji fazi pogubna za državo, ker bi prekinila proces sanacije in približevanja Evropi. V tem okviru je tudi ocenil kot »nerazumljivo« stališče SKP o albanskem vprašanju, ni se pa povrnil k reformi socialne države.
REAKCIJE NA POSEG MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA
DSL: Prodi je bil premalo kritičen do SKP
Negodovanja tudi v Dinijevi skupini - Bertinottijevi pristaši ne zaostrujejo polemik
RIM - Včerajšnji poseg Romana Prodija v senatu ni docela zadovoljil Demokratične stranke levice, ki je od premierja pričakovala jasnejša in odločnejša stališča do Stranke komunistične prenove. »Predsednik vlade bi moral natančneje pojasniti odnose z Bertinottijem in od njega jasno zahtevati točna zagotovila o usodi dosedanje vladne koalicije«, je dejal Mauro Žani, eden najožjih sodelavcev Massima D’Aleme.
Voditelji Hrasta pravijo, da tako ni mogoče več naprej, »saj Prodi ne more biti v nedogled politični talec v rokah Komunistične prenove«. Takoj po zaupnici torej naj pride do preverjanja oziroma razčiščenja med Oljko in SKP. D’Alema je namreč prepričan, da vlada ne sme
več sprejemati Bertinottijeve politike »nategovanja vrvi«, ampak mora z njim podpisati politični dogovor, v nasprotnem primeru naj bi bil Hrast celo pripravljen na drugačne politične scenarije in morda na Prodijevo manjšinsko vlado.
S stališči DSL soglaša tudi Lam-berto Dini, ki že dalj časa poziva Prodija, naj enkrat za vselej razjasni odnose s Komunistično prenovo. Tudi strančica, ki jo vodi šef Fame-sine, glasno zahteva takojšnje politične preverjanje v levosredinski Oljki, pri katerem bi morali sodelovati tudi komunisti.
Pri SKP zelo pozitivno ocenjujejo Prodijeve besede v Palači Mada-ma. Senatorka Ersilia Salvato, ki je v preteklih dneh izrekla nekaj kritik na račun Bertinottijevega zadr-
žanja, je izrazila upanje, da se bodo odnosi med Oljko in SKP izboljšali in da bodo polemike utišale, saj bo v nasprotnem primeru vse to okrepilo le desnico, ki se seveda veseli razkolov na levici. Treba je doseči sporazum, je podčrtala Salvatova, preden bi situacija zbežala iz rok.
Načelnik poslancev SKP Olivie-ro Diliberto pa vztraja pri dokaj ostrih kritikah na račun politike DSL. »Če bo Hrast vztrajal na tej poti tvega padec vlade«, je dejal Diliberto, ki sumi, da se nekateri v DSL že pripravljalo na sporazum s Silviom Berlusconijem. Predsednik poslancev Bertinottijeve stranke je ocenil kot hudo napako dejstvo, da se Cesare Salvi (DSL) ni udeležil napovedanega vrha med levo sredino in SKP.
RIM - Dosledno navajanje vseh dosežkov njegove vlade. To je bil v skrajni sintezi včerajšnji uvodni ekspoze predsednika vlade Romana Prodija v Senatu. Ob tem pa je premier jasno poudaril, da bo vodil samo vlado, ki bo odraz dosedanje večine, ne pa drugih vlad. In pri tem podčrtal, da vlada namerava uresničiti program, ki so ga odobrili vo lilci prejšnji teden.
V svojem ekspozeju je predsednik vlade začel z ugotovitvijo, da mora biti vsem jasno, kdo podpira vlado in katerih sil izraz je. »Prav tako jasno pa mora biti, da sile, ki nam bodo izrekle večino, morajo soglašati s široko zastavljenim projektom, za katerega smo se dogovorili in ki ga hočemo uresničiti«.
Dober del svoje razprave je Prodi namenil naporu za prilagoditev Italije merilom maastrichtske pogodbe in v oceni je bil optimističen. Po njegovem mnenju je Italija že prehodila več kot polovico poti, »presegli smo tri četrtine zaprek, poleg tega pa smo tik pred gospodarsko in denarno stabilizacijo, obenem pa uresničujemo vse pogoje, da izkoristimo vse potenciale novega gospodarskega zagona«.
Prodi se je nato zaustavil pri problemu socialne države. Dejal je, da se bo soočanje začelo takoj po preverjanju obvez, ki jih je vlada sprejela s spora-
zumom za delo. Toda v svojem izvajanju je bil premier dokaj ohlapen. Rekel je samo, da bo sad soočanja z družbenimi silami vključen v finančni zakon za leto 1998. Dodal je, da je treba »razplesti strukturne vozle,, ki zavirajo razvoj države. Zato je čas, da se začne soočanje o socialni državi, odlašanje ni več dopustno«.
V nadaljevanju je po navedbi vseh dosežko svoje vlade (podčrtal je zlasti okrepitev lire, padec inflacijske stopnje in znižanje obrestnih mer) predsednik vlade ostro polemiziral z industrije!, ki so bili včeraj zbrani v Rimu na protestni manifestaciji. Očital jim je, da v prejšnjih letih, ko so druge vlade kopale državi grob z večanjem zadolžitve, podjetniki niso protestirali. »Zelo bi cenil, ko bi podjetniki vsaj priznali, da je pocenitev denarja podjetjem nudila veliko večje ugodnosti od težav, ki jim jih povzroča začasno pri vitje davčnega vijaka«. Ob koncu je Prodi še polemiziral z opozicijo in predvsem z Gianfrancom Finijem.
Premierovo izvajanje je spremljalo stalno mrmranje med klopmi opozicije, včasih pa se je mrmranje spremenilo v bučno neodobravanje. Ob koncu je vodstvo opozicije prevzel bivši predsednik republike Francesco Cossiga, ki je ironično zahteval od predsednika vlade »dodatek in ponovitev predstave«.
RIM / PROTESTNI SHOD ITALIJANSKIH PODJETNIKOV
Confinduslria zahteva umik vladnih korektivnih ukrepov
Ostra kritika vladi politiki - Bertinotti glavna tarča napadov
RIM - Italijanski podjetniki »se ne bodo ustavili pri tej manifestaciji« in bodo nadaljevali s svojimi pobudami, da prisilijo vlado k spremembi spomladanskih korektivnih ukrepov. To je bilo sporočilo, ki ga je predsednik zveze in-dustrijcev Giorgio Fossa naslovil včeraj vladi in političnim silam ob koncu zborovanja, ki se ga je v avditoriju Confindustrie udeležilo nad dva tisoč podjetnikov, vsaj toliko pa jih je bilo povezanih v videokonferenci.
Včrejšnje izredno zborovanje je bilo prvi odgovor industrijcev (pri-dmižili so se jim tudi trgovci, obrtniki, kmetje in zavarovalne družbe) na vladne korektivne ukrepe in predvsem na poseg v odpra-vninske sklade. Za to priložnost (bilo je to prvo množično protestno zborovanje industrijcev po manifestaciji v šestdesetih letih proti podržavljenju podjetij, ki so proizvajala električno energijo) so se italijanski podjetniki poslužili tudi
»težkega« topništva. Proti vladnim ukrepom niso posegali samo podjetniki, ampak tudi mnogi ekonomisti. Med temi je nobelovec Franco Modigliani v posebnem intervjuju obtožil vlado, da se je opredelila samo za »olepšavanje bilance«, vsakega zasebnika pa bi zaradi podobnega posega obtožili »ponarejanja bilance«. Dokaj oster je bil tudi Mario Onofri, ki je predsedoval posebni vladni komisiji za reformo socialne države in po katerem vladni ukrepi niso strukturnega značaja, čeprav je treba priznati Prodiju in njegovim sodelavcem, da so zagotovili precejšnjo stabilnost.
Poleg Fosse je čelno napadel vlado predsednik Pirellija Marco Tronchetti Provera, po katerem »-nas ta vlada zasmehuje, parlament pa nam ne nudi možnosti, da bi bili konkurenčni«. Sicer pa je bil poleg vlade glavna tarča napadov vseh razpravljalcev tajnik Stranke komunistične prenove Fausto Ber-
tinotti, ki po splošni oceni industrijcev »s svojim izsiljevanjem onemogoča sanacijo državne blagajne«.
Pritožbe industrijcev je ob koncu Fossa strnil v zahtevo, naj se vlada premisli in umakne sedanje korektivne ukrepe. »Industrijci,« je dejal Fossa, ki je zavrnil Prodijeve očitke, »ne zapirajo vrata dialogu, vendar besedam ne verjamejo več. Hočemo preveriti, ali odgovarjajo dejanjem.« Dodal je, da bodo industrij ci pritiskali na politične sile tako v krajevnem merilu kot v Rimu. Ne zanima jih sestava vlada in kdo jo podpira, ampak jih zanimajo reforme. Nujne so po mnenju podjetnikov reforma skrbstva z odpravo možnosti upokojitve za tiste, ki imajo zadostni delovni staž, korenita preosnova izdatkov za zdravstvo, reforma javne uprave in pospešitev privatizacij. Pri tem, je dejal Fossa, nameravajo industrijci vztrajati in se ne bodo omejili na včerajšnjo manofestacijo.
RIM / PO OBSODBI V TURINU
Mattioli in Romiti na zatožni klopi v Rimu
Solidarnost industrijcev s Fiatovima voditeljema
RIM - Po sredini obsodbi v Turinu zaradi ponaredbe bilance, se predsednik Fiata Cesare Romiti in finančni direktor koncerna Francesco Paolo Mattioli morata spoprijeti z novimi sodnimi problemi. Rimski tožilec Francesco Misia-ni je namreč zahteval, naj ju sodnik za predhodni postopek formalno obtoži in naj jima sodijo zaradi korupcije. Zahteva se nanaša na podkupnine, ki so jih podjetja Fiatovega koncema plačala raznim politikom, da bi si zagotovila zakup del za gradnjo rimske podzemske železnice.
Po izsledkih rimskega tožilstva naj bi Fiat plačal 3 milijarde in 230 milijonov lir podkupni-
ne politikom (med drugimi so omenjeni bivši socialistični tajnik Betti-no Craxi in predstavnika KD Vittorio Sbardel-la in Clelio Darida), da bi si zagotovil za okoli 300 milijard lir del pri gradnji rimske podzemne železnice. Pred časom sta bila Fiatova voditelja že oproščena (-sklep sodnika za predhodni postopek so potrdili tudi prizivni in ka-sacijski sodniki), nato pa je bila oprostilna razsodba preklicana. Novost, na osnovi katere je tožilec Misiani dosegel dodatno preiskavo so bili izsledki turinskih kolegov, predvsem pa pričevanje bivšega pooblaščenega upravitelja odseka Fiat auto Vitto-
ria Ghidelle, po katerem je bil Romiti »režiser vseh političnih izdatkov«.
Medtem pa so industrijci soglasno izrekli solidarnost Romitiju in Mattioliju zaradi sredine obsodbe. Confinduslria je na včerajšnjem izrednem zborovanju odobrila uradno solidarnostno sporočilo, prav tako so z uradno noto izrazili solidarnost turinski industrijci, ki so prepričani, da bodo drugostopenjski sodniki priznali nedolžnost obeh Fiatovih voditeljev. Po analizi vseh podjetnikov je namreč treba upoštevati, v kakšnih okoliščinah so bile plačane podkupnine in prilagojene bilance
ALPE JADRAN

Petek, 11. aprila 1997
		
—	ITALIJA - SLOVENIJA / POGOVORI PODTAJNIKA PIERA FASSINA V LJUBLJANI	—
Stki prednostne naloge za uspešen razvoj gospodarskega sodelovanja
LJUBLJANA - V gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in Italijo smo določili štiri prednostne naloge -sklenitev sporazuma o vzpodbujanju in zaščiti investicij do konca maja, nadaljevanje pogajanj o sporazumu za izogibanje dvojnemu obdavčevanju, pripravo slovensko-italijan-skega bančnega foruma ter spodbujanje investicij in ustanavljanja mešanih podjetij, je po uvodnem delu današnjih pogovorov v Ljubljani dejal državni podsekretar v italijanskem zunanjem ministrstvu Piero Fassino.
S Fassinom sta se na dolgih in izčrpnih pogovorih davi srečala državni sekretar v slovenskem zunanjem ministrstvu Ivo Vajgl in državna sekretarka v ministsrtvu za, gospodarske odnose in razvoj Vojka Ravbar. Kot je v izjavi za javnost v odmoru med pogovori pojasnil Vajgl, so v gospodarskem delu pogovorov precejšnjo pozornost namenili tudi vprašanju režima na državni meji in se dogovorili za Cimprejšen sestanek strokovnjakov, ki naj se dogovorijo, podobno kot se je Slovenija z Avstrijo, kakšen naj bo režim na meji,. da bo ustrezal določilom Schengen-skega sporazuma. V zvezi z napovedanim bančnim forumom je Fassino
pojasnil, da bodo slovenski in italijanski bančniki na njem proučili možnosti sodelovanja na bančnem in finančnem področju. Sporočil je tudi, da je italijanski parlament pred kratkim ratificiral sporazum o vzajemnem priznanju univerzitetnih Studijskih nazivov.
Državni sekretar Vajgl je pojasnil, da sodi Fassinov obisk v okvir ze tradicionalnih konsultacij, ki naj pospešijo dvostransko sodelovanje. Fassino je dodal, da gre za nadaljevanje nedavnega obiska italijanskega premiera Romana Prodija v Ljubljani, saj sta se Prodi in slovenski premier Janez Drnovšek že takrat dogovorila za sestanek državnih sekretarjev, na katerem bi opredelili možnosti za sodelovanje na različnih področjih. To intenzivno sodelovanje po Fassinovih besedah dokazuje, da Slovenija in Italija druga drugo štejeta za državo s posebnimi ugodnostmi.
Fassino je v pogovoru o sodelovanju na političnem področju ponovil "polno in absolutno podporo" vključitvi Slovenije v Evropsko unijo ter njeni vključitvi v NATO v prvem krogu širitve. Vajgl je pozdravil podporo Italije pri vključevanju Slovenije v obe organizaciji ter njeno pripravljenost nuditi pomoč Sloveniji
pri nalogah v zvezi s harmonizacijo njene zakonodaje z evropsko in drugimi postopki. Kot je Se dejal Vajgl, je Fassino dal vedeti, da se bo postopek ratifikacije pridružitvenega sporazuma med Slovenijo in EU v italijanskem parlamentu začel takoj, ko bo slovenski parlament ratificiral sporazum.
Na pogovorih so proučili tudi tristransko sodelovanje z Madžarsko. To poteka v skladu s predvidevanji, kar je potrdilo tudi uspesno srečanje obrambnih ministrov treh držav prejšnji petek v Ljubljani. V prihodnjih tednih bodo pripravili tudi tristransko srečanje notranjih ministrov, 20. maja pa naj bi se v Budimpešti srečali predsedniki vseh treh vlad. Fassino je izrazil željo, da bi se kmalu vnovič srečali tudi ministri za promet Slovenije, Italije in Madžarske, ki so se nazadnje sestali decembra lani v Trstu.
Državni podsekretar v italijanskem zunanjem ministsrtvu je tudi povedal, da je predlog zakona o globalni zaščiti slovenske manjšine v Italiji trenutno v obravnavi v italijanskem parlamentu. Komisija poslanske zbornice za ustavna vprašanja se je s tem v zvezi že trikrat sestala in zadolžila svojega poročevalca, naj se sre Ca s
predstavniki Slovencev v Italiji, ki mu bodo predstavili svoje pripombe in predloge. Fassino je Vajgla tudi seznanil z nedavnim srečanjem italijanskega ministra za izobraževanje in znanost Lugija Berlinguerja s predstavniki Slovencev v Italiji, kjer je Berlinguer napovedal pravno priznanje slovenske Sole v Spetru. "Delamo tudi za čimprejšnjo podobno rešitev za Glasbeno matico, " je pojasnil Fassino, hkrati pa izrazil željo, da bi slovenske oblasti omogočile tudi pravno priznanje, tj. registracijo Italijanske unije. Ob tem je izrazil mnenje, da je po srečanju državnega sekretarja Vajgla s predstavniki Italijanske unije ter samoupravne interesne skupnosti Italijanov v Kopru prišlo do pomembnih premikov na tem področju.
"Rešitev, ki jo iSCemo, temelji na dveh naCelih. Prvo je. da ne more biti narejeno nic takega, kar ne bi upoštevalo dejstva, da sta Slovenija in Italija suvereni državi, drugo, ki mora biti kompatibilno s prvim, pa, zagotoviti italijanski manjšini, da lahko enotno izvaja CimveC dejavnosti, " je dejal Fassino. To pomeni, je razložil, da Italijanska unija ne želi nadomestiti samoupravne interesne skupnosti Italijanov, ki jo priznava
Slovenija 'kot organizacijo manjšine, ali biti organ nad skupnostjo. Italijanska unija naj bi imela dve drugi vlogi: bila naj bi vez italijanske skupnosti z matično državo Italijo ter koordinator skupnih dejavnosti Italijanov v Sloveniji in Hrvaški, je pojasnil Fassino. Državni sekretar Vajgl je dodal, da "je lahko vsaka organizacija lahko samo taksna, kot jo Zeli narodnostna skupnost in je seveda izraz skupne volje narodnostne skupnosti. Vsakršna nova, dodana oblika organiziranja mora upoštevati, kar je bilo doslej, kar je bilo produktivno, da se naredi organiziranje še produktivnejše in še bolj odprto in da narodnostni skupnosti Se naprej jamCi Cimboljše povezovanje ter izkoriščanje človeških in drugih resursov."
Na vprašanje, Ce so se danes pogovarjali tudi o vračanju premoženja optantom, je Fassino odgovoril, da "se bodo kasneje" in da je cilj italijanske strani poiskati rešitev, ki bo sprejemljiva za obe strani ter v skladu z Osimskimi sporazumi in dogovori med Slovenijo in Italijo.
Popoldne je podtajnika Fassina na vljudnostni obisk sprejel tudi minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur. (STA)
V TONDERNU NA DANSKEM V PRIREDBI TAMKAJŠNJE NEMŠKE MANJŠINE / URADNI ZAČETEK EVROSOLE 97
»Da bi Evropa postala svet različnih, a vendar enakopravnih narodov«
TONDERN - Nekaj žlahtno lepega, mladega in barvitega se od vCeraj popoldne dogaja v deželi Danski. Žlahtnega, kot besede, ki jih je v slovenski pozdrav iz Italije izrekla letošnji Evrošoli na Severnem Schlesvvigu dijakinja 2. b razreda nižje srednje šole Ivana Trinka v Gorici Tjaša Dornik, ko je v slovenščini zaželela, »da bi Evropa« postala svet kulturno različnih, a vpndar enakopravnih skupnosti in narodov.« Mladega, kot so bila mlada grla in roke, ki so s kriki in ploskanjem odobrila njen pozdrav; barvitega kot zastave iz vseh manjšinskih vetrov Evropske skupnosti, ki so zaplapolale v danskem vetru. Pred slovenskim pozdravom so pozdravili - vsak v svojem jeziku -Bretonci iz Francije, Valiža-ni in Frizijci iz Nizozemske, to je predstavniki manjšin, ki so priredile Evrošolo pred našo, slovensko. Dijakinji Tjaši in zastavonoši Andreju Adamiču, ki je ponesel belo zastavo s tremi zamejskimi grbi pod prireditveni oder, So sledili predstavniki Luziskih Srbov, Finci iz Švedske, rojakinji iz Avstrijske Koroške Nataša in Sara, ki sta, edini, pozdravili dvojezično, nato Se Skoti, Erizijci iz Nemčije, Irci, Dan-ci iz Nemčije in domači Nemci iz Danske. Osrednji dg Torvet, ki ga obdajajo poslopja iz rdečih opek, se je tiste Četrt ure spremenil v Pravcati evropski manjšinski Babilon, toliko različnih jezikov je bilo slišati.
Mladi manjsinci so pri-sPeli na trg malo prej v sprevodu, ki ga je vodila godba
na pihala. Peljala se je in igrala kar na električnem vlakcu, za njo pa so plapolale zastave, med njimi tudi tri goriške. Temperatura že ni bila več mediteranska. Pihalo je kot takrat, ko pri nas zapiha burja, zato naši dijaki se niso mogli predstaviti kot so želeli, v sicer debelih majicah temno lilaste barve, ki so jih bili dali izdelati (s pomočjo sponsorja, Kmečke banke) za Evrošolo.
Uradno odprtje je bilo na osrednjem trgu v Tondernu, kamor se je stekla veC kot dvestopetdesetglava gneča gostov in domačinov. Najprej je prisotne pozdravil predsednik organizacijskega odbora Hans Heinrich Han-sen v nemščini, nato podpredsednik pokrovitelja, evropskega urada za manj razširjene jezike, Bojan Brezigar, ki je ocenil manifestacijo kot srečanje prijateljstva mladih ljudi, ter zaželel, da bi imel vsakdo pravico govoriti v svojem jeziku, naposled pa še župan Hans L. Hansen v danščini. Uradnemu delu odprtja je sledila glasba, pa tudi nekaj plesnih korakov in kretenj modernih plesov je bilo opaziti med vse bolj navdušeno mlado množico, preden so organizatorji predali vsaki skupini Sop rumeno modrih balončkov s kartončki, na katere je vsak udeleženec Evrošole zapisal svoje ime, in kartonček nato privezal na vrvico. Ko so mlade roke vrvico izpustile, so balončki poplesali v danskem vetru, tako podobnem naši burji, in za nekaj trenutkov porumenili nebo.
Marjan Kemperle
Poučen večer v družbi danskih Nemcev (ali nemških Dancev?)
TINGLEFF - V deželi Danski se dogajajo res čudne stvari. Tako se ti lahko pripeti, da se nekega večera, bolj proti 9. kot 8. uri, ko je sonce Sele zašlo in somrak Se ni začel temniti neba in podeželja, zazreš iz oči v oči v Herr Straussa, ki je uprl vate svoj srepi pogled tako prodorno, kot da bi te hotel hipnotizirab s svojimi neprimerno velikimi očmi. Za trenutek se ti celo zazdi, da mu je uspelo, saj si drugače ne moreš razložiti še drugih dveh parov popolnoma enakih oranžno-sivih oči, ki sta se pojavila takoj zatem ob straneh prvotnih. Sest zrkel se je začelo nato blago, ritmično pozibavati zdaj v desno, zdaj v levo, kar je le še potenciralo hipnotični efekt. Oči so se vse bolj večale in približevale. Bile so že dotakljivo blizu, ko je nemi šopih (ali nekaj takemu podobnega) predrl mimo spokojnost podeželja in predramil skorajda hiptnotizirano začudene novinarjeve oči, ki niso mogle verjeti, da so se lahko na Danskem zagledale v nojeve. Da, ker Herr Strauss in lastnici drugih dveh parov oči Ponge in Bibe niso nič dmgega kot noji. Ze leto in nekaj mesecev se pasejo in redijo na velikem ograjenem pašniku našega danskega gostitelja Herr hvorja Hansena, kmetovalca, ki se otepa prilastka »veleposestnik«, ker njegova živinska farma ne presega 64 hektarjev površine, kar za danske razmere, tako pravi, ni veliko. Kmetija »Bauerhof« Hansen leži v srednjem predelu severnega Schle-swiga, kakih deset kilometrov od Tinglef-fa, kamor je v sredo prispela goriška ekspedicija zamejske evrošole. Leži na samem, a gospod Hansen, čokat, močan, pravi kmečki človek, njegova žena Hanne in njuna sinova 14-letni Freddy, ki je pred dvema letoma gostoval na slovenski evrošoli v Gorici, in dve leti mlajši Kirn,
se kljub osamljenosti ne dolgočasijo. V hlevu jim poleg nojev dela družbo 30 glav goveda, ki dajejo dnevno po 600 litrov mleka, ter trije simpatični oslički, na domu črna psica Garnela in dve mački, na strehi pa v poletnih mesecih še štorklja, ki si je na dimniku uredila gnezdece iz dračja.
Delovnik se za gospoda Hansena začne še pred 6. zjutraj, konča pa ob mraku ali malo prej; letno si lahko privošči teden dni počitka, pravi. Gospa Hansen je popoldne zaposlena vse do večera v nekem bližnjem podjetju, otroka pa obiskujeta šoli. Freddy se ob pol sedmih odpelje z avtobusom na nemško srednjo šolo v Tin-gleffu, Kirn odhaja malo kasneje v šolo v bližnji Burgkall, ki so jo včeraj obiskali tudi zamejski dijaki. Kirn je bil sploh prvi, ki je ob prihodu zamejskega avtobusa v Tingleff, po notesu, peresu in fotografskem aparatu »prepoznal« novinarja. Ko ga je le-ta vprašal, ah je Nemec ah Danec, je preprosto odgovoril »Daner« - Danec. Čudno: kaj bi bilo, ko bi eden od naših dijakov na podobno vprašanje odgovoril, da je Itahjan? Ko bi ga slišal profesor, bi verjetno odgovoru sledilo predavanje o narodni zavesti ah kaj podobnega. Mali Krm pa se je - v družbi drugih Nemcev-Dancev - le zasmejal, in nato na drugo vprašanje (»katero šolo pa obiskuješ?«) odgovoril spet preprosto: »nemško«. Tudi Kirnov oče Iwor je na prvo vprašanje odgovoril enako: »Daner«. Meje med narodno pripadnostjo in državljanstvom so v Severnem Schlesvvigu med »danskimi Nemci« (ah nemškimi Danci?«...) zabrisane. Kaže, kot da nemška manjšina tu sploh bi ne bila manjšina ali bi ne bila prisiljena čutiti se manjšino. Živi v pretežno ruralnem svetu v vasicah s po nekaj
hišami in mnogo zemlje. Le nekaj je večjih središč: Tingleff, Tondem, Apenra-de, kjer izhaja tudi nemški dnevnik Nord-schleswiger. Na smerokazih so imena drugače zapisana: Tinglev, Tondem, Aa-henraa (ki ga gospa Hansen, Danka, izgovarja »Obenro«), kaže pa, da se nihče ne pritožuje nad izključno dansko oznako krajev. Zvečer po okusni kmečki večerji, je dal televizijski prenos tekme za polfinale pokala evropskih nogometnih prvakov med Bomssio iz nemškega Dortmunda in angleškim Manchester Unitedom novinarju spet priložnost, da je za trenutek podvomil v narodno zavednost teh danskih Nemcev. Ko je nemška ekipa dosegla s Trottschakom zmagoviti zadetek, je pričakoval, da bosta Freddy in Kirn skočila od veselja iz fotelja, malce tako, kot se je pred nekaj desetletji sam, z zamejskimi vrstniki, navduševal za gole Oblaka ah tudi Dzajiča. Pa sta mulca nejevoljno zamahnila z rokama in kmalu nato razočarana odšla spat. Gospod Hansen, ki je nemara razbral novinarjevo začudenje, je le dvignil neomadeževan čikopirnik z barvami in grbom miinchenskega Bayema. Novinarju je bilo zadoščeno. Fanta vendarle nista izdala svoje nemške (nogometne) biti, saj sta le navijala za drugo ekipo. Nekaj pa je iz tistega prvega dansko-nemškega večera pri Hansenovih lahko vsekakor spoznal: trditi, da obstaja edino takšna manjšinska narodna zavest, kakršno si jo le mi predstavljamo, da mora biti, bi bilo zgolj nojevsko vtikavanje glave v pesek. Se Herr Strauss bi se mu zakroho-tal, če bi ga narava obdarila z bogatejšim glasovnim razponom od tistega večernega nemega sopiha (ah nekaj takemu podobnega)...
M.K
Petek, 11. aprila 1997
TRST

OBČINSKE VOLITVE 1997
Kandidati se predstavljajo Igor Dolenc (DŠL-Oijk^
Rojen v Trstu 13.3.1947. Po poklicu državni uslužbenec. Pred štirimi leti izvoljen v tržaški občinski svet. Predsednik občinske komisije za proračun in nepremičnine. Odbornik KGS. Predstavnik Tržaške občine v upravnem svetu Konzorcija avtoporta pri Fernetičih.
Trst od nekdaj odigrava - v dobrem in slabem -posebno vlogo v obmejnem območju. Nove možnosti, ki nam jih nakazujeta hitro spreminjajoče mednarodno prizorišče in predvsem drugačen politični okvir v Italiji, nam narekujejo, da moramo poživeti to vlogo z uvajanjem nove razvojne faze. Illyjeva uprava je pomenljivo prispevala k premostitvi naravnih in umetnih meja, ki so dolga leta pogojevala razvoj mesta.
Ta programska izhodišča in smotrna politika infrastruktur, ki edina lahko premosti pomanjkljivosti tržaškega produktivnega sektorja, predstavljajo predpogoj
za predvideno povezavo Trsta z velikimi evropskimi blagovnimi in tranzitnimi smernicami.
Občinska uprava ima pri teh postopkih pomembno vlogo in kandidat Illy in politične sile, ki so ga in ga še podpirajo, so dokazali, da je v tem sklopu možno vzpostaviti
plodno razmerje tudi z velikimi ekonomskimi in finančnimi dejavniki.
Osebno menim, da so ti razvojni procesi bistvene važnosti za vse občane, tudi za slovenske, ki doživljamo danes, iz že znanih razlogov, težke trenutke. Ostaja obveza za organski zakonski osnutek, ki naj urejuje posameznikove in kolektivne pravice slovenske narodnostne skupnosti in dolžnost ohranitve že priznanih pravic; predvsem pa moramo nadaljevati oziroma krepiti dialog in sodelovanje med skupnosti-ma, ki sestavljata tržaško stvarnost v prepričanju, da je to bistveni element kulturnega in družbenega razvoja mesta.
Robert Pescatori (SKP)
Star je 38 let, prebiva na Opčinah in je zaposlen na Primorskem dnevniku. Bil je član KRI, sedaj je neodvisen. To je njegova prva kandidatura za občinski svet. V mlajših letih se je ukvarjal s košarko in nogometom, je član vodstva zveze tiskarskih delavcev FILS-CGIL
Zelo me skrbi usoda italijanske levice na sploh, še posebno pa tržaške, kjer je vse preveč razhajanj in polemik. Ce bo treba v drugem krogu izbirati med Riccardom Illjjem in desničarskim kandidatom bom podprl dosedanjega Zupana. S tem se najbrž strinja večina naših ljudi. 2e ker je bil Illy leta 1993 izvoljen z odločilno podporo Slovencev pa sem od njega pričakoval, da bo pokazal kaj več posluha do naše problematike. Od naših slovenskih politikov in od manjšinskega političnega predstavništva pričakujem, da bi reševali probleme
naše manjšine, ki jih ni malo, medtem ko so do sedaj žal večkrat prevladovali strankarski ali drugi interesi.
Skrbijo me problemi, s katerimi se #ooča naša mladina, slovenska in italijanska. Mislim, da bi morala Ob-
čina nekaj konkretnega narediti za socialne centre, kjer bi se lahko mladi zbirali in udejstvovali. Mestna uprava na tem področju ni spoštovala sprejetih obvez in obljub.
Nato bi omenil še perečo problematiko ostarelih, ki jih je v Trstu vse več, veča pa se tudi število upokojencev, ki živijo sami in so brez potrebne oskrbe ter nege. Od nove občinske uprave pričakujem, da bo pokazala več zanimanja za davke na nepremičnine (ICI), posebno v primerih, ko so lastniki hiš in stanovanj upokojenci ali odvisni delavci.
VOLITVE / JAVNOMNENJSKA ANKETA
Datamedia: llly spet prvi favorit za izvolitev
Kritično stališče SKP o položaju v tržaškem zdravstvu
Riccardo Illy je glavni favorit za zmago. To izhaja iz javnomnenjske ankete, ki jo je milanska Datamedia izvedla na vzorcu tržaških volilcev; podobni anketi je izvedla tudi v Milanu in v Torinu. V Milanu naj bi zmagal Gabriele Albertini (Pol svoboščin), v Torinu pa bi bil za župana potrjen Valentino Castellani (Oljka).
Dosedanji župan bi sodeč po volilni raziskavi zmagal v drugem krogu, tako proti Sergiu Dressiju, kot proti Adalbertu Do-naggiu. V balotaži s kandidatom Nacionalnega zavezništva bi Illy dobil 59,9 odst. (Dressi 40,1 odst), v spopadu s kandidatom Forza Italia-CCD-CDU-reformatorji pa bi dosedanji župan prejel 56,7 odst, Donaggio pa 43,3 odst.
Podatki Datamedia, ki jih je treba seveda sprejeti z veliko previdnostjo, dajejo v prvem volilnem krogu naslednjo sliko: Riccardo Illy 48, 1 odst; Adalberto Donaggio 21,4 odst.; Sergio Dressi 19,8
odst.; Federica Seganti (Severna liga) 5,4 odst. in Jacopo Venier (Stranka komunistične prenove) 5,3 odst.
Stranka komunistične prenove je medtem na včerajšnji novinarski konferenci z veliko zaskrbljenostjo ocenila situacijo in vsakodnevne težave v javnem zdravstvu. Mestni upravi očita, da je v zadnjem času pasivno sprejemala vse škodljive odločitve deželne uprave, ki so zelo prizadele zlasti tržaško zdravstvo, kot dokazuje problematika stare bolnišnice.
Srečanja z novinarji so se udeležili županski kandidat SKP Jacopo Venier, kandidat za občinski svet, primarij Sergio Minutillo in Fulvio Aurora, ki je predsednik vsedržavnega združenja Demokratične medicine. Komunisti zahtevajo od nove občinske uprave več pozornosti do zdravstvenih problemov, še posebno na področju teritorialnih struktur, ki so pravzaprav najbližje potrebam občanov.
VOLILNA KRONIKA
Volitve le 27 .aprila
Prvi volilni krog bo v nedeljo 27. aprila. Volišča bodo odprta do 22. ure. Drugi krog (balotaža) pa bo 11. maja.
Volilec lahko odda le eno preferenco za občinski svet, s tem da napiše ime in priimek ali pa samo priimek izbranega kandidata. Lahko glasuje za župana in za kandidata stranke, ki je povezana z drugim županskim kandidatom.
Predvolilni shod SIU
Na Pomorski postaji bo danes ob 18. uri javna predstavitev kandidatov sociahstične stranke SIU. Govorili bodo županski kandidat Arduino Agnelli, Dario Tersar, Roberto De Gioia in Livio Marchetti.
Liga pričakuje Bossija
Tržaška Severna liga bo v četrtek, 17. aprila gostila Umberta Bossija, ki bo ob 19. uri govoril na volilnem zborovanju na Trgu sv. Antona. V ponedeljek, 14. 4. pa bo prišel na predvolilni obisk bivši notranji minister Roberto Maroni, ki bo govoril ob 20.30 vedno na Trgu sv. Antona. Na obeh shodih bo sodelovala tudi Federica Seganti, županski kandidat Severne lige.
Prodi pride IB.aprija?
Levosredinska Oljka potrjuje, da bo predsednik vlade Romano Prodi v petek, 18. aprila na obisku v Trstu. Za uradno in dokončno potrditev pa bo treba počakati še nekaj dni, ko bo nekoliko jasnejša slika na vsedržavni politični sceni.
OPČINE / POBUDA TRŽAŠKE SEKCIJE WWF
Kras: brošura in polemike
Tržaška sekcija Svetovnega sklada za naravo (WWF) je predsinočnjim na Opčinah predstavila dvojezično informativno publikacijo o Kraškem parku. Član te naravovarstvene organizacije Gui-do Radovich je nato številnemu občinstvu prikazal diapozitive na temo »Kraški park-ne samo narava«. Gre za res zanimive barvne fotografije, ki jih je Radovich (doma je iz Nabrežine) posnel na tej in na oni strani meje in ki prikazujejo
kraško okolje v sožitju z domačim človekom, njegovo zgodovino in tradicijami.
WWF je nameraval s tem srečanjem (sledila bodo še druga) opozoriti domačine na novo pojmovanje parka, po katerem naj bi le-ta nikakor ne pomenil »mumifikacije okolja«. Nasprotno park bi moral predstavljati sredstvo za uravnovešen razvoj teritorija in pomagal naj bi ovrednotiti njegove prirodne in kulturne značilnosti.
Zato naj bi bilo mogoče park uresničiti tudi v močno obljudenih okoljih, kot je kraško.
-■ V razpravi so prišla do izraza tudi nekatera različna stališča o zaščiti Krasa, ki so se izrodila v polemike. Občinski svetovalec Zelene liste Alberto Russignan se je tako navezal na regulacijski načrt Občine Trst in glasno očital slovenskim občinskim svetovalcem, da se niso dovolj odločno zavzeli za zaščito kraškega ozemlja; pri
VČLANJEVANJE V ZADRUGO PRIMORSKI DNEVNIK / SREČANJE V LONJERJU
Srečanje o PD na pobudo mladih
O projektu Zadruge Primorski dnevnik in o njenih ciljih je predsinočnjim potekalo informativno srečanje tudi v Lonjerju, kjer so udeleženci pokazali veliko zanimanje ter zavzetost za časopis ter za pobudo, ki postavlja nove temelje njegovemu obstoju. Pri tem pa je bilo najbolj razveseljivo in spodbudno to, da je pobuda za predsinočnje srečanje, ki sta se ga udeležila član upravnega odbora Zadruge Sergij Lipovec in novinar Primorskega dnevnika Dušan Kalc, prišla s strani mladih predstavnikov lonjerskega družbe-nokulturnega življenja, ki so tudi preko uvodnih besed mlade kulturne delavke Jane Pečarjeve
potrdili, da se jasno zavedajo pomena izhajanja slovenskega časopisa, predvsem pa, da je za dejanski uspeh zadružne pobude, ki naj bi časopis potegnila iz nevarnih finančnih voda, potreben res množičen pristop k zadrugi. Simbolično (in seveda dejansko) so se zato na srečanju včlanile vse tri osnovne krajevne organizacije, to je Kulturno društvo Lonjer-Ka-tinara, Kolesarski klub Adria in Zadruga za lonjerski Kulturni dom. Poleg njih se je včlanilo tudi šestnajst posameznikov, ki so med razpravo poudarili potrebo po odločnejšem in kapilar-nejšem angažiranju kulturnih in športnih društev pri zbiranju članov Zadruge.
O njenih ciljih in namenih je podrobno poročal Lipovec, ki je orisal tudi razne aspekte ter pravne, finančne in organizacijske mehanizme.
ki urejajo zadružne zadeve. Posebej je poudaril politični vidik celotne zadeve, ki se izkazuje v dejstvu,da so znale različne komponente naše
skupnosti najti skupen jezik, kar predstavlja veliko preizkušnjo in izziv za manjšino. Tako v obrazložitvi kot v razpravi, ki ji je sledila, je
tudi poudaril, da gre za zadrugo z omejeno zavezo, kar pomeni, da za družbene obveznosti odgovarja samo s svojim premoženjem in da zato tudi posamezni člani tvega samo z deležem, ki so ga vpisali ob pristopu v zadruge. Se vedno je namreč v naši javnosti razširjena zaskrbljenost, da včlanjenje v Zadrugo lahko prinese finančne nevšečnosti. Ta zaskrbljenost pa nima najmanjše osnove in zato ni razlogov za obotavljanje pri včlanjevanju, ki bo imelo uspešne učinke za razvoj Zadruge in z njo Primorskega dnevnika, če bo dejansko doseglo čim širšo množičnost.
tem je omenil postopek za obrtno cono pri Proseku v zgoniški občini (zeleni ji nasprotujejo) in pristanek na določila v zvezi z izvajanjem deželnega zakona št. 16 (protivrednosti za sinhrotron). Podobna stališča je zagovarjal tudi predsednik WWF Guido Pesante.
Russignanu je odgovoril dosedanji občinski svetovalec Igor Dolenc. Z absolutističnimi in ekstremnimi stališči ne bomo prišli nikamor - je podčrtal Dolenc - ki je zelene in naravovarstvenike pozval k nekoliko treznejšim stališčem o
tem kočljivem vprašanju. »Združuje naš skupni cilj, to se pravi zaščita Krasa, razhajamo pa se ob strategiji. Nekateri na-varovarstveniki bi namreč hoteli vse in takoj, drugi pa zagovarjamo postopno ter uravnovešeno izvajanje zaščitnih ukrepov«, je bil se mnenja zastopnik DSL.
Z nekateri stališči WWF in zelenih je polemiziral predstavnik Kmečke zveze VValter Stanissa. »Iz raznih krogov slišimo, da Kraševci in Slovenci nasprotujemo zaščiti Krasa, kar seveda ne odgovarja resnic. Jaz pa te gospode sprašujem, kdo je na Krasu zgradil avtoceste, sinhrotron in druge im frastrukture. Gotovo ni' so bili to domačini, ki jim je bilo vse to vsilj6' no od zgoraj, z negativnimi posledicami, ki so vsem pred očmi«, je med drugim dejal Stanissa.
ŠOLSTVO / REAKCIJE NA PREDLOG SKRBNIKA
Nasprotovanje
»racionalizaciji«
Podpora avtonomiji učiteljiša Slomšek
Danes se bo sestal pokrajinski šolski svet na sedežu šole A. Bergamas v Istrski ul. 45 v Trstu in predvidoma razpravljal o predlogih tržaškega šolskega skrbnika Vita Čampa za »racionalizacijo« šolskega omrežja na Tržaškem, ki med drugim predvideva priključitev Državnega učiteljišča s programom pedagoškega liceja Anton Martin Slomšek k Državnemu znanstvenemu liceju France Prešeren.
Predlog o ukinitvi avtonomije učiteljišča Slomšek je včeraj obravnavala deželna komisija za slovenske šole. O njem je izrazila negativno mnenje.
O celotnem racionalizacij skem predlogu pa je včeraj bil govor tudi na sindikalni skupščini, ki so jo priredili šolski sindikati CGIL, CISL in UIL ter SNALS in GILDA na liceju Galileo Galilei. Udeleženci so se soglasno in odločno izrekli proti celotnemu naCrtu, Ceš da ga navdihuje zgolj enonomicistiCna varčevalna logika in Ceš da ne bo -nikakor prispeval h kakovotni rasti šol. V razpravi je prišel do izraza tudi problem učiteljišča Slomšek. Udeleženci so Podprli zahtevo po ohranitvi njegove avtonomije in sklenili, da bodo k bodočim pobudam povabili tudi Sindikat slovenske šole.
Sindikalna skupščina je ob koncu podprla predlog, da bi danes od 17. ure dalje priredili Protestni »sit in« pred šolo Bergamas, v kateri bo, kot rečeno, zasedal Pokrajinski šolski svet.
Stališče liceja France Prešeren
Po izčrpni razprav je Zavodski svet Znanstvenega liceja F. Prešeren soglasno sprejel naslednje stališče:
1.	Sole s slovenskim uCnim jezikom v Trstu uživajo mednarodno jamstvo v smislu Posebnega statuta z dne 6. oktobra 1954, potrjenega z 8. členom Osimske pogodbe. To jamstvo do danes ni bilo nadomeščeno z ustreznim in večkrat obljubljenim zaščitnim zakonom. Niti zakon št. 682 z dne 23. decembra 1996 (Cl. 1, odst. 70), ki vsebuje določbe v zvezi z »reorganizacijo šolske mreže«, niti odgovarjajoči medministrski odloki ne omenjajo ne specifičnosti dežel s posebnim statutom, kakršna je Furlanija - Julijska krajina, ne kriterijev, ki naj bi veljali za manjšinske šole.
2.	A tudi ne glede na zgornje ugotovitve izraža Zavodski svet svoje pomisleke ob predlaganem ukrepu, zlasti z ozirom na naslednja dejstva:
-	Znanstvenemu liceju F. Prešeren je že od leta 1948 priključen klasični oddelek, od šolskega leta 1993/94 deluje tudi eksperimentalna jezikovna smer, sam znanstveni licej pa je razdeljen na priro-dosovno in fizikalno smer. Višja srednja šola s štirimi različnimi oddelki oz. smermi, že sedaj v celoti zaposluje razpoložljive učne, vodstvene in upravne moCi, ki bi se s priključitvijo dodatnega oddelka še dodatno razpršile v škodo obeh šol. K temu je treba dodati, da je upravljanje šole s slovenskim učnim jezikom prav zaradi njene specifike (dvojezičnost v upravnih postopkih itd.) še bolj zahtevno in zamudno, a niso v ta namen priznane nobene dodatne delovne moCi.
-	Struktura in prostori, s katerimi razpolaga Licej F. Prešeren, že v sedanjih razmerah ne omogočajo normalnega poteka skupnih zborovanj dijakov in staršev ter dejavnosti v okviru navodila št. 133. S priključitvijo učiteljišča A. M. Slomšek bi bile omenjene dejavnosti še težje izvedljive.
-	Parlamentu je bil predložen osnutek šolske reforme, ki naj bi povsem spremenila podobo višjih srednjih šol. Pričakovati bi zato bilo, da bi v tem trenutku ne sprejemali ukrepov, ki bi utegnili imeti značaj začasnosti in bi v šolsko življenje vnašali dodatno nejasnost.
3.	Z ozirom na zgoraj navedena dejstva je Zavodski svet Znanstvenega liceja F. Prešeren mnenja, da bi bila pridružitev Državnega učiteljišča z eksperimentalnim programom pedagoškega lieja A. M. Slomšek našemu zavodu nezakonita in za kvalitetno rast obeh šol škodljiva. Zavodski svet znanstvenega liceja F. Prešeren je tudi mnenja, da bi naš zavod že v sedanjih razsežnostih ustrezal zahtevam, ki jih postavlja zakon št. 59 z dne 15. marca 1997 (cl. 21 za dodelitev upravne in didaktične avtonomije).
_____V ŠKEDNJU / PROTI ZAPRTJU ITALIJANSKE SOLE_
Skupna demonstracija po mestnih ulicah
Italijansko šolo je podprla slovenska šola »I. Grbec«
Zbrali so se na Trgu Goldoni, od koder so se po mestnih ulicah podali do Trga Unita: v demonstraciji so sodelovali tako starši in otroci italijanske osnovne šole iz Skednja »Ezio De Marchi«, kot tudi starši in uCenci slovenske osnovne šole iz Skednja »Ivan Grbec«, ki so se s transparenti in napisi pridružili v znak solidarnosti. Obe šoli imata prostore v istem poslopju, v katerem je tudi slovenski otroški vrtec, vendar hočejo italijanski del šole v okviru racionalizacije zapreti, čemur so. se starši uprli. 2e prejšnje dni so zbirali podpise v podporo svojemu stališču, med demonstracijo pa so se na Trgu Unita sestali tudi s pristojnimi občinskimi odborniki.
Ob italijanskih napisih so po ulicah nosili tudi slovenske transparente (foto KROMA)
V KULTURNEM DOMU NA COLU
tara »štirje letni časi«
.'?!
lutn
jutri na odrskih deskah
Jutri ob 20.30 se bo na odrskih deskah v Kulturnem domu na Colu po enoletnem premoru ponovno zbrala amaterska dramska skupina Kulturnega društva Kraški dom, ki šteje letos tudi nekaj novih elanov. Skupina namreč že veliko let uspešno nastopa tako pred domačim občinstvom, kot v gosteh, tako na tej kot na drugi strani meje. Pred dvema letoma se je udeležila tudi festivala slovenskih amaterskih gledališč v Mavhinjah, na katerem je bila deležna visoke nagrade. Zelja nastopajočih je, da bi se tudi letos udeležila omenjene prireditve.
Jutri bo v režiji Draga Gorupa nastopila z igro Vinka Mtidemdorferja z naslovom »Štirje letni Časi«. Igra v štirih prizorih se odvija v hiši nekega ministra, ki je osumljen korupcije, in se pripravlja na hišno preiskavo ter z vso družino nestrpno Čaka na prihod stražnikov. Delo, ki ga je prelila v narečje domačinka Stana Milic, se tako norčuje iz politike in njenih vodilnih kadrov, ter dobi komičen prizvok.
narečni obliki še posebno
Iztok
^SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE
Srečanje s šolskim skrbnikom za reorganizacijo šolske mreže
Včeraj je deželni šolski skrbnik dr. Valerio Giurleo sprejel zastopstvo Sindikata slovenske šole in Kolegija ravnateljev slovenskih šol v zvezi z reorganizacijo šolske mreže. Srečanja so se udeležili Marija Lo-Zej, Sonja Klanjšček in Nataša Paulin za SSS in Stanka Cuk, Ksenija Dobrila in Tomaž SimCiC za Kolegij ravnateljev. Slovemski zastopniki so deželnemu Šolskemu skrbniku izrazili svojo zaskrbljenost v zve-zi s posledicami, ki bi jih omenjeni naCrt imel za slovenske šole, ter poudarili, da bi morale šolske oblasti eujno upoštevati specifičnost manjšinskih šol ter njihovo mednarodno zaščitenost. Med pogovorom je Prišla še posebno do izraza problematika osnovnih Sol ter predlagana pridružitev Državnega učiteljišča ^A.M.Slomšek« liceju »F. Prešeren«. V zvezi z obveznim šolanjem so slovenski zastopniki zahtevali: a) naj ostanejo sedanji pokrajinski organiki neokrnjeni vsaj v naslednjem triletju; b) naj sestavlja veCraz-rednice največ 10 uCencev. Slovenski zastopniki nasprotujejo priključitvi Državnega učiteljišča 8A.M.Slomšek« liceju »F.Prešeren«, ker bi bil ta poseg v obdobju diskusije preureditve italijanskega šolstva neprimeren in prenagljen. Deželni šolski skrbnik je vzel na znanje izvajanja slovenskih zastopnikov, ki so mu na koncu svoja stališča izročili tudi v pismeni obliki.
Danes ob 17.30, v prostorih nižje srednje šole »A.Bergamas«, Istrska ulica 45, bo Pokrajinski šolski svet razpravljal o načrtu o racionalizaciji šolske tnreze. Zavodski sveti prizadetih šol prirejajo ob tej Priliki v znak protesta SIT IN pred omenjeno šolo z znCetkom ob 17. uri. Sindikat slovenske šole vabi š°lsko osebje, da se pridruži tej pobudi.
PO ILEGALNEM PRIHODU
Poseg na vsedižavni ravni v podporo skupini Kurdov
Večina Kurdov, ki so se v sredo izkrcali z nekega trajekta v tržaškem pristanišču, je že na poti domov. Izmed oseb, ki so ilegalno vstopile v Italijo, jih je namreč pomorska policija že isti večer 23 poslala nazaj. Ostali, med katerimi tudi 2 mladoletnika, pa so trenutno še vedno v Trstu. Mladoletna Kurda so namestili v Dijaškem domu, sedmim odraslim pa so obljubili zatočišče, potem ko so posegh deželni svetovalci Ghersina (Zeleni), Elena Gobbi (SKP) in Anna Piccioni (Mešana skupina) ter predstavniki italijanskega solidarnostnega 'konzorcija. Poleg tega sta posegla tudi senatorja Stefano Bo-co in Fulvio Camerini, oglasilo pa se je tudi notranje ministrstvo. Gre za skupino iraških Kurdov, elani nevladne organizacije, priznane od OZN.
Vse kaže pa, da kljub posegu iz Rima, ni zanje položaj tako rožnat. Na-
mesto tega, da bi jih odpeljali na kvesturo za postopke za politično zatočišče, so jih zadržali v pristanišču. VCeraj ge je tako razširila bojazen, da bi jih vkrcali na trajekt, ki je ob 23. uri krenil proti Turčiji. Kot je povedal eden izmed njih (inženir, ki obvlada angleščino -policija paC ni poskrbela za tolmaCa), jih v primeru vrnitve Čaka smrtna kazen. Ob vsem tem prefekt in policija molčita, s tem v zvezi pa je vCeraj Gobbi jeva vložila svetovalsko vprašanje. A. G.
Utajevali so milijarde
Finančni stražniki so v okviru davčnih pregledov za obdobje 1989-94 ugotovili, da so pri zadrugi »Cooperativa Pescatori Ve-nezia Giulia« utajili za 16, 5 milijarde lir neposrednih davkov in za poldrugo milijardo lir davka IVA. Državno pravdništvo je že vložilo zahtevo, da se proti 28 osebam začne proces.
Dežela za sodelovanje pri obnavljanju zdravstva v Bosni
Sodelovanje Furlani j e-Julijske krajine pri obnavljanju Bosne še zlasti na področju zdravstva je bilo v ospredju včerajšnjega srečanja zastopnikov deželne uprave s predstavniki bosanskega ministrstva za zdravstvo in z rektorjem univerze iz Tuzle.
Odbornika Degano in Puiatti sta zagotovila, da bo deželna uprava prispevala k obnovitvi od vojne prizadetega zdravstvenega sistema Bosne.
Zaključek kongresa o reformi zdravstva
Danes se bo na Pomorski postaji zaključil vsedržavni kongres o »etiki, uspešnosti in rabi sredstev v zdravstvenem sistemu«, ki ga je priredilo Italijansko epidemiološko društvo. Zaključnega zasedanja o reformi zdravstvenega sistema bi se morala udeležila tudi ministrica za zdravstvo Rosy Bindi, vendar je zaradi pohticne krize v Ri- ‘ mu možno, da bo morala odpovedati sodelovanje.
NOVICE
Giuseppe Cariozzo direktor deželnega sedeža Rai
Raiev upravni svet je na zadnji seji imenoval Giuseppeja Carlozza za direktorja deželnega sedeža Rai za F-Jk. Cariozzo, ki je diplomiral iz prava, je star 59-let in je nastopil službo pri Raiu leta 1962. Ukvarjal se je z upravljanjem televizijske proizvodnje, maja lani pa so mu poverili, kot odgovornemu za upravljanje vseh deželnih sedežev Rai, tudi začasno direkcijo tržaškega sedeža, kjer je nasledil Gra-zii Levijevi. S sklepom upravnega sveta pa so začasno imenovanje Calozza spremenili v dokončno.
Slovenski verniki v Sveto deželo
Cilj vsakoletnega skupnega romanja, ki ga organizira Duhovska zveza iz Trsta, je letos Sveta dežela. Udeležencev je 47, torej toliko, kolikor je mest, ki jih je dala na razpolago potovalna agencija. Obiskali bodo Nazaret, Betlehem, Jeruzalem, Mrtvo morje in druge znane svetopisemske kraje. Povratek je predviden za 18. t.m. Izletniki, ki jih bodo spremljali trije duhovniki, Dušan Jakomin iz Skednja, Žarko Skrij iz Bazovice in Rafael Slejko iz Doline, bodo odpotovah ločeno. Ena skupina je iz Trsta sla že ob 4. uri, z avtobusom je bila namenjena v Verono, od koder je predviden odhod z letalom (ob 9.15). Druga skupina bo odpotovala popoldne, ob 15. uri z ronskega letališča.
Razpis natečaja za šest delovnih mest
Urad za delo sporoča, da so razpisali natečaj za 6 delovnih mest in sicer: pri tržaški občini - 2 mesti pri pogrebni službi za nedoločen Cas (potrebno je vozniško dovoljenje kategorije B); 2 mesti pri pogrebni službi za nedoločen Cas za bivše vojake, ki so opravili 3 ali 5-letni rok (potrebno je vozniško dovoljenje kategorije B); 1 Čuvaj 3. kategorije za obdobje 90 dni;
pri pokrajinski upravi - 1 uradnik za določen Cas do 8. avgusta letos.
V	vseh primerih je potrebna diploma nižje srednje šole. Prošnje bodo sprejemali v ponedeljek, 14. in torek 15. aprila od 8.30 do 12. ure, izid pa bodo objavih v petek, 18. aprila.
V	nedeljo pohod Vivicitta
Na pobudo združenja za ljudski šport UISP bo v nedeljo, 13. aprila v 50 mestih, med katerimi tudi v Trstu, tradicionalni pohod Vivicitta, ki se bo letos odvil v podporo protimafijski organizaciji Libera znanega duhovnika Luigija Ciottija. Športniki bodo tekmovafi na progi 12 kilometrov po mestu, ostali pa na 5 kilometrski progi. Start bo ob 10.30 s Trga Duca. degli Abruzzi. Vpisovanja sprejemajo na sedežu UISP na Trgu Duca degli Abruzzi 3.
Gledališka predstava Amnesty International
Jutri ob 20. 30 bo v dvorani Silvio Pellico v Ul. Ananian 5 gledališka predstava »Chi bazila mori« Giuhana Zanniera, ki jo bp uprizoril gledališka skupina »Arniči di S. Giovanni«. Izkupiček predstave bodo namenih organizaciji Amnesty International.
LIBERO POLOJAZ / NAS PODJETNIK »KOMENDATOR REPUBLIKE«
»Recept za uspešno delo? Poštenost!«
Kljub častitljivi starosti še vedno vsak dan v podjetju
Znani slovenski tržaški podjetnik Libero Polojaz je postal »komendator« italijanske republike. To visoko priznanje za zasluge na področju dela mu je podelil predsednik republike ©scar Luigi Scalfaro že 24. junija lani, diplomo pa je dobil konkretno v roke šele pred nedavnim. Ne gre za prvo tovrstno priznanje, katerega je deležen, saj je od leta 1977 tudi »vitez republike«.
Libero Polojaz ima v resnici za seboj dolgo in uspešno delovno pot, ki pa je bila nemalokrat tudi prav strma. Rodil se je pred okroglimi 85 leti, točneje 28. aprila 1912 v Boljunu pri Pazinu v Istri. Delati je začel, ko mu je bilo 15 let, in sicer pri stricu Josipu
Občinska uprava sporoča, da odločno nasprotuje načrtovanemu zaprtju italijanske osnovne šole v Nabrežini. Šolskemu srbniku je župan naslovil pismo, v katerem je naštel razloge, zaradi česar bi bil ukrep povsem neprimeren. V njem omenja raz-tegnjenost teritorija in že zdajšnje težave pri prevozu otrok iz 14 vasi v tri središča. Ni misliti, da bi z obstoječimi sredstvi lahko povečali usluge. Sicer pa je v občini bilo doslej že dovolj žrtev na šolskem področju: v zadnjih letih so se po vrsti zapirale šole: šest slovenskih in tri italijanske, tako
Libero Polojaz (KROMA)
Sandalju, veletrgovcu v bližnji Lupoglavi. Leta 1937 se je preselil v Postojno in tam sam prev-
da so po sedanji ureditvi obstale le šole v Devinu in Nabrežini ter dve celodnevni, italijanska v Sesjanu in slovenska v Sempolaju.
Veliko težje posledice pa bi bile etično-kulturne in politične narave. Nabrežina bi ostala brez italijanskih šol (srednjo so zaprli že v lanskem šolskem letu), čeprav je naravno središče za osem vasi tudi italijanskemu prebivalstvu in otrok bi bilo-dovolj, če bi se le vpisovali v šolo, kamor spadajo.
Negativne posledice bi zadele tudi slovensko šolo, najprej s tem, da bi ostala etnično izolirana, medtem ko je sobi-
zel trgovino jestvin.
Ob koncu vojne je svojo trgovsko dejavnost nadaljeval v Trstu. Prav kmalu je prešel v sektor kave, na katerem je dosegel svoj podjetnišld vrhunec. Leta 1976 je ustanovil delniško družbo CO-GECO, ki je postala srce širšega sistema z uvovoz-no-izvoznimi, finančnimi, industrijskimi in drugimi dejavnostmi. V njem je skupno zaposlenih okrog 200 ljudi.
»Na družbo COGECO sem posebno ponosen. Skupno z drugimi sodelavci in predvsem z zetom dr. Vanjo Lokarjem nam je uspelo razviti res lepo podjetje. Od nas je zahtevalo veliko truda, a dalo nam je tudi veliko zadoščenj,« nam je povedal gospod Polojaz, ko
vanje obeh šol pod eno streho sad izbire kot vzgoje k sožitju. 2e v prihodnjih dveh letih pa bi nastal tudi problem prostorov v Devinu. Število rojenih v občini se namreč stalno veča in število vpisanih v vrtce že zdaj napoveduje, da bi se italijasnki razredi v Devinu podvojili, ko bi prišlo do združitve. Za vse pa ne bo prostora.
Nazadnje župan še opozarja skrbnika, da je Občina investirala precejšnja sredstva v obnovo šolskih stavb, za katere je bilo pred tremi leti načrtovano, da jih ohranijo; med temi je tudi nabrežinska.
smo ga včeraj obiskali na sedežu podjetja v Ul. Macchiavelli 5. Vedeti je namreč treba, da gre gospod Polojaz, če mu le dopušča zdravje, še vedno vsak dan pogledat, ali je v podjetju vse v redu.
Delovno življenje našega »komendatorja« pa ni bilo posuto s samimi uspehi. Kot nam je včeraj še vedno vidno prizadeto zaupal, ga je posebno zabolel klavrni konec Tržaške kreditne banke. Kako naj ga ne bi, saj je bil med ustanovnimi člani banke, med njenimi večjimi delničarji, v letih 1973-1984 pa tudi njen predsednik. »Rojstva in uspešnega razvoja TKB sem se izredno vselil. Po pravici je bila nanjo ponosna vsa naša skupnost. Prav zato me je njen konec tudi posebno prizadel,« nam je dejal.
»Kateri pa je vaš recept za uspešno poslovanje?«, smo ga vprašali. »Poštenje,« nam je brez oklevanja odvrnil. »Mislim, da lahko rečem, da v vsem svojem dolgem poslovnem življenju nisem nikogar osleparil. In to je po mojem tista osnova, ki mi je omogočila, da sem kaj dobrega zgradil.«	(mb)
VCERAJ-DANES
Danes, PETEK,
11.	aprila 1997
LEVIN
Sonce vzide ob 6.32 in zatone ob 19.40 -Dolžina dneva 13.09 -Luna vzide ob 8.36 in zatone ob 23.37.
Jutri, SOBOTA,
12.	aprila 1997
HILDA
DEVINSKO NABREŽINSKA OBČINA
Proti zaprtju italijanske šote
Pismo župana Giorgia Depangherja šolskemu skrbniku
_________NA IZHODU S HITRE CESTE____________
V vozilu je peljal tri tuja dekleta
Dolinskega trgovca so ustavili in aretirali karabinjerji
Ob izhodu s hitre ceste, na višini VIL pomola, so karabinjerji predsinočnjim okrog 23. ure ustavili dostavno vozilo renault. Upravljal ga je 32-letni trgovec iz Doline, Gerardo Tozza. Moški ni bil sam, z njim so se peljala tudi tri dekleta, dve Ukrajinki in Makedonka. Ugotovili so, da so vse tri ilegalno prišle v Italijo. Makedonko so že poznali, zasačili so jo pred časom in zanjo odredili izgon, vendar očitno ukrep ni nič zalegel. Karabinjerski izvidnici so priskočili na pomoč tudi kolegi iz bližnje kasarne v Ul. Hermet. Šoferja so aretirali, dolžijo ga pomoči pri ilegalnem prihodu v državo, medtem ko so za ženske uvedli postopek za izgon. Dan prej so bili zaposleni tudi karabinjerji iz Milj, ki so ustavili dva makedonska državljana. Mejo sta prešla skrivaj, odpeljali so ju do Raboje-za, kjer so ju izgnali.
Spektakularna nesreča
Dekle so odpeljali v bolnišnico v Tržiču, na srečo njeno zdravstveno stanje ni bilo tako hudo kot je sprva zgledalo. Nesreča, ki jo je povzročila, pa bi lahko imela veliko težje posledice. Francesca Brion, tako je ime dekletu, ki je doma iz pokrajine Padova, se je pelja-
lo v smeri proti Trstu, ko je na avtocesti blizu Liserta izgubilo nadzor nad svojim seatom. Zapeljala je v varnostno ograjo, udarec je bil silovit, motor avtomobila je odletel na cesto. Prav tedaj je privozil mimo neki drugi avtomobilist, ki se mu nenadni oviri nikakor ni mogel izogniti. Najhuje pa je bilo s 25-letno Grionovo, osebje Rdečega križa jo je nemudoma odpeljalo v Tržič, od koder so bili tudi gasilci, ki so jih poklicali na pomoč. Morali so počistiti tudi cestišče, tako da je prišlo do zastojev v prometu, saj se je ustvarila skoraj pet kilometrov dolga kolona.
Zaplenili okamenele Školjke
Odkar so agenti finančne straže v pristanišču še bolj poostrili kontrolo, jim v roke niso padle samo mamila, živila brez potrebne zdravstvene kontrole, izdelki s ponarejenimi znamkami, in še bi lahko naštevali: tokrat so odkrili celo okamenele školjke, ki so jih pretihotapili iz Grčije. Okamenine so bile v kontejnerju, ki je bil natovorjen s 600 kilogrami črnega premoga, namenjenega v Italijo. Agenti sedaj skušajo ugotoviti, komu so bile okamenele školjke namenjene.
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 11,6 stopinje, zračni tlak 1031,6 mb narašča, veter 8 km na uro severozahodnik, vlaga 58-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Sara Lugli, Carlo Gruden, VVilliam Bottini, Jessica Varljen, Andrej Zeriali, Luca Ruzzier, Giulio Crasso, Fuad Omar, David Pagliaga.
UMRLI SO: 75-letna Silva Movia, 88-letna Viola Manzin, 84-letna Maria Teresa Gallotti, 97-letna Luigia Dolenz, 50-letni Giorgio Cok, 83-letni Giuseppe Lus-sini, 89-letna Elisabetta Guloja, 83-letna Arnal-da Montagnari, 77-let-na Adele Giuliani, 79-letni Federico Filippaz, 91-letna Angela Majer, 77-letni Angelo Del Ben, 73-letni Bruno Zeriali, 49-letni Branko Žafran, 83-letna Carla Bello.
I , LEKARNE
Od PONEDELJKA, 7. do SOBOTE, 12. aprila 1997
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Venezia 2 (tel. 308248), Ul. Fabio Severe 112 (tel. 571088).
BAZOVICA, Grudnova ulica 27 - (tel. 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Trg Venezia 2, Ul. Fabio Severo 112,.Ul. Gin-nastica 6.
BAZOVICA, Grudnova ulica 27 -' (tel. 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do
13.	ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in" praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 16.00,
19.00,	22.00 »II paziente inglese«, i. Juliette Bino-che, VVillem Dafoe.
EKCELSIOR - 15.30, 17.45,	20.00,	22.15
»LTmpero colpisce an-cora«.
EKCELSIOR AZZUR-
RA - 18.00, 20.00, 22.00 »Shine«, i. Geoffrey Ru-sh.
AMBASCIATORI -
16.00,	18.00, 20.05,
22.15	»Dante’s peak, la furia della montagna.
NAZIONALE 1	-
16.00,	18.00, 20.05,
22.15	»L’ombra del dia-volo«, i. Harrison Ford, Brad Pitt.
NAZIONALE 2	-
16.00,	18.0, 20.05, 22.15 »Uno sbirro tuttofare«, i. Eddie Marphy.
NAZIONALE 3	-
16.30,	18.15, 20.15,
22.15	»La carica dei 101«, i. Glenn Glose.
NAZIONALE 4	-
16.30,	18.15, 20.15,
22.15	»Di giorno er di notte«.
MIGNON - 16.00,
22.00	»S.P.Q.C. - Sono porche queste camerie-re«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.3 0, 19.50, 22.15 »Guerre stellari«, r. George Lucas.
ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »Creature selvagge«, i. Jamie Lee Curtis, Kevin Kline, Michael Palin, John Cleese.
LUMIERE - 17.30, 19.50, 22.10 »Larry Flint - Oltre lo scanda-lo«, r. Miloš Forman, i. Woldy Harrelson.
t! prireditve
OBČINA REPENTA-
BOR na pobudo SKUPINE 85 - Trst organizira danes, 11. aprila t.l. ob
20.30,	v Kulturnem Domu na Colu, večer poe-
zije z naslovom BARVA BESED - MLADA SLOVENSKA POEZIJA. Avtorje Majo Vidmar, Uroša Zupana, Aleša Stegerja, Matjaža Pika-loja in Tajo Kramberger bosta predstavila Marko Kravos in Roberto Dede-naro. Vabljeni!
SKD TABOR - Prosvetni dom. Opčine. Mladinska lutkovna skupina priredi danes, 11. aprila in soboto 12. aprila ob 20. uri igro Svetlane Makarovič »Korenčkov palček« v režiji Olge Lupine, sceni, likovni zasnovi in realizaciji lutk Magde Tavčar ter glasbi Mirana Košute. Vabljeni!
SKD BARKOVLJE vabi danes, 11. t. m., ob
20.30	na sedež Sirene na predstavitev knjige Neve Lukeš »DELČKI NAŠEGA VSAKDANA - spomini zamejske novinarke«. Sodeloval bo MoPZ Rdeča zvezda iz Saleža, ki ga vodi Rado Milič. Nekaj odlomkov iz knjige bo prebrala Sandra Poljšak.
KD LIPA vabi danes,
11.	t. m., ob 20.30 v ba-zovski dom na predstavitev knjige Vesne Guštin Grilanc »JE VEC DVEVOU KU KLOBAS«
-	nekdanje prehranbene navade in recepti tržaškega podeželja. Sodelujeta mladinski pevski zbor Bazovica in solistka Dana Furlani. Vabljeni!
KD S. ŠKAMPERLE,
Vrdelska cesta 7, vabi na prikaz PERUJSKIH ANDOV danes, 11. aprila ob 20.30 v društvenih prostorih. V besedi in sliki bo udeleženec slovenske odprave 1995 Jožko Baša ponazoril osvojitev gore Pisco v družbi z alpinistom brez nog Mirkom Lebarjem.
KRD DOM BRISCIKI vabi na družabni večer, ki bo v domu v Briščikih jutri, 12. aprila 1997, ob
20.30,	na katerem se bo KD Rdeča zvezda predstavilo z oktetom Odmevi in dramsko skupino, ki bo v narečju zaigrala »Pripravo na zlato poroko«. Vabljeni!
SLOVENSKI KULU-TRNI KLUB (UL Doni-zetti 3) prireja jutri, 12. t. m., v sklopu predavanj o ruski stavarnosti, večer z naslovom RAZVOJ RUSKE POLITIČNE MISELNOSTI OD PTE-RA VELIKEGA DO JELCINA. Govornik bo univerzitetni profesor Jože Pirjevec. Začetek ob 19. uri. vabljeni vsi, posebno maturantje.
DRAMSKA SKUPINA KD KRAŠKI DOM vabi na ogled igre Vinka M6-derndorferja »Štiri letni časi«. Režija Drago Gorup. Predstava bo jutri,
12.	aprila ob 20.30 v Kulturnem domu v Colu.
PD SLOVENEC vabi v nedeljo 13. aprila ob 18. uri v Srenjsko hišo v Boršt na otroški popoldan. Sodelujeta otroška dramska skupina Kraški Dom iz Repna z igrico »Tačkova sreča«, besedilo in režija Stana Milič in otroški pevski zbor Vigred iz Sempo-laja pod vodstvom Eve Ciuk.
SKD TABOR OPČINE
-	Prosvetni dom. V nedeljo, 13. aprila ob 18. uri bo Mladinski oder SKD Tabor ponovil komedijo po M. Fraynu HRUP ZA ODROM. Režija Edita Frančeškin, glasba Nevio Miklavčič. Pridite, smeh zagotovljen.
PD MACKOLJE vabi v nedeljo, 13. aprila ob 17.
uri v dvorano srenj ske hiše v Mačkoljah na ogled komedije v štirih dejanjih Marcela Franck »Sreča na kredit« v izvedbi dramske skupine PD Standrež. Režija Emil Aberšek. Lepo vabljeni!
ŽUPNIJA SV. JERNEJA in SLOVENSKA PROSVETA organizirata v nedeljo, 13. aprila t. 1. ob 20. uri, koncert v dobrodelne namene TRIA BAROCCO FORTE. Trio sestavljajo vrhunski umetniki: sopranistka Olga Gracelj, trobentar Stanko Arnold ter skladatelj, orglar in čembalist Maks Strmčnik. Prostovoljni prispevki bodo šli v Sklad za odkup hiše, kjer bo župnijski dom Andreja Zinka.
KLUB PRIJATELJSTVA vabi člane in prijatelje na koncert mlade violinistke Raffaelle Pe-tronio v Peterlinovi dvorani v UL Donizetti 3 v sredo, 16. t. m., ob 17.30. Na klavirju jo bo spremljala prof. Beatrice Zonta. Vstop prost.
TFS STU LEDI prireja v soboto, 19. aprila, ob
20.30	v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu NADJI V SPOMIN - ob 5. obletnici smrti Nadje Kriščak. Na spordu:	predstavitev
knjige NADJA, ljudske viže, pesmi in plesi s skupino TOLOVAJ MA-TAJ, pevkami in plesalci TFS STU LEDI. Vstop prost. Vabljeni!
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO in SKD TABOR vabi v soboto, 19. aprila, ob 20.30 in v nedeljo, 20. aprila, ob 17. uri v Prosvetni dom na Opčine na gledališki dogodek Eduarda De Filippa »Fi-lumena Maturano«. V glavnih vlogah: Miranda Caharija in Livio Bogateč, dramaturška priredba in režija Mario Uršič, izredno sodelovanje Alojz Milič. Sodelujejo Suzi Bandi, Tanja Pečar, Deva Pincin, Mitja Kalc, Tomaž Kalc, Miha Rav-bar-Vidmar, Andrej Rupel, Mattia Armani (za tehnično vodstvo).
n_____________IZLETI
KD F. PREŠEREN organizira v petek, 25. t. m., izlet v Bistro in Volčji potok, za vse, ki so sodelovali pri organizaciji letošnjih pustnih plesov in za ljubitelje dobre družbe. Zainteresirani se lahko javijo še danes, 11-t. m., od 20. do 21. ure v gledališču F. Prešeren v Boljuncu ali pa direktno pri odbornikih društva.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV -Trst obvešča, da je se nekaj prostih mest za izlet v Pulj, 16. aprila. Oglasite se lahko na teist. 360324 v dopoldanskih uradnih urah.
KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu in KMEČKA ZVEZA obveščata, da je na razpolago še nekaj prostorov za izlet na Holandsko od 20. do 25-aprila 1997. Vpisnine sprejemamo na uradih Kmečke zveze in Kmetijske zadruge.
KROŽEK ANSALDO iz Tržiča priredi 7-dnevni izlet v London, od 23-do 29. aprila. Za informacije telefonirati na št-040/299072.
SK BRDINA organizira v nedeljo, 4. maja t. L, iz' let v Gardaland. Vpisovanje in informacije na sedežu kluba, Proseška 133 - Opčine, vsak p°' nedeljek ob 20. uri.
SUM!©
Danes, 11. t. m., ob 20.30: STAROMODNA KOMEDIJA, red F; v nedeljo, 13. t. m., ob 16. uri: POLNOČNO KRIČANJE
SKD BARKOVLJE
vabi danes, 11. t. m., ob 20.30 na sedež Sirene na predstavitev knjige Neve Lukes
DELČKI NAŠEGA VSAKDANA
spomini zamejske novinarke
Sodeloval bo MoPZ RdeCa zvezda iz Saleža, ki ga vodi Rado Milic. Nekaj odlomkov iz knjige bo prebrala Sandra Poljšak.
3 ŠOLSKE VESTI
LICEJ FRANCE PREŠEREN obvešča, da bodo roditeljski sestanki po sledečem razporedu: v torek, 15. aprila 1997, ob 17. uri razgovor o Tednu v naravi za bienij znanstvenega liceja in bienij klasične smeri, ob 18. uri govorilne ure za bienij znanstvenega liceja in celotno klasično smer; v Četrtek, 17. aprila 1997, ob 18. uri za trienij znanstvenega liceja.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul. Carducci 8, tel. 370301, redno posluje vsak torek in četrtek, od 16. do
17.30.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
SEM IZ KOMNA, stara 36 let, pomagala bi pri gospodinjstvu ali čiščenju. Tel. 0038667-77305.
PRODAM po ugodni ceni »vespo Piaggio«, letnik ’90 z električnim vžigom v zelo dobrem stanju. Tel. 0481/78080 po 20. uri.
V CENTRU NABREŽINE
prodajamo novo zgrajeno hišo, 280 kv. m., z vrtom (možnost izbire podov). Cena od lit. 490.000.000 dalje. Telefon 040/212267
SAMOJEDO, mladiča samca z rodovnikom, po zelo ugodni ceni prodam. Zainteresirani lahko kličejo na tel. št. 229213.
NUJNO. Za dokaz protislovenskega vzdušja v Trstu zbiram slike oziro-ura podatke o lokaciji protislovenskih napisov, vk-lucno z morebitnim Časovnim razdobjem le-teh. Tel. 228779.
IZGUBILA SEM zlato verižico z obeskom iz kristala na Opčinah (med banko in Prosvetnim do-tuom). Poštenemu najditelju dam nagrado, tel. na st. 220680 ob uri kosila.
ŠPORTNO DRUŠTVO, ki se ukvarja z raznimi panogami in deluje na državnem in mednarod-nern področju je pripravljeno na vsakršni pogovor s podjetji interesira-ttimi za eventuelno rekla-ejizacijo firme ali sponso-fizacijo društva. Interesenti se lahko oglasijo na t6l. št. 212289 ali fax 214335 (ob uradnih urah).
POČITNIŠKI DOM za strejše in invalide odpira-tto v Ankaranu, ob morju v zelenem parku, zdrav-ttiška oskrba zagotovljena " telefonirati 00386-66-281848 po 20. uri.
PRED DVEMI TEDNI Se je v okolici Trebč izgubil rdeč perzijski ttiaček. Odzove se na ime .lik. Najditelj ali kdor trna kakšno informacijo, naj pokliče ob uri
kosila na tel. št. 212387.
DIJAKINJA LICEJA išče profesorja, ki ji bi nudil lekcije iz matematike. Tel. 251031.
ZARADI SELITVE prodam v Rojanu dvonadstropno stanovanje v odličnem stanju: dnevna soba, kuhinja, dve sobi, kopa-linca in balkon, v zgornjem nadstropju pa salonček s kaminom, dve sobi, kopalnica in terasa, krasen pogled na mesto in zaliv ter še dvojna garaža, skupni vrt in igralnica. Cena po dogovoru. Tel. 417689.
ISCEM VINOGRAD v
najem Tel. 229574.
MORIS - trgovina čevljev in torbic v centru v Nabrežini vam nudi novo kolekcijo pomlad-po-letje.
FIAT UNO 1000 Fire,
rdeče barve, letnik 87, v dobrem stanju, edini lastnik, 100.000 prevoženih km prodam po zelo ugodni ceni. Tel. 0481/537123.
VSI STAREJŠI od 75. leta dalje, ki bi želeli kaj o svojem za uresničitev »Knjige spominov« naj telefonirajo v nedeljo, 6. t. m., od 8. dol2. ure na tel. 942808.
ZAGOVORNIKE NARAVNE MEDICINE in na-ravnih metod zdravljenja vabimo na seminar INTERNATIONAL RESOURCES v Gradišče ob Soči, v nedeljo, 6. aprila. Za nadaljne pojasnila pokličite na tel. 040/393473.
KUPIM REGISTRACIJO oddaje »speciale TGl« od 29. marca 1997. Tel. 212730.
V NAJEM ODDAM na
Opčinah prostor s straniščem primeren za pisarno ali majhno trgovino -pritličje, 25 kv. m. Tel. 214538 v delovnih urah.
OSMICO ima Jelušič v Storjah. Poskrbljeno za domaCo hrano in glasbo.
KMEČKI TURIZEM Škerlj, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253.
OSMICO sta odprla Milko in Nevenka v Sa-ležu - Bajta 73. Vabljeni!
OSMICO ima Frandoli v Slivnem. Točijo odlično belo in črno vino.
povedati
življenju
KMEČKI TURIZEM je
odprl Milič v Zagradcu. Ob torkih zaprto. Tel. 229383.
OSMICO je v Zgoniku odprl Miro Žigon.
OSMICO sta v Logu odprla Maksi in Rosana Komar. Točita belo, črno, vitovsko in malvazijo, nudita domačo slanino in oljčno olje.
MARIO PAHOR je v
Jamljah odprl osmico. ToCi belo in črno vino ter nudi domač prigrizek.
OSMICO je odprl Max Pipan v Samatorci.
OSMICO je odprl Boris Skerk, Praprot '20. Nudi točena in sortirana vina.
OSMICO je v Repnu odprl Alojz Milič. Toplo vabljeni!
OSMICO ima pri Piščancih Andrej Ferfolja.
OSMICO je odprl Stu-belj v Sempolaju.
□ OBVESTILA
SKD PRIMOREC TREBČE in upraviteljica Tatjana Carli vabita danes, 11. aprila, ob 19. uri na ponovno odprtje društvenega članskega bara v Ljudskem domu.
SZ BOR obvešča vse zainteresirane za nove tečaje aerobike, ki se bodo pričeli 14. aprila in bodo potekali ob urah kosila (13.30 - 14.30) ter popoldne (16.30 - 17.30) in 19.00 - 20.00), da bo sestanek z vaditeljicama (Grgič in Mezgec) danes, 11. t. m., ob 19. uri na Stadionu 1. maj. Za vse informacije tel. v urad (tel. 51377 od 10. do 13. in od 17. do 20. ure).
KD RDECA ZVEZA vabi na obisk razstave priznane slikarke Vesne Bene-detič od jutri, 12. do 27. aprila, na sedež društva v Salež s sledečim urnikom: vsak dan od 18. do 20. ure, ob nedeljah od 15. do 20. ure.
KD LONJER-KATINARA
prireja v svojih prostorih v Lonjerju 1. POMLADNI POPOLDAN jutri, 12. aprila od 16. ure do 17.30. Vabljeni otroci iz vrtca in prvih dveh razredov osnovne šole, ki bi se radi zahvali ob igri, pravljicah, ročnih delih... in presenečenjih!
SK BRDINA vabi vse člane, tekmovalce in prijatelje na zaključno prireditev, ki bo jutri, 12. aprila ob 20. uri v Domu Brdina na Opčinah.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v
sodelovanju s SLOVENSKO SKUPNOSTJO vabi v ponedeljek, 14. aprila, na srečanje s poslancem Lucianom Caverijem, ki bo govoril o USTAVNIH REFORMAH in NARODNOSTNIH MANJŠINAH V ITALIJI. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, s pričetkom ob 20.30.
KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA VIRGIL SCEK ob izidu knjige Robija Sturmana o slovenskih društvih in časopisih v Trstu v letih 1848-90 vabi v torek, 15. aprila, ob 19. uri na svoj sedež, v Ul. Gallina 5 v Trstu, kjer bo okrogla miza PRVI VZPON MODERNEGA SL-VOENSKEGA NARODNEGA GIBANJA V TRSTU. Sodelovali bodo zgodovinarja prof. Jože Pirjevec in prof. Samo Pahor ter avtor študije dr. Robi Sturman.
ZDRUŽENJE STARSI SKUPAJ in KRUT vabita na predavanje »ALI SE HRANIM PRAVILNO? (Z
boljšo prehrano do boljšega življenja)«. O zdravi prehrani in o pravilnih kombinacijah-trofologiji bo govoril Franc Božjak. Predavanje bo v torek, 15. aprila, ob 20.30 v prostorih KRUT-a, Ul. Cicerone 8.
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča obiskovalce, da bo zaprta od 21. aprila do 16. maja zaradi nujnih preu-reditvenih del v skladišču. V tem času bo delovala izposoja na dom in sicer od ponedeljka do
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo od 1. januarja 1997 dalje
OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE
in nasplošno vsa obvestila
v tajništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu (040) 7796333 s sledečim urnikom:
od ponedeljka do sobote od 10. do 16. ure
petka od 13. do 14. ure.
KD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse ljubitelje plesa na napredni (avan-zato) tečaj salsa-meren-gue, ki bo potekal v društvenih prostorih. Prva vaja bo v četrtek 17. aprila ob 21. mi. Za informacije telefonirati na št. 572595.
ZDRUŽENJE LUPU-SINFABULA v sodelovanju s KD S. ŠKAMPERLE vas vljudno vabi v petek, 18. aprila 1997 ob 18. mi na Stadion 1. Maj (Sv. Ivan, Vrdelska cesta 7 -Trst) na predstavitev in ogled videokasete »Mi z vami - voi con noi«, ki je nastala po petletnem sodelovanju med italijansko osnovno šolo Largo Ison-zo iz Tržiča in slovensko osnovno šolo O. Zupančič iz Gorice.
SDK CEROVLJE-MAVHINJE in vaška skupnost GORJANSKO v sodelovanju z občinama DE-VIN-NABREŽINA in KOMEN organizirata v nedeljo, 20. aprila 1997, »4. POHOD PRIJATELJSTVA« Gorjansko Mavhinje z odprto mejo. Program bo sledeči: ob 10. uri zbirališče v Gorjanskem, ob 11. uri odhod, ob 12.30 kratka prireditev na kmečkem mejnem prehodu in govori županov občin Devin-Nabreži-na in Komna, ob prihodu v Mavhinje vas bo čakal topel obrok, po kosilu bodo razni govori in kratek kulturni program, sledil bo ples z ansamblom Kraški kvintet, ob 20.30 tombola. Za vse udeležence pohoda bo od 8.30 dalje na razpolago avtobus za pravoz z Mavhinj na Gorjansko in nazaj. Vabljeni!
PREDSEDNIK SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INSTITUTA sklicuje OBČNI ZBOR v torek, 22. aprila 1997 ob 19. mi v prvem sklicu in ob 20. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani, ul. S. Francesco 20 v Trstu. Sledila bo predsravi-tev publikacije »Med Alpami in Jadranom: Slovenci v Evropaski uniji«, prisoten bo avtor Bojan Brezigar.
SKUPINA SONČNI ŽAREK vabi na tečaj latinskoameriških in standardnih plesov, ki se vrši vsako sredo ob 18. uri v prostorih KD S. Škamperle (Stadion 1. Maj). Za informacije tel. 360072.
KMEČKA ZVEZA obvešča, da bodo njeni madi do 24. aprila 1997 na razpolago vsem upokojencem in odvisnim delavcem za sprejemanje in izpolnjevanje davčnih prijav 730. Za morebitna pojasnila se lahko javite na sedežu Kmečke zveze v Trstu - ul. Cicerone 8 -mednadstropje - vsak dan od 8. do 14. me razen ob četrtkih od 8. do 12. in od 15. do 18. ure ter ob sobotah od 8. do 13. ure, na podružnici v Nabrežini vsak torek od 8. do 13. ure, na podružnici na Opčinah vsak četrtek od 8. do 12. ure.
OSHO MEDITATION CENTER »ANANDITA« v Briščikih št. 2, organizira od petka, 2. maja popoldne do nedelje 4. maja zvečer, weekend za boljše počutje v svojem telesu in duhu. Bivanje v šotorih in ribiških hišah v samotni laguni blizu Bibione-ja. Informacije na tel. št. 040/327488.
KRUT prireja 10-dnev-no zdravljenje v zdraviliščih Šmarješke toplice od 4. do 14. maja in v termah Zreče od 25. maja do 4. junija. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka. Tel. 360072 v uradnih urah.
PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi starše, vzgojitelje, pevske in glasbene pedagoge, besedne in likovne ustvarjalce, gledališke igral-
ce, animatorje, izdelovalce ročnih del ter vse, ki se ukvarjajo z najrazličnejšimi zanimivimi, poučnimi in razvedrilnimi dejavnostmi in ki bi radi s svojim znanjem in sposobnostmi ponudili otrokom trenutek veselja ter tudi sami uživali ob druženju z mladimi, da sodelujejo na veselem nedeljskem popoldnevu, ki se bo odvijal v nedeljo, 8. junija na vrtu openskega Marijanišča pod geslom POJ, PLESI IN IGRAJ V VESELJE SEBI IN DRUGIM. Prijave na telefonski številki 211258 (Nadja Perini) in 215367 (Majda Danev) v večernih urah do torka, 15. aprila zvečer.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL
-	Trst (Ul. Ginnastica 72, tel. 573141) sporoča, da je za letovanje na Medvedjem Brdu v času od 30. 6. do 10. 7. 1997 za otroke od 6. do 12. leta na razpolago samo še nekaj prostih mest.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL
-	Trst, sporoča, da je v teku vpisovanje za aktivne počitnice v Fiesi pri Portorožu od 28. 7. do 6. 8. 1997 za mlade od 6. do 17. leta.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL
-	Trst, organizira poletno središče, ki bo od 16. 6. do 1. 8. 1997 za otroke od 3. do 14. leta. Vpisovanje je že v teku.
TAMBURASKI ANSAMBEL SKD F. PREŠEREN iz Boljunca prireja tečaj igranja mandoline z diplomiranim profesorjem. Tečaj se vrši v popoldanskih ali večernih urah v društvenih prostorih. Zainteresirani se lahko javijo osebno v prostorih SKD F. Prešeren (Boljunec 507) v ponedeljkih od 20.00 do
22.30	ali naj telefonirajo v večernih urah na št. 228781 (Pavel).
RAZSTAVA FOTOGRAFIJ Maria Magajne je odprta v Baragovem domu v Ricmanjih vsak delavnik od 9. do 12. ure. Vabljeni!
PRISPEVKI
V	spomin na Ivana Sedmaka in ob 52. obletnici smrti dragih staršev daruje Nada z možem Karlom (Boršt 26)
100.000	lir za borštansko cerkev.
Namesto cvetja na grob Ivana Sedmaka darujejo Roza in Nada 50.000 lir za borštansko cerkev.
Namesto cvetja na grob Ivana Sedmaka darujeta Mira in Enio z družino
50.000	lir za borštansko cerkev.
V	spomin na Mileno Kosmina daruje Anica Floridan 50.000 lir za Primorski dnevnik.
V	spomin na Karmela Sedmaka daruje Grozda-na Košuta z družino
30.000	lir za vzdrževanje kriškega spomenika pad-lim v NOB.
V	spomin na Karmela Sedmaka darujejo Marija, Boris in Ljubo Košuta
30.000	lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB in 30.000 lir za MPZ Vesna.
V	spomin na gospo Ca-terino Bole darujeta Lilli in Pepi 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Pepija Zuccoli daruje gospa Ivanka Cuk vd. Ukmar
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka.
50.000	lir za MPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na Karmela Sedmaka darujeta Veno in Rado 100.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB.
V	spomin na dragega Lučkota Kralj daruje Renato z družino 50.000 lir za spomenik padlim v NOB v Gabrovcu.
V	spomin na Lučkota Kralj darujeta Marija in Nestor Pertot 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na Darka Smotlak daruje žena Marija 50.000 lir za Podporno pogrebno društvo v Bazovici.
Namesto cvetja na grob Karmela Sedmaka darujeta Ivo in Mila Sedmak
30.000	lir za MPZ Vesna.
V	spomin na Pepita Cuk daruje družina
100.000	lir za MoPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na Pepita Cuk daruje Albina Guštin z družino 40.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na Josipa Zuccoli darujeta Anica in Darijo 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Pavel Martini z družino daruje 25.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na Josipa Zuccoli darujeta Igor in Donatella Zotti 50.000 lir za FC Primorje.
Nosilci krste Josipa Zuccoli darujejo 150.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na starše in brata, padle v narodnoosvobodilni borbi, darujeta Frančka in Gigi Furlan
50.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu.
t
Nepričakovano nas je zapustil
Branko
Žafran
Pogreb bo v soboto 12. aprila ob 13. uri iz mrtvašnice v ul. Costalunga.
Žalujoča žena Silvana, sin Luca, mama, oCe, brat Mario ter ostalo sorodstvo
Trst, Dolina,
11. aprila 1997
Ob prerani izgubi dragega Branka žalujejo
teti Silva in Pierina ter sestrični Majda in Vesna
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta
Josipa Zuccoli
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so sočustvovali z nami in ga pospremili na zadnji poti.
Posebna zahvala gre župniku Rudiju Bogatcu ter dr. Marjanu Nabergoju.
Hčerke, brat in sestra
Prosek, 11. aprila 1997 (Pogrebno podjetje Ul. Torrebianca)
t
Tiho je zaspala naša draga
Adele Giuliani vd. Velise
(DELKA)
Žalostno vest sporočajo:
sin Edi in hci Bruna z družinama, sestra Marija, vnuki Aleksandra, Luana, Monica in pravnukinja Vanessa ter ostalo sorodstvo.
Pogreb bo jutri, sobota 12. aprila, ob 10.40 iz mrtvašnice v ul. Costalunga v katinarsko cerkev.
Trst, Ricmanje,
11. aprila 1997
Ob izgubi drage Delke Zuljan izrekajo sestri Mariji in svojcem iskreno sožalje
Cerkvene pevke iz Ricmanj in Loga z organistko
Društvo slovenskih lovcev FJK »Doberdob« izreka odborniku Ediju in svojcem iskreno sožalje ob izgubi matere.
Ob izgubi drage mame Adele izrekajo iskreno sožalje Ediju in sestri Bruni prijatelji
VValter, Mirjam, Darjo in Betty
Ob izgubi drage mame izrekajo Ediju iskreno sožalje
kolegi tvrdke Ceodek Sne
Ob izgubi sestre Delke Zuljan izreka Mariji in svojcem iskreno sožalje
SKD Slavec Ricmanje-Log
Ob izgubi dragega Ivana Sedmaka iz Boršta izražajo prizadeti družini in vsem sorodnikom najizkrenejse sožalje
elani in prijatelji dolinske sekcije Slovenske Skupnosti
Ob izgubi drage mame Vere izreka elanu Gior-giu Praslju in družini občuteno sožalje
Pihalni orkester Breg
Ob nenadni izgubi Milke Berdon izreka bratu Milanu in družini iskreno sožalje
SKD Slavec Ricmanje-Log
OSREDNJA PRIREDITEV BO V PASSARIANU
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Priprave na 200-letnico mira v Camoofomnidu
V Vili Manin bodo priredili veliko spominsko razstavo
Ovadia: Balada s konca stoletja
Triurno predstavo brez trenutka dolgočasja
Letošnjo jesen bo v Furlaniji cela vrsta prireditev v počastitev 200-let-nice podpisa mirovne pogodbe med Francozi in Avstrijci v Campoformi-du, pri kateri je vidno vlogo igral takratni poveljnik francokse republikanske vojske v Italiji general Napoleon Bonaparte. V vasici Campoformido, na glavni cesti nedaleč od Vidma, je na pročelju neke stavbe napisano, da je bila prav v tisti hiši podpisana pogodba. Znana je tudi kasnejša satirična risba, na kateri jezen gostilničar kriči za odhajajočima Francozom in Avstrijcem : »Kdo od vaju bo plačal pojedino?«
Nekateri zgodovinarji sicer oporekajo, da bi bil mir podpisan prav tam. »Zakaj naj bi ga podpisali v gostilni, ko pa so imeli na voljo razkošno rezidenco zadnjega beneškega doža v Passaria-nu?«, se sprašujejo nekateri. V vili Manin v Pas-sarianu je takrat bival general Bonaparte, avstrijski diplomati so ves Cas pogajanj živeli v Vidmu. Nekateri menijo, da naj bi bila pogodba podpisana v Campofor-midu, da ne bi bile Benetke preveč užaljene. Užaljene pa naj bi bile, Ce bi pogodbo podpisali v rezidenci zadnjega sicer nemočnega doža Manina. S to pogodbo so si Francozi in Avstrijci razdelili ozemlje nekdanje Serenissime. Avstrijci so prišli do reke Adiže in Verone, Francozi so si prisvojili ozemlje zahodno od Adiže. Avstrijci so francoski republiki prepustili svoja posestva v Belgiji. Istra in Dalmacij, v kolikor sta bila last Benetk, sta takrat prišli v sklop avstrijske države.
V kasnejših mesecih so Avstrijci poCasi prevzemali oblast v obmorskih mestih na vzhodni obali Jadrana in nemalokrat trčili ob odpor tamkajšnjih prejšnjih beneških podanikov.
V Furlaniji bo letos cela vrsta razstav in vsakovrstnih proslav. Kot se je izkazalo na posvetu prizadetih županov, ki je bil prav v Campoformidu, kjer županuje nekdanji predsednik deželne vlade Fontanini (na sestanku je imel zanj, Bos-sijevega ligaša, že kar obvezno zeleno majico), med njimi doslej ni bilo nobene koordinacije. Deželnemu odborniku Tanfaniju, ki je vsem obljubil svojo pomoC, ne preostaja drugega, kot da vsaj Časovno uskladi prireditve, da ne bosta isti dan po dve. V Vidmu imajo cel kup dokumentov iz tistega Časa. Nekaj razstav teh dokumentov bodo priredili na gradu in tudi drugod. Palmanova je bila za Francoze pomembna postojanka. Na-
poleon jo je zelo hitro utrdil, da bi zavaroval obzidje, je kar Cez noC ukazal do tal podreti tri vasice, ki so bile tik pred obzidjem beneške trdnjave. V samem mestu je v kratkem Času zasedbe dal zgraditi smodnišnico in še eno vojašnico. V tem kraju so že zaceli s proslavami 200-letnice. Nekaj prireditev bodo seveda imeli v samem Campoformidu.
NajveCja pa bo razstava v vili Manin v Passa-rianu. Tam bodo razstavili dokumente, ki jih bodo pridobili iz francoskih arhivov kot tudi iz tistih mest v severni Italiji, ki so jih takrat zasedle francoske republikanske Čete, ki so vzpostavile novo oblast. Furlanija je sicer pod to oblastjo ostala le nekaj mesecev, od pomladi do jeseni 1797, drugi kraji današnje severne Italije pa vec let. Francozi so v naše kraje spet prišli nekaj let kasneje, ko je Napoleon bil že cesar. V Passarianu je bilo sre-
dišče upravne enote, ki je segala do SoCe. Gorica pa je sodila v Ilirske province, v katerih glavno mesto je bila Ljubljana.
Osrednja razstava bo torej v Passarianu, ki sodi pod občino Codroipo. Z nekaterimi prireditvami se bo pojavila tudi občina Valvasone, na desnem bregu Tilmenta, kjer je Bonaparte zbral svojo vojsko, ki je, potem ko je prišla na levi breg te reke, pri Gorici potolkla Francoze.
Zal bodo skoro vse te prireditve na jesen, zato si jih poletni turisti ne bodo mogli ogledati. Sicer vse to sovpada z dejanskim proslavljanjem dvestoletnice, ki zapade letos oktobra. Zupani so napovedali tudi tisk knjig in zbornikov. Najbolj petične ljudi in filateliste bo zanimala vest, da bodo takrat vse zainteresirane kraje povezali s poštno koCijo, ki bo vsaj nekaj ur obnovila vzdušje izpred dvestotih let.
Marko VValtritsch
Moni Ovadia, ki ta teden gostuje v Trstu v okviru sezone Stalnega gledališča Furlanje - Julijske krajine z Balado s konca stoletja (Ballata di fine millennio), je spet privabil v Rossettijevo dvorano množico oboževalcev. Trst mu je pri srcu, je nekoč povedal med nastopom s kabaretno predstavo Oylem Goylem, a tudi on je pri srcu tržaškemu občinstvu; morda se prav zaradi tega med mjim na odru in gledalci v dvorani vzpostavi posebno vzdušje bližine in neposrednosti, kakšnega ni bilo Čutiti, denimo, med november-skim nastopom v TržiCu, Čeprav je bila tam aksu-tika izrazito boljša.
Podobno kot Oylem Goylem tudi Balada s konca stoletja sloni na uravnovešenem spletu glasbe, židovskih anekdot in razmižljanj, le da tu motive iz glasbene tradicije klezmer vzhodnoevropskih židovskih skupnosti nadomeščajo songi Bertolta Brechta in Kurta VVeilla in Hannsa Eiserja, pa tudi nam bližjih Vladimirja Vi-sockega, VVolfa Bierman-na ali Leonarda Cohena. Pa tudi tematika je natančno zaokrožena; v predstavi res mrgoli nickoliko duhovitih av-toironiCnih vicev o Zidih, po katerih Moni Ovada, ki je po rodu bolgarski Žid, upravičeno slovi,- vendar vsi vodijo v razmišljanje o ugodnem dogajanju v prvi polovici našega stoletja, ki ima še poseben vpliv na našo sedanjost, ko manjka manj kot tisoC dni do leta svatisoC. Gre za dogajanje, ki mu po padcu berlinskega zidu marsikdo daje povsem
drugačen predznak, kot ga je imelo še malo let nazaj; nekateri to poCno iz površnosti ali pozabljivosti, marsikdo tudi iz Ciste preračunljivosti, nakateri pa so bili v to negativno gledanje vedno prepričani in sedaj izrabljajo priložnost, da za portjevanje lastnega prepričanja spregledajo marsikateri zgodovinski aspekt. Predstava Monija Ovadie na lahkoten, a poglobljen naCin postavlja pike na i. Kostumi in scena, v kateri razpoznavamo zdaj bohemsko podstrešje, zdaj noC-ni bar, ljudski dom za skupščine revolucionarnih skupin ali klet, v kateri se skrivajo nasprotniki ražima, nas spominjajo na trideseta leta in s tega gledišča nas Moni Ovadia vodi v razmišljanje o tokratni in današnji stvarnosti, o razlogih, zakaj se je ideologija, ki je obetala resnično enakost med ljudmi, sprevrgla v lastno nasprotje, na koncu
pa se je povsem sesula in za seboj pustila le ruševine. Z židovskimi anekdotami, ki duhovito jedrnatostjo povzemajo paradoksne plati naše stvarnosti, s citati raznih avtorjev od VValterja Benjamina do Alfreda Doblina, od Federica Garcie Lorce do Karla Valentina, a zlasti Ber-tolta Brechta, ki je tudi z napisom v ozadju častni gost predstave, in s pesmimi, ki jih izvaja z dramatičnim patosom, ki nikoli ne preide v solzavost, zna Ovadia iztrgati iz pozabe takratne ideale in vrednote, ki nas lahko vodijo še dandanes.
V skoraj tri ure dolgi predstavi brez odmora, ki mine brez trenutka dolgočasja, spremlja Monija Ovadio učinkovit trinajstclanski glasbeni ansambel, v katerem je tudi tokrat prisotni tržaški rojak Alfredo La-cosegliaz, in v nekaterih točkah tudi soavtorica
predstave Mara Cantoni-
Slovenski kipar Alojz Jerčič razstavlja na Japonskem
Slovenski kipar Alojz JerCiC razstavlja ta teden svoje dela v galeriji Chikyudo na Ginzi v Tokiju na Japonskem. Od 7. do 12. aprila bo predstavil 35 varjenih skulptur in dinamičnih kipov, ki iščejo ravnotežje s svojo nenavadno obliko. Otvoritve razstave se je v ponedeljek, 7. aprila, udeležil tudi slovenski veleposlanik na Japonskem Janez Premože, ki je v kratkem nagovoru pozdravil udeležence.
Poleg slovenskih prijateljev kiparja, se je na otvoritvi razstave zbrala tudi večina iz majhne slovenske skupnosti v Tokiju.
Alojz Jerčič v mestu Ibaragi poleg
Osake živi in ustvarja že približno 20 let. Nekatere razstavljene skulpture so nastale letos, druge so starejšega datuma in predstavljajo prerez njegovega ustvarjenja na Japonskem. (STA)
Koncert v Ljubljani
V Ljubljani je v petek in soboto gostovala vokalno-instrumentalna skupina The Continentals iz Rotterdama. V skupini je 30 glasbenikov in pevcev, ki izvajajo in pojejo gospel glasbo. V petek so nastopili v Kulturnem domu Španski borci, v soboto pa v krščanski baptistični cerkvi Beseda evangelija. (STA)
JELKA GODEC SCHMIDT V KOSOVELOVI KNJIŽNICI
Razstava ilustracij
Ob mednarodnem dnevu knjig za otroke so v Četrtek, 3. aprila v Kosovelovi knjižnici v Sežani pripravili otvoritev razstave originalnih ilustracij znane slovenske ilustratorke Jelke Godec Schmidt. Številne obiskovalce -tako otroke kot tudi njihove starše, ki so do zadnjega kotička napolnil pionirski oddelek knjižnice, so najprej razveselile mlade bralke knjižnice, ki so odigrale lutkovno igrico Pikapolonica in pike po pravljici Janeza Bitenca. Lutke so otroci skupaj s knjižničarko ustvarili v ustvarjalnem krožku v knjižnici po ilustracijah Jelke Godec Schmidt. V klepetu s slikarko pa so obiskovalci izvedeli, da rada slika živali -predvsem v basnih, da uporablja različne tehnike - tako akvarel, tempero, kolaž, še najraje pa kredo in oglje, kako to počne pa je napisala v knjigi Danes slikam, ki je zelo uporaben priročnik za vse, ki radi rišejo. V knjigi Škarjice in dolgčas pa po-
nuja veliko idej za ustvarjalne otroke. Vse knjige, ki jih je Jelka Godec Schmidt ilustrirala, so tudi razstavljene v knjižnici.
Gost prireditve pa je bil tudi slikar Matjaž Schmidt, ki je avtor letošnjega plakata ob dnevu knjig za otroke. Povedal je, da so njegov plakat s poslanico, ki jo je napisal Boris A. Novak poslali po vsem svetu - samo na Japonskem so jih razm-
nožili pet tisoč. Rekel je, da je plakat naslikal že lani in da je njegovo sprocilo to, da odrasli govorijo besede, ki so prazne, otroci pa skrbno gojijo besede.
Ob koncu.srečanja sta slikarja za spomin narisala Se vsak po eno ilustracijo in tako zaključila zares prisrčno prireditev, ki se je bodo otroci prav gotovo Se dolgo spominjali.
mg
PREMIERA LUTKOVNE IGRE / V PROSVETNEM DOMU
Drevi Korenčkov palček
Palčki so drobna, igriva bitja, razposajena, včasih živijo v gozdu, lahko pa se potepajo tudi drugod: ljubijo jih otroci, prav gotovo pa nanje pomislijo tudi odrasli, čeprav tega ne radi priznajo. Z razliko od škratov so palčki dobri in radodarni, sicer nadvse živahni, a konec koncev vendar naklonjeni...
Kakšen je Korenčkov palček, pa bomo odkrili nocoj, ko se na odm Prosvetnega doma predstavlja mladinska lutkovna skupina, ki pod mentorstvom Olge Lupine deluje v okviru openskega SKD Tabor. Gre za uprizoritev lutkovne igre Svetlane Makarovič, znane in priznane slovenske ustvarjalke, ki jo otroci v matični domovini poznajo kot večletno uspešnico ljubljanskega Lutkovnega gledališča, pri nas pa jo verjetno prvič doživljamo v
tako posebni uprizoritvi. Lutke so v likovni zasnovi in realizaciji sad ustvarjalnosti Magde Tavčar, glasba je prav tako izvirna in jo je za igro napisal Miran Košuta. Lutkam bodo vdahnili odrsko življenje Veronika Spazzapan, Karin Malalan, Federica D’Ercole, Jasna Košuta, Martina Malalan,
Fanika Starec, Peter Paulin, Metka Šinigoj in Matej Iskra. Za režijo je poskrbela Olga Lupine, ki se že vec let v openskem društvu ukvarja s tovrstno gledališko dejavnostjo.
Za sedaj ima že nekaj lutkovnih predstav, Čeprav so jih pred leti uprizorile druge društvene skupine.
Korenček palček je torej najnovejši na dosedanjem seznamu, kjer so še Jurček in trije razbojniki, Zvezdica zaspanka, Hruške gor, hruške dol in Zmajčkov rojstni dan. Skupina pridno vadi od preteklega novembra, nocoj, z začetkom ob 20. uri pa bo predstava doživela premiero. Ponovitev je predvidena jutri, prav tako ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
Korenčkov palček je pravljična igra, pripoveduje o dogodivščinah Korenčka in njegove drobcene prijateljice Sapramiške, s katero složno živita na korenjevi gredi. Ubrano pojeta, imenitno se imata in se veselita vse dotlej, dokler se Korenčku ne pripeti nekaj strašnega...
Kako se bo vse končalo, pa bomo odkrili na nocojšnji predstavi!
Damiana Ota
ALBANIJA / VSE PRIPRAVLJENO NA ZAČETEK MISIJE ZORA
V Albanijo odplula prva izvidniška enota
Pri vojakih v Brindisiju predstavniki opozicije in vlade
BRINDISI, TIRANA -Sinod je s priobalno transportno motorno ladjo Pantelleria iz Brindisija v DraC odplula enota 19. iz-vidniskega regimenta z dvema težkima oklepnima transporterjema. Kakih dvajset vojakov bo pregledalo kraj, kjer se bodo prihodnji teden izkrcale mednarodne zaščitne sile in preverilo varnost na cesti iz Drača v Tirano. Skupaj z izvid-niško enoto bo s Pantelle-rijo odplula tudi enota bataljona San Marco, ki bo ostala na ladji v Draču vse do prihoda glavnine in razmestitve italijanskih izvidniških Čolnov, ki bodo nadzorovali albansko obalo in preprečevali prebege Albancev.
Ob odhodu »izvidnikov« pa se je vCeraj v Rim vrnila skupina 24 vojaških izvedencev (13 Italijanov, 3 Francozi, 3 Grki, 2 Spanca, 2 Danca in 1 Romun), ki si je ogledala kraje, kjer se bodo razmestile mednarodne zaščitne sile in svoje ugotovitve posredovala vojaškemu odboru misije. Ob tem je popolnoma jasno, da so zaključili vse priprave za začetek misije Zora. Vojaški iz-gledi so torej popolnoma jasni, še vedno pa ni jasno, kako bodo Albancem pomagali pri »obnovitvi države«, ker niso še , ustanovili skupino izvedencev, ki bi morala poskrbeti za to nic manj važno zadevo. V Albaniji je treba v bistvu obnoviti skoraj vse od sodnega sistema do policije, šolstva, zdravstva in prevozov. Prav tako niso imenovali odgovornega za to 'skupino.
BLIŽNJI VZHOD / PAPE2 JANEZ PAVEL II.
Jeruzalem je last vsega človeštva
Netonjahu prispel na Nizozemsko, do bi Evropo imelo »bolj umirjenemu pristop«
Še zadnje vaje italijanskih bersaljerjev pred odhodom v Albanijo (lelefoto AP)
VATIKAN, JERUZALEM - Papež Janez Pavel II. je vCeraj izrazil »izredno zaskrbljenost« zaradi »nedavnega stopnjevanja napetosti« na Bližnjem vzhodu, kjer doživlja »zahteva po miru« hudo krizo in težave. To je izjavil papež med avdiencijo ob predaji akreditivov novega izraelskega veleposlanika v Vatikanu Aharo-na Lopeza. Poglavar rimsko-katoliške Cerkve pa je veleposlaniku poudaril »enkratnost Jeruzalema« kot mesta, ki je »skupna last vsega Človeštva« in dodal, da ob mislil na mir ne smemo pozabiti, da mir pomeni tudi »pravičnost, spoštovanje Človeškega dostojanstva vsakega posameznika in razumevanje
drugih«. Seveda je papež spregovoril tudi o nerešenih vprašanjih med katoliško Cerkvijo in Izraelom, a njegova skrb za mir je nedvomno zasenčila ta še odprta vprašanja.
Vatikan torej dosledno poudarja, da je Jeruzalem »last vsega Človeštva« in ne »veCna in nedeljiva prestolnica izbranega ljudstva«, kot to trdi izraelska Ne-tanjahujeva vlada. Premier Netanjahu se je včeraj na Nizozemskem trudil, da bi od predsedujoče države v Evropski uniji dosegel »bolj umirjen pristop« Evrope pri	premostitvi
bližnjevzhodnega mirovnega zastoja. Po svojih predsinoCnjih izjavah, da so tako neka-
tere evropske vlade kot tudi evropski tisk »aprioristiCno na strani Palestincev«, pa nima možnosti, da bi spremenil takega zadržanja, za katerega je kriva prav Netanjahujeva politika, ki je v nekaj mesecih izničila mirovne uspehe prejšnje izraelske laburistične vlade. Seveda Netanjahu zahteva od Evrope tak »umirjen odnos«, nekritično zadržanje do izraelskih pobud, ker bo lahko le tako Evropa sodelovala z ZDA pri bližnjevzhod-nih mirovnih naporih. Danes bo Netanjahu v Rimu in tudi tu ne more pričakovati, da bi podprli njegovo raznarodovalno politiko v Jeruzalemu in provokativno zadržanje do Palestincev.
Italijanski minister za šolstvo Berlinguer se je vCeraj v Tirani na lastne oci prepričal, kaj vsega potrebuje albanski izobraževalni sistem, ki je že dva meseca ustavljen, saj so prekinili pouk na šolah vseh stopenj.
Pred dnevi so predstavniki albanskega notranjega ministrstva italijanske sogovornike prosili, naj jim priskrbijo nove in povsem drugačne policijske uniforme, ker so se uporniki in kriminalci polastili starih uniform, a niso dobili odgovora. Ko so italijanske »izvedence« prosili za policijsko opremo in orožje, so jih ti vprašali, Ce potrebujejo solzilec. »Kaj bomo s solzilcem, ko imajo kriminalci tanke,« so obupano odgovorili albanski predstavniki.
VCeraj pa je bil Brindisi priča tudi prihodu opozicijskih politikov, ki so
prišli v to apulijsko mesto, da bi pozdravili in se zahvalili odhajajočim italijanskim vojakom. Fini, Casi-ni in Tajani so se najprej sreCali z vojaki v arzenalu, nato pa še na krovu tran-sportno-izkrcevalne ladje San Giusto. V Brindisi pa je vCeraj prispel tudi podtajnik pri obrambnem ministrstvu Massimo Brutti, ki je brez retorika izrazil zaupanje oboroženim silam. Brutti vojakom ni skrival, da jih Čaka težka, kočljiva in nevarna misija.
V spodbudo vsem vojakom, ki bodo v prihodnjih dneh odšli v Albanijo, pa je včeraj Evropski parlament s 355 glasovi dal zeleno luC misiji Zora. Vzdržalo se je 17 evroposlancev, proti pa jih je bilo samo osem, kar pomeni, da niso vsi evrokomunistiCni poslanci osvojili stališč italijanske SKP.
NEMČIJA / PROCES MVKONOS
Teheran kriv za umor kurdskih voditeljev
Težke obsodbe štirim obtožencem - Umor naročil iranski minister Ali Falahidžan
BERLIN - Po skoraj štirih letih, 247 razpravah in zaslišanju 166 prič se je včeraj v Berlinu s težkimi obsodbami končal tako imenovani proces Mykonos, po imenu berlinske restavracije, v kateri so leta 1992 ubili štiri opozicijske voditelje iranskih Kurdov. Iranca Kazema Darabija in Libanonca Abbasa Rhayela so obsodili na dosmrtno ječo, Libanonca Voussev Amin in Mohamed Atris sta bila obsojena na enajst in pet let zapora, medtem ko so Četrtega Lbanonca, Atallaha Ayada, oprostili.
V razsodbi so berlinski sodniki navedli, da so umor generalnega sekretarja Demokratične kurdske stranke Sadegha Charafkandija, strankinega odgovornega za Evropo Fattaha Abdolija, referenta za Nemčijo Hamayouna Ardalana in prevajalca Mo-hammadpourja Dehkordija naročili elani tako imenovanega iranskega urada za specialne zadeve. V tem uradu so bili predsednik države Hašemi Raf-sandžani, duhovni vodja revolucije Ali Hamenei in minister za tajne službe Ali Falahidžan. Rafsandža-Pred sodno palačo so z zastavami nekdanjega Irana pro-	nija in Hameneija razsodba ne omenja, navaja pa, da
ti teheranskemu režimu protestirali iranski begunci (AP) je umor ukazal minister Falahidžan.
V nedeljo volitve tudi v vzhodni Slavoniji pod upravo Untaesa
ZAGREB - Pred nedeljskimi upravnimi volitvam na Hrvaškem je hrvaški predsednik Franjo Tudman pozval Srbe iz vzhodne Slavonije, edinega ozemlja, ki ga Zagreb še ne nadzoruje, naj se udeležijo nedeljskih upravnih volitev, ker predstavljajo »konec vojnega stanja«. Tudman je to izjavil po včerajšnjem sestanku z ameriškim generalom Jacquesom Kleinom, upraviteljem vzhodnoslavonskega Untaes omoCja.
General Klein se bo danes sestal s srbskim predsednikom Slobodanom Miloševičem, a že vCeraj je izrazil prepričanje, da se bo prebivalstvo vzhodne Slavonije v nedeljo pozitivno odzvalo in šlo na volišča. Po njegovem je Zagreb že zadostil srbski zahtevi po dvojnem državljanstvu, sedaj ta poteza Čaka Beograd. Klein obenem upa, da bo reintegracija vzhodne Slavonije potekala brez zapletov in da bo Zagreb spravljiv tudi glede bodoCe mednarodne meje med Hrvaško in ZRJ. Po njegovem je še edino odprto vprašanje demilitarizacija vzhodne Slavonije.
Kleinovemu optimizmu bržkone botruje ugotovitev, da so se hrvaški Srbi že opekli avgusta 1995, ko so Hrvati z bliskovito akcijo osvojili Knin in vse ostale krajine brez vzhodne Slavonije, tako da bodo sedaj pristali na mirno reintegracijo.
ZAIRA / NAJVECJA PREMESTITVENA MISIJA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI
OZN bo poskušal rešiti gotove smrti 100.000 ruandskih hutujskih beguncev
Združenim narodom se mudi, ker bo vsak trenutek podel Mobutujev režim
NAIROBI - Združeni narodi pripravljajo dosedaj naj-veCjo misijo premeščanja beguncev v svoji zgodovini, saj bodo z območja pri Kisinganiju v Gomo ali Bukavu z zračnim mostom prepeljah 20 tisoC ruandskih Hutujcev, 80 tisoC pa s tovornjaki. V teh urah se funkcionarji visokega komisarjata za begunce UNHCR v Kisanganiju pogajajo z zairskimi uporniki tutsijskega voditelja Laurenta Desi-reja Kabile.
UNHCR se je torej zavzel za begunce, ki jih je lani »izgubil«. Decembra, ko so se hutujski begunci zaCeh vračati v Ruando, so Združeni narodi trdih, da je problem beguncev rešen in da torej v Zaim ni treba poslati mednarodnih sil. V Ruando pa se ni vrnilo pol milijona Hutujcev, ki so se pred napredovanjem Tutsijev zatekli v pragozdove. Tisoče je pogoltnila džungla zaradi pomanjkanja in bolezni, drugi so umrli nasilne smrti, a še vedno ni jasno, ah so jih klali hutujski gverilci, da bi svojim ljudem vsihh spoštovanje, ali pa tutsijske zmagoslavne enote, ki so se hotele maščevati za hutujske pokole Tutsijev. V Ruandi se bojijo, da bi s premestitvijo beguncev v Gomo ali Bukavu obnovih tista taborišča, iz katerih so hutujski gverilci napadali Ruando in ubijah Tutsije.
Združenim narodom se mudi, saj je Kabila dal tridnevni ultimat za odstop predsednika Mobutuja, po katerm bo sprožil še hujšo ofenzivo. Trenutno Kabila nadzoruje že skoraj polovico države, tako da je Mobutujevemu režimu odklenkalo.
Tragični prizor z 42. kilometra pri Kisinganiju, kjer bolezni in lakota morijo begunce (AP)
GORICA
Petek, 11. aprila 1997
PEVMA / ZARADI VARNOSTI PRI ZEMELJSKIH DELIH
UISP / START OB 10.30
NOVICE
Zaprla cesta med Gorico in Pevmo
Ker ni obvoza, je edina pot preko Števerjana Protest svetovalca Igorja Komela na Občini
V nedeljo tretji pohod Vivicitta med Goricama
Letos tudi tekmovalni del
Pevmci, Oslavci in St-mavrci so od včeraj odrezani od Gorice. Na delo, v Solo ali po drugih opravkih morajo preko Števerjana, kar pomeni dobrih osem kilometrov daljšo pot. Pri zemeljskih delih za vkopanje glavne cevi grezničnega omrežja med pevmskim mostom in spomenikom je namreč prišlo do nepredvidenih težav in zaradi varnosti je podjetje, ki dela izvaja, zaprosilo da se cesta povsem zapre za promet. Doslej je bila zapora le delna; na omenjenem odseku je veljala prepoved za vozila nad 3, 5 tone, promet z osebnimi avtomobili pa se je, 'Čeprav s težavo, vendarle odvijal in to izmenično enosmerno. Nameščena pa sta bila tudi dva semaforja.
Od včeraj velja popolna prepoved prometa za vsa vozila. Izjema je predvidena le za stanovalce na omenjenem odseku, ki pa bodo, kljub temu morali upoštevati potek del. Prepoved bo trajala predvidoma osem tednov, po potrebi zaradi zamud, oziroma težav pri izvajanju del pa se lahko tudi podaljša.
Totalna prepoved prometa je prišla povsem nepričakovano, saj so menda na občini pozabili obvestiti prebivalce omenjenih krajev. Slednji so, upravičeno, včeraj reagirali zelo jezno in odločno.
Občinski svetovalec Komel je že vCeraj naslovil odborniku za javna dela pismo v katerem protestira ker je občina pozabila na prebivalce in zahteva, naj se v razme-
V šestdesetih mestih po vsej državi (podobne pobud pa izvajajo tudi na tujem) se bo v nedeljo, 13. t.m. odvijala športna pobuda "Vivicitta”, ki jo prireja združenje UISP (Unione italiana sports p er tutti), v sodelovanju z novogoriško Športno zvezo, Združenjem slovenskih športnih društev iz Gorice in društvoma Mark in Marathon. Pokrovitelja množične prireditve sta občini Gorica in Nova Gorica ter dežela Furlanija Julijska krajina. Letošnjo pobudo so predstavili v ponedeljek na srečanju z novinarji, kjer sta poleg organizatorjev sodelovala tudi odbornika Bordin in Ta-vagnutti, odbornik novogoriške občine Jože Bra-
roma kratkem Času poskrbi za ureditev obvoza. Komel je tudi govoril z odbornikom Bordinom, mu predoCil težave in nakazal vsaj dve možnosti za ureditev obvoza. Začasno naj bi za lokalni promet odprli dve poljski, oziroma gozdni cesti in s tem prebili prometno blokado.
Slišali smo tudi za tretji predlog, ki pa je, kot se zdi, težko izvedljiv. Začasno naj bi za promet odprli makadamsko cesto iz Grojne na Oslavje, ki je že nekaj let zaprta zaradi poškodovanega mosta. Na poveljstvu mestnih redarjev smo vCeraj popoldne izvedeli, da take možnosti še niso vzeli v poštev, vsekakor pa da se postavlja vprašanje varnosti zaradi poškodovanega mosta. Cesto so pred leti zaprli prav zaradi mosta.
VOLILNA KRONIKA
Kandidat Oljke Brandolin danes v Gradežu in Ronkah
Giorgio Brandolin, kandidat Oljke in SKP za predsedstvo pokrajine bo imel danes in jutri številne volilne shode. Danes ob 11.30 bo govoril na sedežu Leto-viščarske ustanove v Gradežu, ob 20.30 pa bo na sedežu ACLI v Ronkah srečal predstavnike krajevnih športnih društev.
Jutri dopoldne bo Brandolin v Gradišču. Ob 10.30 bo govoril v enoteki, ob 12. uri pa bo odprl novi sedež Ljudske stranke na Trgu Unita (zraven gledahšča). Slovesnosti se bo udeležil tudi državni podtajnik LS odv. Enrico Letta. Ob 16. uri bo na sedežu ACLI v Ronkah skupaj s kandidatom Oljke za župana Ronk Pierom Biasiolom, ob 19. pa v Marini Juhi. Na srečanjih sodelujejo tudi lokalni kandidati Oljke za pokrajinski svet.
Devetag jutri v Krminu
Kandidat Kartela svoboščin za predsedstvo Pokrajine Antonio Devetag in kandidati liste Forza Italia za pokrjainski svet se bodo predstaviti krminskim votil-cem jutri ob 18. uri v dvorani kina Italia. Srečanje bo uvedel pokrajinski koordinator FI Ettore Romoti, sledila bo predstavitev programa in razprava.

Cestna zapora pred Pevmo (foto Bumbaca)
tuž ter predstavnika združenja FIDAL Laura Borghes in Giuseppe Verdoliva, kjer so posebej poudarili posebnost in pomen goriške manifestacije, ki bo, edina v vsej državi, imela tudi mednarodni značaj. Udeleženci, ki se bodo podali na krajšo progo (dolgo 6 kilometrov), bodo prehodili, oziroma pretekli steze, ki so speljane tako na italijanskem, kakor slovenskem ozemlju. Novost letošnje goriške (tretje) manifestacije je tekmovalna proga (dolga 12 kilometrov). Napovedujejo udeležbo znanih tekačev, med temi Davida De Lucchija. Med pobudniki in organizatorji je tudi letos združenje "Libera”, ki mu predseduje don Giotti (v Novi Gorici bodo imeli poseben kiosk), ki skuša z različnimi pobudami dokazati, da se je prav z angažiranjem na športnem in družbenem področju mogoče uspešno upirati širjenju kri-manlne dejavnosti.
Udeleženci bodo šli na pot s križišča med Catte-rinijevo in Skabrijelovo ulico ob 10.30, zbirališče bo od 9. ure dalje. Povedati velja še, da bodo na celotni progi tudi okrepčevalnice in kontrolne točke. Za okrepčevalnico na Rafutu/Pristavi bo poskrbelo Slovensko planinsko društvo, ki je pri pobudi sodelovalo že lani in predlanskim. Podrobnejše informacije nudijo na sedežu UISP, Verdijev Korzo 109, tel. 535204, kjer sprejemajo tudi prijave. Informacije dobite tudi na sedežu ZSSDI tel. 33029.
- -
::


11
B
Župani štirih mest kritični glede zakona o prevozih
Zupana Gorice Valenti in Vidma Barazza ter odbornika Degrassi in Mašera za občini Trst in Pordenon so se vCeraj sestati v Gorici, da bi oceniti deželni zakon o javnih prevozih. Ocena je negativna, ker je Dežela z novim zakonom dodelila pokrajinam nekatere pristojnosti, ki so jih doslej imele občine. Upravitelji štirih mest so zato pisali vladnemu komisarju za FJk in ga opozoriti na nelegitimnost novih določil, ki naj bi bila v nasprotju z drugimi zakoni. Deželi tudi očitajo, da ni predvidela prožnejših inštrumentov za upravljanje prevozov. Zupani so že stopiti v stik z deželnim odbornikom za prevoze Mattassijem, da bi našli sporazumno rešitev.
Drevi občni zbor ŠKD Kremenjak in včlanjevanje v Zadrugo PD
Člani športnega in kulturnega društva “Kremenjak” v Jamljah se bodo drevi, ob 20.30, zbrati na rednem obenem zboru na društvenem sedežu. Oceniti bodo dejavnost društva v pretekli sezoni ter predstavili naCrt pobud in prireditev, ki jih nameravajo uresničiti. Društvo je mlado po nastanku, vendar polno začetnega ustvarjalnega elana. Pristopilo je tudi k pobudi Zadruga Primorski dnevnik in vabi vse, ki želijo pristopiti v zadrugo, da to storijo na drevišnjem obenem zboru, pred ati po zasedanju. S sabo naj interesenti, poleg kvote, ki jo nameravajo vložiti v glavnico zadruge Primorski dnevnik, prinesejo osebni dokument (osebno izkaznico ati vozniško dovoljenje) ter številko davčnega kodeksa.
Dežela naj vendar poseže glede mosta v Zagraju
Deželni svetovalci Antonaz, Larise, Longo in To-mat so predsedniku deželne vlade Cmderju naslovili pismo s katerim ga opozarjajo na zaplete in težave glede prometne ureditve v Zagraju ob napovedanem zaprtju mosta na državni cesti št. 305. Most naj bi zaprti zanajmanj tri mesece. Podpisniki vabijo predsednika deželne vlade, naj si prizadeva, da se Cimprej uporabijo že nakazana sredstva za preureditev (sedanjega) železniškega mosta in preusmeritev prometa. V proračunu dežele je za ta namen predvidenih 1, 5 milijarde lir. Ge vsota ne bi zadostovala, naj se razlika zagotovi v proračunu za leto 1998.
Ilegalno vstopili v Italijo
Kljub poostrenemu nadzoru je dotok ilegalnih priseljencev še kar živahen. Finančni stražniki so v severnem delu mesta, v bližini meje, prijeti tri Albance, M niso imeti veljavnih listin za vstop in bivanje v državi. Vse tri so izročiti slovenski policiji. Pri MošCenicah pa je finančna straža ustavila taksi v katerem so se peljati moški in tri ženske iz Kolumbije oziroma Venecuele. Vsi so biti brez veljavnih listin za vstop in bivanje v Italiji.
Srečanje o VValdorf šoli
V grofovi dvorani na gradu bo drevi, ob 20.30, javno srečanje, kjer bodo predstaviti delovanje VValdorf šole in program za prihodnje leto. Na ogled bo tudi razstava. Srečanje prireja združenje za VValdorf šolo.
UNIVERZA / 2. DAN MEDNARODNEGA POSVETA
Diplomati in izvedenci za strateška vprašanja o širjenju Nato pakta
Italija se zavzema, da bi Slovenija Cim- so razčlenili perspektive in spremembe teh prej vstopila v zvezo Nato skupaj s Češko, napovedanih novosti v srednjeevropskem Poljsko in Madžarsko. O tem je bil govor geopolitičnem in strateškem scenariju. Za vCeraj na Goriški univerzi na drugem dne- Italijo, še posebej za naše kraje, bi razširitev vu tridnevnega mednarodnega posveta za Nata pomenila, da bi se “vzhodna fronta” študente diplomatskih ved. Strokovnjaki pakta pomaknila daleč od njenega ozemlja.
POKRAJINA / SEJA ODBORA
2 milijardi za šole nič za sekcijo ITI
Za selitev slovenske šole očitno še vedno monjko politično voljo
Pokrajinski odbor je na svoji zadnji seji odobril vrsto načrtov za prilagoditev električnih in ogrevalnih naprav v šolskih poslopjih. Za štiri načrte bodo porabiti skupno skoraj milijardo in 300 milijonov lir. S tem denarjem bodo uredili luCi in električno napeljavo v zavodu ITI Galilei (373 milijonov) ter centrale za ogrevanje v zavoda Einaudi v Staranca-nu (310 milijonov), zavoda Fermi v Gorici (244 milijonov), zavoda D’An-nunzio z oddelkom znanstvenega liceja Duca degli Abruzzi (368 milijonov). Investicije bodo kriti s 150 milijoni iz rednih proračunskih sredstev, preostati denar pa bodo črpali od posojil v breme državi.
Poleg teh že izvršilnih načrtov so na odborovi
seji odobrili tudi dokončni naCrt (izvršilni naj bi sledil Cez kak mesec) v vrednosti 818 milijonov lir za popravilo telovadnice in druge obnovitvene posege na poslopju liceja Buonarroti v Tržiču.
Skupno je torej pokrajinska uprava namenila posegom na šolskih poslopjih veC kot dve milijardi in 100 milijonov lir. Kljub tako izdatni investiciji kaže, da odbor ni dodelil niti lire za selitev slovenskega oddelka ITI Galilei v slovensko šolsko središče. Tudi v tem primeru so potrebna dela na električnih priključkih in drugi manjši posegi za, po ocenah same pokrajine, okrog 190 milijonov lir. Denar bi se morda našel, politične volje pa očitno še ni.
Tl OBVESTILA
MePZ OTON ZU-PANC1C obvešča, da bosta avtobusa v nedeljo, 13. t.m., odpeljala pevce in spremljevalce v Ter (Primorska poje) toCno ob 14. uri izpred gostilne Turri. Zbirališče ob 13.45.
g_____________IZLETI
SEKCIJA MALE TRGOVINE SGZ GORICA organizira v petek, 25. aprila, avtobusni izlet v Ljubljano, na ogled Blagovno Trgovskega Centra BTC in stare Ljubljane. Prijave na Združenju, Ul. Roma 20 (tel. 537386).
SEKCIJA UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA prireja izlet na jezera Como, Maggiore in Črta 23., 24. in 25. maja. Informacije v trgovini pri Miti v Doberdobu, tel. 78072.
SPI CGIL SEKCIJA DOBERDOB prireja sledeče izlete: Tabiano Terme (26.5,-9.6), Riviera Adriatica (30.8.-13.9.), Levico Terme (1.7-15.9); dnevni izleti: Caorle 20.4., Brazzacco di Moruzzo 25.5., Tricesimo 16.11. Informacije v trgovini pri Mili, tel. 78072.
KINO
GORICA
VTITORIA 1 16.00-19.00-
22.00	»II paziente inglese«. R. A. Minghella, i. R. Fien-nes, K. Scott Thomas, J. Bi-noche. Dobitnik 9 oscarjev.
VTITORIA 3 16.15-18.15-20.15-22.15 »Camere da let-to«. Rež. Simona Izzo.
CORSO 16.00 »La carica dei 101«. 18.00-20.00-22.00 »Dragon heart«.
I! LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - S. NICOLO’, Ul. I Maggio 94, tel. 790338
POGREBI
Danes: 8.00, Maria Stabile vd. Pallavicini iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev sv. Ignacija in na glavno pokopališče;
9.30,	Vittorio Scarlata iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 11.00, Silvano Vuga iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ignacija in na glavno pokopališče; 12.30, Giovanna Soggiu vd. Gianlorenzo iz bolnišnice Janeza od Boga v LoCnik
Petek, 11. aprila 1997
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
NOVA GORICA / POSVET O 1TALIJANSKO-SLOVENSKEM GOSPODARSKEM SODELOVANJU
V gospodarskih odnosih je treba izkoristiti vse možnosti
Splošna ocena, da je tujih, tudi italijanskih vlaganj v Sloveniji premalo
NOVA GORICA -“Treba je znati vprašati”. S temi besedami dr. Mirjam KorsiC od go-riskega Informesta začenjamo naSe poročilo o včerajšnjem posvetu “o izkoriščanju vseh možnosti”, ki sta ga v Novi Gorici priredili Gospodarska zbornica za Severno Primorsko in Informest. Povod za to srečanje, na katerega je prišlo lepo število slovenskih in italijanskih podjetnikov, je bilo prav to, kar je tu uvodoma povedano. Največkrat gredo podjetniki na tuje, ne da bi podrobno poznali stvarnost države v kateri bi radi investirali svoj denar.
Včerajšnje srečanje sicer ni bilo nič novega, saj smo jih že kar veliko Culi tako v Ljubljani kot v Trstu, tako v Gorici kot v Vidmu, tako v Trevisu kot v Padovi. Začetna faza slovensko-italijanskih gospodarskih odnosov je sicer že daleč za nami, vendar pa se zdi, da marsikateri podjetnik, tako italijanski kot slovenski, ne zna izkoriščati vseh možnosti, ki mu jih nudijo italijanske državne ter bančne ustanove ali pa tiste evropskega značaja. Korsičeva je včeraj šla v podrobnosti ter ugotovila, da je v tem oziru veliko neizkoriščenega denarja. Podjetnike je zato povabila, naj se na Informest obrnejo za pojasnila.
Predavatelje je uvedla Mirjam Božič, direktorica Gospodarske zbornice v Novi Gorici, z ugotovitvijo, da so že prej pripravili vrsto podobnih posvetov, od katerih so nekateri že rodili sadove.
Zelo zanimivi sta bili poročili Cveta Stantiča in Mateja Kovača o tujih investicijah v Sloveniji. Cveto Stantič, ki je tu zastopal Gospodarsko
Posnetek z novoriškega posveta o italijansko-slovenskih gospodarskih odnosih
zbornico Slovenije, je s prikazom številk ugotovil, da v tem oziru Slovenija veliko zaostaja za nekaterimi drugimi državami, kot sta npr. Madžarska in Češka, in se je vprašal zakaj? Ali je Slovenija sploh zanimiva za tuje investitorje, ali pa Slovenci sploh želijo tuje investitorje in katere? Gospodarstvo si tuje investitorje želi in jih tudi potrebuje, saj doma ni dovolj denarja za posodobitev in razvoj indu-
strije. Matej Kovač, ki je zastopal Center za gospodarsko promocijo, je govoril o tujih investicijah znotraj Evropske skupnosti, da so le te nekaj normalnega, še zlasti v manj razvitih državah. V Sloveniji pa je takšnih investicij premalo, veliko premalo. Težave so tudi z lastnino zemljišč, na katerih je zgrajeno tovarniško poslopje. Po njegovem bi tuje investicije prinesle državi vrsto ugodnih spremljevalnih
Konec meseca v Pordenonu sejem radioamaterjev in hi-fi
PORDENON - Na sejmišču v Pordenonu je v pripravi sejem z naslovom »Fiera del radioamatore, delPelettronica e HI-FI«, ki ga leto prirejajo že 32-ič. Ob prvi izvedbi je sejmišče obiskalo 3.500 ljudi, lani je obiskovalčev bilo že 40.000. Prišli niso samo iz Italije, marveč tudi iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Lani je razstavljalcev bilo 200, prav toliko se jih obeta letos. Sejem bo v Pordenonu v dneh od 25. do 27. aprila, sejmišče bo odprto non stop od 9. do 18. ure.
V Italiji je 21.000 radioamaterjev, v Furlaniji - Julijski krajini nekaj nad tisoč. Na sejmu bodo razstavljene najsodobnejše naprave, ki zanimajo to izredno specializirano kategorijo ljubiteljev radia ter podobnih naprav. (mw)
učinkov, kot so zmanjšanje brezposelnosti, transfer novih tehnologij in znanj, dodatne davčne prihodke, delo za lokalno mrežo dobaviteljev in podizvajalcev, ter boljšo izkoriščenost lokalne infrastrukture in storitvenih dejavnosti.
Oba, Stantič in Kovač, sta nanizala tudi celo vrsto podatkov. Iz teh izhaja, da so italijanske investicije v Sloveniji zelo majhne v primerjavi s tistimi nekaterih drugih držav, pa čeprav je v trgovskem oziru Italija tik za Nemčijo, za Slovence drugi partner.
Prav ob teh navedbah in vprašanjih je nekdanji direktor ICE v Zagrebu Tabai, ki je danes finančni konzulent, segel v razpravo in se vprašal, zakaj na Slovenskem ni želje po tujih investicijah. “Gre za nacionalistično miselnost ali pa za ostanek prejšnje komunistične?, ” se je vprašal.
Poslušali smo tudi opis ene doslej najbolj uspelih pobud italijanskega podjetništva v Slo-
veniji. Govoril je Edi Kraus, predsednik nadzornega odbora mešane družbe Julon, ki v Ljubljani upravlja tovarno z enakim imenom. Tržaška družba Godiver je šla v španovijo s podjetjem Bonazzi iz Verone ter prevzela tovarno kemičnih vlaken. Dolgi so bili birokratski zapleti v Ljubljani, dolgi pa tudi finančni zapleti za to finančno operacijo pri nas v Italiji. K sreči jim je tudi Informest pomagal, da so ti finančno pomoč tudi dobili. Grupa Bonazzi, ki ima tovarne v več evropskih državah, je v Sloveniji že prej kupila tovarno Tekstilindus v Kranju, ki je bila na psu. Danes zaposluje že več kot 500 delavcev, nadalj-nih 400 jih je v Julonu. Ta tvrdka je v Sloveniji že doma.
Poleg teh že omenjenih so bila zanimiva še druga izvajanja, še zlasti tista o tem, kako je z zaposlitvijo tujih delavcev in izvedencev v Sloveniji.
Marko VValtritsch
NOVICE
Evropska investicijska banka financira novo železnico v Rennesu
BRUSELJ - Evropska investicijska banka (EEB), finančna ustanova Evropske unije (EU), je v partnerstvu s štirimi francoskimi in nemškimi bančnimi ustanovami namenila milijardo 50 milijonov francoskih frankov (160 milijonov ekujev) posojila za izgradnjo sistema mestnega železniškega prometa v Rennesu v Franciji, so sporočili z banke EIB. Selez-niška proga bo povezovala severni in južni ter vzhodni in zahodni del mesta. Dolga bo 9, 4 kilometra in bo imela 15 postaj. Na njej bo vozilo 16 vlakov, vsak z zmogljivostjo prevoza 210 potnikov. Vlaki bodo v prometnih konicah vozih vsake 2, 5 minute ter bodo v eni uri sposobni prepeljati 5000 potnikov v obe smeri. Projekt predvideva tudi izgradnjo garaže in servisa za vlake, kontrolnega središča in štirih parkirišč za uporabnike vlaka z 900 parkirnimi mesti. Zajema tudi ureditev okolja ob -pragi. Pri gradnji mestne železnice v Rennesu bodo uporabili avtomatični lahki železniški sistem VAL, ki so ga že preizkusili v Lillu in Toulousu. (STA)
Manj brezposelnih na Češkem
PRAGA - Število brezposelnih na Češkem se je marca zmanjšalo za 7061 na 199.597. Kot je sporočilo ministrstvo za delo in socialne zadeve, se je stopnja brezposelnosti marca v primerjavi s februarjem zmanjšala za 0, 2 na 3, 9 odstotka. V Pragi skorajda ni bilo iskalcev zaposlitve, saj je bila stopnja brezposelnosti le 0, 5 odstotna. Stopnja brezposelnosti v dragih sedmih okrožjih države pa je bila višja od 7 odstotkov. (STA/dpa)
Svetovna banka odobrila posojilo Gruziji
VVASHINGTON - Svetovna banka je Gruziji odobrila posojilo v višini 1, 4 milijona dolarjev. Kot so sporočili s sedeža Svetovne banke v VVashingtonu, bodo sredstva namenjena financiranju projekta izgradnje ustanove za izkoriščanje nafte. Projekt, ki ga v okvira Svetovne banke financira sklad Mednarodnega razvojnega združenja (IDA), naj bi pomagal Gruziji pri dokončni usposobitvi naftovoda, ki poteka od Bakuja do mesta Supsa na gruzijski črnomorski obali in je glavna izvozna žila za nafto na tem območju. (STA)
EU sprejela 13 programov za promocijo govedine
BRUSELJ - Evropska komisija je na predlog komisarja za kmetijstvo Franza Fischlerja sprejela 13 akcijskih programov za spodbujanje uživanja in oživljanja trga kakovostne govedine, so včeraj sporočili na Evropski komisiji v Bruslju. Programe bodo izvajali v Nemčiji, Avstriji, Belgiji, Španiji, Franciji, Italiji, Veliki Britaniji, na Irskem, Nizozemskem in Švedskem.
Evropska komisija namerava promociji govedine nameniti 11 milijonov ekujev, kar je 60 odstotkov celotne vrednosti akcijskih programov, ki bodo stali 18, 5 milijona ekujev. Evropski trg govedine je utrpel precejšnjo škodo po izbruhu epidemije goveje encefalopatije (BSE), ki so jo v Evropski uniji razkrili lansko pomlad.
Evropska komisija je hkrati objavila
tudi javni razpis za nadaljnje promocijske programe za govedino za tržno leto 1997. Komisija je prihodnjim promocijskim projektom namenila proračun v višini 20 milijonov ekujev, izbora izdelkov, ki se lahko prijavijo na razpise, pa je dodala kakvostno teletino.
Promocijski programi bodo potekali prek reklam na televiziji, radiu in v tiskanih medijih, na prodajnih mestih, v stikih z javnostjo ter na trgovinskih sejmih in razstavah. Glavni namen promocijske strategije Evropske komisije je pomiriti potrošnike in povečati njihovo zaupanje v kakovost govedine, zagotoviti, da je predelava govedine pod popolnim in neodvisnim nadzorom, ter povečati tržni delež kakovostne govedine. (STA)
-rr	10, APRILI 997	v Ul	iAH
	valuta	nakupni	prodajni
< . m m	ameriški dolar	1674,00	1719,00
	nemška marka	977,90	997,90
N	funt šterling	2727,00	2782,00
2 o	švicarski frank	1139,00	1169,00
N i_	belgijski frank	46,86	48,86
w	l- <	re (0 ”	D) tC	francoski frank danska krona	288,60 254,30	298,60 264,30
	norveška krona	238,60	248,60
3 J-	švedska krona	215,30	225,30
25 ‘O IM ffl 33 M	kanadski dolar	1197,20	1237,20
	portugalski eskudo nizozemski gulden	9,34 863,00	10,24 888,00
uC	avstrjski šiling	137,80	142,30
o	španska pezeta	11,17	12,27
<	grška drahma	5,98	6,78
	irski šterling	2684,00	2664,00
	japonski jen	12,92	13,82
d	avstralski dolar	1269,00	1339,00
	madžarski florint	8,75	11,50
	hrvaška kuna	230,00	280,00
	slovenski tolar	10,60	11,00
					
10. APRIL 1997	v LIRAH			10. APRIL 1997	v URAH
valuta	nakupni	prodajni		valuta	povprečni
ameriški dolar nemška marka francoski frank nizozemski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma • kanadski dolar - švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar	1681,00 979.00 288.00 863.00 47,08 2704.00 2580.00 255.00 6,09 1198.00 1142.00 137,94 10,60	1711.00 997.00 298.00 888.00 48,88 2784.00 2675.00 265,00 6,69 1233.00 1167.00 142,44 11,00		ameriški dolar EKU nemška marka francoski frank funt šterling nizozemski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona irski funt grška drahma portugalski eskudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling norveška krona švedska krona finska marka	1692,920 1928,570 987,130 293,340 2744,560 877,800 47,846 11,684 259,090 2623,860 6,269 9,855 1216,350 13,459 1152,670 140,260 243,590 220,190 330.360
					
10. APRIL 1997		INDEKS MIB-30: -0,58%			
delnica	cena	var. %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	11.663	-0,50	Mediolanum	15.288	+0,73
Bca dl Roma	1.205	+0,41	Montedison	1.130	+0,89
Bca Fideuram	4.431	+0,56	Olivetti	581	-3,83
Benetton	21.358	-0,93	Parmalat	2.515	+0,11
Comit	3.446	+0,76	Pirelli Spa	3.699	-1,28
Credit	2.389	-0,91	Ras	14.852	-0,44
Edison	8.976	+1,41	Rolo	15.762	+3,07
Fiat	5.459	-0,21	Saipem	8.151	+0,40
Gemina	683	-0,42	San Paolo To	11.387	+ 1,06
Generali	29.711	-1,22	Sirti	10.704	+3,37
Imi	15.066	-0,63	Štet	7.788	+0,05
Ina	2.329	+0,12	TIM	4.837	-0,14
Italgas	5.776	-0,29	Telecom Ita	4.433	+0,04
La Fondiaria	6.435	+0,60			
Mediaset	7.071	+0,15			
Mediobanca	10.136	+0,39			
NOVICE
Kvalifikacijski pari za svetovno skupino Davisovega pokala
LONDON - V Londonu so izžrebali reprezentance, ki se bodo od 19. do 21. septembra, pomerile za uvrstitev v svetovno skupino Davisovega pokala v tenisu. Nemčija bo igrala proti Mehiki, Brazilija proti Novi Zelandiji, Indija proti Čilu, Belgija proti Franciji, Rusija proti Romuniji, Kanada proti Slovaški in Švica proti Južni Koreji. Gostitelji srečanj so reprezentance, ki so navedene prve.
Grofova odpovedala tudi nastop v Hamburgu
HAMBURG - Nemška teniška igralka Steffi Graf, ki • je zaradi vnetja v kolenu zadnjič nastopila 2. februarja na turnirju v Tokiu, je odpovedala tudi nastop na turnirju med 28. aprilom in 4. majem v Hamburgu. Korak ni bil nepričakovan, vendar mnogi menijo, da se je Nemka odločila prezgodaj. Kot nov možen termin vrnitve se v taboru Grafove vse glasneje omenja odprto prvenstvo Nemčije, ki bo med 12. in 18. majem v Berlinu.
Na jutrišnji drugi finalni tekmi Principa vstop prost
TRST - Na jutrišnji drugi finalni tekmi (ob 18.30 v tržaški športni palači) za državni rokometni naslov med Principom in ekipo Gammadue Modena bo vstop brezplačen. Tako se je odločilo vodstvo tržaškega prvoligaša, ki s povsem realnimi možnostmi naskakuje svoj 14. državni naslov. Na prvi tekmi v Modeni so slavili Tržačani s 25:24, zato so tudi jutri nesporni favoriti za zmago in s tem za državni naslov.
Primorje in Maribor v finalu pokala najprej v Ajdovščini
AJDOVŠČINA - V finalu slovenskega nogometnega pokala se bodo pomerili nogometaši Primorja iz Ajdovščine in Maribora Branika. Mariborčani so v drugi polfinalni tekmi v Ljubljani premagali Olimpijo z 2:0 (prva tekma v Mariboru 2:2), Primorje pa doma Muro s 3:1 (prva tekma 0:1). Prva finalna tekma bo 4. junija v Ajdovščini, povratna pa 11. junija v Mariboru. Primorje vodi tudi v prvenstvu, Mariborčani pa so drugi.
Bianchi pri Olympiqueu?
MARSEILLE - Argentinski nogometni trener Carlos Bianchi, katerega so v začetku tega tedna odpustih pri Romi, naj bi že v kratkem zamenjal Gerarda Čilija na klopi 01impiquea iz Marseilla, ki je trenutno na 12. mestu v francoski prvi figi. Pogovori med Bianchiejm in francoskim prvoligašem so se začeli že pred nekaj tedni, zdaj ko je Argentinec prost, pa se stvari lahko precej pospešijo.
Lalas bo svoje premoženje zapustil Padovi za nov stadion
NEW YORK - Ameriški nogometaš Alexi Lalas, ki je v sezonah 94/95 in 95/96 igral za Padovo namerava svoje premoženje z oporoko zapustiti Občini Padova za izgradnjo novega nogometnega stadiona. Lalasu namreč ni všeč stadion, na katerem je v Padovi igral leto in pol, zato si želi, da bi v Padovi zgradili takega, kjer bi bil stik med gledalci in igralci bolj neposreden. »Nimam nikakršnega namena, da bi se poročil, ah da bi imel otroke, zato bom denar, ki ga bom v življenju prihranil, poklonil navijačem Padove,« je na večerji z Galderisijem in Zengo, ki tudi igrata v ZDA, povedal nepredvidljivi Alexi Lalas.
e


Obvestilo
SZ SLOGA - Planinski odsek
vabi v nedlejo 13. t. m., na pohod »Memorial Mirka Škabarja«. Zbirališče ob 8.30 v Praprotu. Vabljeni vsi člani in prijatelji.
SK DEVIN - planinski odsek
priredi v nedeljo 13. t. m., pohod »Memorial Mirko Škabar« od Praprota do Repna - koča pod Rupo. Odhod iz Praprota od 8.30 do 10.30. Za povratek bo preskrbljeno.
SZ BOR
obvešča vse zainteresirane za nove tečaje aerobike, ki se bodo pričeli v ponedeljek, 14. aprila in bodo potekali ob urah kosila (13.30 -14.30) ter popoldne (16.30 -17.30) in 19.00 - 20.00), da bo sestanek z vaditeljicama (Grgič in Mezgec) danes, 11. t. m., ob 19. uri na Stadionu 1. maj. Za vse informacije tel. v urad (tel. 51377 od 10. do 13. in od 17. do 20. ure).
SK BRDINA
vabi vse člane, tekmovalce in prijatelje na zaključno prireditev, ki bo jutri, 12. aprila ob 20. uri v Domu Brdina na Opčinah.
SK DEVIN - smučarski odsek
prireja ob zaključku sezone, v nedeljo, 20. aprila, društveno tekmo na Nevejskem sedlu (Prevala). Poleg zabave bo tudi prigrizek in žlahtna kapljica ter žrebanje daril. Pričakujemo vas kot ponavadi v polnem številu. Prijave in informacije na tel. št. 040/2916004 - tajništvo, do vključno petka 18. aprila.
ZSSDI
obvešča, da je goriški urad do nadaljnjega odprt samo v jutranjih urah, in sicer od 8.30 do 12.30.
NOGOMET / POLFINALE POKALA POKALNIH ZMAGOVALCEV ^MOTOCIKLIZEMh
Favoriti v bistvu isti
kot lani
Fiorentina prisilila »Barco na neodločen rezultat
Po golu Nodala v prvem polčasu je izenačil Batistuta V drugem polfinalu visoka zmaga Pariš St, Germaina
Barcelona - Fiorentina 1:1 (1:0)
STRELCA: Nadal v 42. min., Batistuta v 62. min.
BARCELONA: Vitor Baia, Ferrer, Couto, Nadal, Roger, Popescu, Figo, Amor,	Giovanni,
Stolčkov (od 75. min..Pizzi), Ronaldo.
FIORENTINA: Toldo, Falcone, Amoruso, Pu-sceddu, Serena, Cois, Rui Costa, Oliveira, Robbiati, Batistuta.
SODNIK: Heynemann (Nemčija). RUMENI KARTONI: Batistuta, Fal-con, Popescu, Ferre. GLEDALCEV: 110.000.
BARCELONA - Fiorentina je sinoči na prvi polfinalni tekmi pokala pokalnih zmagovalcev iztržila neodločen izid, tako da ima v povratnem srečanju, ki bo čez 14 dni v Firencah, lepe možnosti, da se uvrsti v finale.
Španski nogometaši so imeli v glavnem terensko premoč, a v vsem srečanju so dosegli le en gol z Nadalom v 42. minuti, ki je z glavo premagal Tolda. Več je bilo gotovo pričakovati od Ronalda, ki je ta čas najboljši nogometaš na svetu, toda bolje od brazilskega asa je zaigral Figo, ki je stalno vnašal zmedo v florentinsko obrambo. Vse kaže tudi, da bo že v novi sezoni Figo igral za Milan.
Fiorentina je izenačila v 62. minuti s krasnim golom, ki ga je dosegel Batistuta. Argentinski as pa na povratnem srečanju ne bo igral, ker si je sinoči prislužil rumeni karton. Za Fiorentino bo to gotovo huda izguba.
Tudi v drugem polčasu
so gostitelji imeli več od igre in bili nekajkrat zelo nevarni, predvsem s streli od daleč. Fiorentina pa je bila zelo nevarna s protinapadi in bi lahko proti koncu celo dosegla drugi gol z Robbiatijem, sodnik pa je zelo čudno odzviž-gal konec tekme, prav ko je nogometaš Fiorentine tekel proti nasprotnniko-vim vratom.
Pariš SG - Liverpool 3:0
, PARIZ - V drugi sinočnji polfinalni tekmi v tem pokalu je Pris St. Germain odpravil Liverpool kar s 3:0 (2:0). Gole za Francoze so dali Leonardo že v 10. min., Cauet v 42. min. in Le-roy v 83. min. Francozi so seveda tako nesporni favoriti za uvrstitev v finale.
Batistuta, v belem dresu, strelec za Fiorentino. (Foto AP)
Max Biaggi letos s hondo
SHAH ALAM - V nedeljo se bo v Shah Alamu v Maleziji začelo letošnje svetovno prvenstvo v motociklizmu. Naslov v kraljevskem razredu do 500 c cm brani Avstralec Doohan (honda), ki je favorit tudi letos. Zanimiv bo boj v razredu do 250 ccm med prvakom Maxom Biag-gijem, ki je z aprilie presedlal na hondo, in Capirossijem ter Hara-do, ki bosta vozila apri-ho.
V razredu do 125 ccm so tudi po odhodu Aokija v višji četr-tlitrski razred favoriti japonski motociklisti, med katerimi sta v prednosti Jokudome (aprilia) in Manako (honda).
H KOŠARKA / TRETJE ČETRTFINALNE TEKME ZA DR2AVNI NASLOV h
;e v polfinalu - Kinder tesno
tecatiniju, pa je vseeno osvojila končno drugo mesto na lestvici. Goričani se bodo v polfinalu pometih z zma-
------Hmumgmu, ul„ ^	stj: Stefane! Milan - Mash Verona govalcem tekme Bancosardegna - Se-
mffisŽSSSZviSeOTsS” B°l08“ Cae‘V1 '"'S-Or.MII IZIDI ZADNJEGA IM-
Verone pa je zmagala predvsem zaradi	GonCam drugi
oplastic 89:67.
2D: L Koncret Rimini 2. Dinamica Gorica 42, 3. CFM Reggio Emilia 42, 4. CHC Montecati-
vsfskoziv vo bila povsem 5
Bolonjski Kinder pa se je moral poš- PON: Cambridge (36,. PM: Din*- nfTo, 5. Bini Viagg, Livorno 36. 6.
:,T:S
Fabriano 30,10. Bancosardegna Sas-sari 24.11. Jcopfestic Neapelj 16,12. /Ion- Floor Padova 8.
NOGOMET / LAZIU LAHKO TUDI NE BI DOVOLILI UVRSTITVE NA BORZO
Ronaldo je precej negotova investicija
RIM - »Ce Cragnotti za Ronalda ponuja 180 milijard, potem mora paziti, da Lazio ne bi storil daljšega koraka kot ga zmore, saj gre za izredno zahtevno investicijo. Cragnotti bi rad Lazio tudi uvrstil na borzo, toda Consob lahko to tudi zavrne.« To mnenje je izrekel Stefano Romih, pooblaščeni upravitelj finančne svetovalske družbe Ernst&Young za Italijo.
Pred trinajstimi loti je Napoli na svojih majicah nosil znak Ciria in takrat je v Neapelj iz Barcelone prišel Diego Armando Ma-radona, ki je tudi potolkel vse rekorde. Kot prvi nogometaš je namreč v Italiji »prebil« magično mejo desetih milijard lir. Podoben »preboj« je v petdesetih letih predstavljal nakup Jep-psona, ki je stal več kot sto milijonov, zdaj pa naj bi
»operacija Ronaldo« Cra-gnotija stala 180 milijard lir. V tej vsoti je zajeto plačilo odškodnine Barceloni in pa plača Ronaldu za deset let, pri čemer naj bi Brazilec letno prejemal čistih 8, 5 milijarde lir, Tako velike vsote so tudi za skupino Cirio in Cra-gnotti&Partners zelo zahtevne in Romiti - nečak Cesara Romitija - pravi, da še pri Fiatu najprej do potankosti premislijo, preden se odločijo za tako investicijo. Dovolj zgovoren je tudi podatek, da je Gian-ni Agnelli, ko so ga spraševali, Ce Ronaldo (na sliki AP skupaj s soigralcem pri Braceloni Giovannijem) Juventusa ne zanima, kratko pripomnil, da ne stane dve liri, da pa ga rade volje vzamejo, če jim ga kdo podari. Ob vsem tem finančni strokovnjak družbe Emst&Young tudi dvo-
mi, da bi lahko Lazio s to investicijo veliko zaslužil. »Investicija v tako spremenljivo zadevo kot je lahko nogometaš, je tvegana, še posebej če se zanjo odloči društvo, ki ima v skupni aktivi 113 milijard in samo 29 milijard čistega premoženja. Zato skoraj 200-milijardne investicije skoraj ne more prenesti,« še trdi Romiti, ki pa dodaja, »da se v nogometu danes še vedno preveč misli s srcem namesto z glavo. Italijanski klubi so še nekaj svetlobnih let oddaljeni od pravega komercialnega obnašanja, kakršnega bi zahteval trg. Prh mer lahko predstavljata Anglija in ZDA, kjer je športno tekmovanje predvsem spremljajoči dogodek številnih komercialnih dogodkov. Cragnotti je morda v tem smislu pionir na tem področju, toda pre-
dolgi koraki so lahko zelo nevarni. 200 milijard namreč ni mogoče upravljati s čustvi. Za vse organe, ki nadzorujejo delovanje borz, je glavno vodilo, da na borzo vključijo samo tiste družbe, ki so po njiho-
vem mnenju zdrave in sposobne, da poskrbijo zase in da publiki ponudijo donosne investicije. Zato bi sam zelo dobro razmislil, preden bi se odločil, da v eno samo osebo investiram toliko denarja.«
ŠPORT
Petek, 11. aprila 1997
KOŠARKA / JUTRI V 24. KOLU PRVENSTVA D LIGE
Srečanje kola bo v Gorici med domove! in borovci
Kaj menita o derbiju mlada David Cej in Borut Klabjan Cicibonaši proti Libertasu, Kontovelci pa proti Goriziani
Osrednje srečanje 24. kola košarkarske D lige bo gotovo jutrišnji slovenski derbi v Gorici, kjer se bosta pomerila domači Dom Agorest Roy Rob in Bor Radenska.
Za mnenje o jutrišnjem derbiju smo vprašali dva mlada predstavnika obeh ekip, Davida Geja za Dom in Boruta Klabjana za Bor.
David Cej (letnik 1978) je novinec v Domovi članski ekipi. »Nisem imel težav, da sem se vključil v ekipo, saj sem že v prejšnji sezoni, ko sem igral z Jadranovimi kadeti, treniral z Domovimi elani. Razlika med mladinskim in Članskim prvenstvom je seveda velika. V začetku sem imel precej težav, potem pa je že šlo,« je uvodoma dejal Cej.
Kako se pripravljate na derbi z borovci?
»Vestno treniramo. Naša
forma je dobra in smo v popolni postavi.«
Česa se najbolj bojiš pri Boru?
»Bojim se njihove hitrosti in meta z razdalje. Na prvi tekmi v Trstu so borovci prav z metom z velike razdalje pridobili razliko, ki je nismo mogli veC nadoknaditi. Sicer pa smo takrat igrali slabo. Zato bomo morah v Gorici igrati bolj zbrano in tudi računati na domače igrišče, na katerem še nismo izgubih.«
Tvoje predvidevanje za to tekmo?
»Zelo težko je predvidevati, kdo bo zmagal. Recimo, da imamo enake možnosti za uspeh. Seveda si želim, da bi mi zmagali.«
Ze v naslednjem kolu vas Čaka obračun s Sanstosom »Proti Santosu smo igrali pod svojimi sposobnostmi
in smo tudi izgubili. Prepričan pa sem, da bomo premagali tudi tega nasprotnika, Ce bomo igrali, kot znamo, in bomo že od vsega začetka igrah zelo zbrano.
Tudi Borut Klabjan (1976) je prestopil k Borovi članski ekipi v tej sezoni.
»Dobro sem se vključil v ekipo. V začetku sem imel nekaj težav, potem sem se prilagodil novemu okolju in sedaj je vse v najboljšem redu«, je dejal Klabjan.
Tvoje mnenje o Domovi ekipi?
»Dom sestavljajo zelo izkušeni igralci, ki so zelo prisebni tudi ob kritičnih momentih. Za vsako težavo najdejo primerno rešitev. Zelo dobro se je v ekipo vključil tudi mladi David Cej, kar je dalo ekipi še dodatnega mladostnega zagona.«
V prvem delu ste zanesljivo premagah domovce
»S hitro igro in protinapadi smo strli odpor do-movcev, tako da smo zlahka zmagali. V Gorici pa bo težje. VeC naših igralcev je poškodovanih, poleg tega domovci še niso izgubili na lastnem igrišču in že ta podatek pove, da nas Čaka v Gorici zelo težka naloga.«
Tvoje predvidevanje za derbi?
»Derbi je derbi in vsako predvidevanje je zelo težko. Mislim, da smo do-movcevm enakovredni in nic Čudnega ne bi bilo, Ce bi v Gorici tudi zmagali.«
Naj omenimo Se, da bo v tem kolu Kontovel jutri igral doma proti Goriziani, Cicibona Preff. Marsi-ch pa v gosteh proti vse bolj presenetljivemu Libertasu. (bi)
■H plavanje}-
Feruglk)
zvrstoFJK
danes
vTrenlu
Borovec na 100 prsno
Najboljši plavalec PK Bor Matteo Fe-ruglio (na sliki) bo od danes do nedelje kot elan deželne reprezentance sodeloval na mednarodnem mladinskem mitingu v Trentu. Feruglio bo barve FJK branil v svoji paradni disciplini na 100 m prsno, nastopil pa bo že danes. V Trentu bodo sodelovali bodisi klubi bodisi razne reprezentance. Od slovenskih plavalcev bo v Trentu poleg Feruglia nastopil tudi elan Triesti-ne Alessandro Cor-batti, ki bo tekmoval na 200 in 400 m prosto.
H V ORGANIZACIJI SK DEVIN n
Letos že enajsti pohod »Memorial Mirko Škabar«
Planinski odsek Smučarskega kluba Devin bo v nedeljo, 13. aprila, priredil že enajsti pohod »Memorial Mirko Škabar« v spomin na prerano umrlega društvenega predsednika in velikega ljubitelja planin Mirka Škabarja, Pot poteka od Praprota, kjer je živel, do Repna, kjer se je Škabar rodil.
Ze prvo leto, pred enajstimi leti, se je pohoda udeležilo veliko število planincev in ljubiteljev narave, nato pa jih je bilo vsako leto vec, tako iz prijateljskih zamejskih planinskih društev kot iz društev iz Slovenije, s katerimi SK Devin uspešno sodeluje. To sodelovanje je še posebej tesno s Planinskim društvom Snežnik iz Ilirske Bistrice.
Doslej se je pohoda udeležilo ze veC kot 1200 ljudi, ki so uživali v hoji po ne preveč zahtevni stezi po slikovitem kraškom področju. Hoje je za približno tri ure. Precej jih je tudi že dobilo posebno priznanje za vec kot devetkratno udeležbo.
Kot običajno bo tudi letos Start v Praprotnem od 8.30 do 10.30. Na poti bosta dve kontrolni točki, kjer bodo pohodniki dobih Caj, v Repnu - v koci Pod Ru-po (balinarski klub) pa bo kot običajno kosilo in podeljevanje priznanj udeležencem pohoda.
Alessio Sibelia prvi pri cicibanih na tekmovanju »Kanin open 97«
Konec prejšnejga tedna je bil na Kaninu nad Bovcem veleslalom za kriterij zadnjega snega »Kanin open 97«
. Na tekmi je nastopilo 211 tekmovalcev iz raznih klubov Slovenije, Zagreba ter SK Devin, ki so tekmovali v 18 starostnih kategorijah. Organizator tekme SK Kanin iz Bovca je tekmovanje zelo dobro organiziral, tekmovalci pa so imeli tudi dva znana predtekmovalca.^ Prvi je bil slovenski A reprezentant Aleš Bre-zavšek, drugi pa Andi VVieser iz Nove Gorice, ki je elan C reprezentance Slovenije. Proga Veliki graben je bila odlično pripravljena in je zdržalh do konca tekmovanja tudi zah-
valjujoč precej nizki pemperaturi.
Tudi tokrat se je izredno izkazal mali Alessio Sibelia, ki je zmagal med 16 cicibani s Časom 36.25 pred Janom KanCiCem iz Bovca (40.28). V konkumei 16 miniatle-tov. V kategoriji od 41 do 50 let je Stojan Sosič kot naj starejši v ka-tegorji zasedel 8. mesto. Na tekmovanju je nastopilo tudi nekaj bivših slovenskih reprezentantov, kar je bilo opazno v stilu vožnje in tudi v časovnih razlikah, ki so jih zadali drugim. Na koncu tekme je organizator s pokali, diplomami in kolajnami nagradil najboljše, dobili pa so jih tudi vsi najmlajši. (S.S.)
KOŠARKA / TURNIR ZA NARAŠČAJNIKE PRI VARESEJU
Za vse zelo koristna izkušnja
Bor četrti - Niko Stokelj proglašen za najboljšega igralca turnirja
Naraščajniki Bora Ediau-to so velikonočne praznike preživeli na košarkarskem igrišču. Od petka, 28. marca, do ponedeljka, 31. marca, so namreč nastopili na velikonočnem turnirju v kraju Fagnano Olona pri Vareseju. Trener Krečič in njegovi varovanci so spali na domovih družin vrstnikov iz Fagnana, ki so bili sepembra 1996 gostje naših igralcev na Borovem turnirju. Na tekmovanju so nastopile štiri ekipe, in sicer domači Virtus Olona, Mal-nate, Rho in Bor, ki so ga okrepili trije Jadanovi kadeti. Prvo mesto si je zasluženo zagotovil Rho s polnim-izkupičkom treh 'zmag, ostale tri ekipe pa so osvojile enako število točk. Zaradi razlike v koših je drugo mesto pripadalo ekipi Mal-nate, tretji so bili domačini, Svetoivančani, ki so bili-mlajši od ostalih, pa so se morali zadovoljiti s Četrtim mestom. Tekme so se odvijale po pravilih ameriške profesionalne NBA lige s štirimi četrtinami po 12 minut in šestimi osebnimi napakami.
Za vse je bila to vsekakor koristna in nepozabna izkušnja, saj so s pomočjo košarkarske žoge navezali stike z vrstniki iz italijanskega okolja, ki so se izkazali za izredno gostoljubne. Za konec povejmo še, da je bil na nagrajevanju po zaključku turnirja Borov košarkar Niko Stokelj proglašen za najboljšega igralca turnirja.
IZIDI
Rho - Bor Ediauto 130:100 (64:34)
BOR: Kafol 17, Smilovich 2, Tolentino 2, Gaburro 4, Stokelj 32, KrCaliC 5, Bosari 20, Kodrič 2, Lovriha 14, Romano 2, trener Krečič; SON. 22; 3T Stokelj 1.
Malnate - Bor Ediauto 103:82 (49:37)
BOR: Kafol 11, Smilovich 8, Tolentino, Gaburro 4. Stokelj 37, KrCaliC 6, Bosari 6, Kodrič 4, Lavriha 4, Romano 2; SON. 20; 3T: Stokelj 2.
Virtus Olona - Bor Ediauto 61:69 (37:27)
BOR: Kafol 6, Smilovich 7, Tolentino 6, Gaburro 1, Stokelj 20, KrCaliC 5, Bosari 11, Kodrič 2, Lovriha 7, Romano 4, ; SON. 12; 3T: Lovriha 1
Rho - Malnate 105:65 (62:33), RHO - Virtus Olona 118:92 (61:47), Virtus Olona - Malnate 134:128 (61:64)
KONČNI VRSTNI RED: 1. Rho 6; 2. Malnate 2; 3. Virus Olona 2; 4. Bor Ediauto 2. (N. S.)
KOlljSkO CHrkO piše: Giorgio Plettersech
1.	dirka (Modena): Umbro di grana (X) je izrazit favorit. Opozarjamo pa še na Vlaha
(1)	in Ubresson Luisa;
2.	dirka (Modena): Uvveni
(2)	bo gotovo med najboljšimi, med favoriti za zmago pa sta tudi Ullamar (X) in Ur-gent di rosa (1);
3.	dirka (Neapelj): Sciroc-co cr (2) je logičen favorit, seveda pa bo moral paziti na Scooter ora (X) in Reifyja (1);
4.	dirka (Montecatini): Ro-lex real (2) lahko zmaga, Ce bo takoj povedel. Zelo dobra pa je Riviera Caf (X), opozarjamo pa na Perfect effe (1);
5.	dirka (Rim): Commance gold (1) se bo skušal revanši-rati za smolo na zadnji dirki. Brez možnosti pa nista niti Laris (X) in Vashonor (2);
6.	dirka (Firence): Loc head (X) lahko ponovi nedavno zmago, konkurenta pa mu bosta Knock on wond (1)
in Imco Classic (2).
Dirka tris (Padova 18.00) Naši favoriti: 16. Ruatar, 14. Olkinton, 17. Paper moon ok; dodatek za sistemi-ste: 18. Dont worry, 3. Nari-no, 4. Policarpo.
	
1. — prvi	X
drugi	12
2. — prvi	X2
drugi	1
3. — prvi	2
drugi	XI
4. — prvi	2
drugi	XI
5. — prvi	1
drugi	X2
6. — prvi	X
drugi	12
MINIKOŠARKA
Uspešna nastopa borovcev na dveh turnirjih
»Evviva minibasket«
Bor La Nuova Edile - Ferroviario 75:65
BOR: Kemperle, Oblak, M. Ferluga, Morelj 4, Kneipp 36, Udovič 10, Crevatin 7, Černigoj 2, Obrsnel 2, Nadlišek 4, Perossa, Celano, KovaC, S. Ferluga, Furlani 10, vaditelja S. Corbatti in Delibašič
Starejši borovci nadaljujejo z uspešnimi nastopi v skupini, ki se bori za končno peto mesto. Plavi pa so se morali tokrat pošteno potruditi, da so strli odpor solidnega Ferroviaria, ki je v prvih dveh Četrtinah celo vodil za 15 točk (22:37). Nato je vstopil na igrišče razpoloženi Denis Kneipp, sicer pa je v nadaljevanju vsa ekipa pokazala solidno skupinsko igro, tako da so plavi nasprotnike najprej dohiteli, nato pa še povedli in zasluženo zmagali. Poleg Kneippa pohvalo zaslužita še Jaro Furlani za igro v napadu in Luka UdoviC; ki je dosegel nekaj lepih košev. (Mat)
Mlajši - »Prvi koši«
Bor La Nuova Edile - Ferroviario 47:29
BOR: BatiC 16, Celano 10, Trevisan 6, Kralj, Corbatti, Indelicato 4, Hajdaj 8, Sgarro 1, Ber-netti, Ferlua 2, vaditelja: Jogan in Stokelj V prvem kolu turnirja »Prvi koši«, ki ga prireja tržaški Libertas za letnike 1988/89 so borovci nepričakovano, a povsem zasluženo premagali Ferroviario. Naši so se tokrat izkazali, predvsem v prvih dveh četrtinah, ko je bil rezultat 30:10 za borovce, medtem ko sta bili ostali dve povsem izenačeni. Pohvalo tokrat zasluži Alessio Celano za igro v napadu, svoj krstni nastop pa je uspeSno opravil Klemen Kralj. (Mat)
Danes igra za vas Totocalcio
Atalanta - Bologna	2
Inter - Milan	1X2
Juventus - Udinese	IX
Napoti - Cagliari	1
Piacenza - Fiorentina	X
Reggiana - Vicenza	X2
Roma - Parma	1X2
Sampdoria - Lazio	2
Verona - Perugia	X
Foggia - Ravenna	12
Reggina - Padova	X
Benevento - Battipagliese IX Castrovillari - Catania	X
Igor Komel (letnik 1952) se je začel ukvarjati s športom v šestdesetih letih pri SZ Dom kot odbojkar in namiznoteniški igralec. Odbojkarsko kariero je sklenil pri Našem praporu. Ima tudi svojevrsten rekord, saj je od sezone 1969/70 do 1979/80) pri ŠZ Dom odigral kar 157 zaporednih tekem. V letih 80. letih je bil predsednik ZSŠDI ter nato vrsto let predsednik goriškega pokrajinskega odbora ZSŠDI. Trentuno je popredsednik ŠZ Dom.
Prejšnji teden je Bruno Bogateč pravilno napovedal devet izidov.
14
Petek, 11. aprila 1997
KULTURNI DOGODKI I PRIREDITVE
Zamejski založniki »Pri nas doma«
TRST - V nedeljo, 13. aprila bo na slovenski televiziji RAI 3 nova oddaja iz ciklusa Pri nas doma. V studiu bodo tokrat sedeli in debatirali zamejski založniki in sicer: Andrej Furlan za Založbo Devin, Marij Maver za Mladiko, Marko Tavčar za Goriško Mohorjevo družbo, Marko Kravos, bivši urednik knjižnih izdaj pri Založništvu tržaškega tiska, Jože Pirjevec, zgodovinar in poznavalec založniške dejavnosti, in Lojze VVieser, koroški izdajatelj knjig, ki bo telefonsko povezan s tržaškim televizijskim studiem.
Kakšno je stanje naših založniških hiš, koliko naši ljudje berejo, katere knjige najraje prebirajo, o vsem tem bo govora v nedeljski oddaji, ki se bo začela predvidoma okrog 20.50 ure. Vodstvo oddaje bo kot običajno zaupano Ivanu Peterlinu, režija Sergiju Verču, organizacija in zunanji posnetki pa Borisu Devetaku.
Ponovitev oddaje bo v četrtek, 17. aprila ob isti uri.
Bolonjski sejem otroške in mladinske literature
BOLOGNA - V Bologni se je včeraj začel letošnji, že 34. sejem otroške in mladinske literature. Do nedelje se bo na 22.000 kvadratnih metrih površine predstavljalo 1.345 razstavljalcev iz 80 držav iz vseh delov sveta, kot vsako leto bodo podelili več nagrad, potekala pa bodo tudi številna strokovna srečanja, predavanja in okrogle mize. Od slovenskih založnikov se na bolonjskem sejmu tokrat predstavljata založbi Mladinska knjiga in DZS.
Na knjižnem sejmu, ki je osrednji mednarodni sejem otroških in mladinskih knjig in je namenjen izključno strokovni javnosti in je priložnost za srečanja založnikov, avtorjev, ilustratorjev, učiteljev, knjižničarjev in knji-
garjev, so uveljaviti štiri predstavitvena področja: knjige za otroke in mladino, šolska literatura, elektronsko založništvo in razstava ilustratorjev.
Letošnjo nagrado Otroci Bologne (Bologna Ragazzi) - podeljujejo jo na področju leposlovja, stvarne literature in novosti - je v kategoriji do 8 let za leposlovje prejel švicarski avtor Joerg Mueller (Der Standhafte Zinnsoldat), do 15 let nemška avtorica Michele Lemieux (Gewittemacht). Za stvarno literaturo je bila med otroškimi deti (do 8 let) nagrajena britanska avtorica Lucy Cousins (Maisy’s House), med mladinskimi stvarnimi knjigami nagrade niso podelili, nagrado za novost pa je prejel španski avtor Pere Formiguera.
Tokrat bodo v Bologni prvič podeliti nagrado za nove medije (Bologna New Media Frize). Mednarodna žirija je med približno tisočimi multimedijskimi deli iz 25 držav izbrala 36 nagrajencev v 15 kategorijah in treh starostnih obdobij: otroci (3-6 let), šolska doba (6-11 let), mladostniki (več kot 11 let). Med omenjenimi 15 področji je mogoče najti kategorije, kot so logika, ustvarjalnost, umetnost, pomoč pri Internetu, znanost, zgodovina, cederomi, novosti in multidi-sciplinamost.
Med spremljevalnimi prireditvami bolonjskega knjižnega sejma velja omeniti še razstavo ilustratorjev - letošnja nagrajenca sta pri leposlovju Klaus Ensikat, pri stvarni literaturi pa Daniela Perani - ter hommage Leu Lionniju, italijan-sko-ameriškemu slikarju, kiparju in grafiku ter avtorju in ilustratorju številnih otroških knjig od leta 1959 vse do danes. (STA)
Slovenska dramatika od začetkov do sodobnosti
LJUBLJANA - Na Filozofski fakulteti v Ljubljani so včeraj po-
sthumno predstavili delo literarnega zgodovinarja prof. Jožeta Koruze z naslovom Slovenska dramatika od začetkov do sodobnosti, ki vsebuje literarnozgodovinske razprave na področju dramatike od začetkov do danes.
Univerzitetni profesor Jože Koruza je imel troje ljubezni v slovenski književnosti, ki jim je s svojim raziskovanjem namenjal vso pozornost, Prežihovega Vo-ranca, slovensko dramatiko in ob tem gledališče ter starejše slovensko slovstvo, je na predstavitvi povzel Matjaž Kmecl. V svojih raziskovanjih je iskal dejstva, resnice o nekdanjosti, do sodobnosti pa je skušal biti kar se da pravičen. Zato je njegov izhodiščni postopek v raziskovalnem delu pretres dotedanjih sodb in gledanj, ki jih je po končanem raziskovanju sprejel ali zavrgel. Zlasti s tretjim področjem, starejšim slovenskim slovstvom, je imel obilo dela, zaradi prezgodnje smrti leta 1988 pa ga ni opravil v tolikšni meri, kot si je bil želel.
Dela in rokopise literarnega zgodovinarja Jožeta Koruze so zbrati trije uredniki, Gregor Kocijan, Matjaž Kmecl in Aleksander Ska-za. Delo je izdala Založba Mihelač. Na novinarski konferenci so še povedali, da za natis pri isti založbi pripravljajo razprave pokojnega profesorja Koruze o ustvarjanju Prežihovega Voranca. (STA)
V NUK o Istri
LJUBLJANA - V Narodno univerzitetni knjižnici so predstavili dve publikaciji, ki govorita o Istri: ponatis znanega dela Beneficium Christi Stipana Konzula Istranina, ki je nastalo v Biblijskem zavodu v Urachu, ter zgodovinsko študijo o istrskem srednjeveškem gradu Petrapilosa, njegovih lastnikih in širši okolici, avtorja Darka Darov-ca. (STA)
BUONI DEL TESORO POLIENNALI Z DESETLETNO ZAPADLOSTJO
■	Desetletne obveznice BTP se koristijo od 1. februarja 1997 in zapadejo 1. februarja 2007.
■	Desetletne obveznice dajejo letno 6,75% bruto obresti. Izplačilo obresti se vrši dvakrat: 1. avgusta in 1. februarja za vsako leto trajanja posojila.
■	Dohodki vrednostnih papirjev, za fizične osebe in druge enakovredne subjekte na osnovi zak. odloka 239/96, so podvrženi davčnemu odtegljaju v višini 12,5%.
■	Obveznice, so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem, brez osnovne cene. Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Varčevalci privatniki si lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca dltalia, pri bančnih zavodih in pri pooblaščenih operaterjih do 13.30 dne 14. aprila.
■	Obresti obveznic BTP se koristijo od 1. februarja 1997. Ob vplačilu (17. aprila) je treba doplačati, poleg iznešene cene na dražbi, še dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznice bo vsekakor vnovčil cel kupon, neto po odbitku davčnega odtegljaja za fizične osebe in druge enakovredne subjekte na osnovi zak. odloka 239/96.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija na osnovi Min. odloka 9.7.92 (Določila za pozornost v operacijah za plasiranje državnih vrednotnic).
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
Danes, 11. t. m., ob 20.30 (red F): Aleksej Ar-buzov »Staromodna komedija«. Režija Marko SosiC; Nastopata Lidijaj^jazloviC in Polde Bibič.
V nedeljo, 13. t. m., ob 16. uri: Matjaž Kmecl »Polnočno kričanje« v izvedbi Toneta Gogale. Predstava na izbiro za abonma odrezek št. 8.
Gledališče Verdi
Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1996/97
Danes, 11. t. m., ob 20.30 (red C) balet Rolanda Petita »II Gattopardo«, ki ga izvaja Ballet National De Marseille. Direktor David Garforth, orkester gledališča Verdi.
Ponovitve predstav: jutri, 12.4., 15.30 (red L) in 20.30 (red F); nedelja, 13.4., 16.00 (red G). Prodaja vstopnic je pri blagajni dvorane Tripcovich: urnik 9-12, 16-19.
Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97
Danes, Tl. t. m., ob 20.30 (red petek): Moni
Ovadia in Theater Orchestra »Bahata di fine millenio«. Predstava v abonmaju: odrezek 10 - rumen.
Gledališče Cristallo - La Contrada
Danes, 11. t. m., ob 20.30 premiera: gostovanje gledališča Teatro stabile del Veneto Carlo Goldoni s komedijo »Se no i xe mati no li volemo«, režija Giulio Bosetti. Nastopajo Giulio Bosetti, Antonio Salines in Gian-ni Bonagura.
OPČINE
Prosvetni dom
Danes, 11. t. m., ob 20. uri - premiera: Mladinska lutkovna skupina SKD Tabor predstavlja igro »Korenčkov palček« Svetlane Makarovič. Režija Olga Lupine. Scena, likovna zasnova in realizacija lutk Magda Tavčar, avtorska glasba Miran Košuta.
Ponovitev jutri, 12. t, m., ob 20. uri.
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
V torek, 15. t. m,, ob 11. uri srečanje otroških folklornih skupin Primorske.
FURLANIJA-JU LUSKA KRAJINA
BOUUNEC	GORICA
Kulturni dom France Prešeren:	Kulturni dom - Gorica Kinema: v četrtek,
v soboto, 19. t. m., ob 20.30 »Nadji v spo-	17. t. m., ob 20.45 »A comedia de Deus«, r.
min«, spominski večer na Nadjo Kriščak in	Joao Cesar Monteiro; v četrtek, 24. t. m., ob
predstavitev knjige »Nadja«.	20.45 »Haut bas fragile«, r. Jacques Rivette.
KOROŠKA
CELOVEC
Modestov dom:
danes, 11. t. m., ob 19.30 »Mladina spoznava avstrijske narodne skupnosti« - referent Branko Lenart.
ŽELEZNA KAPLA
Farna dvorana: jutri, 12. t. m., ob 19.30 koncert akademskega pevskega zbora Tone Tomšič.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K&k center: danes, 11. t. m., ob 19.30 diskusija »Pomoč oz. samopomoč za ženske«.
Jutri, 12. t. m., ob,9. uri »Informacijske mize« - možnosti za osebno informacijo in izmenjavo izkušenj.
ŠKOCJAN
Kulturna dvorana Kassl: jutri, 12. t. m., ob 20. uri vigredni koncert.
FURLANUA-JULUSKA KRAJINA'
TRST
Glasbena matica - Koncertna sezona 1996/97
Kulturni dom
V	ponedeljek, 29. t. m., ob 20.30 nastop Slovenskega kvinteta trobil iz Ljubljane. Na programu Purcell, Vivaldi, Bach, Clarke in Brahms.
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 14. t. m., ob 20.30 koncert pianista Richarda Goode. Na sporedu Stravinski, Ravel in Schonberg.
MILJE
Gledališče Verdi
Danes, 11. t. m., ob 21. uri »Glasba brez meja«, ki jo prireja Helm Musič Company. Nastopili bosta skupini Soluzioni chimiche iz Toskane in slovenska Hic et nune.
GORICA
Kulturni dom
Jazz srečanja: v sredo, 23. t. m., ob 21. uri koncert Davida Murray in.Aki Takase.
SCGV Emil Komel Koncertna sezona 1996/97
V	sredo, 16. t. m., ob 19.30 koncert Damjane Bratuž - Svet Bele Bartoka.
NOVA GORICA
Kulturni dom
Danes, 11. t. m., ob 20.30 nastopajo »Filharmonični virtuozi«, Komorni orkester Berlinske filharmonije - glasbeni abonma in izven.
KOSTANJEVICA (Nova Goricah
Kapela Frančiškanskega samostana
V	torek, 15. t. m., ob 19.30 bo v organizaciji Kulturnega doma iz Nove Gorice na sporedu 6. koncert v okviru cikla »Glasba z vrtov sv. Frančiška«. Nastopili bodo Veronika Fink -Menville (mezzosopran), Marko Fink (basba-riton) in Nataša Valant (klavir).
Primorska poje: danes, 11. t. m., ob 20. uri v Avditoriju v Portorožu; jutri, 12. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici in ob 20. uri v Kulturnem domu v Kobaridu; v nedeljo, 13. t. m., ob 17. uri v Centru Lemgo v Teru (Beneška Slovenija) in ob 17. uri v osnovni šoli v Cerknem.
FURLANUA-JULUSKA KRAJINA
TRST
Rižarna: do 15.5. je na ogled razstava umetnika Zorana Mušiča. Urnik: 9-18; ob nedeljah in praznikih 9-13; zaprto ob ponedeljkih.
Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trZ. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK.
Muzej Revoltella: na ogled je razstava »Arte e Stato«.
Občinska razstavna dvorana (Trg Unita), Palača Costanzi, Sala Albo Pretorio: na ogled je razstava »Zone d’arte«; danes, 11. t. m., ob 18. uri vodi obisk dr. Lorenzo Michelli. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 15.4. razstavlja slikar Gligorov.
Konjušnica Miramarskega gradu: na ogled je razstava-laboratorij Bruna Munarija »L’ar-te di tutti«.
Gledališče Rossetti - Spazio Rossetti: do
konca maja bo na ogled razstava »Generali in Modiano«.
Galerija - Studio d’arte Nadia Bassanese (Trg Giotti 8): jutri, 12. t. m., ob 18. uri o tvori razstavo kipar Nane Zavagno.
RICMANJE
Baragov dom: na ogled je razstava fotografij Maria Magajne. Urnik ogleda ob delavnikih od 9. do 12. ure.
GORICA
Kulturni dom: do 13. t. to. razstavlja Viljem Cigoj. Ogled je možem samo ob delavnikih od 9. do 13. in od 16. do 18. ure ter v večernih urah med kulturnimi prireditvami. Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled je razstava Goart Online.
KOROŠKA________________________
CELOVEC
Mestna galerija: do 17. maja je na ogled razstava Oskarja Kokoschka.
Na univerzi: razstavlja Simon Veratschnig »Skandinavske impresije«.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K&k center: do 14.4. razstavljajo umetnice iz Slovenije, Avstrije in Italije v okviru projekta Zenske-manjšina-umetnost-identitete.
ROŽEK
Galerija Sikoronja: do 11. maja razstavlja Alfred Hrdlička.
ŽITARA VAS
Kulturni dom Kumst: na ogled je etnološka razstava o lanu in ovci »Ko je cvetel lan«.
TINJE
Galerija Tinje: do 30.4. je na ogled razstava Marka Jarca »Na bregu Ljubljanice«.
RAI 3
slovenski
program
I RAI 2
RETE 4
ITALIA 1
Slovenija 1
e
RAI 1
Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina (vodi Melba Ruffo), vmes (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00. 9.30) dnevnik Film: Cronache di poveri amanti (dram., It. '54, r. Carlo Lizzani, i. Marcello Mastroianni)
Variete za najmlajse Nan.: Lassie
Aktualno: lo scrivo, tu-scrivi - Jaz pisem, ti pišeš Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Perche? - Zakaj?
Rubrika o zdravstvu Dnevnik 2
Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve
Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV (vodi P. Limiti)
17.15 dnevnik Aktualno: Kronika v živo (vodi David Sassoli) Dnevnik in Šport Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Hunter Variete: Go-Cart Večerni dnevnik Tg2 Variete: Pippo Chennedy Show (vodijo S. Dandini, Sabina in C. Guzzanti) Tg2 Dosje Dnevnik in vreme
	Aktualna odd. o vrtnarst-		Danes v parlamentu
IS	vu: Verdemattina		Nočni šport
	Dnevnik		Aktualno: Zgodbe (vodi
	Dnevnik in vreme		Giarmi Mina)
	Nan.: Gospa v rumenem -Tisti bar pri «65» (i. An-		
	gela Lansbury) Dnevnik, 13.55 gosodar-	^ RAI3	
	stvo		
	Aktualno: Test		
	Dok.: Kvarkov svet		Dnevnik, vreme
	Variete za najmlajse: Sol-		Rai Educational: Islam,
	letico (vodita Elisabetta		avtorska zgodovina, itd.
	Ferracini in Mauro se-		Temamagazine
	rio), vmes risanke Lassie,		Dnevnik 3
	Heidi in Aladdin, nan.		Aktualno: Telesogni,
	Zorro		13.00 Media/Mente, 11
	Dnevnik		grillo
	Aktualno: Italia sera - Ita-		Deželne vesti, dnevnik
	lija zvečer		Znanstveni dnevnik,
	Variete: Luna Park (vodi		15.00 Sredozemlje
	Giancarlo Magalli)		Športno popoldne, vmes
	Vreme in dnevnik		košarka in tenis
	Šport		Dok. oddaja: Geo & Geo
	Aktualno: 11 fatto (vodi		(vodi Licia Colo)
	Enzo Biagi)		Nad.: Un pošto al sole
	Variete: La zingara (vodi		Dnevnik, deželne vesti
	Cloris Brosca)		Aktualno: Od 20. do 20.
	Dok.: SuperQuark, vmes		Variete: Blob
	o kipu Marca Avrelija		Variete: Cartoon Party
	(vodi Piero Angela)		(vodi Simona Ventura)
	Dnevnik		Dnevnik, deželne vesti
	Dokumenti: Poklon prin-		Aktualno: Maastricht,
	cu Totč, vmes (22.55)		Italija (vodi Alan Fried-
	Rim Uri turco napoletano		man)
	(kom., It. ’53, i. Isa Bar-		Dnevnik, kultura, vreme
	zizza)		Variete: Fuori oraio
	Dnevnik, zapisnik, horo-		Tenis: turnir ATP
	skop, pogovori, vreme		Nad.: Diario di un mae-
	Rai educational		stro (zadnji del)
	Nad.: Angelica	
	Nan.: Komisar Cordier	
	Nad.: Vendetta d’ amore, 10.00 Perla nera, 10.30	
	Ali del destino, 11.00 Aroma de cafe, 11.45 Mi-	m
	lagros, vmes (11.30) dnevnik	
	Variete: La ruota della fortuna - Kolo sreče	
	Dnevnik	Hnčfii
	Aktualno: Es 1’ essenza della vita	
	Nad.: Sentieri - Steze, 15.30 I due volti deli' amore (i. G. Colmenares)	
	Kviz: OK, il prezzo 6 giu-	
	sto (vodi I. Zanicchi)	
	Dnevnik Tg4, vreme	
	Variete: Game Boat	
	Nan.: Dove comincia il sole (i. Jean Sorel)	
	Film: American Gigold (dram., ZDA '80, i. R. Ge-	
1	re, L. Hutton), 1.00 Ciak, 1.35 Pregled tiska	
® CANALE 5		
	Na prvi strani	
	Dok. odaja o naravo-	
I slovju: Galapagos Sl Film: Mamma Lucia (dram., It.-ZDA ’87, i. Soha Loren, Hal Holbrook) Aktualno: Forum - Sodišče (vodita Rita Dalla Chiesa, Santi Licheri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani ^ Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, S. Flannery)
E Aktualno: Moški in ženske (vodi Maria De Filip-
PU
Variete: Maurizio Costan-zo Show
Aktualna kronika: Veris-simo (vodita Cristina Paradi, Enrico Papi)
[jm Kviz: Tira e molla (vodi Paolo Bonolis)
Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Gene Gnocchi in Tullio Solenghi)
'flKi Variete: La sai 1' ultima? (vodita Gerry Scotti in Natalia Estrada)
VeCerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.00) nočni dnevnik Tg5 Sgarbi quotidiani Variete: Striscia la noti-zia
Otroški variete Ciao ciao mattina in risanke Nan.: A-Team, 10.15 Ma-gnum P.I.
Aktualno: Planet Nan.: McGyver Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti
Nan.: Happy Days Variete za njamlajse: Ciao Ciao Parade in risanke Street Sharks Varieteja: Telepanzane, 14.30 Colpo di fulmine (vodi A. Marcuzzi)
Nan.: Baywatch Variete za najmljaše Bim Bum Bam, risanke, 17.25 Batooberto 2
Nan.: Primi baci, 18.00 Karine in Ari Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Nan.: Flipper - Ugrabili so Flipperja (1. del) Variete: Edizione straor-dinaria! (vodi E. Papi) Film: Nel centra del mi-rino (dram., ZDA ’93, i. Clint Eastvvood, John Malkovich, Rene Russo) Variete: 8 mm Glasba: Jammin’, Free Pass
S TELE 4
16.45, 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Gospodarstvo Detective per amore Aktualna tema: Zoom Osebe in mnenja Glasba: Ramble Tamble I forti di Forte Coraggio Presente innovativo
(•) MONTECARLO
	Vremenska panorama	
	Euronevvs	
	Včeraj, danes, jutri	
	Videoring	
	Otroški program: Učimo se ročnih ustvarjalnosti	
	Ameriška nanizanka:	
	Denver, poslednji dino-	
	zaver (10. epizoda)	
	Tedenski izbor: nan. Po-	
	deželski utrip (VB, i. Nick Berry. 10.)	
	Film: Trije dnevi v aprilu (Nemčija)	
	Poročila	
	TV igrica - Kolo sreče	
	(ponovitev)	
	Videostrani	
	Omizje (pon.)	
	Mladi virtuozi: Klavirski trio Žiga Cerar, Gal Faga-	
	nel in Igor Seme (1. del)	
	Portret Alana Hranitelja:	
	Vsa umetnost je ustvarjanje podob (pon.)	
	Videostrani	
	Obzornik	
	Otroški pr.: Dogodivščine iz živalskega vrta	
	Po Sloveniji	
	TV prodaja	
	TV igrica: Hugo	
	Včeraj, danes, jutri	
	Risanka	
|I*M	TV Dnevnik, vreme, šport	
	Planet in	
	Dokumentarna serija: Cii-	
	ve James - Buenos Aires	
	Včeraj, danes, jutri	
	Odmevi, vreme, šport	
	Humoristčna nanizanka: Murphy Brown (ZDA, i. Candice Bergen, Pab Cor-ley, 13. epizoda)	
S	Film: Na robu blaznosti (VB, '88, i. A. Perkins)	
B	Oddaja o računalništvu: Resnična resničnost	
@ Koper
Slovenija 2
Euronevvs
Tedenski izbor: Mostovi Oddaja madžarske TV: Slovenski utrinki Oddaja o računalništvu Realna resničnost Quincy Jones Gala Night Zapik Torom
Zgodbe iz školjke Tedenski izbor: film Sami (ZDA)
Nanizanka: Frasier (ZDA, 7. epizoda)
Avstralska nanizanka: Echo Point (52. epizoda) Avstralska nanizanka: Snežna reka - Saga o Mc-Gregorjevih (6. epizoda) Ceska nadaljevanka: Sonce ne sije vsak dan (2.) Dokumentarna oddaja: Dediščina beduinov Avstralska nanizanka: Echo Point (53. epizoda) Napovedniki Včeraj, danes, jutri Film: Moc enega (ZDA 1991, r. John G. Avild-sen, i. Stephen Dorff, John Gielgud) Napovedniki Sejem avto in vzdrževanje
Parada plesa
Dokumentarna oddaja: Peklenska jaga Big Band RTV Slovenija v studiu 14 z Alenko Godec
		
		
	19.30, 22.450, 1.20 Dnev-	
	nik, 13.30,19.50 Šport	
	Due come voi	
mg	Strettamente personale	
	Film: Le grandi vacanze	
	(kom., i. L. De Funes)	
SEKj	Variete: Tappeto volante	
ros	Variete: Zap zap	
	Check Point Otto	
RSS	Film: Morti di salute	
lipi	(kom., ZDA '94	
B	Film: Le buttane (dram., It. '93, i. Di Benedetto)	
Euronevvs
Četrtkova Športna oddaja Meridiani
Peter Pan Club- otroška oddaja (vodi Edda Viler)
Program v slovenskem jeziku: Primorski magazin Gost tedna, 18.45 Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Risanke: Baba Malu
Globusov Tik Tak, 20.05 Vsedanes - Aktualno'
Nanizanka: Polce News, 21.30 Sredozemlje Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Rhythm & News (vodi Andrea F.)
TV nadaljevanka: Liszt (r. Miklos Szineta, 6. del), nato Vsedanes - TV Dnevnik
"N
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	13.00,14.00,18.00,19.00,21.00,23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni serevis; 8.05 Radio ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu - v živol; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik;
7.00	Jutranja kronika; 7.30 Zvezdni pregled;
8.15	Rekreacija; 8.40 Kulturne prireditve;
10.00	Avtomobilistične minute;! 1.35 Obvestila; 13.45 Gost, kult. drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Popevki tedna;
17.00	Glasovanje za novi popevki tedna; 18.50 Črna kronika; 19.30 Stop pops in novosti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Klub klubov.
Slovenija 3
7.00.	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.0C
14.00.	18.00.22.00 Poročila; 10.05 Vodome melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo ii pojemo; 13.05 Nedrja Zemlje; 13.30 Iz glc
\^šbene tradicije; 14.05 Izobraževalni pr,
15.00	Šanson; 15.30 DIO; 16.05 Od uverture do plesa; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Likovni odmevi; 18.20 Opera: Guarani (3, in 4. dej.); 19.30 Koncert orkestra Slov. filharmonije; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.50 Napoved; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.00,
12.30,	17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Ever-green; 8.05 Pozdrav; 8.50 Pesem tedna;
9.00	Servisne inform.; 9.10 Vreme, cestne razmere; 9.40 Hit dneva; 10.40 Power play;
11.15	Za in proti; 13.00 Daj, povej; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.00 Računalniška rubrika: Radionet; 18.(X) Zabavno glasb. odd.. Pet neresnih; 19.30 Večerni pr;
22.00	Zrcalo dneva; 0.00 Nočni pr.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska;
10.15	Sigla single; 10.33 Souvenir d'ltaly;
11.00	Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna;
13.00	L' una blu, Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 13.55 Pentole e coperchi; 14.33 Sigla singel; 14.50 Discoteca sound;
15.15	London calling; 18.15 Kultura; 18.45 Pierino e il lupo; 19.25 Sigla single; Šport.
Radio Trst A
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.00,
13.00,	19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Pisani svet podobe; 9.15 Odprta knjiga: Tisoč dni, dvesto noči; 9.40 Jezikovno ogledalo;
10.30	Intermezzo; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slov. lahka glasba, (18.45) Jezikovno ogledalo; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.;
8.30.12.30.18.30	Poročila v ital.; 10.30 Matineja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna;
19.00	Morski val (vsakih 14 dni).
Radio Koroška
18.10-19.00'Kulturna obzorja.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT
Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG [^jj^
16
Petek, 11. aprila 1997
VREME IN ZANIMIVOSTI
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
r , . SREČ
MEGLA
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.32 in zatone ob 19.40. Dolžina dneva 13.09.
Luna vzide ob 8.36 in zatone ob 23.37.

MORJE
Morje skoraj mirno, temperatura morja 11,4 stopinje.
Sprva bo vremenski vpliv Se ugoden, vendar se bo že
popoldne obremenilni vpliv vremena okrepil in vremensko občutljivi ljudje
PLIMOVANJE
Danes: ob 6.34 najnižje -45 cm, ob 12.57 najvisje 22 cm, ob 18.18 najnižje -15 cm, ob 0.16 najvisje 35 cm.
Tutri: ob 7.13 najnižje -38 cm, ob 13.51 najvisje 15 cm, ob 18.45 najnižje -5 cm, ob 0.39 najvisje 25 cm.
-J
bodo nerazpoloženi, utrujeni, nemimi in potrti.
__,N. GORICA GORICA 0 7/16
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
LJUBLJANA
4/13 N. MESTO 2/12
POSTOJNA	o
O 2,11 KOČEVJE
O CRNOMEU
	°C		°C
500 m			16	2000 m			3
1000 m			11	2500 m			1
1500 m			6	2864 m			0
V noči na soboto se bo od severa pooblačilo, v notranjosti Slovenije bodo kratkotrajne padavine. V soboto in nedeljo bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo in spet hladneje. Pihal bo severni veter.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
h
Kitajska se uveljavlja tudi v mednarodnem modnem svetu
PEKING - Kitajska sili v ospredje tudi na področju mode. O tem je zgovorno pričala včerajšnja velika modna revija v pekinški Veliki ljudski hali, ki je sicer spadala v okvir petdnevne mednarodne modne	revije
CHIC‘97. Na reviji (na sliki AP vidimo zaključno parado) so nazorno prikazali razvoj kitajske modne industrije v zadnjih letih ter najnovejše tendence, ki jih napovedujejo kitajski modni krea-torji. Sicer pa se je kitajska modna prireditev postavila tudi s svojo veličino: 200 manekenk je izbrani mednarodni publiki prikazalo več kot 1000 modnih kreacij.
Mali princ prvič na kitajskem odru
PEKING - Na kitajskih odrskih deskah bodo prvič uprizorili najbolj znano delo francoskega pilota Antoi-na de Saint-Exuperyja Mali princ. Zgodbo o malem princu z drugega sveta, ki odkriva človeški svet, je priredil gledališki režiser Dai Rong ob podpori francoskega veleposlaništva. Predstavo pa bodo izvajali mladi igralci v Pekingu od 17. aprila do 3. maja. Antoine de Saint-Exupery je Malega princa napisal leta 1943, leto dni preden je skrivnostno izginil med misijo, zgodbo pa so za oder priredili po njegovi smrti. (STA)
Med industrijskimi državami imajo Finci največ dopusta
KOELN - Finci lahko med vsemi industrijskimi državami najdlje uživajo na letnem dopustu.
Z devetimi tedni prostega Časa, toliko namreč znaša seštevek zakonsko predpisanega dopusta in praznikov, so prepričljivo zasedli prvo mesto na lestvici, ki jo je včeraj objavil Inštitut nemškega gospodarstva. Na drugem mestu so Italijani in zaposleni v vzhodnih zveznih nemških deželah. Najbolj garajo Američani, ki imajo po navedbah instituta le dvanajst dni letnega dopusta in enajst dni plačanih praznikov. V sredini lestvice so po podatkih Instituta za nemško gospodarstvo Avstrijci, ki jim je leta 1996 pripadlo približno sedem tednov dopusta, in Švicarji, ki jih ni na delovnem mestu približno Sest tednov. (STA/dpa)
36.000 dolarjev za grob resničnost na Japonskem
TOKIO - Pomanjkanje prostora v japonskih mestih je vzpodbudilo izdelavo miniaturnih nagrobnih spomenikov, ki so dovolj majhni, da jih je moC postaviti na knjižno polico ali hišni oltar. Dvajset centimetrov visoki spomeniki, ki imajo tudi malo komoro za pepel, stanejo od 3.040 do 6.240 ameriških dolarjev, odvisno od barve in materiala, iz katerega so narejeni. V primerjavi s povprečno ceno običajnega nagrobnega spomenika in groba, ki znaša na Japonskem nic manj kot 36.000 dolarjev, je to pravi drobiž. (STA/Hina)
Nizozemci in Flamci razmišljajo o skupni univerzi
BRUSELJ - Univerzitetno središče v čamskem Limbourgu in nizozemska univerza v Maastrichtu sta sestavili posebno komisijo, ki je odgovorna za pripravo programa za ustanovitev Čezmejne univerze med Belgijo in Nizozemsko. Komisija naj bi uskladila univerzitetne programe, predlagala nove Studijske smeri za prihodnost in preučila možnosti za izdajanje univerzitetnih diplom, ki bodo veljavne v obeh državah. (STA)
Zakonska zveza je za moške nedvomno boljša rešitev od samskega življenja
HAMBURG - Zakonska zveza je za moške nedvomno boljša rešitev od samskega življenja, je rezultat ankete, ki so jo izvedli na univerzi v Rotterdamu.
Anketa je pokazala, da so poročeni moški manj bolni, se veC ukvarjajo s športom, imajo boljše prehrambene navade, pa tudi dlje živijo. Med 10.000 vprašanimi moškimi jih je polovica izjavila, da so po poroki prenehali kaditi. Sedem odstotkov poročenih moških
pokadi manj kot škatlico cigaret, med neporočenimi moškimi je takih 17 odstotkov; 86 odstotkov poročenih moških ima zjutraj dovolj Časa za vsakodnevni zajtrk, Četrtina samskih moških pa zaradi pomanjkanja Časa kar preskoči ta pomembni obrok. Poročeni moški imajo tudi veC Časa za telesno rekreacijo - 32 odstotkov se redno ukvarja s telesnimi aktivnostmi, in sicer veC kot dve uri na teden, pri neporočenih moških pa je delež tele-
sno aktivnih za sedem odstokov manjši.
V anketi so ugotovili tudi, da samo pet odstotkov poročenih moških spada med predebele, medtem ko je odstotek predebelih med neporočenimi moškimi več kot 10 odstotkov. Rezultati ankete so pokazali tudi zanimivo dejstvo, da se moški po ločitvi v velikem odstotku odpovejo svojim zdravim navadam, ki so jih pridobili v zakonskem stanu. (STA/Tanjug)