Slovenski dom
Preb - cena - prezzo L 0.50
Ufo Vlil.
Sehrlftlelter. uradnik, radattora: Mirko Javornik- — Merausgeber. »dB-latelj. editore: Ing 8od|a — Flh ljudska litkarna. ta llud.ko tltkaino, oer ia Stampeda popolare' Jo Ja Kramarič — l|ubi|ana. Kopitar levo 4.
— Jel. 4001—<005. — Abonnemerii. naročnina ebbosemento: L 11.
Ljubljana, petek, dne 8. oktobra 1943 - št. 226
Schwere Kampfe siidlich Velikije Luki
Erfolgreiche deutsche Gegenangriffe im mittleren Front-abschnitt — Feindliche Angriffe am Volturno in Siiditalien
zuriickgeschlagen
Abs dem Piihrerhauptquar. 11 e r,	7. Okt. Das Oberkommando der
IVehrmacht glbt bekannt;
Ant der Tamanhalblnsel und an der Front zwlschen M e 111 o p o I und S a-poroaehle kam es nor zu Brtllchen KKmpfen.
In den Schwerpunktab§chnltten der e 11 d 11 e h e n ’ und mlttleren Ost. front wurden anch gestern felndllcbe Angriffe grfisstenteils lm Gcgenangrlff zu. rllckgeschlagen.
SUdllch Velikije Luki traten dle Bowjets mit stkrkeren, von Fllegerverblin-den unteratiitzten Infanterle. und Panzer. kr&flcn zum Angrlff an. Dle KKmpfe sind ln vollem Oange.
Von der Front zwl.eben Umen. nnd La. dogasee «lrd lebhafte brtllche Kampft&tlg-kelt gomeldet.
Deut.che Stnrzkampfflngzenge grlffen Im SehwarzenMoere elnen Verband von drel aowjetlschen Zerstbrern an, dle versnchten, dle Slidkliate der Krim zu
beacblessen. Dnrch Bombentreffer wurden alle drel Zerstiirer versenkt.
In den harten Abwehrkumpfen am Ku-banbrdckenkopf aowle lm stidlloben und mlttleren Ab.chnitt der O.tfront baben ■Ich da. 2. Batalllon de. Grenadlerregl-mentes No. 2,0. dle ostm&rklsche 9. Panzer-dlvlslon, dle rhelnl.ch-we.tftlU.ebe 306. und dle liajrlsche 337. Infanterledlvi.lon be.on-der. bewShrt.
In Sli dl tal len wurden am Volturno Flu.s wlederholte Angriffe felnd-llcher Infanterle- und Panzerkrkfte melsten. lm Gegenstoe. abge.chlagen, wShrend ln den SUdapennlnen un.ere Naohtruppen nach Al»wohr .tarker fclndllcber Vor.t(l..e lang-.am nach Nordwe.ten au.weleben. Im Raume von T e r m o 11 halten dle erbltterten KKmpfe mit dem .lob verstKrkenden Felnde an.
Dle Lnftwaffe belegte ln der vergange-ncn Nacht Zlele Im Geblete von London mit Sprengbomben schwercn Kaliber*. Alle Flugzeuge kehrten zu ihren StUtzpunkten
zurflek.
Hudi boji južno od Velikih Luk
Uspešni nemški protinapadi na srednjem odseku vzhodnega bojišča — Sovražni napadi ob Volturnu v južni Italiji odbiti
I. FUhrerjevega glavnega etana, 7. okt. Nemško vrhovno povelj.tvo objavlja:
Na Tamanskem polotoku ln na bojišču med Melitopolom ln Zaporo ž j e m je prišlo aamo do krajevnih borb.
Na odsekih ob težiščih Južnega ln srednjega vzhodnega bojišča so bili tudi včeraj večinoma v protinapadih odbiti sovražnikovi napadi.
Južno od Velikih Luk so močnejše sovjetske pehotne ln oklepne sile s podporo letalskih oddelkov prešle v napad. Boji so v polnem teku.
Z bojišča med 11 m e n . k I n ln L a d o š-k 1 m jezerom poročajo o živahnem krajev-nem bojnem delovanju.
Nemški .trmoglavci so na C r n e m m o r-j u napadli oddelek treh sovjetskih rušilcev, ki so skušali obstreljevati južno obalo Kri-m a. Z bombnimi zadetki so bllt vsi trije rutici potopljeni.
V hndih obrambnih hojlh ob kubanskem mostišču ter na južnem In srednjem odseku vzhodnega bojišča so se posebno odlikovali: 2. bataljon 290. grenadirskega polka, 9. oklepna divizija Iz Ostmarke, renskowestfalska SOC. ln bavarska 337. pehotna divizija.
V južni Italiji M bili ob reki Volturnu odbiti ponovni napadi sovražnih pehotnih ln oklepnih oddelkov, večino-ma v proUsunklh, medtem ko se ▼ južnih Apeninih naši zadnji oddelki po zavrnitvi močnih sovražnikovih sunkov počasi umikajo proti severozahodu. Na področju pri Termollju se nadaljnjejo ogorčene borbe s vedno močnejšim sovražnikom.
Letalstvo je preteklo noč obmetavalo s rušilnimi bombami težkega kalibra cilje na področju Londona. Vsa letala so se vrnila na svoja oporišča.
DURI COMBATTIMENTI A SUD Dl VELIKIJE LUKI
Dal Quartler generale del FOhrer, 7 ottobre IMS. II Comando Supremo tedesco comunlca:
Sulla penlsola del Taman e sni fronte tra Melltopol e Saporoscle ebbero luogo sol-tanto combattlmentl locall.
Nel punti dl gravltazlone nel settore merldlonale e centrale del fronte orlentale gll attacehl nemlcl venlvano anche lerl In gran parte resplnt| dal nostrl contrattacchl.
A sud dl Velikije Luki 1 sovletlcl passa-vano nirattacco con lngentl forze dl fante-rla e motorlzzate, appogglate da repartl ae-rel. I combattlmentl »ono ln pleno corso.
Dal fronte tra 1’IImen e H Ladoga sl aonuncla vlvace attivlU combattlva locale.
Aerel tedeschl ln plcchlata altaccavano nel Mar Nero un reparto dl tre cacclator-pedinlere sovletlche le qttall tentavano d homhardare la costa merldlonale dclla Crl-mea. Le tre cacclatorpedlnlere venlvano ccntrate ed affondate.
In gravl combattlmentl dlfenslvl sulla testa dl ponte del Cuban come pure nel set-tore merldlonale e centrale del fronte orten-tale sl dlstlnguevano partlcolarmente II 2-BattagUone del Regglmento del Granatlerl No. 299, la I. Dlvlslone corazzata della Ost-mark, la 306. Dlvlslone dclla Renanla-West-falla e la 337. Dlvlslone dl Fanterla bava-rese.
Neiritalla merldlonale, sul flume Volturno, venlvano resplntž rlpetutl attacehl nemlcl dl fanterla e dl carrl armatl, ln gran parte ln contrattacchl, montre sul-1’Apennlno merldlonale le nostre retroguar-dle che hann0 resplnto fortl attacehl nemlcl. sl rltlrano lentamente verso nord-ovest. Nel settore dl Termoll eontlnuano esasperatl combattlmentl con forze creseentl nemlche.
La notte scorsa la Luftwaffe colplva con bombe esploslve dl grOaso callbro oblettlvl nel terrltorlo dl Londra. Tutti gll aerel fa-cevano rltorno alle loro basi.
Tekma med Anglijo in Ameriko v arabskem svetu
—n*
Boj proti boljševizmu - edina naloga Evrope
Bukarešta, 8. okt. Romuniski tisk obširno razpravlja o angloamoriških izjavah glede odnosov Sovjetske zveze do sosednih narodov. List »Viatza« pravi o tej zadevi naslednje: Načrti proti raznim vmesnim državam ob sovjetski meji kažejo pripravljenost \Vashingtona za sodelovanje z Moskvo ne glede na to, da Evropa krvavi. g6 jasneje se razodeva popustljivost Amerike nasproti Sovjetski zvezi iz dejstva, da smatrajo Američani za potrebno, da je tudi Moskva zastopana v Sredozemskem odboru. Spričo tega ostaja državam vzhodne Evrope ena sama rešitev, da se z vso silo borijo proti Sovjetski zvezi, kakor to dela nemška vojska, ki je edina v položaju, da se lahko meri z bolj-ševiško eilo. Vse razpoložljive sile Evrope se morajo danes postaviti v službo naloge, da ramo ob rami z nemško vojsko dovrše hoj za rešitev Evrope pred boljševlško opaznostjo.
Boljševiška opasnost leži danes kot težko breme na Evropi in celo demokracije bi ao morale zavedati težkega zločina, ker so se postavili v službo Moskve. Tako P*' še »Porunea Vremii« o položaju: »Ce se vprašamo, kakšne zahteve postavljajo v Sovjetski zvezi, je odgovor samo tale: Moskva se ne bo zaustavila niti v Baltiku, ob Črnem morju ali v Podonavju, niti oh Dardanelah ali Jadranu, kajti boljševizem hoče Imeti vso Evropo. In če se vprašamo, kdo bi se lahko postavil Sovjetski zvezi po robu v Evropi, bi bll0 seveda naivno misliti, da bi to vojaško lahko storili Angleži In Američani, ki so morali že doslej v diplomatskih sporih
I	Moskvo popuščati. Edina obramba Evrope Proti Sovjetski zvezi je jekleni branik nemške vojske, v katerega Imamo polno zaupanje. Ce bi ta branik nekega dne ne obstajal več, bi bilo vse končano. Današnja sovjetska nevarnost bi se tedaj spremenila v najbolj strahoten polom, kar jih pozna človeštvo.
K Edenovira izjavam o angleško-sovjet-skih odnošajih piše »Ordinea«, da je britanski ziinanji minister potrdil, da sovjetsko-fcritansko zavezništvo ni prekoračilo doslej okvirja omejene interesne skupnosti. Eden je nred vsem svetom izjavil, da ni med Angli-
jo In Sovjetsko zvezo še nobenega končnega sporazuma o ureditvi bodočih evropskih vprašanj. Edenove izjave, pripominja list, pomenijo poziv Kremlju, naj bi na bližnji konferenci pokazal »zadržanje večjega razumevanja«. Iz Edenovih besed pa ni mogoče spoznati, da bi britanska vlada gojila velike upe glede spreobrnjenja Moskve; nasprotno, zdi se celo zelo verjetno, da bosta London in IVasbington pristala zopet na nove bi. stvene koncesije Moskvi.
»Curentul« ugotavlja, da je Turčija kot nevtralna država z najstarejšimi diplomatskimi odnosi s Sovjetsko zvezo in prijateljsko Anglijo najbolj v stanju spoznati težnje sovjetske politike. In če se že Turčija tako boji, čeprav je zelo dobro zavarovana s pogodbami o pomoči, kakšen mora biti šele položaj drugih ,držav na jugovzhodu, če naj te države opirajo svoj mir samo na splošno ureditev v smislu izjav gospoda Cordella Hulla.
Hovl sovjetski ofenzivni poskusi odbiti
Berlin, 8. okt. Sovjetska vojska je poskusila z večjimi napadi pri Deraldovu, Velikih Lukih, zapadno od Smolenska in južno od Ladoškega jezera. Povsod so bili napadi odbiti in prodori zajezeni.
Judje moledujejo za Palestino
Lizbona, 8. okt. DNB. Pet uto vodilnih osebnosti ameriškega rabinata, ki so kot zastopniki treh milijonov ameriških pravover-nih Judov prišli v Washington, so se kakor na romanju odpravili k predsedniku Rooseveltu, da bi mu izročili posebno prošnjo. V njej so zahtevali, naj bi predsednik Roosevelt sporočil angleški vladi, da je prava sramota in hudo krivično, da izmed vseh narodov samo Judje nimajo svobodnega dostopa do Palestine. VbI Amerikanci da močno želijo, naj bi odprli palestinska vrata vsem tistim Judom, ki bi se rešili iz smrtne evropske pasti. Zastopniki bodo na »topni, cah vladne palače izročili podobno spome-
Atakpo, 8. okt. DNE. D> nedavnega ic imela Anglija skoro Izključno pravico dodeljevati svetovalce največjemu arabskemu sodobnemu vladarju, kralju Ibn SauJu. Med prvo svetovno vojno in v povojnem času je bil prebrisani Philby stalni kraljevi spre. mljevaleo. Ko je Ibn Sand zavzel Mekko, je Philby prestopil v mohamedansko vero in dobil naslov šejk Abdulah, da je mogel »to-lovati v muslimanskih svetih mestih. Šaril je ne le po Saudski Arabiji, temveč tudi povsod drugod na Bližnjem Vzhodu, razen v francoski Levantl, pa čeprav v tistih deželah njegovo delo ni bilo toliko vido. Vse. povsod se je čutil angleški vpliv, najmanj kar je bilo, je pa bila Anglija edini tujec, ki je imela stalne stike z Arabci.
To stanje pa se je zadnje čase preočitno spremenilo. Združene države, katerih petrolejske zaloge bodo kmalu Izčrpane, in se že sedaj ozirajo po novih ležiščih te drago-
cene tekočine, stegujejo prste po El Babici, nu in Saudski Arabiji. Ker so Angleži odgovorni za Judom prijazno politiko v Palestini, so si s tem nakopali sovraštvo in nezaupanje ne le med uglednejšimi Arabci, temveč tudi pri kraljn Ibn Saudu samem. Amerikanska diplomacija že več mesecev obdeluje Ibn Sauda in je v tedniku »Life« na videz naivno ponatisnila njegovo slovite izjave proti judovstvu, kar je Angležem povzročilo velike težkoče.
Združene države so poslale posebnega zastopnika na dvor Ibn Sauda in zaupale Mouseju, ki velja za najboljšega poznavalca Arabcev, diplomatsko zastopstvo Združenih držav v Džiddl. Vedno znova je britanska propaganda Sirila govorice, da jo bil Mouse odstavljen. Toda Mouse še vedno sedi na svojem mestu. Ovire, ki jih je Anglija delala muslimanskim romarjem, ki so Sli v Mekko, splošna prepoved romanja za muslt-
Judovsko propagandno rovarjenje v Turčiji
Berlin, 8. okt. DNB. Vojni dopianik lista »Borsenzeitung« Georg Streiter obravnava v enem svojih člankov delo ameriških Judov na Bližnjem vzhodu, zlaeti pa če v Turčiji. Pri tem podtalnem delu naj bi Turčija postala osrednja postaja. Mister Gordon, zastopnik »Vojaškega obveščevalnega urada« v Carigradu, mož, ki mu je bil pred nedavnim zaupan ta urad, se je v nedavnem pismu, kjer se je zlasti zanimal za ureditev radijske propagande na Bližnjem vzhodu, izrazil, da Turkinje nimajo dovolj razumevanja za njegovo delo. Njegovo poročilo je polno zagrizenosti proti narodnim vzorom bližnjovzhodnih narodov, zlasti pa še Turčije. Kot končni cilj postavlja »osvoboditev vsega judovstva na Bližnjem vzhodu«. Pl-seo pravi, da ec je zarudl Gordonove klepetavosti zvedelo, da Je centrala judovskega delovanja v tujini osrednji odbor v New Torku ter z njim povezana »Judovska zveza«. Ta uživa zaščito 'ameriškega veleposlanika Steinhardta, ki je bil zdaj zaradi svojih temnih finančnih poelov poklican v Washington, ter drugih judovskih ameri-kanskih poslanikov na Bližnjem vzhodu. Iz Gordonovega dopisovanja z »Judovsko zvezo« j je znano, da je s pomočjo nekega ameriškega radijskega podjetja ekušal urediti v Carigradu poeebno kratkovalovno postajo za oddajanje radijskega sporeda, za kar so po
mnenju ameriških časnikarjev odgovorni Gordon in njegovi prijatelji. Kot posebni strokovnjak naj bi bil v ta namen poslan iz Amerike tudi neki mr. Kern, ki bi na pogajanjih z Judi v Palestini zagotovil, da ee bodo vse judovsko težnje uresničile.
V pismu, ki je bilo preko Osrednjega vojnega obveščevalnega urada v Washingto-nu poslano 23. avgusta Gordonu, jo rečeno, da je treba judovske težnje vzporeditl z delom vojnega obveščevalnega urada. Zlasti v tem pismu, naslovljenem na Gordona, opozarjajo. da je treba o vsej tej zadevi strogo molčati, ker bi bilo v nasprotnem primeru treba računati, da bodo prizadeto državo proti temu odločno nastopile.
PIsoo pripominja, da turška javnost ne gleda na te judovske načrte preveč prijateljsko. Dokaz temu jo doživel Gordon, ko je bila v Turčiji objavljena izjava Cordella Hulla glede Judov, in jo neki turški časnikar zastavil Gordou mučno vprašanje, če imajo Združene ameriške države res namen vpostavitl svetovno oblast judovstva. Gordon se je okušal rešiti iz tega neprijetnega položaja s tem, da Je dejal, da gre le za »poravnavo krivice« in da je Amerika vsekakor trdno odločona, dati Judom v Evropi in drugod po svetu spet nazaj vso tisto, kar *o jim vzeil.
Pravi položaj Vatikanske države danes
Rim. 8. okt. DNB. Dopianik Hana Kttater poroča: Vatikanska država ali bolje Vatikansko mesto je obdano z zidovi, skozi katere vodi več vrat. Ta vrata točno nadzira J švicarska garda in nihčo ne more na nev-i tralna vatikanska tla drugače kakor mimo I teh straž. To se mi je zdelo zelo važno epri-čo govoric, razširjenih po veem svetu, čoš
Vesti 8. oktobra
Predsednik Združenih držav Roosevelt je poslal
sovjetskemu veleposlaniku pismo, v katerem zagotavlja, da bo z vsemi silami podpiral sleherno stremljenje, da se sodelovanje s Sovjesko Rusijo čim bolj poglobi.
Ob holandski obali je več britanskih letal napadlo nemške bolniške čolne, ki so prevažali ranjene mornarje. Letala so en čoln zadela in ranila več mornarjev. Trije mornarji so poškodbam podlofeli.
Amerikanci so pobrali ln odpeljali v Združene države slovite zgodovinske dragocenosti iz stolniee v Cataniji. Roosewelt je pred kratkim imenoval muzejskega ravnatelja Taylorja iz Newyorka za na. čelnika posebne komisije, ki naj umetniške in zgodovinske spomenike v Evropi »varuje vojnih poškodb ...«
Angleška razlaga k položaju na vzhodnem bojišču pravi: Težave Sovjetov so vedno hujše. Nemci bo svojo obrambo ojačili
in Sovjeti nikakor ne morejo priti čez Dnjeper.
Vdor zaveznikov v Severno Francijo bi pomenil samomor, je izjavil časnikarjem ameriški senator Chandler.
Po navedbah agencije EFE je imela ameriška vojna mornarica doslej 30.000 izgub.
Organizator angleških padalcev general G. F. Hoplrinson je podlegel ranam, ki jih je dobil pri nastopih v Sredozemskem morju, poroča švedski list »Dagens Ny-heter«.
Za boj med Japonsko in Kitajsko danes ni nobenega razloga več, je dejal predsednik Van-čingvej v svojem razgovoru s časnikarji. Kitajsko-japonski odnoiaji so zdaj namreč že tako napredovali, da je vsaka nadaljnja vojna med Japonsko in čangkajškovo Kitajsko odveč.
Londonski begunski list sFree Europai je nasprotnike Nemčije označil takole: Na eni strani je boljševiška Rusija, na drugi pa kapitalistična Amerika. Abe velesili sta požrešni na oblast in druga drugo strahovito sovražita. Uboga mala Anglija pa mirno ždi ob ograji in čaka.
Slavka škotskih rudarjev se je še razširila. Doslej je v stavko stopilo že 7000 premogovnih delavcev.
V Jušni Afriki so nastopile težave s preskrbo prebivalstva. V mestih je zavoljo tega prišlo do neredov, poroča južnoafriški list »Cape Argus«.
Angleži tn Amerikanci so določili posebno odposlanstvo, ki ho sodelovalo z Bado-glijevo kliko. Načelnik tega odposlanstva Je guverner Gibraltarja.
da je »papež ujetnik nemške južne armade« ali »da so nemške čete obkolile vatikansko ozemlje ter ne dovolijo papežu in diplomatom nikakšnih stikov z zunanjim svetom,« itd. Itd.
V	Rim sem prišel Iz severne Italije. Na Praznik »v. Frančiška, dno 4. oktobra, aem
• obiskal baziliko sv. Petra, kjer so bile dbi-
! čajno službe božje ob veliki udoležbi Ijud-
istva. Vrata bazilike sv. Petra so bila široko odprta in nikjer nisem videl nemških vojakov. Nemško straže po sporazumu med nemškim poveljnikom ln vatikanskimi oblastmi niso etopile na vatikanska tla, marveč so ostale na italijanski strani trga »v. Petra.
I	Tam je točno deset nemških vojakov, ki se
• vsakih 24 ur menjujejo. To majhno število samo sploh ne more stražiti vseh vhodov v Vatikan, ki jih stražijo vatikanske oblasti. Prostore za nemške struže so dale na razpolago vatikanske oblasti na nekdanjem Ribjem trgu pri sv. Petru.
Kar »e tiče zvez med vatikansko državo in zunanjim svetom, se je le malo spremenilo izza časov pred 9. septembrom. Vatikanska radijska postaja redno oddaja kakor prej, radijska poročila tujih diplomatskih zastopstev gredo na vse strani sveta. Začasno je bila prekinjena le vatikanska kurirska služba, ker je prekinjen trgovski letalski promet med Italijo in fepanijo zaradi težavnih prometnih zvez med Rimom in severno Italijo. To pa je le posledica tehničnih razmer ln Vatikan je to uvidel ter ni vložil nikakega protesta. Iz razgovorov z voditelji diplomatskih odposlanstev v Vatikanu sem dobil potrdilo, da so odnošaji med Vatikanom in nemškimi vojaškimi oblastmi prisrčni in da je zagotovljena neovirana zveza med Vatikanom ln zunanjim svetom. Nemške oblasti bodo Vatikan tudi zadostno oskrbelo z živežem.
mane iz Indije in uradniško zafrkavanje v Palestini so Ibn Sauda še bolj pritisnili v naročje Amerike, nakar so Amerikanci od njega dosegli ugodnost za ugodnostjo. Med drugim so Amerikanci zahtevali od kralja, da bi smel Iti zununji minister knez Fejzal na potovanje v Ameriko, bar bi pomenilo velik političen in propagandni nspeh proti Angliji, katerega bodo Amerikanci v slogu Bvoje poslovne spretnosti znali temeljito izkazati.
Edino zapreko za Združeno države pomeni na Bližnjem Vzhodu clonizem, katerega amerikanski politiki odločno podpirajo. To okoliščino pa Angleži med Arabci temeljito izrabljajo. Dozdeva se, da je emir Fejzal v Washingtonu govoril o palestinskem vprašanju prav tako,« kakor je govoril kralj Ibn Saud sam, ki je v tedniku »Life« odločno nastopil proti Judom. V potrdilo tega je poslal drugega sina princa Mansur. ja v Palestino, da bi palestinske Arabce pomiril ln jim zagotovil, da jih Fejzal v WaBhingtonu ni pozabil.
Kakšni bodo Izidi teh washlngtonskih razgovorov, se bo razvidelo iz smeri ameriške politike na Srednjem Vzhodu, kjer Združene države v zadnjem času razvijajo silno politično, kulturno ln gospodarsko delavnost. Združene države dobavljajo stroje, delajo ceste in železnice, pošiljajo uniformirane pustolovce, ki jih predstavljajo kot vojake, delajo letališča v Egiptu, so zanimajo za Abeslnljo, uvajajo tam letalske zveze, zidajo bolnišnico v Bagdadu, imenujejo novega ministra za Bližnji Vzhod, pošiljajo senatorje v razno države Bližnjega Vzhoda in osebni zastopniki Rooseveltovi od. hajajo tja drug za drugim. Misel, da bo Anglija iz te vojne izšla brez vsakih kolonij, se na Bližnjem Vzhodu že uresničuje.
Uradni razglas
Pozivajo se vsi na področju ljubljanske mestne občine bivajoči moški In ženske Italijanske narodnosti, ki po svoji službeni dolžnosti niso vezani na stalno bivanje v Ljubljani, da se brezpogojno zglasijo v dneh 11. do vključno 14. tek. meseca med nrad. nlmi urami pri npravl policije v Ljubljani. Šubičeva ulica št. 3, I. nadstropje, desno, sobi št. 9 ln 19.
Otroke prijavijo starši ozir. redniki.
Vsi priglašeni se morajo Izkazati s po. trebnlml listinami o Istovetnosti.
Zoper one, ki se temu poziva ne odzo. vejo, se bo postopalo najstrožje po zakonu.
Ljubljana, 8. oktobra 1943.
Predsednik pokrajinsko uprAve: Rnpnlk.
Comuuicato ufficiaie
Tutte le persone dl nazlonalltš
11	a 1 I a n a , dl sesso raaschlle o femml. nlle, dlinorantl nella cltta dl Lublana, ehe per raglonl dl servlzlo non sonc obbllgatc dl avere la loro rcsldenza flssa a Lublana, sono dlffldate dl presentarsl 1 n e o n d 1 . zlonatamente nel glornl 11 fino tutto II glorno 14 corrente m e s e nelle ore d'uffIclo alla Dlrezlonc dl Pollzla a Lublana. Via Šubičeva No. 5.1, parte destra, stanze No. 9 e 19.
Bamhlnl dovranno essere denunzlatl dal loro genltorl o dl chl ne fs le vecl.
Tutte le persone dcnunzlate devono le. glttlmarsl con opportuni documentl com. provantl la loro identitA.
Contro 1 renltentl alla presente dtffldn, sl procederA rlgorosamcnte a sensl dt legge.
Lublana, 8 ottobre 1943.
II	presldente delPAmmtnlstrazIone provlnclale:
BoljševiSIcl vpliv pri upravi »Amgota« Je vedno vidnejši. Na Siciliji je »Amgot« imenovnl celo vrsto »uradnikov«, ki so svoje čase pripadali komunističnim sindikatom in se sploh komunistično udejstvovali.
Unča zlata slana v čungklngu 10.000 dolarjev,
v Združenih amerlikih državah pa samo 35 amerlikih dolarjev, se Je zvedelo z nekega razgovora s časnikarji v čungklngu.
Novi sovjetski poslanik v Londonu GuSov Jo preteklo soboto prispel v angleško prestolnico.
 H.,	 V"------------------------------------------
nico tudi ameriškemu kongresu, ki jo bo sprejel podpredsednik Heury Wallacc. .Pozneje bodo prošnjo poslali v Belo hišo.
♦ i'-*«' t.
i?**'	<	ivdS
&
*•* J« ■
Vormarsch zur dalmatinlschen KUste _ Pohod proti dalmatinski obali
Sina Z
»SLOVENSKI DOMc, dne 8. oktobra 1943. .1^
Štev. 22&
Zločin Badoglijevcev nad Belo Krajino
Legionar slovenske posadke iz Črnomlja, ki se je po sto nevarnostih prebil v Ljubljano, pri. poveduje o izdaji Badoglijeve vojske naslednje:
Za premirje smo zvcdoli takoj po Ba-doglijevem govoru ob 8 zvečer dne 8. septembra. Badoglijevci Bo od veselja, da je ko-neo vojske, hodili po ulicah in streljali vsevprek. Po kaki url so so umaknili na svoja mesta in ostali lam čez noč.
Dno 9. septembra dopoldne so se legionarji in drugi trezni ljudje posvetovali, kaj bi storili za varnost v primoru odhoda Badoglijevcev. Nekdo je svetoval, da bi se • posadko VS umaknili proti Semiču in Novemu mestu.
Popoldne okrog 3 so se pojavili v mestu partizani: neki brigadni komandant z nekaj oboroženimi partizani se je pripeljal v mesto v avtomobilu, v katerem se je prej vozil Badoglijevski komandant, polkovnik. Avto je bil zelo okrašen. Videti je bilo, da so Sli Badoglijevci sami po partizane, ker se je skupno s partizanskim ko. mandantom vozil neki Italijanski oficir. — Po kratkih pogajanjih v Soli je partizanski komandant govoril pred Solo. Zbralo se je veliko ljudi, ko se je po Črnomlju zvedelo, da so partizani v mestu. Takoj v začetku je v govoru dejal, da so duhovniki ustvarili Belo gardo. Napovedal je, da bo kmalu slovesen partizanski vhod v mesto.
Ogrog 6 so prišle večje skupine oboroženih partizanov v mesto in pole partizanske pesmi. S tem bo partizani žo imeli dejansko oblast v rokah. Badoglijevci bo bili z njimi zelo prijazni, prepustili so jim vse orožje, kolikor ga niso mogli nesti s seboj. Avtomobile so partizani od njih dobili med potjo, topove pa že v Črnomlju.
Se pred prihodom partizanov v Črnomelj so Badoglijevci zahtevali, naj gre domača posadka z njimi proti Beki. Dogovorjeno je bilo, da odidejo iz Črnomlja v petek zjutraj 19. septembra, in sicer bi posadka odšla oborožena. Proti večeru okrog 7 v četrtek je prišlo okrog 20 fantov VS iz Metlike, da se našim pridružijo. Povedali so, da so župnika p. Alfonza Klemenčiča in kaplana p. Pavla Verderberja partizani odpeljali, komandanta VS Stefančiča pa v Gradcu na postaji vpričo zveznega oficirja in Badoglijeve vojske ustrelili. Druga polovica straže Iz Metlike jo odšlo proti Se. miču. O posadki niso zvedeli ničesar, čeprav so tja poslali kurirja.
Iz Črnomlja jih je v potok zjutraj od. šlo okrog 3000. Od Slovencov je bila črno-moljska posadka, 20 iz Metlike, posadka iz Dragatuša in še nekaj drugih — med nji. mi dekan Bitnar in župnik Ile.
Sli so proti Kočevju. Ustavili so Be 10 kilometrov pred mostom. Tja je prišel partizanski komandant, da jih pozdravi in je povabil, naj se mu Badoglijevci pridružijo. Italijanski oficirji so tu naredili zmedo. Itekli so, da so Nemci že čisto blizu. Zato so sami hitro na avtomobilu ušli, vojaki pa so bili brez vodstva in so iz strahu pometali od sebe orožje, ki je vso prešlo v pjtrttaansko roke. Jasno je, da je bilo to s partizani dogovorjeno. Mostu so se vojaki iisaspili in šli preko Gorovcga na Delnice, od tu v Drago, od tu proti At. Petru na Krasu. Ker bo govorili, da so tam Nemci, so se obrnili in šli v Ilirsko Bistrico. Tu so jih partizani pogostili z mlekom, ki so ga pripeljali na 2 katnijonih. Badoglijevci in partizani so tudi akupno nastopali. Nekateri Badoglljevski oficirji, ki bo šli z vojaki, so se tu okrasili. Bi nadeli sovjetsko zvezdo in šli k partizanom. Drugi so odšli
Ljubljana
Koledar
Petek, 8. vinotoka: Brigita Švedska, vdova in ustanoviteljica: Simeon, starček.
Sobota, (. vinotoka: Dionizij, škof in mučenec; Ludovik Bertrand, spoznavaleo; Publija, opatica in mučenica.
Obvestila
— Župnija sv. Frančiška v Spodnji Slškl obhaja v nedeljo, 10. t. m., praznik svojega zavetnika. Ob 6.30 farno opravilo pred izpostavljenim Najsvetejšim. Ob 10 prazniška pridiga, darovanje za cerkev In slovesna sv. maša. Pri cerkveni slovesnosti bo pevski zbor izvajal mod darovanjem: St. Premrl
—	Mati dobrega sveta; pri maši pa: p. H. Sattner: Missa Seraphica: Graduale — Fr. Arh; Offertorium — p. H. Sattner. Pri da rovanju: p. H. Satter: Sv. Frančišek. — Ob 4 popoldne pridiga in pete litanije Matere božje za blagoslovom.
Dijaki, znanje, ki ga vam nalaga šola, boste pridobili na prijeten način, če boste brali »Svet«, — Naročite se takoj na »Svet«!
proti — Trstu. Kmalu bo opazili, da se jo ena cela motorizirana edinica pridružila partizanom; ob poti proti Trstu so v vsaki vasi Videli Badoglijevsko posadko. Bili so slovenski partizani z italijanskimi komunisti v uniformah in v civilnih oblokah. Ti so prišli iz Trsta. Med partizani jo bilo tudi dosti žonsk. Videti je bilo, da 60 mod njimi bile nekatere intollgentke, najbrž učitoljice. Smošno jo bilo opazovati te posadko: Vse bo bile pomešane, slovenski in italijanski komunisti so nastopali skupno v družbi oboroženih žensk. Ponekod so imeli komando slovenski, drugod italijanski partizani. Po cesti bo srečavali italijanske avtomobile, v katerih so se prav tako vozili slovenski in italijanski komunisti z ženskami Bkupaj.
Ko so zvodeli, da so so iz Trsta bližali po costi Nemci, so šli na stranska pota in se pomikali proti Trstu. Ljudje so pripovedovali, da je po par Nomcov prepodilo številne partizano iz vasi, da so bežali daleč pred njimi.
10	km pred Trstom so jih čakali trije Nemci, ki so jih vse — bilo jih jo vsaj 200 — poljali v mesto. V Trstu je pripovedovalec B kolodvora ušel Nemcem; Badogll-jevco so namreč odpeljali v Nemčijo. Oglasil se je v salezijanskem zavodu in govoril z ravnateljem, da bi poizvedel, kako bi mogel priti v Ljubljano. Ravnatelj mu ni dal nobenih jasnih navodil. Odšel je v slovon-skl del Trsta. Dobil je civilno obleko. Doslej je namreč hodil v uniformi, kakor tudi okrog 20 legionarjev iz Črnomlja. — V uniformi- so bili kriti pred partizani, ker bi jih v civilu vse odpeljali, uniformirane Badoglijevce pa so pustili pri miru. Sicer so jih Badoglijevci kljub tomu po večini izdali, da so od »guardia Manca«. To bo partizani odpeljali.
Pri slovenskih ljudeh v Trstu se jo pripovedovalec pošteno naspal in najedel. Začel so je Izdajati za interniranca, ki se vrača domov.
Iz Trsta Bta odšla on In neki pek iz Črnomlja, Turk Jože, logist, proti Borštu.
Pripovedovalec jo b tovarišem odšel v smeri proti Vremam.
Obrnila sta se na prvo postajo Ložeče, bo peljala do Postojno, kjer sta prenočevala. Drugi dan sta odšla na vlak, da gresta proti Ljubljani. Na vlaku sta dobila nekoga inženirja, ki je v službi na teren, sko-tohničnem oddolku poštno direkcije v Ljubljani. Ta jima je svetoval, naj že v Preserju izstopita in gresta k partizanom. Pripovedovalec so je izgovoril, da gre najprej v Ljubljano, kjer bo poiskal brata. 16 letni njegov brat jo res odšel z njim iz Črnomlja, pa ga pd Delnic naprej ni vdč vldelj) Ta inženir ga je v Ljubljani še enkrat sročal in ga spoznal in mu je zolo priporočal, naj gre k partizanom.
Tako je bilo v Beli krajini, tako je bilo na Dolenjskem, tako je bilo na Notranjskem, tako je bilo na Primorskem, tako je bilo povsod. Komunisti so se povsod zvezali s sovražniki slovenskega ljudstva, o katerih so govorili, da se proti njim neizprosno bore. Ko je pa prišla ura, da bi se res borili, so jih sprejeli medse kakor brate ter združeni z njimi udarili ne na tako Imenovanega okupatorja, temveč na slovenske kraje in na svoje brate. Zveza slovenske Osvobodilne Fronte z izdajalsko Badoglijevsko vojsko jo v žareči luči razkrinkala pravi značaj OF in prave cilje slovenskega komunizma. Zal, da mora račun za to izdajo spet plačevati tisti kakor vodno: slovonski narod.
Opozorilo Poveljstva Slovenskega domobranstva
Poveljstvo Slovenskega domobranstva jo zvedelo, da hodijo po hišah osebe v kombiniranih uniformah, ki vršijo hišne preiskave In aretacije. Opozarjamo vse, da člani Slovenskega domobranstva niso dobili za to nlkakega povelja. Zato naj vsakdo osebe, ki bi pod krinko Slovenskega domobranstva hotele vršiti saiuolastno hišne preiskave, preda stražniku.
Obenem se opozarja, da se bo proti vsakomur, ki lil žalil, ali so nepovoljno Izražal
o	Slovenskem domobranstvu, uvedel postopek takoj na mestu.
Važen poziv policijske uprave
Uprava policije v Ljubljani poziva vso hišne lastnike, upravitelje, kakor tudi vse podjetnike, da v 48 urah po objavi tega poziva prijavijo vse one osebe, ki so se po 25. juliju 1943 Izselile Iz Ljubljane In katerih bivališče ni znano.
Pismene prijave so oddajajo pri prlstavu g. Uršiču na upravi policije T III. nadstropju, soba 32, med uradnimi urami, ln slccr med 8—12 ln 14.30—17.30.
Proti vsem onim, ki bi se temu pozivu ne odzvali, so bo najstrože postopalo.
UPRAVA POLICIJE.
roM/vm: bi-rani:k •«*,
Sv
m
Stan pastir se je zdaj vidno uialostil; naslonil se je na svojo palico, nato pa v joku zaprosil:
»Povej vse o oni drvarski kočici!«
In pastir je pripovedoval:
»Pravijo, da sta v oni drvarski kočkl živela drvar in drvarka s svojim sinom edinčkom. V neki silni nevihti da je drvarja ubil sum divji lovce, najverjetnojo pa ga jo zadela mrtva strela, beli kamen... — Drvarjev Binačok, pastirček, pa je bojda v gradišču izginil; najbrž je padel v ono stu-denčno jamo, v katero ml včasih mečemo kamenje ter radovedno prisluškujemo, kako dolgo bo padalo... Kje si pa ti pastirje-val?«
»Jaz sem oni drvarjov sinček, pastirček, ki jo v gradiču izginil brez sledu,« jo zajokal starček.
103.
Staremu pastirju so tedaj nogo oareklo; pred očmi mu je sijalo in trepetalo, kot bi ga obletavale šentjanževske kresnice; zmotilo so mu je za hip ... Tedaj se jo na pol zgrudil, na pol pa jo pokleknil kraj starega pastirskega ognjišča. Nato so je oprijel ognjiščnega ogla in ga pobožno poljubil:
»Našo sveto ognjišče... Edino, kar je šo ostalo od našega dragega doma srodi gra-diške gočče ...«
Solze so ga dušile; zajokal je kot otrok v zibelki. Pod njim je zašumcl žar, zakaj na ognjišče so padale dobele solze ter gasile pastirski ogenj...
Kupujte lepo knjigo našega velikega pisatelja Ivana Preglja — ki je izšla v »Slov. knjižnici«!
MLADA BREDA
Prebrana Ljubljane zagotovljena
Kratko časopisno obvestilo o zagotovitvi potrebne prehrane za vso našo pokrajino in za Ljubljano je prebivalstvo sprejelo z veseljem ln hvaležnostjo. Nemška oblastva, ki so skupno z domobranci poroštvo miru in roda v Ljubljani in v pokrajini, so zagotovila vsej pokrajini potrebno prehrano, tako da bo v nekaj dneh aprovizacija v popolnem in normalnem redu ter da ni v lem pogledu umestna nobena zaskrbljenost in bojazen, ki jo je komunistična propaganda širila s tendencioznimi novicami samo zato, da bi pognala v hribe čim več ljudi.
Ljubljančani so imeli včeraj okrog 2 poldno priliko videti celo vrsto kainijo-
nov, naloženih z živili, ki bo jih pripeljali iz glavne zaloge v Črnučah, pripravljene za Ljubljano. Živež bo peljali po Dunajski cesti. Po napisih na avtomobilih smo lahko ugotovili, da so ta živež prevažali nekateri ljubljanski veletrgovci, druge pa avtomobili kranjskih in črnuških tvrdk. Vozili Bo tudt še zvočor.
Včeraj popoldne bo z avtomobili pripeljali iz domžalskih mlinov že nad 100.000 kilogramov moke, jutri pa pridejo nove zaloge, tako da je prehrana zagotovljena. Prav tako je zagotovljen tudi krompir, ki ga bodo začeli dovažati že danes popoldne iz Kranja.
Ljubljana za internirance
Ko je nemškim vojaškim oblastem nspe. la rešitev naših rojakov iz internacije in tudi njih prevoz nazaj v Jom>viuo, je vso skrb za vrnjene takoj prevzela mestna občina ljubljanska. Prebivalstvo je v množicah pozdravljalo svojce in tudi neznance z vsem srcem ter jih obdarovalo b cigaretami, živili in okrepčili, prav tako pa tudi z obutvijo in obleko ter gotovino. Velikemu delu so pa Ljubljančani takoj priskrbeli tudi stanovanja ter celo delo ln zaslužek. Ljubljansko srce je res spet zaplamtelo v vsem svojem žaru.
Mestna občina ljubljanska je takoj prevzela vso preskrbo vrnivših se internirancev in tudi begunecv in pregnanccv iz krajev, kjer niso bili varni pred partizani, ter Izročila skrb za vso prehrano svojemu Delavskemu domu. Od 17. septembra do 1. oktobra je Delavski dom internirancem razdelil 10.130 zajtrkov, 9.G32 kosil, 11.55.' večeri, in 12.837 obrokov kruha po pol kilograma na dan. Za vsa ta živila je mestna občina ljubljanska porabila 56.900 Lir, a do konca tega tedna so ti stroški narasli nad 80.000 L.
Seveda so pa tudi zasebniki skušali internirancem in beguncem ves čas pomagati z najraznovrstnejšiml uslugami in darili ter začeli za ta plemeniti namen darove tudi zbirati. Da bi se pa pri vsej veliki dobrosrčnosti in izredni dobrodelnosti ne pojavila zmeda, bo odslej radi pravično razdelitve darila zbirala sama mestna občina ali pa nn5 Slovenski Rdeči križ s svojimi organi, ki bodo imeli seveda vsi posebno legitimacije, kjer bo jasno označeno, da so edini pooblaščeni zbiralci daril za vrnivšo se naše rojake in za begunce. Se danes zato naše dobrosrčno prebivalstvo opozarjamo, naj svoja darila za internirance in begunce oddaja samo tem pooblaščenim zbiralcem. Predvsem pa seveda izrekamo vsem dobrotnikom, ki so svoje srce in roko odprli in-ternirancom ali beguncem, najtoplejšo zahvalo s prošnjo, naj svojo ljubezen Internirancem in beguncem še nadalje izkazujejo z vsestranskim podpiranjem.
Iz Hrvaške
Protikomunistična razstava v Banjaluki.
Pred kratkim je bila zaključena v Banjaluki protikomunistična razstava »Evropa v borbi*. Obiskalo Jo jo nad 25.000 ljudi. Pet-imlvajsettisočl posetnlk, železniški uradnik Josip Tomljenovič, je dobil 10.000 kun nagrade.
Življenje v Šibeniku se vrnča v stari tek.
Hrvatski listi pišejo: Od 15. aprila 1941 je vihrala nad meetom in šibeniško luko italijanska zaBtava. Zdaj se je to popolnoma hrvatsko mesto spet vrnilo k matični deželi. Šibenik je v morju zastav. Ljudje odstranjujejo italijanske napise, begunci se vračajo, življenje v mestu pa prehaja v stari tek.
Velike količine zaplenjenega vojnega materiala. Vojni poročevalec Hans Wurn piše, da so po hitri razorožitvi italijanskih čet Hrvatje in Nemci v dalmatinskem obalnem pasu dobili veliko količino vojnega gradiva, živil In oblek.
Proglas vojnega ministrstva. Hrvatsko vojno ministrstvo jo pozvalo obveznike letnikov 1908 do 1925 z ozemlja, ki je bilo priključeno Italiji, da so brez ozira na vo-ro in sposobnost za vojaško službo takoj prijavijo pri pristojnih vojnih okrožjih. Odredba zadeva vse Dalmatince, Primorce in doseljence s področja Slovonije, ki so žive-
li	na' ozemlju Nozavisno Državo Hrvatske v razdobju od 10. aprila 1941 do 9. septembra 1943.
Na Dunaju so Imeli hrvatski delavci,
ki so zaposleni v tem mestu, veliko zborovanje, na katerem je bilo tudi nekaj govorov, ki so vsi podčrtavali globoko prijateljstvo hrvatskega in nemškega delavca v borbi proti zavezniškim silam.
Partizanski zavezniki skozi Ljubljano
Ljubljana, 8. oktobra.
Včeraj popoldne so Be pomikalo skozi Ljubljano skupine razoroženHi Badoglijevcev, ki bo jih nemške čete zajele v okolici Postojne. Vso trumo — okrog dva tisoč vojakov in pet tisoč konj — je spremljalo za varstvo le nekaj nemških zaščitnie.
Tako so korakali skozi naše mesto vojaki onih Badoglijevskih generalov, katore je celo begunska jugoslovanska londonska klika proglasila za največje sovražnike našega naroda. In s temi izdajalskimi gene. rali, ki so dve leti in pol načrtno uničevali slovenski narod, so je »Osvobodilna fronta« združila in skupno udarila po slovenskem ljudstvu. Prav ti generali bo s svojimi četami skupno b slovenskimi komunisti krivi groznih dni, ki so jih doživeli Gorica, Postojna in drugi kraji na Primorskem, Notranjskem ter na Dolenjskem. Komunisti in izdajalski tujerodcl ne bodo mogli nikoli zbrisati tega sramotnega skupnega nastopa proti slovenskemu narodu in zgodovina jim je vtisnila na čelo počat krvosesov In pro-palic.
—	Llchtenturnov zavod: Za učenke meščanske šole bo uvodna" šolska sv. maša v pftnedeljek. 11. oktobra, ob 8 — ne v soboto. *■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Ali ste že kupili ?
Svetovno znani Scottov roman v slikah
»IVANH0E«
je najlepše branje in darilo. Velja: broširan 85 Ur, v polplatno vezan ti Ur, ▼ celo platno vezan na najflncjšem papirju 81 lir. Bobi »e v veži Ljudske tiskarne In v knjigarnah.
Naročila sprejema uredništvo Slovenca.
Državno gledališče
Drama:
Pobotu, ». oktobra ob 16.30: »Cvetje v Jcsc-ul«. Krstna predstava Otvoritev dramske sezone. Izven. Cono od 22 lir navzdol. Nedelja, 1». oktobra ob 15: »Ifigenija na Tavrldl«. Izven. Cene od 22 lir navzdol. Opera:
Sobota. ». oktobra ob 10: »Madamc Rutter-
fly«. Izven. Cene od 32 lir navzdol. Nedelja. 10. oktobra ob 16: »Prodana nevesta«. Izven. Cene od 32 lir navzdol.
Jircda, 13. oktobra, ob 16: »Travlata«. Izven. Cene od 33 lir navzdol.
Črka N in svetovna zgodovina
Gospod, b katerim sem začel danos popoldne čisto slučajno govoriti v neki Brii-nnerski kavarni, je bil dobro oblečen, imel je monokel, bil jo iz Brna in se je imenoval — kakor som sklepal iz najinega pogovora — Procliazka.
Gospod jo omenil Rio do Janeiro in vprašal som ga, če g.a mogoče pozna. »Da, prišel jo od tam.« »Po poslihfl« »Bil je avstrijski konzul.« »Do prevralaf« »Ne, moral sem ostati. Iz Dunaja sem dobil povelje, da moram razpustiti svoj urad. In to je trajalo do sedaj.« »Ste bili dolgo * tajni« »Da, nekaj let. Odmor. »Kje ste bili prej, gospod generalni konzulf« — »Prej sem bil na Balkanu v Monastiru, v Prizrenu ...«
In glej, zgodilo bo je, da je bil moj sosed, čeprav Je izgledul tako miroljuben, tisti konzul Prochazka iz Prizrena, čigar Ime je postalo udarni klio evropskih povzročiteljev vojno, čigar afera je pognula Evpropo v vojno in jo bila prva predigra avstri jsko-srbske vojne, torej tudi svetovno vojne. Zanimivol Toda nisem ga še mogol vprašati naravnost o njegovih političnih delih ali začotl z njim pogovor o njegovih zasebnih zadevub. Zato sem začel zelo previdno: »Ali jo ros, gospod generalni konzul, da so vas Srbi leto 1912. skopili 1 — Gospod generalni konzul na razpoloženju jo smejo odvrnil: »Niti misliti ni. Bil sem v l Prizrenu kot konzul, ko jo srbska armada,
ki je premagala Turke, prišla na svojem pohodu proti Prištini in Kosovemu polju v Prizren. To je bila tretja armada pod po-voljstvom generala Jankoviča. Razmero v mestu so bile kar najbolj zmešane, in ker je bila Srbija zaradi aneksije v zelo napetih odnošajib do Avstrije, je bil moj položaj zelo težak. V hišo, v kateri sem stanoval, so so vselili vojaki, ljudstvo ni glodalo na mojo poslanstvo nič kaj prijazno in povzeli so proti meni razne ukrope. Skrutka, bil eom ujetnik v svoji hiši in nisem mogel poslati nobenega poročila. Namesto da bi ruzjasnili moj molk v novo zasedenem mestu, so si izmišljali na Dunaju najčudovitejše in najstrahotnejše vesti o meni, da bi dvignili sovraštvo proti Srbiji. Tako tem sedel v Prizrenu od 2. do 25. novembra: končno sem	lahko šel v	Skoplje.
Ce se je to zgodilo	na	povelje glavntga
stana takratnega prestolonaslednika (in poznejšega kralja) Aleksandra, ne vem. Kratko in malo, šel sem v Skopijo. Od tu »em poslal brzojavko v Belgrad, da sem jaz — katerega	jo smatral	vos	svet za	mrtvega
—	še pri	življenju in	sem	prišel v	Skoplje.
Brzojavka se je glasila enostavno: »Ivcnzul Prochazka u Skoplje.« Več nisem mogel povedati, kakor konzul Prochazka u Skoplje, torej živi in vsa poročila o njegovi usmrtitvi niso resnična — Nobeno črke ne bi smeli dostaviti.,. Brzojavni aparat je naredil napako in jo pristavil še eno črko, majhno, nedolžno črko »n« in na brzojavnem traku- jo hilo napisano pri sprejemu v Belgrad: »Konzul Prochjizka uskopljen.« Kaj to pomeni, ste lahko videli napisano z velikimi črkami naslodnjcga dno v dunajskih listih:	»Avstrijski konzul uskop-
ljcn< — »Strahovita sramotitev konzula
Prochazka... — »Težko poškodovanje narodnega prava našega zastopnika,. .« In tako dalje. Kolikor pogumnejši, toliko boljši.	|
Medtem sem poslal na Dunaj obširno službeno brzojavko — tako obširno, da so štirje uradniki izgubili štiri dni in štiri noči, preden so jo razrešili. Tudi ko je bilo delo končano, bo grof Berchtold ni požuril, da bi neresnico razčistil in s tem vojno razpoloženje. ki je prevladovalo v Evropi, odstranil. Ali morda ni verjel moji šifrirani brzoja%kit Vsekakor je poslal dva uradnika ministrstva k meni, generalucgn kou zula Edela, ki živi danes na Dunaju kot madžarski poslnniški svetnik, ln konzula Knkiča. ki je bil po vojni jugoslovanski poslanik v Sofiji. Sedel sem v Skoplju pri zajtrku — kruli z gnatjo in dve jajci — ko vstopita oba dunajska gospoda. Kruh z gnatjo sem že pojedel, a odposlanca se nista malo čudila, ko me vidita z rdečimi lici sedeti pri ostanku te južlne, in slišita, ko jima z običajnim glasom voščim dobro jutro... Modtem so se pa tudi druge dr. žave prepričale, da so vsi moji udje nedotaknjeni in da se mora ščuvanje prekiniti, šele eno leto pozneje je spet učinkovito izbruhnilo: svetovna vojna.
Jaz sam nisem ničesar slutil O pokvo-čcnl brzojavki in o njeni svetovno zgodovinski posledici. Po mojem povratku mi je sekcijski načolnlk Montlong razložil posle.
dico črke »n«. Da nisem bil od Srbov »uskopljen., sem prav gotovo vedel žo poprej ...»
Ljubko dekle je prišlo v kavarno. Gospod genoralnl konzul »e je zgledoval nad njo s pozornim pogledom,
i	(l’o nemški knjigi »fotujoči reporter«.)
Dve, tri iz lokalne kronike
Nocoj okoli 1.15 se je nad mestom in okolico vlila kratka, ne prehuda ploha. Bil je to prvi dež v oktobru po sedmih prav jesensko lepih dnevih. Lani jo oktobra začolo deževati dan pozneje, #. oktobra namreč od 9—14 je bila huda ploha, nato pa so se spet vrstili lepi dnevi. Lepo je bilo devet dni, nato je nastopilo nekaj dni močnejše deževje. Letošnji oktober je doslej v pogledu vremena dokaj podoben lanskemu, saj imata oba prve dni krasno in sončno vreme.
Na kirurgični oddelek splošne bolnišnice so včeraj popoldne pripoljali z Rakeka dva hudo poškodovana kmečka fanta. Doma na Rakeku sta se igrala Matevž Kebe in France Otočničar. Imela sta v rokah neko eksplozivno stvar. Nesreča je hotela, da je nastala eksplozija. Oba dečka sta bila hudo poškodovana. Poškodbe so zolo nevarne.
V sezoni nabiranja žlahtnega kostUnja so primerjajo posebne vrste nesreče. Dečki in tudi starejši ljudje navadno splezajo na kostanjevo drevo in začno tresti kostanj. Mnogi »o pr! teni'nekoliko neprevidni ln nerodni ter padejo z drevesa. Nekateri odnesejo le manjše poškodbe, a drugi morajo v bolnišnico. Navadno sl pri padcu z drevesa zlomijo kako roko ali nogo. Letos je bilo žo več takih nesreč. Berčič France, 20 letni krojaški pomočnik, je tresel kostanj. Padel je z drevesa in ei zlomil desno roko.
Vanda Medvedova, 17 letna služlteljeva hčerka, je doma v stanovanju umivala zaprašeno okno. Omahnila jo in padla z okna na tla v sobo. Hudo si je poškodovala desno nogo. — Stopar Alojzij, 88 letni šofer, je padel iz avtomobila ln se močno poškodoval Po glavi. — V Logu pri Vrhniki si jo pri padcu zlomil levo nogo 38 letni delavec Ciril Remžgnr.
Z Gorenjskega
Nova pokrajinska politična šola je bila ustanovljena v Dulah ob Vrbskem jezeru in je bila včeraj izročena svojemu namenu. Ob tej priliki pravi celovški dnevnik, da je podobni zavod v Gozdu-Martuljku vsekakor idealen, vendar ni dovolj blizu deželnega glavnega mosta in je marsikateri govornik za ves dan zadržan, čo mora tam imeti le kratko predavanje. Zato je bila ustanovljena nova šola v Dulnh, ima krasno okolico in je v bližini Celovca. Zo 27. septembra jo bilo poklicanih v prvi tečaj 40 voditeljev celic in blokov z vsega Koroškega. Poleg predavanj v zavodu, kjer je bil svoj čas hotel, nato pa dečji dom, se vežbajo v različnem športu In glasbi.
V Bohinjski Bistrici jo bila otroška prireditev, ki jo je vodila vrtnarica Murau-erjeva. Ob zaključku jo govoril o pomenu otroških vrtcev krajovni socialni oskrbnik Torkar.
S Spod. Štajerskega
Novi grobovi: 79 letni zdravnik dr. Jože Rakož, 77 lotni železniški uslužbenec v pokoju Karel Gorjup iz Trbovelj, v Mariboru pa 60 letna hišnica Lucija Adamova, 50 letna Šivilja Terezija Benedičič, 15 letni Franc Koren, 59 letna zasebnica Marija Kramar, 79 lotni upokojenec Franc Kelbič, v Studon-oih pri Mariboru 48 letna zasebnica Terezija Klančič. V Gradcu je umrla zdravnikova hčerka Olga Rostohar, dalje hišni posestnik in železniški upokojenec Karel Namestnik, v Studencih železniški upokojeneo Ivan Gradiščnik in Jožef Novak.
Na vzhodnem bojišču so padli: Ladislav Bizjak iz Maribora, 20 letni Anton Ladinek, Franci Cvetko, Anton Losehnigg Franc Lene. Družina Ferdinanda Motnikarja je izgubila 25. avgusta svojega sina Rafaela, ki je služil kot prostovoljec pri nekem planinskem polku ter je padel na vzhodnem bojišču.
Prepoved prodajanja žarnlč, ki je veljala za letne mesece v mali prodaji, je z ine-eecern avgustom potekla. Z ozirom na vojno gospodarstvo pa ostanejo v veljavi ukrepi* ki tudi odslej urejujejo v voda jo žarnic po* trošnikoin.
Pridelek krompirja na Spodnjem Štajerskem je bil tudi letos zadovoljiv. Posestnica Jeričeva v Rogatcu je na svoji njivi izkopala gomolj, v katerem jo našla krompir z 900 g tez.*.